'i X < j PJUBOVfl PRILOGA GOSPODARJE IDIMJE in miETfl i V" * Stev. 1. V Ljubljani, dne 5. januarja 1911. Leto III. |f f JF.: Mi gremo naprej. Na severu Nemčije je kakor prst Jine mala danska država, ki ima dva pol mil. ljudi in meri le 384 Mm1. |ftej deželi ni dragocenih rud, ni pre-Dga, ni železa. Ena petina zemlje je ierodovitna, ostala je pokrita z veli-li ravninami, v katerih raste veli-i, toda pusta trava. Tu prebiva krep-Ijudstvo, ki je od nekdaj na morju salo zaslužka in v trdem delu na po-vsakdanjega kruha. Dežela je sko-popolnoma kmečka. Kmetje so podi skoro gotovo prvi in najbolj na-Fedni v Evropi. Tam se izdeluje naj-}ljše maslo na svetu, tam imajo pri |emmlekarstvu najmodernejše pripo-ločke, da prihajajo od vseh krajev k |im v i-olo. Danci so prvi osnovali nno rejo plemenske živine, živino-Ijske zadruge, kontrolna društva o Vabi in izrabi krme. Tam so vpeljali j>polno moderno prešičerejo, perutni-irstvo. Danes je dansko kmetijstvo rvo v Evropi. T da čudno! Danci sami vživajo >ma le slabo maslo, pogosto rnarga-|n (i>i e ono umetno maslo, ki ga de-Jjo tovarne), najboljše maslo gre na igle-, o. kakor ludi najboljše gnjati, Ijbol: a teleta. Kar kmetijstvo pride-najlK) j.-eua, vse pokupijo Angleži, imajo denar. Sploh je :ia Angleškem pravi zemeljski raj za bogatine. Kar proizvaja jli svet najfco!j.-ega, pojedo Angleži, iško sadje, francoska vina, dansko leso, jajca in maslo, z eno besedo vse tstvine. vse umetnosti in vse prijetno-jti sveta hočejo Angleži najprej imeti, |er imajo denar. Pri tem umrje le v Londonu vsa-(o leto na tisoče ljudi od lakote, mi-ljone delavcev in irskih najemnikov jima niti najpotrebnejšega zr živije-Ije. Bogastvo je v nekaterih rokah, ludsfrvo ali vsaj velik del pa strada. V tej revni Danski, pri teh pripro-stih kmetih je pa razširjeno splošno blagostanje. Imajo dostojno hrano, kmetje so premožni. Razumeli so sedanje razmere, porabili vse moderne pripomočke in se povzpeli v svojem stanu na prvo mesto v Evropi. Naša dežela nima bogatih rud pre-obilo, naše ljudstvo nima med sabo milijonarjev. Ponižna in revna je naša domovina, katero so gnojili naši očetje s svojim potom in jo branili s svojo krvjo. Kakor danski mora tudi naš kmet dati najboljše izdelke drugim bogatejšim sosedom. Najlepša živina gre iz domačih krajev daleč proti severu in zapadu, doma je komaj ob praznikih kak mali grižljej mesa. Pšenica in boljše žito se proda, da se morejo plačati davki in kupiti obleka Sam si ne more privoščiti jajc in masla, vse to le za druge prideluje. In tisti, ki vživajo vse najboljše kmetove pridelke, mislijo, kako se kmetu dobro godi, ko vse tako drago proda in odira revne meščane. Ti ljudje ne vedo za kmetovo delo in težavno življenje. Mnogokrat manjka najpotrebnejšega. Otroci hodijo bosi, sam gospodar je skoro beraško oblečen, živi tako priprosto, da imajo celo jetniki v ječah boljšo hrano. Imamo pa zemljo, ki hrani za nas še nevzdignjene zaklade. Tvoja domača gruda je zale prava obljubljena dežela, zakladnica sreče in bogas.va, če boš le hotel dragocenosti vzdigniti. Danski krnet nam kaže pot. Delati je treba in napeti vse moči v tem boju za napredek. Ne rabimo v kmečkem stanu lenuhov in trotov, temveč ljudi, ki imajo sami vest za delo in storijo po svoji vesli svojo popolno dolžnost. Kakor nam priča dansko kmetijstvo, pa ne zadostuje v sedanjih r../ merah dobra zemlja in pridne roke, treba je še pameti. Zdaj ni mogoče več tako delati, kakor so pred petdesetimi leti. Svet je šel naprej. Ce bomo šli z njim in vse, kar je pametnega, porabili, bomo počasi isto dosegli, kakor Danci. Vse ni vselej dobro za nas, kar se je drugod sponcslo. Poskušajmo sami. Postavimo v službo kmetijstva vse potrebne iznajdbe učenjakov, potrebne stroje in prostore. Napraviti je treba le najboljše blago, ker se to povsod veliko dražje plača. Na Danskem je zadružništvo pomagalo kmetu do lepega blagostanja Tudi pri nas razprostira zadružna misel po celi domovini svoja mogočna krila. Mnogi stoje še na strani in gledajo z nekim nezaupanjem može, ki orjejo ledino. — Kaj pa, če vse propade, čc bo polom kakor drugod? Pristopi zraven, svetuj, delaj in se žrtvuj za srečo drugih. Ce boste zraven vsi pametni možje ter previdno delali, je vsaka nesreča izključena. Lepi sadovi našega dela se nam Za kažejo. Gospodarstvo hitro napreduje, omika se širi, blagostanje raste tudi po kmetih. Mi gremo naprej. Na severozahodu meji na Avstrijo Bavarska, ki nam služi za zgled kme-fjske dežele. Za nas je Bavarska zanimiva, ker so tamošnji vojvodi bili nekaj časa gospodarji slovenskih dežel in so se pozneje ravno iz te dežele Nemci k nam naseljevali, kar pričajo še zdaj mnoga nemška imena v naših krajih. Bavarska meri 758 Mm', je torej 7-5-krat večja kakor Kranjska in ima po zadnjem štetju 6,176057 ljudi, lorej dvanajstkrat več kakor naša dežela. Izmed vseh prebivalcev sc jih peča 44% s kmetijstvom. Zemlja je splošno prav rodovitna in ugodna za žito, katerega pridelujejo v veliki množini. Najbolj zanimiva je pa bavarska živinoreja in s to združeno mlekarstvo. L. 1810. so našteli * deželi 840.000 krav, leta 1907. 1,900.000. Pri nas bi y> imeli vsaj trikrat toliko krav, kakor jih imamo, ko bi boleli imeti krave v enakem razmerju. Glavna stvar pa ni število krav, temveč njih mlečnost. Kaj pomaga, če imaš kravo, ki daje lo malo vžitka? Na Bavarskem računajo, da da vsaka krava povprek na leto čez 2000 litrov mleka. Kdor je videl one krasno živali, ki jih ima Bavarec v lepo zidanih in obokanih hlevih, se ne bo temu čudil. Računijo torej, da dobe kmetje od vseh krav 40 milijonov lil mleka na leto. Na rejo telet, torej za samo živinorejo ga računijo 5 milijonov lil. Tako ostane za porabo 35 milijonov lil. Če ga računimo 1 liter lo po 12 vin., v resnici je na Bavarskem, kjer sc mlečni izdelki tako lahko v denar spravijo, vreden liter najmanj 15 vin., zneso vrednost vsega mleka 420 milijonov kron na leto. Razen krav rabijo za mleko tudi koze, ki so sc v zadnjem času vedno bolj razširilo med umnimi živinorejci tudi v krajih, ki imajo najboljše krave. Na Bavarskem so jih našteli leta 1907. 