V totlmo, poglejte ni \*lova n dan, ko
er.
fttev.
Vala o, 0 teče. V teh čarih sploštu	\ cen, potrebu-
je list \ % % uije. Skušajte imeti nai v * * naprej plačano.
GLAS NARODA
_	sW«islčih delavce^ Ameriki.
-- tw*< O—	B»*itu ttth. 1M» bI the P«t Offkn m	V«^. n. i. »i« Aet *f Cm«« *f Marefc M. M».
No. 50. — Štev. 50.
Act al
«f March M. lf».
(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, MARCH 16, 1943. — TOREK, 16. MARCA, 1943
VOLUME U. — LETNIK LL
JOHN L. LEWIS GROZI S STAVKO
Včeraj je na konferenci med majnerji m lastniki rovov predsednik United Mine Workers of America John L. Lewis v svojem dve uri in pol trajajočem govoru, ld je bil poln pikrih besed proti Roosevel-tovi vladj, rekel, da bo 500,000 premogarjev njegove unije takoj zastavkalo, ako ne bo opuščena Little Steel formula.
Konferenca se vrši v Biltmore hotelu v New Yorku in je včeraj prišla na mrtvo točko, nakar je Lewis operatorjem stavil svoj ultimatum.
Lewis vstraja pri svoji zahtevi, da je majnerjem zvišana dnevna plača za $2.00.
"Majnerji v tej deželi so lačni," je relcel. 44To še ne pomeni, da stradajo, toda imajo premalo jesti. Hočejo od pomoč. In jo zahtevajo od mož, ki ?o gospodarji preroogarske industrije. A|ko ne dobe odpomoei, ne pade na nje odgovornost. Ako 'bo pogodba potekla, Ibo odgovornost padla na vas."
Če majnerji ne bodo dobili povišanje plače, bodo zastav-kali, — pravi Lewis
* 'In prav- resno lahko pričakujemo," je rekel Lewis in vdaril s pestjo po mizi, "da brez pogodbe majnerji ne ibodo prestopili vaše zemlpe 1. aK 2. aprila""
Kakorhltro je Lewis dal svoj ultimatum, so se pričele važne konference, ki imajo namen, da se odstranijo velik ovire pri pogajanjih.
T/ttlf* Steel formula, katero zahteva T^ewis, da je odpravljena. jo formula, katero je ivrporaibil War Labor Board pri Little Steel Corporation in v kateri je določil najvišje 15% povišanje delavske plače nad plačo 1. januarja. 19*1.
Zastopniki premojrarjev so ?i-noči zagrozili, da 'bodo danes' zjutraj pogajanj« prekinjena, ako se čez noč lastniki rovov ne premislijo in ugodijo Le-wisovi zahtevi.
Lewis naglasil draginjo na polju premoga
Jolm L. Lewis, predsednik U'MWAL, je oib priliki konference na kateri se je razpravljalo o premojorarskih plačah dejal. da se je opna živilskim potrebščinam na polju premoga povišala za 124 odstotkov.
Cene, ki jih plačujejo gospodinje, je dejal Lewis, postavljajo na laž poročila in statistike, ki hočejo prepričati delavce, da OP A drži ddbro kontrolo nad oenami.
Mr. Lewis je dejal, da bo z dokazi podprl svoje zahteve za povišanje premogarskih plač in ti dokazi, je poudaril, bodo pokazali, da so od vseh delavcev v važni vojni in drugi industriji premoga rji najslabše plačani.
"Direktni in indirektni davki, ki jih plačuje ameriški delavec na polju premotra, v jeklar-nah, (tovarnah, na farmah, im v raznih delavnicah iza živež, obleko, zdravila, raznotere vsakdanje potrebščine ter za vsako profesiogonalno ali strokovno postrežbo ki jo morda včasih potrebuje, prihajajo iz delavčeve omejene plač« aH mezde, s katero mora potem še nakupovati vojne bonde, plačevati davek zmage, ter vzdrževati pezo draginje, dočšm vojne tovarne delajo, profit«, ki nam bodo o-
fcrodili nov pridelek milijonarjev," je povedal Lewis.
Lewis je rekel tudi, da vlada med premogarji marsikje aktualno pomanjkanje in tega dejstva, je poudaril, ne morejo potisniti na st-ran nobene teorije kake idealistične ekonomske filozofije.
Taka in sličua suha dej&va se ne morejo zakriti niti utajiti, je rekel Lewis, ne na ljubo premogajrskini baronom in ne v hehljajočem upanju, da bo vla-» Gorenji zemljevid kaže predele Smoleirr^ka, Orela in Bri-
da ukorila premogarja, če si bo upal kazati v javnost fevojo mlzerno eksistenco v teh časih.
"Premogarji," je poudaril Lewie, 4<«o žrtve naJbrozribKir nejšega izkoriščanja v socialnem in ekonomskem pogledu. Ker živijo navadno daleč od večjih centrov in mest, morajo plačevati vedno bolj visoke cene za potrebščine in njih živ-1 jen ski standard je pa navadno nžji, ker se jim ne nudi nobenih udobnosti v stanovanjih in drugače, kljiib temu, da morajo tiudi zato drago plačevati.
Premogarji &o morali plačevati 124.6 odstotkov več za živ-ljenske in dru#e potrebščine že v avgutfu 1939."
Ti fakti, je poudaril Lewis, so bili prezrti po vladnih in premotgorovskiji predstavnikih in zato so prenjofrarji sedaj prisiljeni, da vprašajo za upora -vičen po višek plače, da bodo mogli svoje družine preživljati.
anska, proti katerim prodira rdeča armada maršala Ti-mošenka, medtem ko so dalje proti jugu Rmsi izgubili
Hatfkov.
HERMANN GOERING- JE OBISKAL RIM
Feldmaršal Hermann Goe-ring je bid: v Rinm 9 dni na "incognito" obisku ter se je včeraj v svojem oklopnem vlaku vrnil v Nemčijo.
Tekom svojega obiska pa nepričakovano ni obiskal nemške zračne sile v Italiji. Večkrat je videl Mussolinija in generala Vittorio Ambrosio.
Politični krogi v Rimu so mnenja, da je prišel Goering v Rim, ker mislijo v Berlinu v kratkem razglasiti Združene države evropske, v katerih bo morala vsaka država dati voja-
ke in industrijske delavce "za obrambo starega kontinenta proti naravnim sovražnikom— anglosaškim državam in Zdru-T*** 6,110 ženim narodom."
