424 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 425Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
Svetlobna onesnaženost na območju 
slovenskega Podravja
Igor Žiberna 
Človek je že od prazgodovine naprej uporabljal različne načine osvetljevanja okolja v noč-
nem času. Sprva so prevladovale oljenke, od devetnajstega stoletja naprej pa so jih počasi 
začele zamenjevati plinske svetilke. Intenzivneje se je umetna svetloba ponoči začela upo-
rabljati od iznajdbe električnih sijalk. Te so se v dvajsetem stoletju pojavljale v različnih 
izvedenkah (Mizon, 2012: 34-35). Danes problem pri nočnem razsvetljevanju nista le ja-
kost sijalk, pač pa tudi njihov spekter. Sijalke LED, ki se v zadnjem času pojavljajo tudi 
pri nas, so energijsko sicer učinkovitejše, vendar pa zaradi sija predvsem v modrem delu 
spektra puščajo mnogo večje prostorske učinke. Po Rayleghovem zakonu je sipanje svetlobe 
v obratnem razmerju s četrto potenco valovne dolžine. Povedano drugače: modra svetloba 
(z valovno dolžino 400 nanometrov) se v ozračju siplje šestnajstkrat močneje kot rdeča sve-
tloba (z valovno dolžino 800 nanometrov) (Petkovšek, Hočevar, 1995: 16). Na težave zaradi 
množične uporabe svetilk so med prvimi začeli opozarjati ljubiteljski in poklicni astronomi, 
kasneje pa še ekologi, danes pa na negativne učinke množične uporabe svetilk v nočnem 
času na zdravje človeka opozarja tudi medicina. 
Izpostavljenost umetni svetlobi namreč pre-
kine tvorbo hormona melatonina, zaradi 
česar so take osebe močneje izpostavljene 
nevarnostim različnih oblik raka (Falchi in 
sod., 2011; Pauley, 2004). Pretirana uporaba 
svetilk v nočnem času je tudi pomemben vir 
porabe energije (Društvo Temno nebo Slo-
venije, 2010: 10).
Analize satelitskih posnetkov v nočnem ka-
nalu kažejo, da 83 odstotkov svetovnega in 
99 odstotkov evropskega prebivalstva živi v 
svetlobno onesnaženem nočnem okolju (sij 
neba presega 14 mikrokandel na kvadratni 
meter). Zaradi svetlobno onesnaženega noč-
nega neba je za pogled na našo Galaksijo 
(Rimsko cesto) prikrajšanih tretjina svetov-
nega prebivalstva, 60 odstotkov Evropejcev 
in 80 odstotkov prebivalcev Severne Ame-
rike. Najbolj onesnažene države so Singapur 
(100 odstotkov prebivalcev živi v svetlobno 
onesnaženih nočnih razmerah), Kuvajt (98 
odstotkov), Katar (97 odstotkov), Združe-
ni arabski emirati (93 odstotkov), Saudova 
Arabija (83 odstotkov), Južna Koreja (66 
odstotkov), Izrael (61 odstotkov), Argenti-
na (58 odstotkov) in tako dalje. Svetlobno 
najmanj onesnažena območja so Grenlandi-
ja (0,12 odstotka), Srednjeafriška republika 
(0,29 odstotka), Somalija (1,2 odstotka) in 
Mavretanija (1,4 odstotka) (Falchi s sod., 
2016). Podatki so lahko seveda zavajajoči, 
če jih ne znamo razložiti, z njimi lahko tudi 
manipuliramo, pa vendar kažejo, da gospo-
darska uspešnost neke države še ne zagota-
vlja kakovostnega bivalnega okolja.
Svetlobna onesnaženost vpliva tudi na eko-
sisteme, predvsem na žuželke, netopirje in 
druge nočne živali (Bruce-White, Shardlow, 
2011; Huemer, Kühtreiber, Tarmann, 2010). 
Končno, a ne najmanj pomembno: zaradi 
svetlobne onesnaženosti so danes v urbanih 
in suburbanih okoljih okrnjene tudi kulturne 
ekosistemske storitve (Hölker s sod., 2010), 
kamor med drugim sodi kakovost temnega 
neba. Posledično bi lahko svetlobno neone-
snaženo nočno nebo lahko uvrstili v naravno 
dediščino, ki jo je treba (za)varovati. Slove-
nija je leta 2007 sprejela Uredbo o mejnih 
vrednostih svetlobnega onesnaževanja in s tem 
skušala omejiti svetlobno onesnaževanje.
V prispevku obravnavamo stanje svetlobne-
ga onesnaženja na območju slovenskega Po-
dravja v letih od 2013 do 2021.
Metodologija
Razvoj tehnologije daljinskega zaznavanja 
posameznih okoljskih sestavin je omogo-
čil hitro pridobivanje podatkov o svetlobni 
onesnaženosti na večjem območju, saj so 
vsi podatki georeferencirani (umeščeni v 
koordinatni sistem). Ameriška agencija za 
oceane in ozračje (National Oceanic and 
Atmospheric Administration, NOAA) je 
oktobra leta 2011 izstrelila vremenski sa-
telit Suomi NPP. Med senzorji, namešče-
nimi na satelitu, je tudi Visible Infrared 
Imaging Radiometer Suite (VIIRS) (Nabor 
radiometrov za vidno infrardečo sliko), ki 
jo sestavlja dvaindvajset različnih tipal, med 
katerimi eno snema površje v tako imeno-
vanem dnevno-nočnem kanalu (Day/Night 
band ali DNB). Prostorska ločljivost piksla 
(slikovne točke) v nadiru (točki na površini 
Zemlje, ki se nahaja natančno pod sateli-
tom) je približno 750 metrov x 750 metrov 
(Jensen, 2018). Podatki snemanj so dostopni 
na spletni strani Ameriške agencije za oce-
ane in atmosfero (Medmrežje 1). Vrednosti 
radiance so izraženi v nanowatih na steradi-
an na kvadratni centimeter (nW/(sr cm2)). 
(Steradian je v mednarodnem sistemu enot 
(SI) enota za prostorski kot, ki ima vrh v 
središču krogle, na površini pa mu pripada 
ploščina kvadrata, ki ima stranico enako 
polmeru krogle. To pomeni, da je na povr-
šini krogle izrezana površina r2. Gre torej 
za moč svetlobnega signala na kvadratni 
centimeter znotraj prostorskega kota en ste-
radian.) Ena od slabosti tipala je ta, da je 
spektralni razpon svetlobe, ki ga zaznava, 
od 500 do 900 nanometrov. Tipalo je torej 
»slepo« za skrajni modri del v vidnem delu 
spektra, v katerem pa seva večina novejših 
tako imenovanih »belih« sijalk LED, ki v 
zadnjih petnajstih letih počasi zamenjujejo 
visoko- in nizkotlačne natrijeve sijalke, ki 
so sicer energetsko bolj potratne, vendar je 
sipanje svetlobe v oranžnem delu spektra 
nižje, zato puščajo manjše prostorske učin-
ke. Kljub vsemu so podatki satelita Suomi 
NPP trenutno najkakovostnejši podatki v 
dnevno-nočnem kanalu, tako po prostorski 
in časovni ločljivosti kot tudi dinamičnem 
razponu informacij o stanju svetlobne one-
snaženosti (Žiberna, Ivajnšič, 2018). 