308.000, izmed teh štiri petine mlečnih koz. Tam nimajo koze za najbolj škodljivo žival, kakor mnogi pri nas, ki jo sodijo le iz svojih pisarn. Po vseh krajih, kjer imajo razvito živinorejo, so vpeljali v zadnjem času tudi dobre mlečne koze. Na Bavarskem so z njimi zelo zadovoljni. Mleko porabijo doma za družino, prodajo ga v mesta ali izdelujejo silili maslo. Bavarski kmet nc bo sebe zapustil. Sicer popijejo neizmerne množine piva, kmečko vasi imajo gostilne, ki bi delale čast vsakemu mestu, vendar ne skopari z mlekom. Malokdaj jedo otroci suhi kruh, kakor pri nas, ko jim mati d& kot največji priboljšek kako jabolko ali oreh. Tam na Bavarskem namažejo povsod otrokom kruh z maslom. Sploh ljubijo Nemci prav veliko maščobe in tolšče pri jedeh. Prejšne čase so posnemale gospodinje po latvicali, kakor pri nas še zdaj delajo, /daj je to popolnoma zginilo. Povsod imajo posnemalnike. Leta 1903. je bilo v deželi G000 posne-malnikov ali centrifug, zdaj jih je 49.000. Iz tega je razvidno, da ima prav vsak večji kmet lastni posncmal-nik. Ljudje so tam pametni, ker vedo, da se s posnemalnikom dobi več kakor še enkrat toliko smetane, kakor z domačim posnemanjem. Mlekarne imenujejo tam podjetja, ki imajo več kakor 25.000 litrov mleka aa leto. Leta 1908. je bilo 2661 mlekarn in sirarn. Pri nas jih je nekaj čez 70 in šc mislimo, kako je vse popolno. V vsaki vasi jo bi morali imeti, ko bi hoteli Bavarce posnemati. Preje bi morali seveda imeti tako živino in tudi v tolikem številu, kakor jo imajo Bavarci. V zadnjem času delajo mlekarne z motorji na bencin in špirit, ki so pri nas doslej neznani v mlekarstvu. Tam pravijo, da jim je parni stroj predrag in seveda tudi prenaroden. Tehnično so veliko pred nami. Opaža se povsod, da hočejo po mlekarnah vse lo s stroji napraviti. — Prav dobro bi bilo, ko bi tudi pri nas poskusili z motorji pri mlekarnah. Bavarsko mlekarne so imele leta 1908. skupno 016-8 milijonov litrov mleka, a v celem našem cesarstvu so ga imelo vse zadružne in zasebne mlekarne brez Ogrske le 514 milijonov litrov. Tu vidimo, kaj zamore napredno gospodarstvo. Izdelali so 17-3 milijonov kg masla in 404 milijonov kg sira v skupni vrednosti 71 milijonov kron. Začeli so se tudi pečati s posuše-lijem mleka v raznih strojih, da se ohrani z zgoščenjem mleka tak mlečni prah po več mesecev in ima vse re-dilno snovi mleka v sebi. Samo za to so porabili 17 milijonov kg mleka, torej več, kakor ga imajo vse kranjske mlekarne. Registrovanih mlekarn je lo 476. Skoro gotovo se bojijo sitnosti z gosposko. Velikanske množine mleka porabijo na leto bavarska mesta. Le po železnicah so ga speljali 1. 1908. 129 milijonov litrov. Da ga mnogo milijonov litrov pripeljejo v mesta, samoto/,, s pasjimi vozni i (tam povsod vprega jo velike in male pse v vozičke, ki pošteno vlečejo in se zelo resno držijo pri vožnji), s konji in motorji, jc samoob-sebi razumevno. Saj tudi v naša mesta pride mleko večinoma z vozovi. Čudno jo tudi, da se v večjih mestih veliko več mleka porabi kakor v malih. V malih mestih pride na vsako glavo v celem letu 87.6 litrov mleka, ki stane tam vsako osebo čez 20 K na loto, natančno 16 82 M. V srednjih mestih pride na glavo 123-6 1 mleka, ki stane 24 10 M.; v velikih mestih pa 126-9 1, ki stane 2498 M. ali 28 K 80 h na leto. Če ima družina pet glav, dajo za samo mleko 144 K na leto. Povsod tudi opažajo, da so ljudje zdravi in krepki, čc veliko mleka vži-vajo. Kako neki morejo imeli ti bavarski kmetje toliko živine, kje dobijo krmo za vse? Pojdi jeseni pogledat, kako na debelo pognojijo s hlevskim gnojem in povprašaj gospodarja, koliko stotin da vsako leto za umetna gnojila. Vidijo, da jim nese, zato se ne bojijo ne dela nc stroškov. Kako daleč smo še pri nas. Zemlja naša pa prav gotovo ni slabša. Res imajo gori krasne travnike, toda videl sem pri nas žc lepše, če se jc res dobro gnojilo. Ne boj se za par kron, nesle ti bodo obilne obresti. Treba bo tudi na pasmo obračati večjo pozornost. Dozdaj imamo šc zelo malo krav, ki bi imele na leto čez 2000 litrov mleka. Tudi to se da doseči, če bomo dobili prave krave, če ne domače, pa tuje, in jih dobro krmili. Le tako je živinoreja dobičkonosna. (Konec.) Ti kurzi so sc pričeli 1. 1907. nnv secanovembra. Določeni so le za kmečki; sinove, ki so doslužili vojake ali so vsaj dopolnili 20 leto. Tečaj traja od 1. novembra do srede marca. Vodstvo kurzov ima č. g. centr. tajnik ,1. Sig), Poučuje 8 učiteljev, in sicer najvaž-nejše in najpotrebnejše reči iz pravo-znanstva, občinske posle, enostavno kmetijsko in zadružno knjigovodstvo daljo kmetijsko blagoznanstvo, najpo. trebnejše o krmilih, kmetijskih strojih in stenografijo. Poučuje se dopoldne in popoldne po 4 ure. Tečaji se vrše v nalašč za to sezidani hiši, ki se drži drugih poslopij centralne zadruge. V tej hiši, ki ima 3 nastropja, je velika učna soba, delavnica, 7 spalnic s 100 posteljami in več shramb za obleko. Vsak udeleženec tečaja dobi brezplačno v hiši: stanovanje, zajutrek in učno pripomočke. Hrano opoldne in zvečer si mora vsak sam plačati. Hrano imajo skupno v zadružni gostilni, ki jo je odprla zadruga 1. 