DAVKOPLAČEVANJE V NEW YORKU
New York, 15. marca. — V tej velemetropoli se je zadnje dni trlo davkoplačevalcev, ki so se končno odločili, da odlašanje ne pomaga nič, ker smrti in davkom pač nihče ne uide.
Po mostu je bilo v več krajah na razpolago mnogo veščih vladnih pomagaČev, ki so ljudem pomaigali razvozljati ta in oni vozel <v letošnji zapleteni davčni uganki in marsikdo je spoznal, da je naenkrat prištet med bogataše tako rekoč — četudi nešteti novi bogataši iz ljudskih mas niso imeli dovolj denarja v žepu, da bi plačali prvi obrok davkov.
Na glavnem stanu zveznega davčnega urad« v (Downtownu so se poba hali, da so prejeli 22 čekov {po milijon dolarjev vsak, kar ni kar tako in kar tudi kaže. da so Newyorcani precej pet Leni ljudje. Ena sama velika •konporaci ja v New Yorku je poslala Stricu Samu ček za deset milijonov dolarjev, spričo tega torej so desetaki in stotaki uboge gmajne komaj mikroskopi©-ne nrašioe posamezno, a v celoti pa bodejo letos tvorile
McArthurjevi pobočniki prispeli v Washington
Washington. —Generalni poročnik George C. Kenny, letalski poveljnik v južnozapadnem Pacifiku in sedem drugih visokih (častnikov, ki služijo pod generalom MaoArthurjem, je prišlo v Washington. Vojni department ni hotel razpravljati o njihovi misiji, toda smatra &e, da je deputacija prišla v Washington zato, da iszposhije več pomoči za MaeArtburja, Med dospelo misijo je tudi general Richard K. Sutherland.
S svojim lastnim količkom jih je dobil po hrbtu
Patrolman Walter Johnson, star 42 let, je hotel nekaj iz-pratše-vaJsu tri sumlj^e moške, na katere je naletel v temnem in samotnem kraju malega parka pri Manhattan mostu v New Yorku.
Ko se je moškim približal, je eden skočil vanj, a drugi ga je udaril po glavi od zadaj in ko so ga potem imeli na tleh, so bili po njem z njegovim lastnim količkom. Nato so zbežali, on pa je obležal nezavesten več kot 20 minut. Počasi in s težaVo se je, ko je prišel k zavesti spravil pokoncu in se privlekel do najbližjega. policijskega telefona, da je poklical pomoč.
Mož se nahaja sedaj težko poškodovan v bolnišnici.
Rusi priznavajo padec Harkova
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva priznava, da je po večdnevnih vročih bojih padel Harkov, ki je najvažnejše železniško križišče za celo južno Rusijo. — Tako nemška kot ruska poročila naznanjajo, da v svoji močni protiofenzivi Nemci na široki fronti še vedno napredujejo od Kurska proti osrednjemu Donecu.
Rusi pa naznanjajo, da napredujejo na severu proti Smo-lensku, kjer rdeča armada prodira od Vijaznie proti zapadu.
Okoli Ilarkova imajjo Nemci okoli 325,000 vojakov, ki so jih večinoma pripeljali iz Francije.
"Xaše čete so po večdnevnih bojih na povelje vrhovnega poveljstva 15. marca izpraznile Harkov," pravi rusko polnočno poročilo. Nemci so že v nedeljo naznanili, da so zavzeli Harkov.
Ruska poročila dalje več ne omenjajo Harkova, ki ga je rdeča armada 16. februarja iztrgala Nemcem iz rok. Rasi so se srdito borili po ulicah Harko-
strateško važno
va, da d:xlrže mesto.
Rusi poročajo, da so v teku zelo hudi boji ob osrednjem Donecu, Xemci pa pravijo, da so zavzeli Čugnjev, 20 milj južno od Harkova, kakor tudi o-koli Kurska, 125 milj severno od Harkova.
Kako vroči so boji jugovzhodno od Harkova, je razvidno iz ruskega poročila, ki pravi, da je bilo na nekem kraju ubitih 600 Nemcev, ko je napadla in-fanterija z 18 tanki. S topovi pa so Rusi razbili 11 tankov.
Iz teh poročil je mogoče sklepati, da Nemci stalno prodirajo v južno Rusijo.
KITAJCI DOBRO NAMLATILI JAPONCE
V Ounkinga je biio včeraj o-
znanjeno, da se je en teden stara japonska ofenziva v severnem delu Honan province v sled močnih kitajskih protinapadov popolnoma zdrobila. Kitajci so zavzeli najmanj 7 mest in zadali Japoncem velike izgube.
Japonci se naglo umikajo proti Jangceju, Kitajci pa jih n«glo zasledujejo.
Preiskava zaradi smrti mladeniča
Buffalo, 13. marca. — Tukaj je nenadno umrl 18 let stari delavec v vojni tovarni, ko je bil za nek prestopek nekaj časa zaprt v ječi. Mladeniča so pokopali ali sedaj se je pojavila zahteva, naj se mladeničevo truplo izkoplje in preišče, ker smatra se, da njegova smrt v policijski celici ni bila naravna.
Stephen V. Benet umrl
New York. 13. marca, i— Tukaj je umri 44 tet star, odličen ameriški pesnik in pisatelj. Zadela ga je kap. Od njegovih del je najbolj poznana epična pesnitev "John Brown's Body", za katero je dobil v letu 1928 Pulitzer j evo nagrado, v prozi pa je spisal delo, "The Devil and Daniel Webster", v katerem je spretno opisal Websterjevo delovanje za o-hranitev ameriške Unije.
Tekom te vojne je bil Benet v delovanju za pobijanje naci-fašizma
Ameriške izgube v enem tednu
Washington.'—i Vojni tajnik je objavil poročilo, ki navaja, da je bilo v tednu hudih bojev v ^Tuniziji zajetih okrog tisoč o-siščnih vojakov, pogrešanih pa je bilo 2,242 ameriških vojakov, od katerih je bilo 59 ubitih, 176 ranjenih, 2,007 pa pogrešanih.
Poročilo ni podalo nobene o-membe o številu mrtvih sovražnikov, toda omenja pa, da je bilo tekom tedna uničenih in zajetih nad sto tankov. Največje ameriške izgube so bile zaznamovane med 14. in 20. februarjem, toda smatra se, da je bilo največ pogrešanih vojakov zajetih in mnogi bodobrez-dvoma še prišli nazaj k svojim edinicam tekom 'bdjev, ko bodo &,pet za/vzete gotove postojanke.