Mesečne podatke smo zbrali za leti 2013 
in 2021 in jih f iltrirali za območje občin 
v slovenskem Podravju: Dravograd, Muta, 
Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lo-
vrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Ruše, 
Maribor, Miklavž, Duplek, Starše, Hajdina, 
Ptuj, Videm, Markovci, Cirkulane, Gorišni-
ca, Zavrč, Ormož in Središče ob Dravi. Ve-
čina javne infrastrukture, ki je tako ali dru-
gače povezana z osvetljevanjem ponoči, je 
namreč v veliki meri v pristojnosti občin in 
od vrednot prebivalcev občin (in svetnikov v 
občinskih svetih) je odvisno, kakšne pred-
nostne naloge bodo izbirali pri vzdrževanju 
in širjenju javne infrastrukture, kamor sodi 
javna razsvetljava kot eden od najpomemb-
nejših virov svetlobnega onesnaževanja.
Svetlobna onesnaženost na območju 
slovenskega Podravja
Na območju slovenskega Podravja bi glede 
stopnje svetlobne onesnaženosti lahko pre-
poznali tri območja: območje med Vičem 
in Falo, območje med Rušami in Ptujem 
ter območje med Ptujem in Središčem ob 
Dravi. Svetlobno najbolj onesnaženo je ob-
močje z najgostejšo poselitvijo prebivalstva 
in najgostejšim cestnim omrežjem, ki se na-
haja med Rušami in Ptujem. Območje med 
Vičem in Falo je svetlobno onesnaženo na 
območju dna Dravske doline, kjer je tudi 
najgostejša poselitev, medtem ko je zaledje 
Košenjaka in Kozjaka na severni strani ter 
Pohorja na južni strani zaradi manjše go-
stote poselitve, pa tudi zaradi tipa poselitve, 
svetlobno manj onesnaženo. Tu je gručastih 
naselij manj, tista redka pa so manjša. Tre-
tje območje med Ptujem in Središčem ob 
Dravi je prav tako nekoliko manj svetlobno 
424 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 425Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
Svetlobna onesnaženost na območju 
slovenskega Podravja
Igor Žiberna 
Človek je že od prazgodovine naprej uporabljal različne načine osvetljevanja okolja v noč-
nem času. Sprva so prevladovale oljenke, od devetnajstega stoletja naprej pa so jih počasi 
začele zamenjevati plinske svetilke. Intenzivneje se je umetna svetloba ponoči začela upo-
rabljati od iznajdbe električnih sijalk. Te so se v dvajsetem stoletju pojavljale v različnih 
izvedenkah (Mizon, 2012: 34-35). Danes problem pri nočnem razsvetljevanju nista le ja-
kost sijalk, pač pa tudi njihov spekter. Sijalke LED, ki se v zadnjem času pojavljajo tudi 
pri nas, so energijsko sicer učinkovitejše, vendar pa zaradi sija predvsem v modrem delu 
spektra puščajo mnogo večje prostorske učinke. Po Rayleghovem zakonu je sipanje svetlobe 
v obratnem razmerju s četrto potenco valovne dolžine. Povedano drugače: modra svetloba 
(z valovno dolžino 400 nanometrov) se v ozračju siplje šestnajstkrat močneje kot rdeča sve-
tloba (z valovno dolžino 800 nanometrov) (Petkovšek, Hočevar, 1995: 16). Na težave zaradi 
množične uporabe svetilk so med prvimi začeli opozarjati ljubiteljski in poklicni astronomi, 
kasneje pa še ekologi, danes pa na negativne učinke množične uporabe svetilk v nočnem 
času na zdravje človeka opozarja tudi medicina. 
Izpostavljenost umetni svetlobi namreč pre-
kine tvorbo hormona melatonina, zaradi 
česar so take osebe močneje izpostavljene 
nevarnostim različnih oblik raka (Falchi in 
sod., 2011; Pauley, 2004). Pretirana uporaba 
svetilk v nočnem času je tudi pomemben vir 
porabe energije (Društvo Temno nebo Slo-
venije, 2010: 10).
Analize satelitskih posnetkov v nočnem ka-
nalu kažejo, da 83 odstotkov svetovnega in 
99 odstotkov evropskega prebivalstva živi v 
svetlobno onesnaženem nočnem okolju (sij 
neba presega 14 mikrokandel na kvadratni 
meter). Zaradi svetlobno onesnaženega noč-
nega neba je za pogled na našo Galaksijo 
(Rimsko cesto) prikrajšanih tretjina svetov-
nega prebivalstva, 60 odstotkov Evropejcev 
in 80 odstotkov prebivalcev Severne Ame-
rike. Najbolj onesnažene države so Singapur 
(100 odstotkov prebivalcev živi v svetlobno 
onesnaženih nočnih razmerah), Kuvajt (98 
odstotkov), Katar (97 odstotkov), Združe-
ni arabski emirati (93 odstotkov), Saudova 
Arabija (83 odstotkov), Južna Koreja (66 
odstotkov), Izrael (61 odstotkov), Argenti-
na (58 odstotkov) in tako dalje. Svetlobno 
najmanj onesnažena območja so Grenlandi-
ja (0,12 odstotka), Srednjeafriška republika 
(0,29 odstotka), Somalija (1,2 odstotka) in 
Mavretanija (1,4 odstotka) (Falchi s sod., 
2016). Podatki so lahko seveda zavajajoči, 
če jih ne znamo razložiti, z njimi lahko tudi 
manipuliramo, pa vendar kažejo, da gospo-
darska uspešnost neke države še ne zagota-
vlja kakovostnega bivalnega okolja.
Svetlobna onesnaženost vpliva tudi na eko-
sisteme, predvsem na žuželke, netopirje in 
druge nočne živali (Bruce-White, Shardlow, 
2011; Huemer, Kühtreiber, Tarmann, 2010). 
Končno, a ne najmanj pomembno: zaradi 
svetlobne onesnaženosti so danes v urbanih 
in suburbanih okoljih okrnjene tudi kulturne 
ekosistemske storitve (Hölker s sod., 2010), 
kamor med drugim sodi kakovost temnega 
neba. Posledično bi lahko svetlobno neone-
snaženo nočno nebo lahko uvrstili v naravno 
dediščino, ki jo je treba (za)varovati. Slove-
nija je leta 2007 sprejela Uredbo o mejnih 
vrednostih svetlobnega onesnaževanja in s tem 
skušala omejiti svetlobno onesnaževanje.