1907. s tečaji vred, z namenom, da bi namreč udeleženci tečajev imeli zdravo tečno hrano po nizki ceni, ne da bi bili pri-morani piti opojne pijače. Poslopje, ki je prirejeno za tečaje, je stalo z zemljiščem vred 80.000 M. oprava 25.000 M.; letni izdatki za šolo (podpore) znašajo 16.000 M. Ti kurzi so velikega pomena za kmečki stan, to vedo kmetje in zato je vsako leto toliko priglašenih, da ji!i ni mogoče vseh sprejeti. Centralna zadruga pa oskrbuje svojim članom tudi 4 zimske kmetijske šole. Te šole obiskuje na leto 350 učencev. Gotovo je, da mora kmet danes imeti ne le praktično '/nanje, ampak mora biti tudi teoretično izobražen. Samo praktično znanje nc zadostuje za umno gospodarstvo. Kmet mora svojo zemljo dobro presoditi,mora vedeti, kako jo treba obdelati, kako zboljšati, katera umetna gnojila potrebuje, katera semena so za dotično zemljo najboljša, katere stroje naj si nabavi, da si prihrani delo, čas in denar. — Tudi za umno živinorejo treba nekaj teoretičnega znanja. Potrebno je pri vsakem gospodarstvu urejeno knjigovodstvo. Ta pouk podajajo zimsko kmetijsko šole. — Taka šola mora učence ne le izobraziti, mora jih vzgojiti in jim ohraniti veselje do življenja na kmetih. Zato je najboljše, da j« taka šola na deželi in nc v mestu. Šola naj daje učencem priložnost, J(l to, kar se uče teoretično, tudi praktično poskušajo. Zimske šole bavarske gospodarske centrale so vso na kmetih, na uzornili kmetijah, kjer imajo učenci tudi brano. Učenci sc sprejemajo od 15 do 20 leta. Najstarejša je šola v Welte»-burgu. Od leta 1904. daje centralna zadruga učencem ustanove. Poucujej oo. benediktinci, ki imajo obsežno kmetijo. Druga zimska šola je v Maria Bild-hauson-u. Posestvo je last kongrega-rije sv. Jožefa na Ursbergu. To šolo obiskuje 80 učencev. Poučujejo 3 izprašani učitelji kmetijstva. Tretjo šolo ima zadruga od leta 1007. v Plankstetten-u. Vodijo šolo oo. benediktinci. Najnovejša pa je šola pri sv. Oti-liju, kije bila otvorjena leta 1009. Ima 2 tečaja po 50 učencev. Za zimske kmetijske šole izda cen-tralna zadruga do 30.000 M. na leto in s tem pripomore, da sc izobrazi marši kteri revni kmečki sin za svoj poznejši poklic. Centralna zadruga pa ne skrbi le za izobrazbo kmečkih sinov, temveč dela fcudi za izobrazbo kmečkih deklet Ima namreč 2 gospodinjski šoli. lina je v Vohenstraussu, ki se je pričela 1908. in ki jo vodijo šolske sestre (De Notre Dame.) Učenk je bilo takoj prvo leto 30, drugo leto pa že HO. Učni načrt obsega teoretičen in praktičen pouk in sicer: kuhanje, gospodinjsko knjigovodstvo, zavarovanje, domača in ročna dela, najvažnejše stvari iz zdravstva, živinoreje, mlekarstva, sadjereje in vrtnarstva. Minolo leto se je ustanovila enaka gospodinjska šola v Waldsassen-u. Vodijo jo tudi redovnice. Šola traja 5 mescev od novembra do konca marca. Letošnje pa se otvori nova gospodinjska šola v Lohhofu na Švabskem za HO učenk. Dosedanji šoli sle stali centralno zadrugo 8000 M. na leto. Centralna zadruga podpira tudi ku-li a r s k e tečaje po deželi, ki trajajo po 3 do (i tednov. Poleg teh pa ima še takozvane potujoče gospodinjske šole, v ka-Jorih se poučuje v 3 tečajih, ali od-j delkiii po 5 mescev. Te šole imajo pred-| nost pred navadnimi gospodinjskimi i šolami, ker niso navezane na en kraj, marveč potujejo ali se selijo iz kraja v kraj. Dekletom ni treba hoditi od doma, da bi hodile v šolo, šola sama pride k njim. Obisk šolo je silno olajšan in tudi manj premožne dekleta morejo obiskavati to šolo. V to šolo pa morejo tudi ona dekleta, ki bi radi obilnih domačih opravil no mogle v stalno gospodinjsko šolo. Največja prednost te potujoče šole je v tem, da morejo dekleta vsak dan doma praktično poskusiti in prilagoditi domačim razmeram, kar so se učile v šoli. Namen teh šol je podati kmečkim dekletom popolen teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah gospodinjstva, zato pa trajajo najmanj pol leta. Navadno imajo te šole po 4 ali 3 tečaje, ki trajajo po par mescev. V prvem tečaju se podaja pouk o kuharstvu, da se dekleta priučo iz navadnih kmečkih pridelkov napravljati ceno, a zdravo in tečno hrano. V drugem tečaju se poučujejo o vrtnarstvu in živinoreji in se jih pri tem navaja prav porab- ljavati vrtne pridelke in pa to, :kar jim daje živinoreja in perutninarstvo. V 3. tečaju pa se poučujejo o šivanju in prirejanju obleke, kakor tudi o raznih ročnih delih. V 4. tečaju pa ponavljajo najvažnejše stvari iz prejšnjih tečajev in se jih navaja k lepemu vedenju, poučuje o zdravstvu, skrbi za bolnike in o vzgoji otrok. A ne le za izobrazbo kmečkih sinov in hčera skrbi centralna zadruga, temveč ne opušča izvrševati dela krščanskega usmiljenja. Od čistega dobička 1.1907. so določili 30.000 mark za p o -liabljence, da se jih namreč da pravočasno v bolnišnico. Na leto bi se torej dalo na kliniko do 20 pohabljenih otrok. V teh kratkih potezah vidimo prod seboj delo. ki se je izvršilo v 10 letih za bavarske kmete. Edinost kmetov, skupno delovanje okrožnih društev in pa modro vodstvo so pripomogli do uspeha. Ti krasni vspelii, ki jih je doseglo bavarsko kmečko ljudstvo, pa naj vspodbodejo tudi naše žilave kmete, da se zavzamejo za svoje koristi. Saj podobne naprave, kakor jih imajo bavarski kmetje, imamo tudi mi. Imamo »Kmečke zveze«, ki delujejo politično in se zavzemajo v javnem žil j en ju za koristi kmečkega stanu. Imamo pa tudi gospodarske naprave, s katerin i bi si kmečki stan, ko bi se jih posluževal v polni meri, dosegel lep dobiček in bi si ustanovil naprave, ki bi bile v korist slovenskemu kmetu. Mislim tu predvsem na »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, ki je centrala za skupni nakup in prodajo. Te zveze naj bi se kmetje oklenili, pri njej naj bi naročali vse svoje potrebščine: umetna gnojila, semena, krmila in druge stvari, po njej naj bi prodajali vse svoje pridelke, potem bi nosili dobiček samim sebi. Zveza bi s tem dobičkom lahko čez nekaj let podpirala podobne naprave, kakoršne vidimo sedaj na Bavarskem. Gospodarska Zveza naj si prizadeva, da postane res centrala za blagovni promet. Kmetje pa naj gledajo, da pristopijo h »Gospodarski zvezi« kot člani in da pri nji skupno ali posamezno naročajo vse svoje potrebščine. Bolj kakor drugi stanovi ima kmečki stan dolžnost