Najnovejši vojni stroj
Najgibljivejši vojni stroj tako na fluhem kot -po vodi j® novi oetrt tone težki avtomobil, ki ga izdeluje Ford in ki ga vpo rahljajo ameriške armade na raznih bojnih frontah.
Na avtomobilu je prostora za pet mož in s kopnega zapelje v vodo in pelje kot čoln. To je najmodernejše vozilo, ki je še bilo iznajdeno tekom sedanje vojne.
Avtomobil je izdelan tako, da motor popolnoma zapre pred vodo, kadar zavozi v vodo in začno valovi butati ob njega Uzdelan je tako, da je okoli avtomobila zgrajen čoln, ki more plavati po rekah, jezerih in tudi ob morskem obrežju. Poleg tega more tudi voziti po strmem brega, ki bi ga drugače tudi človek te težko preplezal.
GEN. GIRAUD POSLAL MIHAJLOVICU TOPLE POZDRAVE
London. — " Tukajšnji krogi smatrajo, da je sentiment med vojaškimi vod^teftji zamejnih Francozov in Jugoslovanov ta-korekoč zapečaten, ker je pofelal general Henri Honore Giraud iz severne Afrike tople pozdrave tovarištva in dobre volje jugoslovanskemu vojnemu ministru M,ihajk>viču.
Pretekli mesec je general de
Ganile odlikoval Mihajloviča z vojnim križcem, ter ga je ob tej priliki imenoval za "legendarnega junaka vzvišenega patriotizma."
Giraud je v svoji pozdravni poslanici omenil Mihajloviču, da želi izraziti občutke tradici-jonalnega bratstva v orožju, ki obstaja med francoskimi in jugoslovanskimi Četami. Izrazil je tudi zadivljenje nad odporom Mihajloviča in njegove vojske, ter je pridal, da bo njegov odpor vodil do zmage, ki se že svetlika na obzorju.
^ New York. — V ne^yyorjkih novinarskih filmih prikazujejo te dni med. drugim tudi jugoslovanskega kralja Petra II.. ki podaja kratek govor, v katerem skuša proslavljati svojega vojnega ministra Mihajloviča. Na občinstvo nima stvar, kakor se je zdelo ob par prilikah, prav nobenega vpliva, kar bi -značilo, da je general Mihajlovič zgubil popularnost pri ameriški publiki. .
Grki potopili podmornico
London, 13. marca. — Grška zamejna vlada tukaj je dala poročilo, ki pravi, da je grška bojna ladja "Adrias" napadla in potopila sovražno podmornico na -Severnem Atlantiku. Ladja je spremljala konvoj.
Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Slovenije
Izpred vojaškega sodišča
(Izvirno poročilo.)
Vojaško sodišče, odsek
gigantsko vsoto, ki bo porabljena za Vojni napor dežele in zaveznikov.
NE POZABITE
19^43
RED CROSS War Fund
KADAR NAJBOLJ POTREBCjTW. . , RDEČI KRIŽ JE OB NJEGOVI STRANI
Ameriški letakn fo
Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo:
V zadevi proti Šusteršiču Antonu, sinu Antona in pok. dobri Uršule P. rog. na Turjakn 13.
strelci in so v nedavnem spoprijemu v zraku zibili na tla 58 sovražnih letal, a sami so izgubili 31 letal.
Na ruski fronti se je pričelo tajanje
Paral Wintenton je poslal iz Moskve kablogram. v katerem pravi, da se je pričela zemlja tajati na centralni liniji ruske fronite in obe strani se bosta morali bojevati v -prihodnjih tednih v zelo otežkočenih okoliščinah, ki jih povzroči spomladno blato, po katerem je skoro nemogoče »prevažati (težko obojno opremo.
10. 1914., tamkaj biva jočem, v zaporu, obtoženemu:
a)	prevratne združbe (čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941 v zvezi s čl. 1. Ducejevega razglasa z dne 3. 5. 1942), ker je od oktobra 1941 do 27. .Vulija 1942. sodeloval v Ljubljanski pokrajini pri prevratni družbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev države.
b)	sodelovanja pri oboroženi četi (čl. 16 Duecejevega razglasa z dne 3. 10. 4i), ker je v Ljubljanski pokrajini od 25. maja 1942. do 27. junija istega leta sodeloval pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da
izvrši nasilno spremembo v dr-žavi. dejanje je bilo ugotovljeno na Turjaku dne 27. julija 1942—XX.
c) nezakonite posesti strelnega orožja in strelU-a (čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941), ker je bil v istem času in na istem kraju brez dovoljenja v posesti pištole in odgovarjajočega streliva; dajanje je bilo ugotovljeno na Turjaku dne 27. julija 1942.—XX.
Iz Mi razlogov izreka sodišče po čl. 4. do 16. Diieejevega razglasa z dne 3, 10. 1942 čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 3. 10, 1941, čl . 133. k. z. in čl. 483 - 488 Kaeenskotpravdnega
zakonika Šulšteršiča Antona za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja na dosmrtno ječo, na stroške in vse po&ledioe, vključno trajno zabrano javne službe, zakonit preklic lita obfjavo sodbe v listih "II Piccolo" in "Jutro." Ljubljana, 26. -avgusta 1942.—XX.
| NKKAJ TBČ KOT	I
2 na dan dobirati... C 'GLAS NAHODA" |
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (linama —b*. nedelj im pramlkt
ClTAJTE, KAB VAS ZANIHA

• '' ■ " - "j
TUESDAY, MARCH 16, 1943
TSTANOVtJEN L1M
1
Prva seja eksekutive Slov. Amer. --— Narodnega Sveta-1—
vrfeČa se 22. decembra 1942 na 1904 W Cennak ftoad Chicago, HL
Nadaljevanje----»---
POLOŽAJ V NEHčUI
Nemci, ki w nedavno prišli iz. Nemčijo v Švico pripovedu-
Rev. Zakrajtaek o teb. vprašanjih m široka razpravlja ter omenja potrebo, da se zahteva
od jugoslovanske vfade, da se	__
točno in d-efinitivno izraza o tet oj. februarja 1943* vprašanjih. Kar se Slovencev "
nje ter mključi sejo ob €.30! zvečer _
Ta -zapisnik je bil pnečitan in sprejet na redni seji SAN6 dne
jejo, da je neprestano Ibonafcordir»nje nemških most napravilo tako velik ntis in ocinek na Nemce, kot zavezniška blokada v prvi svetovni vojni. Nemci splošno pripisujejo poraz Nemčije v prvi svetovni vojni zavezniški blokadi.