V prispevku obravnavamo stanje svetlobne-
ga onesnaženja na območju slovenskega Po-
dravja v letih od 2013 do 2021.
Metodologija
Razvoj tehnologije daljinskega zaznavanja 
posameznih okoljskih sestavin je omogo-
čil hitro pridobivanje podatkov o svetlobni 
onesnaženosti na večjem območju, saj so 
vsi podatki georeferencirani (umeščeni v 
koordinatni sistem). Ameriška agencija za 
oceane in ozračje (National Oceanic and 
Atmospheric Administration, NOAA) je 
oktobra leta 2011 izstrelila vremenski sa-
telit Suomi NPP. Med senzorji, namešče-
nimi na satelitu, je tudi Visible Infrared 
Imaging Radiometer Suite (VIIRS) (Nabor 
radiometrov za vidno infrardečo sliko), ki 
jo sestavlja dvaindvajset različnih tipal, med 
katerimi eno snema površje v tako imeno-
vanem dnevno-nočnem kanalu (Day/Night 
band ali DNB). Prostorska ločljivost piksla 
(slikovne točke) v nadiru (točki na površini 
Zemlje, ki se nahaja natančno pod sateli-
tom) je približno 750 metrov x 750 metrov 
(Jensen, 2018). Podatki snemanj so dostopni 
na spletni strani Ameriške agencije za oce-
ane in atmosfero (Medmrežje 1). Vrednosti 
radiance so izraženi v nanowatih na steradi-
an na kvadratni centimeter (nW/(sr cm2)). 
(Steradian je v mednarodnem sistemu enot 
(SI) enota za prostorski kot, ki ima vrh v 
središču krogle, na površini pa mu pripada 
ploščina kvadrata, ki ima stranico enako 
polmeru krogle. To pomeni, da je na povr-
šini krogle izrezana površina r2. Gre torej 
za moč svetlobnega signala na kvadratni 
centimeter znotraj prostorskega kota en ste-
radian.) Ena od slabosti tipala je ta, da je 
spektralni razpon svetlobe, ki ga zaznava, 
od 500 do 900 nanometrov. Tipalo je torej 
»slepo« za skrajni modri del v vidnem delu 
spektra, v katerem pa seva večina novejših 
tako imenovanih »belih« sijalk LED, ki v 
zadnjih petnajstih letih počasi zamenjujejo 
visoko- in nizkotlačne natrijeve sijalke, ki 
so sicer energetsko bolj potratne, vendar je 
sipanje svetlobe v oranžnem delu spektra 
nižje, zato puščajo manjše prostorske učin-
ke. Kljub vsemu so podatki satelita Suomi 
NPP trenutno najkakovostnejši podatki v 
dnevno-nočnem kanalu, tako po prostorski 
in časovni ločljivosti kot tudi dinamičnem 
razponu informacij o stanju svetlobne one-
snaženosti (Žiberna, Ivajnšič, 2018). 
Mesečne podatke smo zbrali za leti 2013 
in 2021 in jih f iltrirali za območje občin 
v slovenskem Podravju: Dravograd, Muta, 
Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lo-
vrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Ruše, 
Maribor, Miklavž, Duplek, Starše, Hajdina, 
Ptuj, Videm, Markovci, Cirkulane, Gorišni-
ca, Zavrč, Ormož in Središče ob Dravi. Ve-
čina javne infrastrukture, ki je tako ali dru-
gače povezana z osvetljevanjem ponoči, je 
namreč v veliki meri v pristojnosti občin in 
od vrednot prebivalcev občin (in svetnikov v 
občinskih svetih) je odvisno, kakšne pred-
nostne naloge bodo izbirali pri vzdrževanju 
in širjenju javne infrastrukture, kamor sodi 
javna razsvetljava kot eden od najpomemb-
nejših virov svetlobnega onesnaževanja.
Svetlobna onesnaženost na območju 
slovenskega Podravja
Na območju slovenskega Podravja bi glede 
stopnje svetlobne onesnaženosti lahko pre-
poznali tri območja: območje med Vičem 
in Falo, območje med Rušami in Ptujem 
ter območje med Ptujem in Središčem ob 
Dravi. Svetlobno najbolj onesnaženo je ob-
močje z najgostejšo poselitvijo prebivalstva 
in najgostejšim cestnim omrežjem, ki se na-
haja med Rušami in Ptujem. Območje med 
Vičem in Falo je svetlobno onesnaženo na 
območju dna Dravske doline, kjer je tudi 
najgostejša poselitev, medtem ko je zaledje 
Košenjaka in Kozjaka na severni strani ter 
Pohorja na južni strani zaradi manjše go-
stote poselitve, pa tudi zaradi tipa poselitve, 
svetlobno manj onesnaženo. Tu je gručastih 
naselij manj, tista redka pa so manjša. Tre-
tje območje med Ptujem in Središčem ob 
Dravi je prav tako nekoliko manj svetlobno 
426 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 427Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
onesnaženo: največji viri umetne svetlobe so 
naselja Ormož, Središče ob Dravi, Zavrč in 
nekatera manjša naselja ob cestah Ptuj-Sre-
dišče ob Dravi in Ptuj-Zavrč. 
Primerjava v radianci v letih od 2013 do 
2021 kaže na celotnem obravnavanem ob-
močju poslabšanje stanja. Zaskrbljujoče je 
predvsem višanje radiance na območjih, ki 
niso gosto poseljena (Kozjak s Košenjakom, 
Pohorje, Haloze, vzhodne Slovenske gorice). 
Gre za območja s pretežno razpršeno poseli-
tvijo (slika na prejšnji strani).
Natančnejša analiza najvišje, povprečne in 
najnižje radiance (slovensko žarjenja) po ob-
činah v slovenskem Podravju pokaže velike 
razlike med občinami. Omenjena tri obmo-
čja svetlobne onesnaženosti v slovenskem 
Podravju so vidna na sliki spodaj. Leta 2013 
je bila najvišja povprečna radianca v obči-
nah Maribor (4,16 nanowata na steradian na 
kvadratni centimeter), Hajdina (2,19 nW/(sr 
cm2)) in Ptuj (1,92 nW/(sr cm2)). Leta 2021 
je bila povprečna radianca najvišja v občinah 
Maribor (4,65 nW/(sr cm2)), Ptuj (2,38 nW/
(sr cm2)), Miklavž (2,14 nW/(sr cm2)) in 
Hajdina (1,97 nW/(sr cm2)). V vseh občinah 
se je povprečna radianca v letih od 2013 do 
2021 povišala, najbolj v občinah Maribor 
Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja leta 2013 in 2021.