samoobrambe. Saj je kmečki stan in to posebno v naših slovenskih deželah stan, iz kojega sc prenavljajo in po-mlajajo vsi drugi stanovi. Narodno delo in narodna dolžnost jc ohraniti gospodarsko močan in trden kmečki stan. Kmetje podajte si roke v »Kmečkih zvezah« kot politični kmečki organizaciji in pa v »Gospodarski zvezi« kot gospodarski organizaciji kmečkega stanu 1 —n. | Ali bomo spomladi ziili? Tako premišljuje marsikateri gospodar in ga skrbi, ali ho mogel vse pripraviti za zidanje hiše, hleva ali svinjaka. Kad bi mu pri tem delu šel na roke, zato hočem tu nekatere reči nasve-tovati. Mnoge stavbe imajo napake, katerih ni mogoče odstraniti: takrat, ko so zidali, niso prav naredili in to sa pozneje ne da več popraviti. Za zidanje je treba pripraviti materija!. To je: 1. Kamen. Na deželi zidamo dandanes še večinoma s kamenjem, ker opeka je predraga in je ni povsod dobiti. Kamen se dobi povsod. Deloma so skale, katere je treba razstreliti: lom-, ljen kamen; deloma se lahko nakop-ljejoposamezni kamni po njivah, seno-žetih in gozdih. Za zid najboljši kam-, ni so tisti, ki sc dobe po grmovju raztreseni. Kadar kamen lomiš, odkoplješ zgornjo plast zemlje in prideš do skale, katero boš razstrelil. Tisti kamen, ki je bil ravno pod prstjo, je navadno za nif. zrak in mraz sta ga zdelala, drobi se, je razpokam Ta kamen moraš dejati na stran, porabiti bi se dal k večjemu za prezid.Vsak kamen, kije bii v zemlji, je nekoliko .moker, vlažen. Ta mokrota mora iz kamna ven, pred-r.o ga elenemo v zid. Prej se mora posušiti, v zidu se ne bo nikdar. Zakaj toliko poslopij moči? Po nekaterih stenah voda kar teče. Z mokrim kaine-nji-m so zidali. Tak zid bo vedno moker ostal, posebno če so zid takoj orne-tali. Lomljen kamen mora vsaj eno zimo na prostem ostati, da pošteno raz-zebe in se posuši. Kamen za zid mora biti trd in trden. Čvrst glas mora imeti, ko ga s kladivom udariš. Če se ti pod kladivom oglasi, kakor bi ga bil s klobukom udaril, nikar ga ne deni v zid. —i Iiazpokan kamen tudi nc sme v zid. V razpoko bo zalezla voda, ki bo po zimi zmrznila in ga bo razgnala. Imamo pri nas nekatere vrste črnega kamna, ki se kaj lepo lomi, na-lomijo sc dolge plošče, ki se dajo klati kakor skril, ki se rabi cclo za strehe. Ta kamen je sicer zidarjem prav všeč, ker ga ni treba veliko obdelovati in zid dobro veze. Ima pa to slabo lastnost, da vlago nase vleče. Zid iz tega kamna je malokdaj suh, zato naj se la kamen rabi za zidanje le takrat, ko je popolnoma suh. Zid iz tega kamna naj se ne zapre toliko časa, dokler se ni dobro jirc.-ušil. Prihodnjič pride na vrsto drugo gradivo. II. P. ilffli! i Pri kranjskem deželnem odboru se je vršila dne 1. decembra sadjarska enketa, ki ji je bila naloga proučevati vobče močno zanemarjeno kranjsko sadjarstvo in poročati, kako bi se isto dalo izbolišati čim preje iu čim vspeš-neje. ii i Zborova ki so bili vsi edini v leni, da je treba zlasti na dve strani zastaviti vse silo, ako hočemo propadlo sadjarstvo dvigniti na tislo stopinjo napredka, ki jo zasluži zaradi svojega velikega gospodarskega pomena. Vse obravnave in sklepi merijo namreč na to, da je treba 1. izboljšati sadni mate-rijal in 2. obenem skrbeti za to, da se vpelje, razvije in udomači primerna sadna uporaba. Tako se bode potom racijonelne produkcije in potoni ureditve konsuma v dogledneni času dosegel tudi v sadjarstvu tak uspeli, Kakor gu opazujemo pri drugih kmetijskih panogah, ki so veljale še pred malo loti za zanemarjene. I. Sadna plemena. Kletarski nadzornik g. Fr. Gombač, ki pozna vso našo deželo do zadnjega kotička, jo .ie razdelil v takozvana sadjarska okrožja, ki sc bodo pozneje izpopolnjevala vedno bolj in bolj. Določil je sadna plemena, ki se imajo v posameznih okrožjih najbolj priporočati in širili. Glodo pridobitve in razširjenja enotnega in krajevnim razmeram primernega sadnega matcrijala (drevja) je podal koncem svojega poročila sledeče predloge: I. Da so more pridelati in pomnožiti v velikem številu posameznim krajem prikladnih sadnih vrst, trel alo bi napraviti dve ali vsaj eno jako obsežno deželno drevesnico ter razdeljevati le lopa drevesa v prvi vrsti kmetijskim korporacijam in občinam, ki bi morale skrbeti za pravilno zasaditev zlasti občinskih zemljišč in javnih potov. 2. V vsakem okrožju, kjer se namerava vpeljati nova ali pa razmnožiti žo tam udomačena dobra sadna vrsta, bi se morali napravili pod deželno kontrolo stoječi preizkuševalni sadovnjaki ter iz teh nasadov brezplačno razdeljevati cepiče mod sadjarje dotičnega okraja. 0. Da sc povzdigne kupčija s kranjskim sadjem v tujino, mora se delovati zlasti pri podružnicah in šolskih drevesnicah na to, da se pomnožujc kolikor možno maio vrst ter večinoma le tako sadje, ki se dolgo časa drži, ki prenese tudi najdaijši transport in ki so da tudi tehnično vsestransko uporabiti. n. pr. za napravo sadnega mošta, >;a kompot, sušenje itd. II. Sadne vr.ito. Strokovni učitelj g. Zdolšek jc obširno poročal, po kateri poti bi bilo hoditi, da bi se s« časom določile sadne vrsie za posamezna eadjaiska okrožja, da bi sc v tem oziru doso,.,a enotnost, ki jc ravno za uspešen razvoj sadjarstva tako krvavo potrebna Soglasno so sc sprejeli siodcči tczaJevni sklopi: 1. Vsako leto, v katerem sadno drevje vsaj deloma obrodi, naj s< priredijo v posameznih kiajih sadne az-stave manjšega obsega, ki bi pokazale, kaj se da v dotičnem kraju dobrega pridelati in kaj doseči s posameznimi vrstami. Pri razstavah bi bilo vp!5vati na to, da razstavijo posamezni posestniki večjo množine eno vrste kot »vzo- 12- »cc« pridelanega sadja in ne samo najlepših izbranih komadov. Ta razstava naj in.a obenem ludi namen sadnega senilna. K toni razstavam bi bilo povabiti strokovnjake, ki sc jim poveri naloga, da določijo sčasoma »normalni sortiiucnt« za deželo. Ti strokovnjaki bi pa morali pri tej