Sedaj pa se Nemci boje^ da bo boiribardiranje nemških mest in industrijskih središč prisililo Nemčijo na kolena.
Po vsej Nemčiji je sedaj mogoče slišati vzklike: 4'Kaj za vraga smo mi reveži napravil, da so nad na« spustili pekel T"
Nemci ne govore vo5 o povračilu nemške zračne sile (Lnft-tfafe), temveč o zavezniški zračni ofenzivi, ki je nadomestilo za blokado v prvi svetovni vojni. *
"Frankfurter Z«tung" piše, da so se Angleži slednjič od-ločili za zračne napade, ker so uvideli, da mornariška blokada ni dosegla svojega cilja.
Nadjske oblasti, kakor tudi nemški Bsrti se zelo boje, da bodo zračni napadi ubili moralo nemškega naroda.
Poeefbno jasno piše o tem list "Koelnisohe Zeittrng", ki izhaja v Kolino, ki eo ga angleški bombniki že skoro popolnoma porušili in ki pravi med drugim:	%
"Nikdo ne more tajiti, da pogosto postane napetost na šib živcev neznosna. Vsakdo mora biti prepričan, da je v teh dneh dolžnost vsakega, da drži koKkor mogoče trdne 2'voe.M
Pa tudi tako hvaljeno in oglašamo nemško '"bratstvo" se že lomi in krha, kar je razvidno iz nemških listov, v katerih 6o razne oblasti zapreti!« strogo kazen' vsakemu, ki ne bi hotel dar ti stanovanja ljudem, čijth hiše so porušile bomlbe.	•
"Tako ponašanje/' pravi nek list, "ni samo nasprotno nemškemu tovarištvu, temveč tudi posta vi.* *
Mnogo oseb je že bilo obeogeuih na zaporno kasen od devetih mesecev do dveh let, ker niso hotele dali (zavetišča ljudem, katerim m bombe poraštte domove.
Pa tudi med nemškimi rojaki se morala krha. To pričajo ram- nemški ujetniki t Rusiji- To sta med drugimi povedala stotnik Tfceodor Weigler in poročnik Siegfried Mhiehlhausetn, ki sta oba pripadata nemški 82. infanterijeki diviziji, ki je bila pred Knrskim zdrobljena. Weigler in Muehlhausen sta bih člana nacigeke stranke.	«
O moraK med nemškim vojaštvom je Muehlhaosea reke!: "Petdeset odstotkov vojakov je navdušeni, petindvajset odstokov jih mieli, da bo Nemčija mogoče zmagala, mogoSe pa tudi ne, petindvajset odstotkov pa jh je potrtih"
tiče, smo mi edini, ki jih. zaeto-pacno. Jugoslovanski ambasador v Washing tonu g. Fiotič, ne, rapreeaentira združenih. Jugo siovamov, temveč le vele-Srbe in to je glavni vzrok, da vlada nesoglasje med Sifoi in Hirvuti.
Br ZaitE omenja potrebo «aa kako primerno potezo, ki bi ' napravila spravo med Si bi in Hrvati. Zelo dvomljivo je, da bo kaka združena Slovenija, ako ne (bo združene Jugoslavi-In te ne bo, dokler bo spor (med Hrvati in Srbi. On priporoča, naj bi brata Kristan in Zakrajšek ta velik problem proučila in evefcn poročala in svetovala, kake nadaljnje korake naj bi mi Slovenci pod vzel i.
©t. Kuhe! sprožil vprašanje, kdaj se naj bi vršila prihodnja seja. Gre zlasti glede zapisnika, katerega mora ekseku-tiva odobriti, predno gre v javnost. In zelo važno za nas je, da gre poročilo o našem delu v javnost čim preje.
Etbin Kriten, preda. ML G, Kuhel, zapisnikar.
SOKARt
REKORDI
Lepe Melodije!
Št. M571—Na Marijane«, polka Kje so moje rožice Matička pegla—polka Duqneane Puli n^tj taaabarica orkester
Št. MftU—Terealaka polka
Na planlncah—valček Jenr Cf*i li> In DrtKM Za toz. cea&t ia wnc plofič se obrnite na: JOHN MAKSICH. 1*-. 4CJ W. «ni St, Ne* V«rk

Slovenska "Sota v BitfoMytttT
sedaj v tri raizrlačne razrede in so m>enda zadovoljni, tako o-troei, kot učiteljice. Včasih po se mi le zdi, da je bilo vse bolj živahno in sfaupoo, ko smo prihajali vsi naenkrat v Bom-in -so nas pogosto obiskale tudi matere in včasih, tudi očetje te-ali onega od .šolarjev. No, "bomo pa sedaj, ko se bo treba spet uriti za nastop, zopet večkrat skupaj prišli, i Pogrešamo par učencev in u-oenk, za katere bi prav radi videli, da zopet pridejo med mu?. Saj delo s> šolo. uaašo vsi, mali in veliki in učiteljice bi seveda tudi lahko porabile tiste ure za marsikafeo drago delo, ali če se hoče nekaj doseči na katerem-
•Zaključeno je, da se prihodnja seja vrši, ko bo kaka važna zade va, ki zahteva od celokupnega izvršnega odbora rešitve, med tem caeom se pa naj zadeve rešujejo pismeno. Prihodnjo sejo naj v tem smislu skliče ta tajnik in predsednik skupno Glede sedanje seje pa je zaključeno, da se izerpek slavnih točk priobči v vseh časopisih takoj. .
Br. Kristan tudi omenja, da bo izdan poseben komunike o glavnih zaključkih te seje in da bo isti poslan z apelom za finančno odpoimoč na vse centralne organizacije. .