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni, 2022.
Najvišja, povprečna in najnižja radianca po občinah v slovenskem Podravju.
Opomba: z modrimi barvami je označeno stanje leta 2013, z rdečimi pa stanje leta 2021. 
Vir: Lastni izračuni, 2022.
426 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 427Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
onesnaženo: največji viri umetne svetlobe so 
naselja Ormož, Središče ob Dravi, Zavrč in 
nekatera manjša naselja ob cestah Ptuj-Sre-
dišče ob Dravi in Ptuj-Zavrč. 
Primerjava v radianci v letih od 2013 do 
2021 kaže na celotnem obravnavanem ob-
močju poslabšanje stanja. Zaskrbljujoče je 
predvsem višanje radiance na območjih, ki 
niso gosto poseljena (Kozjak s Košenjakom, 
Pohorje, Haloze, vzhodne Slovenske gorice). 
Gre za območja s pretežno razpršeno poseli-
tvijo (slika na prejšnji strani).
Natančnejša analiza najvišje, povprečne in 
najnižje radiance (slovensko žarjenja) po ob-
činah v slovenskem Podravju pokaže velike 
razlike med občinami. Omenjena tri obmo-
čja svetlobne onesnaženosti v slovenskem 
Podravju so vidna na sliki spodaj. Leta 2013 
je bila najvišja povprečna radianca v obči-
nah Maribor (4,16 nanowata na steradian na 
kvadratni centimeter), Hajdina (2,19 nW/(sr 
cm2)) in Ptuj (1,92 nW/(sr cm2)). Leta 2021 
je bila povprečna radianca najvišja v občinah 
Maribor (4,65 nW/(sr cm2)), Ptuj (2,38 nW/
(sr cm2)), Miklavž (2,14 nW/(sr cm2)) in 
Hajdina (1,97 nW/(sr cm2)). V vseh občinah 
se je povprečna radianca v letih od 2013 do 
2021 povišala, najbolj v občinah Maribor 
Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja leta 2013 in 2021.
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni, 2022.
Najvišja, povprečna in najnižja radianca po občinah v slovenskem Podravju.
Opomba: z modrimi barvami je označeno stanje leta 2013, z rdečimi pa stanje leta 2021. 
Vir: Lastni izračuni, 2022.
428 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 429Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
(za 0,49 nW/(sr cm2)), Ptuj (za 0,46 nW/
(sr cm2)) in Miklavž (za 0,40 nW/(sr cm2)). 
Povprečna radianca se je znižala le v občini 
Hajdina, kar pa si lahko razlagamo z zame-
njavo starejših, pretežno polzasenčenih viso-
kotlačnih natrijevih sijalk z »belimi« sijalka-
mi LED, ki pa imajo največ sevanja v mo-
drem delu spektra, za katerega pa je senzor 
na satelitu Suomi manj očutljiv. Spremembe 
v najvišji radianci v obravnavanem obdobju 
so najvišje v občini Ptuj (za kar 7,63 nW/
(sr cm2)), Maribor (za 4,10 nW/(sr cm2)), 
Lovrenc na Pohorju (za 1,27 nW/(sr cm2)), 
Markovci (za 1,12 nW/(sr cm2)) in Ruše 
za (1,10 nW/(sr cm2)). Najvišja radianca se 
je najbolj znižala v občinah Zavrč (za 3,66 
nW/(sr cm2)), Središče ob Dravi (za 2,02 
nW/(sr cm2)), Ormož (za 1,58 nW/(sr cm2)) 
in Gorišnica (za 1,14 nW/(sr cm2)), kar pa 
gre pripisati prenovi javne razsvetljave ozi-
roma prej omenjenim razlogom. 
Uvajanje sijalk LED ima še drugo proble-
matično stran: ta tip sijalk je z energijskega 
vidika res učinkovitejši od starejših sijalk ter 
pomeni manjšo porabo energije in prihranek 
v občinskem proračunu. Problematične pa 
so zaradi intenzivnejšega sipanja v ozračju: 
po Rayleghovem zakonu se modra svetlo-
ba v troposferi namreč siplje šestnajstkrat 
intenzivneje kot rdeča svetloba (Petkovšek 
Hočevar, 1995: 16). Prostorski učinki sve-
tlobnega onesnaževanja so torej ob uporabi 
sijalk LED bistveno večji. 
Struktura deleža radiance po razredih kaže, 
da je leta 2013 največ obravnavanega po-
vršja sodilo v razred med 0,11 in 0,25 nW/
(sr cm2) (42,69 odstotka), sledil pa je razred 
med 0,26 in 0,5 nW/(sr cm2) (23,7 odstot-
ka). Leta 2021 se je v razredu od 0,11 do 
0,25 nW/(sr cm2) nahajalo le 6,4 odstotka 
površja, daleč najbolj pa je bil zastopan ra-
zred od 0,26 do 0,5 nW/(sr cm2), v katerem 
se je nahajalo kar 55,5 odstotka obravnava-
nega območja (slika spodaj).
Analizirali smo tudi spremembe temnih ob-
močij v slovenskem Podravju v letih od 2013 
do 2021. Merilo za določanje temnih obmo-
čij smo povzeli po nekaterih tujih študijah 
(Night Blight, 2016): območja z radianco, 
nižjo od 0,25 nW/(sr cm2), smo obravnavali 
kot temna območja, čeprav je treba poudari-
ti, da je ta meja določena precej poljubno in 
ne upošteva celovitega razpona vplivov sve-
tlobne onesnaženosti na vse žive organizme. 
Leta 2013 so območja z radianco, nižjo od 
0,25 nW/(sr cm2), pokrivala 42,7 odstotka 
obravnavanega območja, leta 2021 pa le še 
6,4 odstotka. Območja, ki bi jih, pogojno 
rečeno, lahko obravnavali kot temna obmo-
čja, so se leta 2013 sklenjeno nahajala na 
območju Pohorja in Kozjaka s Košenjakom. 
S tega območja so bila izvzeta gručasta na-
selja (na primer Lovrenc na Pohorju, Rem-
šnik, Zgornja Kapla, Duh na Ostrem vrhu). 
V Dravski dolini je bila radianca višja na 
območju med Vičem in Dravogradom ter v 
Mučko-Radeljski kotlini med Trbonjami in 
Vasjo. Drugo sklenjeno temno območje se 
je leta 2013 nahajalo na obmejnem obmo-
čju Vzhodnih Haloz, tretje pa na območju 
Vzhodnih Slovenskih goric. Do leta 2021 so 
temna območja vzhodno od Ruš popolnoma 
izginila, zahodno od tod pa so se ohranila 
le med Košenjakom in Pernicami, medtem 
Deleži površja razredov radiance v slovenskem Podravju leta 2013 in 2021.