priliki tudi proučevati uspehe sadjarstva v posameznih krajih dotičnega okraja in no, da bi sc omejili samo na razstavo. .:'. Kakor hitro so nabere dovolj zanesljivega gradiva, da se z neko gotovostjo določi najbolj zanesljive vrste, so skliče zopet enketa, ki bi predloženi ji materijal pretresovala in slednjič določila vrsto, ki naj so v deželi razmnožijo v veliki mori. S to enketo naj bo združena deželna sadjarska razstava. Dokler sc nc določi končni »normalni sortiment«, se po daljši debati sklone priporočati in razmnoževati sledečo sadne vrste: 1. Za Dolenjsko v obče jablane. Mašancger, Hmeni bellefleur, Bau-inanova rajnota. V l>oljših in najboljših legah: Dolenjska voščenka, Kanad-ka. Ananasova rajnota in Tafelček. V slabih in bolj suhih legah: Rdeči iz Lož. Hruške: Diolovka, Avranzorca, Licgolnovka, Napoleonovka. V najboljših gorskih legah: Zimska dekanka. 2. Za Gorenjsko v občo: jablane: Mašancger, Dancingorjev robač, Bau-manova rajnota, Parkerjev peping. V gorkih zavetnih legah: limoni bellefleur, Kanadka, Ananasova rajnota, Beli zimski kalvil (lo kot špalir ob južnih zidovih). — Hruške: Diolovka, Avranžerca, Boskova stoklonka, Pasto-rovka, Napoleonovka, Zimska dekanka (kot špalir v najboljših legali). 3. Za Notranjsko, izvzemši Vipavo, jablane: Dancingorjev robač, Bauina-nova rajnota, Angleška bolniška rajnota, Bobovcc, Mašancger (v nc presu-hi zemlji). V najboljših rodovitnih legah (brez burje): Kanadka. — Hruško: Boskova stoklonka, Napoleonovka, Pa-storovka. Za Vipavo: Boskova stoklonka, Napoleonovka, Diolovka (v bolj vlažni zemlji), Amanlijeva maslenka, Bruta bona, Formentinka, Zgodnja Magda-lenka, Koperčerca. Ker jc la seznam lc začasnega pomena, so sc upoštevale samo jablane in hruške. III. Sadna trgovina. Da bi sadna trgovina dajala na Kranjskem najlepših dohodkov, je več kot gotovo, da je pa ravno ta trgovina pri nas šo malo znana, jc ]ia tudi resnica. Vzroka temu poslednjemu dejstvu sta pred vsem dva, in sicer: 1. Kranjski sadjarji nimajo za kupčijo primernih enotnih vrst v večji množini, ampak navadno najdemo tudi pri boljših sadjarjih in ugodnih krajih toliko vrst, kolikor dreves. 2. Naši sadjarji v obče nc znajo prirediti sadja za kupčijo. Zato jc podal deželni sadjarski in. štruktor llumclt koncem svojega poročila sledeče predlogo v uvaževanje: V povzdigo trgovino s svežim sadjem iiu Kranjskem jc treba: 1. IzlKiljšati sadni materijal (.sadim drevje). To naj so doseže z določitvijo primernih kupčijskih sadnih vrst in /. doslednim vzgajanjem in zasajanji m samo teh vrst in pa s prcccpljevanjenj dobro rastočih dreves slabili vrst. 2. Poučevati sadjarje. Sadjar s,, mora seznaniti z najpotrebnejšimi govskimi zahtevami. Bazven pravilno gnojitve sadnega drevja priučiti s.j mora tudi pravilnega ravnanja s mi.!-jem, prod vsem obiranja, sortiranju, shranjevanja, vkladanja in prevažanja. 3. Pridobiti našemu sadju ,inie na svetovnem irgu. To so bo doseglo potom rodnih trgovskih zvez iu potom sadnih razstav. i. Prirejati domačo sadne razšla, vo, združeno s sadno prodajo. Proučili je treba, kako bi so vpeljali sadni som-nji. IV. Domača sadna uporaba. Nobri pridelek sc pri nas tako slabo no uporablja, kakor ravno sadje; 10 nam k; '/■■■■ vsako dobro sadno loto. Posebno prišlo popolnoma ob veljavo sušvn.u sadja. 1'opolnoma jo neznana med pri-prostim ljudstvom liajraznovrstncjš.t uporaba sadja, kot sadne konmv, sadni soki itd. Na podlagi jako stvarnega povi-čila jo podal strokovni učitelj g. Zd<>'• šok sledeče misli v presojo: Domača uporaba sadja naj sc izkuša dvignili: 1. S praktičnimi kletarskimi tečaji za napravo sadjevca. 2. Za razširjenje sadjevca naj -i dela reklama. J. Za sušenje sadja jc treba prirejati praktično tečaje, ki bi bili v zvezi s tečaji za vkuliavonjc sadja in čc si razmere ugodne, tudi s tečaji za napravo sadjevca. Taki tečaji naj bodo tri- do štiridnevni, kakor na Nižjem Avstrijskem, in bi morali biti potovalni. Prirejajo naj so tudi po mestih, pred vsem v Ljubljani, ker so taka središča najboljši odjemalci sadja in dokler ne privadimo mostnih prebivalcev na sadne konsorve, se bodo te lu težko udomačile na deželi. 1. V gospodinjskih šolah sc naj polaga največjo važnost na domačo uporabo sadja. V. in VI. Sadna industrija in sadjarske zadruge. Zadnji dve točki dnevnega reda jc združil poročevalec gosp. Rohrman v ono celoto in razvil mnogo lepih misli, vrednih vsega uvaževanja. Sadna industrija jo pri nas mogočo-skoraj edino lc na podlagi zadružništva. Pa tudi uspešen razvoj sadno kupčijo je odvisen v prvi vrsti od dobro zasnovanih in pravilno poslujočih zadrug. Vprašanje jo le, ali naj s" ustanovi najprej v Ljubljani deželna sadjarska zadruga, ki naj bi takorekoč rodila zadruge - podružnice po deželi, ali naj sc osnujejo krajevne zadruge najprej po deželi, koder so za to ugodna tla. Ko bi število teb zadrug zadostno naraslo, bi se šele osnovala centrala v Ljubljani, ki bi jo polom podpiralo in zanigale zadruge po deželi. Vsckako je treba pri snovanju sadjarskih zadrug največje previdnosti iu sc mora vsa zadeva predvsem dobro proučiti. PoroCevalec jc predložil enketi sledečo resolucije, ki so se sprejelo soglasno: 8 poukom naj se pripravljajo tla ta osnovanje sadjarskih zadrug. 