Br. Kristan tudi poroča, da se že deta za propagando
delu kongresa in tega sveta
preko radia, da bodo tudi naši
Ali T,T	. , ... ., , .,	(bratje in sestre v stari domo-
St<4iuk*«^,fajestar 47 let m kx ,e bxl ze v prvi sre- ^ ^ ,preko ^^ da ^
^	^lifl^Sr ameriški Slovenci tuSj že de-
leta 1923 do imV nacysko ftranJw jeeto^l lete 1934, toda han0t „ ^ delamo ^
pravi, da se ne strinja s nacijakim naukom glede človeških ple-1
men. "V Siamu sem se prepričal,** je rekel, "da se ta nauk ne
more vreen&ti."	—
Od ■ jegore drrizjje je p**d Rarskim ostalo kotna j ee 10041
mol.
Glede nvfljenja nemških čaetnikov z oz»rom na vebfee iz-gtAe na roeki fronti je Weigier rekel:
"R^m-čni položaj na celi fronti je poznan samo malemu številu višjfo častnikov. Večina &«ftnifcov ničesar ne ve. Poraz na kakem kraju je samo krajevnega pomena. Splošni poraz drže strogo tajno."
"Lahko rečem, da mladina verjame v zmago, etarepst lju- _______5__ ^ ^ ^ ^
dje pa ali dvomijo, ali pa sploh v zmago ne verjamejo. To si ni odboraiki tega^sveta ijT<kTi-moremo razlagati iz tega, da je bil* mladina vzgojena oaamlje- gi narodni voditelj no brez vpliva od zunaj. Učili se irfade ljudi ^sovražiti vse, kar
damo začasno vsaj moralno spodbudo. Krat kovalne radio postaja so sedaj pod federalno kontrolo in do sedaj se nismo prejeli pravega odgovora glede te aran&ne. Priporočljivo pa bi bilo, da se takoj radiira Poslanica slovenskemu naroda, ki jo je sprejel kongres, za ostalo propagando pa da »e nabavijo gramofonske plošče z govori, ki bi jih pripravili raz-
ni nemško in rami niso ničesar vfcMi. Zato mladi ljudje Se ve dno verujejo, da more Nemčija sama boriti se z vsakim številom sovražnikov, starejši ljudje pa sedaj poznajo moč, zaloge in ocPoičnost nasprotnika."
Weiglerjevo mnenje je tudi potrdil k*prol Frit« WeLd-•mann. k? je bil "purš" generala Kmhnleina, o katerem je reke,, da je bil skrajno nezadovoljen z vojno. Na vprašanje, kako je general hrazrl svojo nejevoljo, je Weidman rekel: — "Vedno je preklinjal m posebno, kadar je dobil kako tajno poročflo ter je povoril: fVse gre k vr^ru,. nekdaj pa je rekel: 'Samo da bi Že enkrat bilo v»ega konec!' "
Rommel, v Severni Afriki t>e nahaja v položaju, ki je precej podoben onemu, v katerem je bil maršal Paulas pri Stahngra-du, ko so ga Hnsi obkolil i.
V Rumuniji in Grčiji je polje detetvo opešalo, ker kmetje h toliko pridelajo, da jim *&do-ftn^e za lastno prebrano.
VI8TFKOMU
POMAGATE ASO PRISPETAT3
u. S. o.

Br. Zaitz predfcaga, da odbor pooblasti tajnika in predsednika, da imata v oskrbi vse po» trčimo za radio oddaje ▼ star«; domovino, kolikor in kolikokrat največ mogoče. Podpirano in spre jeto.
Br. Kristan obljublja, da b« kmalu po jyazoikih in čim se mu zdravje izboljša, prišel nazaj v Chicago in bo skušal pomagati in storiti vse, kar mu mogoče, da se prične delo sveta rwarijati za dosego ciljev, kateri so želja vsega slovenske, ga naroda v Ameriki v dobrobit slovenskega in jugoslovanskih. narodov v trpeči stari domovini. Nadalje *e zabvaii br. Jurjevcu, ki ja preskrbe! sobo za današnjo sejo, kakor tudi vsem prisotnim odbornikom za posel in dobrosrčno sodeiova-
THGANJE^IN^BOLKCINS V PAIN.IXPBLLBE
Poinočilo o finančnem stanju 1. marca 1943.
Nabrano na kongresu............................$1.380.50
John Sorte, Cleveland, O. (na koaagresu)........................LQ0
Krist Stokel, Cleveland O. (na kongresu)........■....	5.00
Ivan Zorman Clevifcland, O. (na kongTesu) ................10.00
Društvo et 1. SIIZ ...............................................100,00
Društvo «tev. 300 SNPJ $10.00 člani darovali $43.00 . j	53.00
Društvo štev. 48. SNPJ ..................................15,00
Društvo štev.3. SDZ..................................25.00
Društvo št. 2. SDZ........................................................50,00
John Frankovdcb, Cleveland, O. .........................6.00
Društvo štev. 126 SNPJ................................................100.00
Jug. Sam. Podp. Društvo 4'Danica", N5. Braddook Pa.	10.00.
Društvo štev. 35 SltfPJ..........................................................8.50 v N®w Yorku, kjer a borno o-
ifr. in Mre. Anton Benchsm, Chicago, HL ................2.00 raan<s zverine in živali.
Društvo št. 26&NIPJ...................;..............25.00 -katere bomo imenovali po slo-
Jjouis Mikulich, Trannik, Mieh........................ia00 j^eo^o, da nam bo tako znano,
Dr. F. J. Kera, Cleveland, O...............................................KXX00 s® t» in ona žival ali zve-
Federacija SNPJ — okrožje Wesinoreiand .............25.00}riim imenuje v našem jeziku,
Slov. Nar. Dom, Indianapolia, Ind.____*....................25.00 j obenem pa bodemo seveda ime-
Podruinica št 1. &ANS» Detroit, Mich............................150.001 ^ ^shaxe — aR nam bo
Andrej Spoiar, Cbic&fot .................... ..	10.00
John Keriišnik, Bur ley, Idaho..................................5.00
^ ank Klune, Chisholm, Hinn.....................................1.00
Frank Kolenc, WincbOr Heights, W Ve.....................5.00
Podružnica št. 5. SANS Reek Springs, Wyo..................150.00
Prispevki poslani V. Cainkarju..............r..........212^52
Društvo št. 129 SN^PJ ______.....................10.00
John Sivec, Cleveland, O. V.................................................5.00
Rev. Kazimir Zakrajšek, (vračilo stanarine) ................150.00
Podruinica št 22. JPO-SS, La Salle, DL....................300.00
Skupaj ....................................$3,046.32
Izdatki do 1. marca 1943.