Vir: Lastni izračuni, 2022.
Temna območja v slovenskem Podravju leta 2013 in 2021. Vir: Lastni izračuni, 2022.
428 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 429Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
(za 0,49 nW/(sr cm2)), Ptuj (za 0,46 nW/
(sr cm2)) in Miklavž (za 0,40 nW/(sr cm2)). 
Povprečna radianca se je znižala le v občini 
Hajdina, kar pa si lahko razlagamo z zame-
njavo starejših, pretežno polzasenčenih viso-
kotlačnih natrijevih sijalk z »belimi« sijalka-
mi LED, ki pa imajo največ sevanja v mo-
drem delu spektra, za katerega pa je senzor 
na satelitu Suomi manj očutljiv. Spremembe 
v najvišji radianci v obravnavanem obdobju 
so najvišje v občini Ptuj (za kar 7,63 nW/
(sr cm2)), Maribor (za 4,10 nW/(sr cm2)), 
Lovrenc na Pohorju (za 1,27 nW/(sr cm2)), 
Markovci (za 1,12 nW/(sr cm2)) in Ruše 
za (1,10 nW/(sr cm2)). Najvišja radianca se 
je najbolj znižala v občinah Zavrč (za 3,66 
nW/(sr cm2)), Središče ob Dravi (za 2,02 
nW/(sr cm2)), Ormož (za 1,58 nW/(sr cm2)) 
in Gorišnica (za 1,14 nW/(sr cm2)), kar pa 
gre pripisati prenovi javne razsvetljave ozi-
roma prej omenjenim razlogom. 
Uvajanje sijalk LED ima še drugo proble-
matično stran: ta tip sijalk je z energijskega 
vidika res učinkovitejši od starejših sijalk ter 
pomeni manjšo porabo energije in prihranek 
v občinskem proračunu. Problematične pa 
so zaradi intenzivnejšega sipanja v ozračju: 
po Rayleghovem zakonu se modra svetlo-
ba v troposferi namreč siplje šestnajstkrat 
intenzivneje kot rdeča svetloba (Petkovšek 
Hočevar, 1995: 16). Prostorski učinki sve-
tlobnega onesnaževanja so torej ob uporabi 
sijalk LED bistveno večji. 
Struktura deleža radiance po razredih kaže, 
da je leta 2013 največ obravnavanega po-
vršja sodilo v razred med 0,11 in 0,25 nW/
(sr cm2) (42,69 odstotka), sledil pa je razred 
med 0,26 in 0,5 nW/(sr cm2) (23,7 odstot-
ka). Leta 2021 se je v razredu od 0,11 do 
0,25 nW/(sr cm2) nahajalo le 6,4 odstotka 
površja, daleč najbolj pa je bil zastopan ra-
zred od 0,26 do 0,5 nW/(sr cm2), v katerem 
se je nahajalo kar 55,5 odstotka obravnava-
nega območja (slika spodaj).
Analizirali smo tudi spremembe temnih ob-
močij v slovenskem Podravju v letih od 2013 
do 2021. Merilo za določanje temnih obmo-
čij smo povzeli po nekaterih tujih študijah 
(Night Blight, 2016): območja z radianco, 
nižjo od 0,25 nW/(sr cm2), smo obravnavali 
kot temna območja, čeprav je treba poudari-
ti, da je ta meja določena precej poljubno in 
ne upošteva celovitega razpona vplivov sve-
tlobne onesnaženosti na vse žive organizme. 
Leta 2013 so območja z radianco, nižjo od 
0,25 nW/(sr cm2), pokrivala 42,7 odstotka 
obravnavanega območja, leta 2021 pa le še 
6,4 odstotka. Območja, ki bi jih, pogojno 
rečeno, lahko obravnavali kot temna obmo-
čja, so se leta 2013 sklenjeno nahajala na 
območju Pohorja in Kozjaka s Košenjakom. 
S tega območja so bila izvzeta gručasta na-
selja (na primer Lovrenc na Pohorju, Rem-
šnik, Zgornja Kapla, Duh na Ostrem vrhu). 
V Dravski dolini je bila radianca višja na 
območju med Vičem in Dravogradom ter v 
Mučko-Radeljski kotlini med Trbonjami in 
Vasjo. Drugo sklenjeno temno območje se 
je leta 2013 nahajalo na obmejnem obmo-
čju Vzhodnih Haloz, tretje pa na območju 
Vzhodnih Slovenskih goric. Do leta 2021 so 
temna območja vzhodno od Ruš popolnoma 
izginila, zahodno od tod pa so se ohranila 
le med Košenjakom in Pernicami, medtem 
Deleži površja razredov radiance v slovenskem Podravju leta 2013 in 2021.
Vir: Lastni izračuni, 2022.
Temna območja v slovenskem Podravju leta 2013 in 2021. Vir: Lastni izračuni, 2022.
430 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 431Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
ko so se na osrednjem Kozjaku in na Pohor-
ju ohranila le fragmentarno (slika spodaj).
Stopnja svetlobnega onesnaženja je v veliki 
meri povezana s številom prebivalstva in 
dolžino javnih cest. V tem smislu nas je za-
nimala povezava med številom prebivalcev 
in povprečno radianco po občinah v sloven-
skem Podravju leta 2021. Rezultati kažejo 
na večjo povezavo med radianco in številom 
prebivalcev, saj lahko 74,3 odstotka razlik v 
radianci po občinah pojasnimo z razlikami 
v številu prebivalstva po občinah. Povezava 
med radianco in dolžino javnih cest je nižja: 
le 35,5 odstotka razlik v radianci po obči-
nah lahko pojasnimo z razlikami v dolžini 
javnih cest po občinah. Kljub temu se po-
javljajo nekatere nelogičnosti: radianca med 
primerljivimi občinami po številu prebival-
stva in dolžini javnih cest se lahko razliku-
je za nekajkrat. Kot primer naj navedemo 
občino Radlje ob Dravi, ki je leta 2021 ob 
6.168 prebivalcih beležila povprečno radian-
co 0,46 nW/(sr cm2), medtem ko je primer-
ljiva občina Miklavž na Dravskem polju s 
7.013 prebivalci beležila povprečno radianco 
2,14 nW/(sr cm2), kar je 4,7-krat višja vre-
dnost. V tem smislu sta dovolj pomenljiva 
grafa, na katerih prikazujemo vrednost ra-
diance na tisoč prebivalcev (slika spodaj) in 
vrednost radiance na tisoč kilometrov javnih 
cest (slika na sledeči strani). Naj kot primer 
poudarimo, da ima občina Ormož v primer-
javi z občino Miklavž na Dravskem polju 
1,7-krat več prebivalcev, vendar pa 4,9-krat 
nižjo povprečno radianco. Res je sicer, da je 
zaradi reliefnih značilnosti (del občine leži 
v gričevju) delež razložene poselitve nekaj 
višji, pa vendar ...