2. Šola na Grmu naj so opremi z vsemi potrebnimi pripomočki za industrijsko uporabo sadja. :i. Delati je na to, da sc sčasoma osnuje v Ljubljani osrednja sadjutska zadruga v zvezi s sadno trgovino in sodno industrijo. Ako sc izpeljejo vsi ti načrti, smemo opravičeno upati, da bodo napočila tudi za kranjsko sadjarstvo boljša iloba, da bodo v doglednem času zginile s površja pragozdom podobne sadne gošče in tla bo delavno slovensko ljudstvo tudi .sadno drevje jelo prištevati med kulturne rastline, ki lc tedaj dajejo zadovoljiv dohoden, ako sc obdelujejo in oskrbujejo racijonclno. Pitanje presicev. Letos je bilo malo krompirja in pese. Naši gospodarji so hiteli s prodajo prešičev, ker so se bali, da bi jim krme ne zmanjkalo. — Misli se sploš-no, du jc nemogoče brez krompirja prešiče dobro odebeliti. Skušnje po drugih krajih pa kažejo, da se dajo tudi z žitom doseči prav ugodni uspehi. V severni Nemški je blizo pomorskega incsla Bremen kmečka vas lirinkum, ki šteje nekaj nad 1KU0 ljudi, ki imajo 23.000 prešičev. Ker je mnogo ljudi, ki so ne pečajo z gospodarstvom, pride na vsako hišo prccej nad 100 prešičev. »Za Boga,« bodo rekli naši gospodarji, »kako jih pa morejo opraviti in rediti?« En sam hlapec opravi navadno 300 do 400 prešičev. Postavijo nizka poslopja, ki so dajo dobro zračiti, visoka nekaj nad dva metra. Znotraj jc kar z deskami ali lahkim betonom pregrajeno. Nosili ni treba nobene krme, ker je v sredi položen tir, po katerem vozi voziček krmo za prešiče. V te pitalnice spravijo male pre-šiekc dva do tri mesece stare, 20 do 25 kg težke. Ker pridejo prešički iz zelo toplih hlevov, jim skozi 14 dni nastiljajo; pozneje ne rabijo nobene steljc. Hlev jc tako napravljen, da sc gnojnica lahko odteka in blato odstrani. Včasih spuščajo prešiče malo ven, da so prsti nažro. Navadno jim pa prst v staje vržejo, ker tudi tam dobro vedo za nauk, ki je našim gospodarjem dobro znan, da morajo prešiči, ki se pitajo, ležati. Krmo jim dajo navadno trikrat, v nekaterih krajih le dvakrat na dan. Nimajo krompirja, ne pese, ne korenja, ne deiclje. Krmijo jih lc z zdrobljenim ječmenom, kateremu primešajo nekaj vode, ki sc pozimi segreje. Navadno dobi prešič na dan 2 kg in pol strtega ječmena in nekaj ribje moke ali klajnega apna, da napravi močne kosti. Začetka se da lc nekaj čez 1 kg ječmena, pozneje več. Toda vsak prešič mora svoj porcijon popolnoma povžiti. Če kaka žival hitreje raste in več potrebuje, dobi več ječmena. Illapcc naloži ječmen na voziček, ustavi pri vsaki staji, odmeri na posebni lopati krmo, spusti vodo in gre naprej. Plače ima ob svojem 1200 do 1400 kron, ker tam ne plačujejo po beraško. Vsaka žival se zredi na dan od kg do 1 kg. — Ječmen stane 100 kg 14 do 16 K, prešiče prodajo po 1 K 10 vin. do 1 K 40 vin. 1 kg žive teže. V jioLili ali šestih mesecih imajo navadno 100 do 125 kg, torej težo, ki se pri nas z vsem krompirjem in vso kuho navadno nc doseže v tem času. Najraje imajo čiste jorkširce, ker prav naglo rastejo in izvrstno porabijo dano krmo, sponesli so se pa tudi izboljšani prešiči, ki jih tam »veredelto Land-schvveine« imenujejo, prav izvrstno. Paziti jc treba, da se z malimi pujsi nc zanese kuge v hlev, ker potom gre vse in ima gospodar gotovo zgubo. Hlevi morajo biti popolno na suhem, najboljšo na malo vzvišenem kraju. Za temelj se napravi gramoz do pol metra na debelo. Za tlak jc najboljša ona opeka za peči (Backstcine). Cement je pregladek in premrzel. Prostori se morajo dati dobro zračiti, ker prešiči veliko hitreje rastejo v svežem zraku. Toda nikdar ne sme čez prešiče vleči, ker jim prepih zelo škoduje. V Brinkumu so torej začeli. Ljudje so postali kmalu premožni, še ubogi pismonoši so si napravili lastno pitalnico. Lani so imeli čez 7000 kron čistega dobička. Zdaj so začeli naprav-ljati to pitalnice po celi deželi. Množile so se hitro, kakor gobe po dežju. Ljudje so precej vneti, ko vidijo, da podjetje nese. Zdaj jih je že več sto. Ni čudno, čc dobro vspevajo. Izmed domačih živali gotovo prešič najboljše porabi dano krmo. Njegovo meso je vedno tudi najdražje. Goveda šc ni bila nikdar tako draga kakor letos, ko sc plačuje 80 vin. do 1 K 10 vin. kg žive teže. Prešiči so sc šc zdaj, ko so bili najcenejši, plačevali po 1 K 10 vin. Nerazumcvno jc torej, zakaj se niso pri nas lotili v večji meri pitanja prešičev. Letos je bilo malo krompirja. Prešiči, ki sc prodajo, so večinoma subi, bolj slabi plemeni. Veliko jih gre na Češko in v nemške kraje, kjer jih izpitajo in dobro pri tem zaslužijo. Ni krompirja! Zakaj jim pa žita, turšicc ali ječmena no daste, da bi debeli postali? »Saj bo še za družino premalo.« Par zrnov turšicc sc vrže živali in to se imenuje pitanje! Škoda 3C zdi kupiti žito, toda nič ne pomislijo, da s tem le sami sebe oškodujejo. Računi, koliko slane žito, iztehtaj prešiča večkrat ali ga z meri na pedi in prste, kakor je pri naših gospodinjah navada, pa boš kmalu videl, koliko zaleže žito m kako sc izplača pri roji. Dajal sem sam prešiču na dan okoli 1 kg turšicc poleg druge krme. Izredil se jc na dan čez 1 kg. V šestih mesecih je imel 120 kg. Pri nas jc pitanje s turšico veliko bolj v navadi kakor z ječmenom. Naši bratje Srbi in Hrvatje jo prodajo na tisoče vagonov. Zdaj stane nova en vagon 14 do 16 vin. kg. Daj jo prešiču vsak dan 1 kg, izračuni težo in kmalu boš videl, koliko si priredil. Prav dobro bi bilo poizkusiti tudi z ječmenom. Zgubiti ne moreš ničesar. Kupi nekaj sto kilogramov žita, dajaj ga skozi nekaj mesecev prešičem dobre pasme, ker z onimi grdimi in suhimi ščetinci, ki imajo osu-e hrbte, da bi se kmalu ureza 1, nc boš ničesar dosegel. Mnogi gospodarji prodajajo pri nas žito ali druge poljske pridelke. To jc za sedanji čas prava potrata. Porabi kolikor moč vse doma za lastno živino in sej tako žito, ki ti bo za pitanje živali največ vrglo. Če se je na Nemškem sponeslo pitanje v večjem, zakaj se ne bi pri nas. Imamo veliko pametnih in podjetnih gospodarjev, ki imajo nekaj grošev za silo. Zakaj ne bi poizkusili na lažji način služiti svoj kruh. Začneš lahko z malim. Izberi najboljše prešiče, kupi žita in pitaj kakor najboljše moreš. Potem vzemi svinčnik in računaj stroške in vrednost živali, pa boš precej na jasnem, da mora iti. Izguba jc nemogoča pri pametnih ljudeh. Prav dobro se bi sponesle lake pitalnice za mlekarne, ki imajo posneto mleko ali siratko na razpolago. S samo siratko in zdrobljenim žitom bi se lahko prešiči dobro