Najemnina urada v Chieagu ....................$	100.00
Tiskovine........................................,	37.36
Braojavke in telefon (kongres)..........................38.84
Brzojavke in telefon (SaNS) ......................20.61
Oprema pisarne................................................140.87
Stroški urada v Washingtonu (gL dohodke)................150.00
PJwča nameščenca v urada do 27. febr. 1943................169.25
Pisalni stroj............................................................................50.00
obiščemo kmal/u Central Park koli polju se mora žrtvovati nekaj časa in truda. Jaz imam brez šole mnogo prilik za udej-stvoKTanje izven na&t) stvari, toda daite? so mi vidi tako potrebno držati vsaj neko vez med nami in našo slovensko mladino tukaj, da raje posvetim nekoliko več časa. naši lastni stvari, nego širšim slovanskim iin splošno ameriškim stvarem. In koliko uvidim se naši ljudje precej strinjajo s tem, da poživimo naše slovensko javno življenje v naselbini £>' pritegnitvijo mladega sveta v naš krog.
Torej naj gre naše delo za šolo naprej in pošljite svoje o-troke tudi tisti, ki dozdaj še niste tega storili, kakor tudi oni, ki ste jih že vpisaE, pa so potem izostali.
kdo to zameril ? Menda ja ne!
Sedaj, ko bo postalo - vreme-malo toplejše in lepše, tako se vsa j nadejamo v tem ča-m leta, bo otrokom nekoliko lažje redno hoditi k potrku in to bo tuli važno, ker sebomospet pričeli učiti za prireditev. S tem gre učenje veliko bolj naprej, ker se pač vsak otrok rad nauči kar treba za nastop pri prireditvi.
Kot že znano, hodijo otroci
Napisi urada Jaonščina za elektriko ................
voščen je urada .. ............
Poštnina ______*....................
Pisalne m pisarniške potrebščine......
Zvonko Novak, nagrada v priznanje dela i
50.00 15.00 3.70 10.38 12.73] 100.00
Potni stroški predsednika in tajnika .............. 225.00
Skupaj izdatki ..........................$1,123.74
Ročna blagajna .......................... $.03
Bilanca na banki 27. febr. 1943 .............. 1.919.55
JOS. Z AT * AR, blagajnik
M.
$3.048.22
G. KJtfflEIi, pomoe. tajnik.

Najboljši prijateli
▼ neirefi vam je:
Jr V
s k m
SLOVENSKA NAR0DNA| PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
. Sprejema možice in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16-leta starosti.
ČLANSTVO; 60,000
PBEMOČEN JE i$10,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ GBsvst sts&r
2657-59 S. Lawndaie Ave., Chicago, Dl
nnnnnrffiriiimri ...... rn—	—	—
DEUGA POLOVICA KAMPAKJf ZA ABK
Prva polovica meseca marca Angela Yeray, Agnes Žagar,
je <za nami. Sedaj ;e samo še dva tedna do zaključka kam-je m Ameriški Bdeči Križ.
postaja kratek in tre*»a pejhvala.
bo podvizati, da nas Čas ne bo prehitel. Da dobi oefibor čsn prej nekak pregled o tem, kdo je -že prispeval in kdo ne, odbor pnosi one tajnike in tajnice naših društev, ki pod ee niso vrnili, da to tem prej store. Enako 50 naprošeni tudi dragi ki so vseli nabiralne pole, da pospešijo svoje delo, kolikor jim je največ mogoče. Vsem iskrena hvala že vnaprej.
Dalje je odbor med tem časom prejel novo, to je peto napolnjeno polo in ■aioer nas je ž njo prijetno iznenadila Mrs. Jennie C Zakely, ki ee pridno udejstvuje kot narodna delavka in pevka pri "Domovini.*'
Njena pola izkazuje skupno vsoto $31.10 Prispevali so: Po $5.00: Mary Meglich. — Po $2.00 Prances TavaeL — Po $1.00 Agnee Skrabe, Mary Vale tič, Mary Pr^ovšek, Jennie Krall, Mkry Guardia, Antonia E*intar, Mary Coiner. Mary Ge-tuk, Mary Maček, 'Pavla Petek, Barbara Pirnat, Fannie Likar, FVmnif Bolešek, Mary Žavfbi, Antonija Kralj, Katie Poje, Helen Corel, Mary Tengoeky,' Frances Vidergar, Stella Stare,
dalje Helen Ploger 50c Jose-phine Jansen 25c. in Fany Boss 35c. Vsem darovalcem iskrena
Skupni znesek vseh do sedaj priobčenih petih pol znaša $210.10.
Pripomnjeno naj bo, da so dosedanji prispevatelji v veliki večini ženske. Ali naj to pomeni, da so skoro vsi naši fantje in možje odšli na vojake? Ali pa naj to pomeni, da so ".slabše polovice" res tako oslabele, da v znatni meri ni-jmajo smisla niti za tako vzvišeno človekoljubno etvar, kot je Rdriči križ. Prihodnja dva tedna ibodeta dala odgovor na ■to vprašanje. .
Slovenski odbor za ARK. v N. Y.
RAD BI IZVEDEL
kje sta AJoje Rotar in Tine Krivec. Oba se nahajata nekje v državi PeansylvaaijL 1— Anton Bratoš, 123 Beech Street, Gowanda, N. Y.	(3x)
RABIMO
SIVALKE
Frances Vidergar, Stella Stare,
sija. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sesoao. Najvišja plača. Good Value Hat & Cape Company, Inc., . 1» West 4th Street Hew York City
_5x
Rojake prosimo, ko poiljojo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam Is priročno

INVESTIRAJTE v OffiROU)
Burum DNUB STATES WAR SAVINOS BONDS la STAMPS
-GLAS NARCWDA"
t
•veaoa ee se raonta>
• ■ ^'-
msuubrna Itj marrnoc potdbStBi Osapugr, (A Oorponttos)
Vraak Ratear. MMftdant; IpiF Sad*. Triiini ■ ; joMpb Tmmn, B«e. n*D* "	addMMi of ibon oMani:
50th Year ~
"Olaa Nindar la tamad inrj day except Saturdays, Bandar« aad nnll>n
— ■ ■ ■
Sa celo lato velja UK aa Inartko In Kanaiio $6.—; aa pol lata «8.—; aa Mrt lata «LML — Sa Nm York aa eeioleto »7.—; aa pot Ma 9&0Q.
"Glaa Naroda" tabala vsaki daa lavama sabot . nedelj tn praanlkor.