Problematično je tudi dejstvo, da se na 
obravnavanem območju nahajajo zavarovana 
območja Nature 2000, za katere veljajo po-
sebni varstveni cilji in usmeritve ter poseben 
režim posegov v prostor (Uredba o posebnih 
varstvenih območjih (območjih Natura 2000), 
2004). Območja Nature 2000 se na obrav-
navanem območju slovenskega Podravja na-
hajajo na Vzhodnem in Zahodnem Kozjaku, 
na Pohorju med Veliko Kopo in Kremžar-
jevim vrhom ter med Ribnico na Pohorju, 
Roglo, Žigartovim vrhom in severovzhodni-
mi obronki Pohorja, v Halozah in Vzhodnih 
Slovenskih goricah. Najbolj pa so vplivom 
svetlobnega onesnaženja izpostavljena ob-
močja neposredno ob Dravi, kjer se hkra-
ti pojavljajo viri svetlobnega onesnaževanja 
zaradi gručastih naselij in javne razsvetljave 
ob cestah. Najsvetlejši piksel (slikovna toč-
ka) na območjih Nature 2000 se nahaja na 
območju Krajinskega parka Drava na sa-
mem robu občinskega središča Ptuj, kar do-
kazuje tezo, da je treba, če želimo resnično 
varovati zavarovana območja, oblikovati po-
sebne prehodne cone zunaj zavarovanih ob-
močij, kar še posebej velja za onesnaževanje 
s hrupom, svetlobo in onesnaževali v zraku 
(Žiberna, 2020). 
Da bi nazorno prikazali stanje radiance ne-
posredno nad koritom reke Drave, ki je v 
večjem delu slovenskega Podravja znotraj 
območij Nature 2000, smo za leto 2021 iz-
delali prof il (prečni prerez) radiance nad 
rečnim koritom (slika na sledeči strani). Na 
prečnem prerezu prepoznamo vrhove na ob-
močju naselij, ki ležijo bližje rečnemu kori-
tu, manj pa pridejo do izraza viri svetlobne-
ga onesnaževanja, ki so sicer problematični, 
vendar ne ležijo ob strugi reke Drave (na 
primer Radlje ob Dravi, Miklavž na Dra-
Radianca na tisoč prebivalcev po občinah v slovenskem Podravju leta 2021.
Vir: Medmrežje 3; Lastni izračuni, 2022.
Radianca na sto kilometrov javnih cest po občinah v slovenskem Podravju leta 2021.
Vir: Medmrežje 4; Lastni izračuni, 2022.
430 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 431Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
ko so se na osrednjem Kozjaku in na Pohor-
ju ohranila le fragmentarno (slika spodaj).
Stopnja svetlobnega onesnaženja je v veliki 
meri povezana s številom prebivalstva in 
dolžino javnih cest. V tem smislu nas je za-
nimala povezava med številom prebivalcev 
in povprečno radianco po občinah v sloven-
skem Podravju leta 2021. Rezultati kažejo 
na večjo povezavo med radianco in številom 
prebivalcev, saj lahko 74,3 odstotka razlik v 
radianci po občinah pojasnimo z razlikami 
v številu prebivalstva po občinah. Povezava 
med radianco in dolžino javnih cest je nižja: 
le 35,5 odstotka razlik v radianci po obči-
nah lahko pojasnimo z razlikami v dolžini 
javnih cest po občinah. Kljub temu se po-
javljajo nekatere nelogičnosti: radianca med 
primerljivimi občinami po številu prebival-
stva in dolžini javnih cest se lahko razliku-
je za nekajkrat. Kot primer naj navedemo 
občino Radlje ob Dravi, ki je leta 2021 ob 
6.168 prebivalcih beležila povprečno radian-
co 0,46 nW/(sr cm2), medtem ko je primer-
ljiva občina Miklavž na Dravskem polju s 
7.013 prebivalci beležila povprečno radianco 
2,14 nW/(sr cm2), kar je 4,7-krat višja vre-
dnost. V tem smislu sta dovolj pomenljiva 
grafa, na katerih prikazujemo vrednost ra-
diance na tisoč prebivalcev (slika spodaj) in 
vrednost radiance na tisoč kilometrov javnih 
cest (slika na sledeči strani). Naj kot primer 
poudarimo, da ima občina Ormož v primer-
javi z občino Miklavž na Dravskem polju 
1,7-krat več prebivalcev, vendar pa 4,9-krat 
nižjo povprečno radianco. Res je sicer, da je 
zaradi reliefnih značilnosti (del občine leži 
v gričevju) delež razložene poselitve nekaj 
višji, pa vendar ...
Problematično je tudi dejstvo, da se na 
obravnavanem območju nahajajo zavarovana 
območja Nature 2000, za katere veljajo po-
sebni varstveni cilji in usmeritve ter poseben 
režim posegov v prostor (Uredba o posebnih 
varstvenih območjih (območjih Natura 2000), 
2004). Območja Nature 2000 se na obrav-
navanem območju slovenskega Podravja na-
hajajo na Vzhodnem in Zahodnem Kozjaku, 
na Pohorju med Veliko Kopo in Kremžar-
jevim vrhom ter med Ribnico na Pohorju, 
Roglo, Žigartovim vrhom in severovzhodni-
mi obronki Pohorja, v Halozah in Vzhodnih 
Slovenskih goricah. Najbolj pa so vplivom 
svetlobnega onesnaženja izpostavljena ob-
močja neposredno ob Dravi, kjer se hkra-
ti pojavljajo viri svetlobnega onesnaževanja 
zaradi gručastih naselij in javne razsvetljave 
ob cestah. Najsvetlejši piksel (slikovna toč-
ka) na območjih Nature 2000 se nahaja na 
območju Krajinskega parka Drava na sa-
mem robu občinskega središča Ptuj, kar do-
kazuje tezo, da je treba, če želimo resnično 
varovati zavarovana območja, oblikovati po-
sebne prehodne cone zunaj zavarovanih ob-
močij, kar še posebej velja za onesnaževanje 
s hrupom, svetlobo in onesnaževali v zraku 
(Žiberna, 2020). 
Da bi nazorno prikazali stanje radiance ne-
posredno nad koritom reke Drave, ki je v 
večjem delu slovenskega Podravja znotraj 
območij Nature 2000, smo za leto 2021 iz-
delali prof il (prečni prerez) radiance nad 
rečnim koritom (slika na sledeči strani). Na 
prečnem prerezu prepoznamo vrhove na ob-
močju naselij, ki ležijo bližje rečnemu kori-
tu, manj pa pridejo do izraza viri svetlobne-
ga onesnaževanja, ki so sicer problematični, 
vendar ne ležijo ob strugi reke Drave (na 
primer Radlje ob Dravi, Miklavž na Dra-
Radianca na tisoč prebivalcev po občinah v slovenskem Podravju leta 2021.