izpitali, mlekarna bi izvrstno izhajala. Bog nam je dal pamet, dobro zemljo in priložnost, se-zimo po uspehu! Avstrijski proučen. Vsako leto predloži finančni mini-* ster poslancem v državnem zboru račun državnega gospodarstva za pri-hrdnje leto, vse dohodke, ki jih bo dr-, žova imela, in vse stroške za uradnike, državni dolg, vojsko, upravo in gospodarstvo. Za vsakega državljana je zanimivo vedeti, kaku se pri nas z davkom gospodari. Priohčujemo lote j najvažnejše številke. Za leto 1911 upa finančni minister vseli dohodkov 2813 milijonov kron, to je vsak avstrijski državljan naj bi plačal po 93 K. To seveda niso le direktni davki. Znesek plačuješ, ko vživaš kavo in sladkor, ko tobak rabiš in sc po ?.oleznici voziš. Davki sami bodo prinesli milijonov 2a0.800 K. O.l toga znc?ka ne 122 maJa zemljiški davtk niti 50 milijonov Lrt.ni ao imeli davke za 3i5 tr:'.;j»-cot riž.,e proeaihm;o.ie. Poserai iavki miti. S. aiitj. iC \Jaanern.>'.!Xi .... >'■' i a. Nala iržava j« aa, večji tobačni tovarnar na sveta, š« na ..-• prodamo domač.i cigar za Teč -.nov. Plač- delavcem in delavkam zna-a,o v tobačnih tovarnah. ii i r...., j;.ov. ovala .prava do l-> mi-i. .nov; v,...%ka .«: ipijo doma za ...i-jjoiiov, na tujem za i'.' milijonov kr in. Le na ftumunskem hoče viad val, ko sra -ii pr. ielovati. Država irna pri tem najMjiem podjetja 183 milijo tov iilrttga dobička. — Vse železnice -ii 17' K. to je 34 rnilijo-ri .v v£ k kor Jani, --.roški 749,776 900 k:Pri "-tri je proračunjeno, da se bo I Pri rri»H>oit«»v dalo za nove že-iez.ii' e. toff;ar. ki pa imamo v 2-iezoi-r.ah. .-e p/i. -iabo obrestuje. Pravijo, da j., j r a- ne znamo - tem gospodari'i. Od po-te, brzoj* vov. znank bo do-h •: o v • 'r- vir.-kern mir..- .-.v a 2« <5 nv::>onov. za 13 milijonov več kakor lani. . roški -o ' idi ve i i ki: Za najvišji sodili dvor damo 11*3 milijonov, ravno toliko na Ogrskem, torej .-!-; ij.Tio 22 6 milijonov. Za cesarsko njisnio 189.000 K. Državni zbur stane > 10-".0-3 K: za vojaš vo in skupne zo ><• .'• 324 milijonov in dež. hrambo 07 milijonov. Za poduk in bogočast-j>. to je vse državne ho 1 e in univerze 105 milijonov; finančno ministrstvo porabi 8 .>4 milijonov, trgovsko ministrstvo 223 milijonov, justično ministrstvo, torej v-e sodnije, 87 milijonov, za nova poslopja 2-o milijonov; rninis r-.s .o javnih del 100 milijonov. Za sa, e pokojnine bo tre;.a plačati visokim in nizkim gospodom 111 milijonov. Le bivši r i .i- ri dobijo čez 700.000 K j>o-kojriine na leto. Za te je jako dobro. Le <¥> '■<•- nekaj dni v tej visoki č.sti, dobijo za "do življenje 8000 do 16 000 kron j>okojnine na leto. Pokojnina se je le oi vdani zvišala za 12 milijonov k ron. .-e pred šestimi leti so znašali vsi dohodki avstro ogrske države le 1*00 milijonov in približno toliko tudi s ročki Torej srno v lem kratkem času napredovali za 1000 milijonov dohodkov in stroškov. Takrat so znašali vsi direktni iri indirektni davki 1339 milijonov kron, zdaj znašajo 1698 milijo-W nov Od -obaka »mo takrat dobili le ;)») milijonov, zdaj .)'.)<), od loterije 27 auli,otiov. z-:aj ."55 milijonov. Po. «od se nam kaže živahen napreuek. ki p .-a v živo priča, da L-očejo ljudje dobro ži- j veti. -Iabo je pa za nas. da gre toliko naie^a denarja na tuje. Vsako leto da- • mo bazo 100 milijonov kron za same obresti t, .jim kapi r ali--.ena od našega ioiga. Večina ' ri denarja gre na Francosko. Prejšnja leta smo se od- i -kodovali s kupčijo. Ker -o bile letine dobre, .-mo d .bili od tujih drŽav za -voje izdeike, poseaoo za živino sladkor in razne obr ne priprave čez 3'<«"*. 32 glasov,« Nikak riziko! Zamena dovoliena alt denar nazai Naročilu pod i ► le proti vposlalvi denoria vštevši pošto ; naroČila nad 2 K proli povzel,u Izvrfuje Jon Konrad, c. In kr.dv založnik BriixJt. 1381 Glavni cenik z nad 3CC0 slikami na zahtevo zasloni - i. franko. ItJ 0. W nkler-jovi kovčegi i z bicja, notni kovčeoi in torbe. Železni kovčegl, zglbalnl kovčegl, kovčegl za čevlje In klobuke, torbe iz usnja, kovčegi l. torbo s pripravo za polov, potrebščine ali breznjc. HM sin speč, za kovcesc Diina| I., Hlmmelpfartg,?, Telefon B2(.7 luslr, ceniki zastonj In franko. leprekosno! Zakonito zajamčeno Točna postrežba. Odele za konje (koči) solidno, trpe-žno izvršene. St. 2 33 Štajerska odeja Iz dlake, povsem karirasta v različnih vzorčili, koi temeljna liarvarujava z rudeče-vlšnjevimi ali rudeče zelenimi pašami, rumena z rudeče-rujavim; pašami, modra z rudeče-rumcuur.i pašami, zelena s črnimi pašami, sivorujava z belim pašami. - I velikost 175 cm do ga, 115 cm S roka K u--. — Boljše ode,c K 5-7", (5 60, T- , 8'20, 9 —, 0 l' ' O m višje v bogati Izberi —Nikak ri Ikot Zamena dovoljena a I denar naza,l PoSil,n proli povzetju ali predplačilu c. In kr. dvorni založnik iljslni D. / * * — — — ,——i Glavni cenik z nad 50..0 slikami na zahtevo zastonj In franko. izborno izstreljene, naj-boljše kakovosti dobavlja ^»s c. In kr. Dvorni zaloinlk v. ... ni. u.uilll Jan Konrad, Brii* štev. 1402, (Cesko). Lancastci-dvoccvke z jeklen, cevmi m v srebro vrezanimi okraski, okroglo kopito, prikladno za lice ill roko lini samokresu kal 16, 1VOS-.J« ,o5"-, , 7B-_ in višje. llammerlova dvoeevka, letplin.-l ll-oil.i O tp.ni>i.inu ..1,1__ ____i. .. li. an -, 4» , __ ki se napne brez varnostno napravo mokresov se nahaj ' ,. ' ." : ..aiuiliciiuva uvocevK.i : petelina, trojni Oteencr-jev zaklop. zapah K H2-. Naj večja .zbora lovskih pušk m sa ja v mojem glavnem ceniku, ki se pošlje vsa koinur zastonj in fr.mko. zložna, cena __in varna ST Cunard Line Bližnji odhod Iz domaČe luke Trsta: Pannonia 18.,1., Ultonia 17./2., Saxonia 4./3. 1911. Iz Liverpola: Lusitanija (najboljši največji in najlepši parnik sveta), 7./1., 28./!., 18./2.1911, Mau-retania 21./1, 11./2, 4,/3. 1911. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljub« liaria, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100-— za otroka pod deset let vštevši davek. Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! Filipa NEUSTEINA poslafeno odvajalne krogljice (Ncustclnove Eilzabetne krogljice). Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki Imajo prednost te krogljice, o oste vsakih Škodljivih rimesi, vpo bljajo se z ajve Jim usp bom pri boleznih v spodnjem dem telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in občnem povsem neškodljivo, da bi preprečilo m • izvor premnogih bolezni Nadi po-TfcJ1* |l ^ siajene oblike jih radi uživajo otroci. MT M Škatlica s 1 kroglicami Ffctijc no vin. ovoj z H šl.alljic, torej 12" Vrogijic, stane lo i K- t c se pošlje naprej K se pošlje franko 1 ovoj I CiiiirilAl N'"i™ w 5Vnli l'rcd "U Z naiejunji. Zahtevajte Fi-llpo Neuste na ouva alne kro~l| ce". Pristne ie, če nosi vsaka ikatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-čnicm tisku ,,Sv Leopold" in podpis ,.Filip Nenste n, Apotheke" Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko Filipa Neusteina lekarna „pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. — Zaloge v Ljubljani: Kihard Sušuik, lekarnar, 3171 In v več drugih lekarnah. Brez pouka, brez učitelja, brez poznanja sekiric zna vsakdo pesmi, plese in koračnice svirati z mojim posebno za svatbe, prilične zabave, Izlete, itd. Godalo ima 10 tipk, 20 gl; sov, 2 bas.t ter velja komad s šolo 7a samopouk vred samo K 2 50, 3 komadi K V— HOtofon Ima 10 tipk. 20 glasov, 2 basa, ciiind. oblika 38 cm dolg komad K4- 3 komadi Kil'—. Klarineti, Piccolo, tlavte, orgljice itd. so razvidni iz mojega glavnega ccnikn, Nlltuk rizika I Zamenjava dopustna alt pa se vrne denar. Kazpošiija proti prejvposlstvi denarja a 1 Eovz.lu rnzpošiij.tnirn gias- 11 C. kr. dvomi zalotrlk Jan Konrad vB.ux-uSt, 1381 Črtko. Bogato liustr cenik z nad 300.1 sdkaml zastonj In tr. Trgovina špecerijskega blaga, moke, špirita, raznovrstnih barv, laka, firneža itd., na drobno in debelo. Zaloga železa, želez. Sin, traverz, Roman in Portland cementa, železnih peči, kotlov, tehtnic, sesalk in cevi za vodovode, štedilnikov, mrež za ograje, nagrobnih križev itd. Sploh vse železnine. - Dobra postrežba, nizke cene. A. Sušnik Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21. JiiftfJfeinf l/voz kave Uefežga/iiica kave Združene toviirne zn volntno proda|a)o letos »opi t izklluftio po meni 'l(XX) komadov tnkozvunih voiaških kocev za Ronie m cono le K 140 komad In K 8 60 ia par (h pit rov franko na doni) naravnost nn lastnike kon|. Tt debeli, tra|no trpežni kocl so topli kot koiuhovtna, teninoslvl, okoli 150 200 cm veliki, toroi inliKo pokrijejo celega konja. HazloCno plstiiin naroČilu, ki sc izvršujejo le po povzetju u H Ce se denar posije naprel, nuj se po5l|cjo na STlilNER-jcvo komisijsko razpoSiljnlnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrassc 27 (i. Ceniki n.i ;Vl|o rnstonl In franko. — Zu netigaja- looe se . iive.Vm vrnili nnpre) poslani denar. Mnogoštevilna priznanja In naroČila so doSla od kobilarno v Rudiivru, koinnrno in Brodi), župnika Kotami 1'ntz, dr. Vritfunfl, odvetnika v Varasdu, posestniku U'eidiber(jer|ti llosva, (irilnvvalda, Zor-kovuk, Kutler l.iditoii, pl. Mroczko\vskl-|a Dobro-slnmi, Koseminor|n Zn .Moldnva, llnlilissii Mauken-itorl, Sdienkti lierlsdorf, liistniku mnetnega mlina, jlNl Folirlligerja in dr. (1) Oddati jc s 1 februarjem t«U slutba cerkovnika in organista t IlodiSah, KoroSko. Natančnejša pojasnila daj« /up nI in »d v H o d I i a h. JbOO tfioini/tl «y c/kmvrtJco 'ateri teli/c rv. po (f/ii m xti ti(tstjiiHTpotovali ricy se ol)rrtr/» rSi/7io/i*Z"Jfin etelx<* r A'ul>(fani ^ibtoAvorsAf ulic*20. Vsako oro2ie |e Izstreljeno In nosi državni peCat za strel|anie Le najbol|5o kakovost ln lepo izdel. blago. Jamstvo za Izborno funk- cljoniranle St loo. Lelaucheu*-■ auiokreH. kal. 7 mm. 6 strelov, za patrone • Stiftom, svetlo pollran s polltlranlm orehovim držalom, varnostneau zapora, dolgost 17 cm komad i. Isti kaliber 9 mm k 7-50. St 101. Kaliber 7 mm, na ponlklan K 6S0. Kaliber 9 mm K 8-SO. Patronl za aamokreae: St. 507, 7 mm. ba$e «e s krogljo, 25 kom K 509, 9 . . . t zrncl. SOH, 7 510, 9 511, 7 512, 9 s patronl 25 25 25 25 25 -■95 I-1-23 — 70 -90 Na|veCja Izber vseli vrst samokresov. Jepnlh pištol, tercerol, pištol za gon|aCe In vino iradnlke. Flooert - TeSIngs lov. skih pnSk, lovskih potrebščin. strel|lva Itd. najdete v mo|cm glavnem ceniku z nnd 3000 podobami, ki se posije vsakomur zastonj In franko. C. ln kr. dvorni založnik T AH V ftUD A T) razpošiljalnioa v U Ali RUJlM« Briixn 1400 (Češko), kot najboljšo, najizdatnejšo in najcenejšo krmo mlečni živini, konjem in prešičem priporoča tovarna olja M. Orehove tropine vsebujejo 56° o protcina in maščobe, torej trikrat več kakor pše-nični otrobi. Cena zmletim tropinam jc K 18-— za 100 kg z vrečo vred. Zahtevajte vzorce in navodila. 3596 l m in IVANČlC v Medvodah. IkST lfcST Najboljša In nalsijurnejša prilika ia štedenlel Lenimi piomal do 31. SeceraDti 1909 čez 83 milijonov kron. Lastna glavnica K 503.575*98 Matija vlog dne 31. marca 1910 tez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo spre;."!na hranilne vloge vsak delavnik od S. ure zjutraj do 1 ure popoldan ter jih obiestuje po — bre: kakega odbitka, tako da prvir.e vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih V60 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice r.a razpolaganje. Spre:ema tudi vloge od svoiih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim poso ila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredi; (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant eskompGnuo. tia-ar 4 -t,- O-.« .vso.i.-ce. hraa Pollak mL. torornar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljublam. Gregor Slibar, župnik na Rudnika