"SLAB NABODA-. tlf WEST US W1SAM!. NEW TOBE, N. X Teiephsaa: CHetoea I—U43 1 =s—=:^^mBmmessBsases3Ssmi ■
■cijIH NAEOOkA" k- Maw I«k
RAZGLEDNI K
p	Pile Anna P. Krama
Odkar pišejo otroci vsak te- s den v svojem "Kotičku" vts CUttsc Naroda, se pa jaz v tem t oziru boHj poredko oglasim. Al? ker imamo v seznamu spet ne- 2 kaj imen darovalcev, hočem 1 navesti njrh imena, kot sledi : * iMr. Framk Kersmanc, $5.—; 1 Mir. Victor Kobilca, $3.—;' ^ Mrs. Bajrbara Skofie, $2.10; f| Mi»3 Helen Corel, $2.—; Mir. i Ivan Ročigaj, $2.— ; Mre. J Granduc, 80 centov. — Vsemi Skupaj najlepša hvala!	J <
Zadndo soboto sem jaz prvifi < zamudila eolo in to radi Strica, { Sama, pa nič ne de, se vidimo i i pa drugo ao/boto in upam, da bo}l vreme lepše, ifcojemu razreda ji inali <hsem dbljubila, da skupaj ]
•GLAS NARODA" — New l«k
TUESDAY, MARCH 16; 1943
IVAN CANKAR:
V poletnem sobicu
Tovariš ono ji izza raji i h let, v svojo pravo zarja, »i se vte-
otiok mojega trpljenja, vstani[lesil v nji. — Ozri. se na dewo n& te boJiroe, ki se vrste v zelenem vencu, eama sveta božja pota, na polja, od nebes bla goslavljena, v devetkratnem izobilju v nebesa vriskajoča, na. loke in senožeti, na vasi, ki jih komaj razločiš od samih migljajočih 'belih plamienov — povsod, kamorkoli &e ozreš, je je ekla ziibelka tebi, njeni in vsefcn, ki so najinega 5>cra, lica in imena. In pomisli, če je po-
ia groba, kličem te.	f— poelwaaj na levo. — Ali se ti
.Komaj sem ga poklical, jo ne zdi, da gledaš vase? Da ee »»tal pred menoj* ves kakor je raaodeva skrivnost tvojega tr-bil pred dvajsetimi leti, pol čkr. pljenja neprikrita na tisočerih vek, pol senca; telo akljuoenoj licih ? Da iz tisočerih oči aije prezgodaj utrujeno, kakor da .brez sramu tista boihia, y lastnik ali mlado ni bik>; obraz bo- no svojo »emoe, griaoča malo-lan in vel, oči globoke, neaaoi-'dusnost, ki je bila tvoj madež ren pinnyn, ki ga je kvišku za-fin tvoje znamenje? Kako izžeta gnal in v gLobočino potisnil betetžna eo telesa, kakor od fcež-vsak rahel dih. Mnogo je takrat hodilo takih ljudi in takih senc po naših krajih; nekateri so žive K pravo, resnično, telesno življenje, če se nestalnefmi tavanju po megli, mrazu in mraku pravi življenje; večji del pa so bili le blodne prikazni, le sanje splašenih src. Vsi, ljudje in sence, so poginili kmalu, izgubili se bog ve kam, ugasnili kakor	pod jatro;
grobovi eo pozabljeni, imena domalega toliko da je o&tal spomin.
Dvajset let si mirno počival, tovariš, in prav je biLo. Kakor i veže-n somrak si bil med dvema zarjama, ne včeraj,, ne dane*, ne jutri, bil si most — popotnik stopi na drugi breg in »e ne *nem več aa most, vseeno mu je, če ostane ali če razpade. Prav je, da si počival. Zdaj tovariš, pa pojdi z menoj, čudo preoudno 'boš videl- Stiah te je ljndit NUkar. Nič ne boj, da nosiš preveč očitno na dlani (bledo malodosnost svojega erca. Da ti pre jasno sije iz oči bridkost in sram voječaka, ki meča nima, ji*1 b* udaril — in ki ne ve, kam bi udaril, -ee bi mi č imel. Da je na tvojem topi in ziblje, tenke razbolelem Obrazu prehudo raz komaj dotikajo-tal-paljena tvoja najtišja, najčis-1 Ozri se naofcaii, tovariš moj tejša, tvoja edina ljubezen, ta-,blodni, po tej lepoti, ki ji na ko da kaže ?retu nagmrene svetu ni enake — za naju ne, pljunke na svojem svetem licu. ker najino srce jo je ovenčalo. Xie se boj! Izprehodiva se, Ka&norkoli se ozreš. — na pla-čudo preoudno boš videl. Ker ndne tam, ki eo v solncu bela zdaj. tovariš, je napočil tvoj solnca, na goodove pod njimi, čas; sdaj, somrak, si *e »»gnil,ki s=pe„ od loži omamljeni, in
še v sanjah na tibem prepevajo,
=s=
ygrANOTXJEw h. mm
zssessTssssssssssasaaBmam
se vprizarja ta "Bed Cross Revne*' ameriški fantje kar tulijo in grobo ta jo od veselja, da s« kar streha pretres«, ako je-spldh kaka streba..
Starim igralcem se je vaude-vilsk/o življenje a svojimi dnev nimi ^wtoMBbaaru gledališča in » štirimi nastopi . aa dan, ■zdelo pneoej trdo. To pot je bil raj nasproti igralčevemu življenja v severni Afriki. Baz* dalja je velika. Dobrih wet je
le malo. Bnei, a katerimi potnik rjo igralci. ao tako starinski
kih bremen utrujena, celo telesa nedoraslih otrok. Rogled se umika plah, glava klone, korak trtipeče in omahuje. Od blizu jih poglej — to nr&o sence. Klavni se — čuješ njih glas.? Komaj razumljivo, zamolklo, plaho mrmranje, kakor iz grobov; bolest, ki ne upa razločno iz grla do ust, zato je ni človeške besede, ki hi jo naglas oznanila. "O mati — o domovina!" — Kam ek> se bili namerili vsi hkrati T Ntffniruti, še v svoji utrujenosti nevzdržni. Tod ne drži pot nikamor, neoe*te, ne ste»e ni! Kam? poti — poti!" Samo iz te noči iz te bolesti, iz dvoma in roftlo-dušnosti — kamorkoli. Ali poznaš to melodijo; tovariš? Napotiva še midva, kakor na* Tina gode ta sJepi godec.