Vir: Medmrežje 3; Lastni izračuni, 2022.
Radianca na sto kilometrov javnih cest po občinah v slovenskem Podravju leta 2021.
Vir: Medmrežje 4; Lastni izračuni, 2022.
432 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 433Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
vskem polju). Povprečna radianca na preč-
nem prerezu znaša 2,35 nW/(sr cm2), naj-
višja 35,30 nW/(sr cm2) (na območju Ptuja), 
najnižja pa 0,25 nW/(sr cm2) (na območju 
Trbonjske soteske med Dravogradom in Tr-
bonjami). Tu je tudi edina slikovna točka 
z radianco, nižjo od 0,25 nW/(sr cm2), kar 
pomeni, da temnih območij neposredno nad 
koritom reke Drave (in torej tudi na obmo-
čjih Nature 2000 neposredno ob Dravi) v 
slovenskem Podravju ni več.
Zaključek
Svetlobno onesnaževanje je oblika degradaci-
je okolja, ki v javnosti še ni prepoznana kot 
taka. Na krajevni ravni javno razsvetljavo 
(pre)pogosto povezujejo z višjo kakovostjo 
življenja in večjo varnostjo, čeprav je pravilo-
ma prav nasprotno. Študije iz tujine kažejo, 
da ni nobene povezave med številom krimi-
nalnih dejanj ali številom prometnih nesreč 
v nočnem času in stopnjo osvetljenosti. 
Svetloba se od virov širi na vse strani in 
njen vpliv se ne zaustavi na meji zavarova-
nih območij. Žal posledice tega čutimo tudi 
v Sloveniji, kjer se kljub sprejeti zakonodaji 
stopnja svetlobnega onesnaževanja viša. To 
lahko nazorno spremljamo tudi na obmo-
čju slovenskega Podravja, kjer se je stanje v 
obdobju od leta 2013 do leta 2021 močno 
poslabšalo. Pogojno temnih območij skoraj 
ni več. Učinki vedno višje svetlobne onesna-
ženosti bodo čutile ne le rastline (vpliv na 
fenofaze) in živali, pač pa tudi ljudje (slabša 
kakovost spanja, prekinjena tvorba melato-
nina in s tem povezana rakasta obolenja). 
Prve korake, ki bi proces obrnili v naspro-
tno smer, lahko najlažje in najhitreje nare-
dimo na krajevni ravni ter z izobraževanjem 
in vzgajanjem (ne le mladine) ....
Literatura:
Bruce-White, C., Shardlow, M., 2011: A Review of the 
Impact of Artificial Light on Invertebrates. Buglife—The 
Invertebrate Conservation Trust, Peterborough. 
Društvo Temno nebo Slovenije, 2010: Svetlobno 
onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja 
razsvetljava. Priročnik za občine, podjetja in ustanove. 
Ljubljana.
Falchi, F., Cinzano, P., Elvidge, C. D., Keith, D. M., 
Haim, A., 2011: Limiting the impact of light pollution on 
human health, environment and stellar visibility. Journal 
of Environmental Management, 92 (10). Elsevier. 
Falchi, F., Cinzano, P., Duriscoe, D., Kyba, C., Elvidge, 
C., Baugh, K., Portnov, B., Rybnikova, N., Furgon 
R., 2016: The new world atlas of artificial night sky 
brightness. Science Advances, 2 (6). 
Huemer, P., Kühtreiber, H., Tarmann, G., 2010: 
Anlockwirkung moderner Leuchtmittel auf nachtaktive 
Insekten. (www.hellenot.org.)
Hölker, F., Wolter, C., Perken, E. K., Tockner, K., 
2010: Light pollution as a biodiversity threat. Trends 
in Ecology & Evolution. DOI:https://doi.org/10.1016/j.
tree.2010.09.007.
Jensen, J. R., 2018: Introductory Digital Image 
Processing. A Remote Sensing Perspective. 4th Edition. 
Hoboken, New Jersey: Pearson.
Land Use Consultants (LUC), 2016: England‘s Light 
Pollution and Dark Sky. Final Report. London.
Mizon, B., 2012: Light Pollution. Responses and 
remedies. London: Springer.
Night Blight, 2016: Mapping England’s light pollution 
and dark skies. Campaign to Protect Rural England. 
London. 
Pauley, S. M., 2011: Lighting for the human circadian 
clock: recent research indicates that lighting has become a 
public health issue. Medical Hypotheses, 63 (4). Elsevier.
Petkovšek, Z., Hočevar, A., 1995: Meteorologija. Osnove 
in nekatere aplikacije. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. 
Oddelek za gozdarstvo. 
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. 
Uradni list št. 81, 7. 9. 2007.
Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 
2000), 2004. Uradni list 49/2004.
Žiberna, I., Ivajnšič, D., 2018: Daljinsko zaznavanje 
svetlobne onesnaženosti v Sloveniji. Revija za geografijo, 
13 (1). Maribor: Oddelek za geografijo, Filozofska 
fakulteta, Univerza v Mariboru. 
Žiberna, I., 2020: Light pollution in Slovenia in 2019 
with special regard to Natura 2000 areas. Geographical 
review, 42: 69-81, ilustr. ISSN 2303-8950.
Medmrežje 1: https://eogdata.mines.edu/products/vnl/. 
(10. 12. 2022.)
Medmrežje 2: https://www.js-ptuj.si/ceste/javna-
razsvetljava. (11 .12. 2022.)
Medmrežje 3: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/
Data/-/05C4003S.px. (11. 12. 2022.)
Medmrežje 4: https://podatki.gov.si/dataset/dolzine-
javnih-cest-po-obcinah-od-leta-2002. 2002. (11 .12. 
2022.)Prečni prerez radiance nad koritom reke Drave v slovenskem Podravju leta 2021.
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2022.
Dr. Igor Žiberna je geograf, čigar raziskovalno delo zajema fizično 
geografijo, varstvo okolja in geografske informacijske sisteme, njegovo 
ožje raziskovalno področje pa klimatogeografijo (preučevanje mestne 
klime, podnebnih sprememb in topoklime), raziskave sprememb rabe tal 
v povezavi z naravnogeografskimi dejavniki in raziskave s področja 
svetlobnega onesnaževanja. V svojem delu veliko časa namenja prenosu 
znanja in raziskovalnih metod na študente na raziskovalnih taborih ali 
pri študentskih raziskovalnih projektih. Od srednješolskih dni se ljubiteljsko 
ukvarja z astronomijo, med drugim je predsednik Astronomskega društva 
Orion iz Maribora. Strastno se ukvarja s športom (gorskim in cestnim 
kolesarstvom, pohodništvom, tekom na smučeh, kajakaštvom, v preteklosti 
tudi letenjem z jadralnimi letali in jadralnimi padali).
432 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 433Svetlobna onesnaženost na območju slovenskega PodravjaSvetlobna onesnaženost na območju slovenskega Podravja
vskem polju). Povprečna radianca na preč-
nem prerezu znaša 2,35 nW/(sr cm2), naj-
višja 35,30 nW/(sr cm2) (na območju Ptuja), 
najnižja pa 0,25 nW/(sr cm2) (na območju 
Trbonjske soteske med Dravogradom in Tr-
bonjami). Tu je tudi edina slikovna točka 
z radianco, nižjo od 0,25 nW/(sr cm2), kar 
pomeni, da temnih območij neposredno nad 
koritom reke Drave (in torej tudi na obmo-
čjih Nature 2000 neposredno ob Dravi) v 
slovenskem Podravju ni več.
Zaključek
Svetlobno onesnaževanje je oblika degradaci-
je okolja, ki v javnosti še ni prepoznana kot 
taka. Na krajevni ravni javno razsvetljavo 
(pre)pogosto povezujejo z višjo kakovostjo 
življenja in večjo varnostjo, čeprav je pravilo-
ma prav nasprotno. Študije iz tujine kažejo, 
da ni nobene povezave med številom krimi-
nalnih dejanj ali številom prometnih nesreč 
v nočnem času in stopnjo osvetljenosti. 
Svetloba se od virov širi na vse strani in 
njen vpliv se ne zaustavi na meji zavarova-
nih območij. Žal posledice tega čutimo tudi 
v Sloveniji, kjer se kljub sprejeti zakonodaji 
stopnja svetlobnega onesnaževanja viša. To 
lahko nazorno spremljamo tudi na obmo-
čju slovenskega Podravja, kjer se je stanje v 
obdobju od leta 2013 do leta 2021 močno 
poslabšalo. Pogojno temnih območij skoraj 
ni več. Učinki vedno višje svetlobne onesna-
ženosti bodo čutile ne le rastline (vpliv na 
fenofaze) in živali, pač pa tudi ljudje (slabša 
kakovost spanja, prekinjena tvorba melato-
nina in s tem povezana rakasta obolenja). 
Prve korake, ki bi proces obrnili v naspro-
tno smer, lahko najlažje in najhitreje nare-
dimo na krajevni ravni ter z izobraževanjem 
in vzgajanjem (ne le mladine) ....
Literatura:
Bruce-White, C., Shardlow, M., 2011: A Review of the 
Impact of Artificial Light on Invertebrates. Buglife—The 
Invertebrate Conservation Trust, Peterborough. 
Društvo Temno nebo Slovenije, 2010: Svetlobno 
onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja 
razsvetljava. Priročnik za občine, podjetja in ustanove. 
Ljubljana.
Falchi, F., Cinzano, P., Elvidge, C. D., Keith, D. M., 
Haim, A., 2011: Limiting the impact of light pollution on 
human health, environment and stellar visibility. Journal 
of Environmental Management, 92 (10). Elsevier. 
Falchi, F., Cinzano, P., Duriscoe, D., Kyba, C., Elvidge, 
C., Baugh, K., Portnov, B., Rybnikova, N., Furgon 
R., 2016: The new world atlas of artificial night sky 
brightness. Science Advances, 2 (6). 
Huemer, P., Kühtreiber, H., Tarmann, G., 2010: 
Anlockwirkung moderner Leuchtmittel auf nachtaktive 
Insekten. (www.hellenot.org.)
Hölker, F., Wolter, C., Perken, E. K., Tockner, K., 
2010: Light pollution as a biodiversity threat. Trends 
in Ecology & Evolution. DOI:https://doi.org/10.1016/j.
tree.2010.09.007.
Jensen, J. R., 2018: Introductory Digital Image 
Processing. A Remote Sensing Perspective. 4th Edition. 
Hoboken, New Jersey: Pearson.
Land Use Consultants (LUC), 2016: England‘s Light 
Pollution and Dark Sky. Final Report. London.
Mizon, B., 2012: Light Pollution. Responses and 
remedies. London: Springer.
Night Blight, 2016: Mapping England’s light pollution 
and dark skies. Campaign to Protect Rural England. 
London. 
Pauley, S. M., 2011: Lighting for the human circadian 
clock: recent research indicates that lighting has become a 
public health issue. Medical Hypotheses, 63 (4). Elsevier.
Petkovšek, Z., Hočevar, A., 1995: Meteorologija. Osnove 
in nekatere aplikacije. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. 
Oddelek za gozdarstvo. 
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. 
Uradni list št. 81, 7. 9. 2007.
Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 
2000), 2004. Uradni list 49/2004.
Žiberna, I., Ivajnšič, D., 2018: Daljinsko zaznavanje 
svetlobne onesnaženosti v Sloveniji. Revija za geografijo, 
13 (1). Maribor: Oddelek za geografijo, Filozofska 
fakulteta, Univerza v Mariboru. 
Žiberna, I., 2020: Light pollution in Slovenia in 2019 
with special regard to Natura 2000 areas. Geographical 
review, 42: 69-81, ilustr. ISSN 2303-8950.
Medmrežje 1: https://eogdata.mines.edu/products/vnl/. 
(10. 12. 2022.)
Medmrežje 2: https://www.js-ptuj.si/ceste/javna-
razsvetljava. (11 .12. 2022.)
Medmrežje 3: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/
Data/-/05C4003S.px. (11. 12. 2022.)
Medmrežje 4: https://podatki.gov.si/dataset/dolzine-
javnih-cest-po-obcinah-od-leta-2002. 2002. (11 .12. 
2022.)Prečni prerez radiance nad koritom reke Drave v slovenskem Podravju leta 2021.
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2022.
Dr. Igor Žiberna je geograf, čigar raziskovalno delo zajema fizično 
geografijo, varstvo okolja in geografske informacijske sisteme, njegovo 
ožje raziskovalno področje pa klimatogeografijo (preučevanje mestne 
klime, podnebnih sprememb in topoklime), raziskave sprememb rabe tal 
v povezavi z naravnogeografskimi dejavniki in raziskave s področja 
svetlobnega onesnaževanja. V svojem delu veliko časa namenja prenosu 
znanja in raziskovalnih metod na študente na raziskovalnih taborih ali 
pri študentskih raziskovalnih projektih. Od srednješolskih dni se ljubiteljsko 
ukvarja z astronomijo, med drugim je predsednik Astronomskega društva 
Orion iz Maribora. Strastno se ukvarja s športom (gorskim in cestnim 
kolesarstvom, pohodništvom, tekom na smučeh, kajakaštvom, v preteklosti 
tudi letenjem z jadralnimi letali in jadralnimi padali).