Xa nebu je zaplaroenelo poletno solnce v svoji mogotčiKr sti. Zrak odmeva od pesmi,
pesmi njegovih žarkov, je do vrha ptcln njegove zlate, glorije. Toliko, da ta glorija ni popila dvoje senc, ki sta se bili pone-vedcqna utrnili izpod noči in Mlodita izgMWjeni tod in orr dod. Prozorno telo se nestalno
noge se
misliti mogoče, vse te lepote ne bo več, nama sic več. Vstal boš nekoč iz grobe, hodil križem po svetu, izpraševal ljudi: "Povejte, ljudje, pokažite mi kraj, kjer je tekla moja zibelka.'* In nikogar ne bo, da bi ti po vedel. Še tvojega jezika ne bodo razumeli, nikar tvoje žalosti. Povrnil se boš, kjer si spal, in se ne boš vzdramil ni
"Na to priložnost sem že dolgo čakal," je rekel kristjan Nakani«, ki se uči medicine na University of Hawai. "Kot A-merikanci imamo pravico rabiti svojo pest proti Toju, Hitlerja in MnssoMnijia."
Walter "Mahata ,oče štirih otrok, je bil eden ianjed prvih prostovoljcev. "Vesel sem, da
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE.
SLOVENSKE PB8M1
Izdal« Glasbena Matica v CSevdaodn.
Ceoa — tLM
Emil Adami«—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI *a tmetid ■bor.........................JM
SEST NARODNIH PESMI ta
tki zbor ....................<*
AE8T NARODNIH PESMI sa ■»• •aal »bar -.................. *
Fmc V*utiirint—ŠEST MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV .... « rH» jtTMW-b HUMI LET- ^
Pite Jereb—OSEM ZBOROV <»• M m K'r" .....................M
Moški zbori
«KAtt DEV:
BarOca; OJ. aoj local jb Sov; Kam mL fantje, dm ▼ »aa poj-
demo ...................... JS
OSKAR DEV:
•Srečno. Uabcm noja; Ko pOfii-ea na tuje (re; Soči: MoJ očka na konjlOa d vb; Dobtv sod pl
■»imet ; SJoro; Je t pihnila In« 4<
i ' -
PJM1L ADAMIČ;
Modra dorojka ♦ balrarzajaka -. -S
V eo aoC prt pttod ...........Ji
InrJeTK ......................Jt
Hodi Micka dotoo; Kaj dra<e-Sa bujno. Xdndcs ........J
VASILIJ MIRK In A. GUOBlilN«:
VfutrK: P« cradlol ..........J
da spadajo v muzej. Ko se, zadne potovati, treba vedno re-m vprašanje, ali treba vre« ^'..^ttT.1' ves igralca ali prtljago, da ae najde malo prostora aa voznike. .
koli vkč, ker mir bo tam apo- ®iam priliko se boriti za a»e-daj, nad teboj pa strah in brid- nSktt. svebodo in pokazati ^—
kost. — Kaj mežikaš, tovariš, tako plah in osupel? Odkod se ti je bilo zableščalo ?
Sredi polje, šumečega ▼ soin-ce zalmaknjenega, je stala mlada ženska, kmetica. Obraz ji je .bil kicwsen, širok in temno zagorel, ratzodeval je tisto tiho moč, ki se ne pozna in ne baha. si naloži 'breme sama in ga nosi tbrez ne&iraer»cKS«ti, bre* solze in vzdiha. Poleg kmetic? je1 stalo dekletce, natanko materi podobno; široka lica, zagorele od koraolea 'gole roke, bistre oči, odsevajoče mladost in veselo moč. Obe pa sta bili kakor utopljeni v opoldanski poletni žar, bili sta bliau in bili sta daleč, povsod in nikjer. Ženska, ki je trila ektomjena nad srpom, je vzdignila život in glavo, zasenčila oči z dlanjo, strnila črne obrvi ter se owria mežikaje preko polja. Prav tako je «torilo dekiptee, gledalo je s repo in reklo: "Vrane so — všš — knš — Icra!" — Ženska si je loirla čelo in lica, oddahnila se je, nato se sklonila nad «?rp; m žpet je prav tako storilo dekletce-
Kje si tovariš, kara si utonil, kaj te je popilo f
Senca je izginila, tiho, kakor je bila vstala is groba. Poletne solnee je lilo na polje svoja
In dogaja «© tam čudo, da ■gora zares pride k Mohamedu.
Vojaki imajo preveč posla in nimajo Časa podati se v gledališče najbližjega mesta. To najbližje mesto je dostikrat k kupček polumitvih arabskih koč, kar pa se tiče itajbližjftga gledališča, ga sploh ni. In tako zvezdnato nebo služi za »streho, tanki, letala in truki pa za kulise. Žarnice vojaških avtov preskrbujejo razsrvetlja-j<5 hvaležnost ^ Sto^tt kadar ^električno luč
vo-
j t-ako od 'življenja in »obilja • Kad njim je krožilo dvoje lačnih vran. kobilo se krakajoč na obzorji.
mi jo je Amerika dala," je re-keL "Stric Sam naj ima moje življenje in vse drago v tej borbi za svobodo."
a
Jfrki dragi japonski Ameri-kaneo je rekel: "Vsak dan svojega življenja a»hvaljal sem se-Bogn. da sem Amerikanec. Hio-č«n pomagati, da se ohrani svobodni sisteim Amerik« z vsem, kar morem
'Časopisi v Honolulu, pisani v .i^pc.rfcšcini, so navdušeno podpirali to gibanje, kakor tudi japons ko-ameriški voditelji v javnem življenju. ; Odličnik japonskega pokpfjerfja ghigeo Yoshida, je rekel: 4<5Te !e da se nam odpira pnekra»=tia priložnost, da se pridružimo borbi združenih narodov proti tiran-stva m zatiranju, marveč se Amerikaneem japonskega izvira nudi prilika, da se pokažemo v pravem svetlu". Prvi jar poo«ki prostovoljec je bil Wii-fred TVikivama, rrreiŠTi ji mestni i*.okrajni pravdnik v Honolulu in *den izmed najbolj znanih odtičnjakov v javnem življenju v Hawai.
X mnogo milj daleč.
>Jekdo je prav primerno opisal severno Afriko kot mrzlo deželo a gorhim sohicem. Ni tam radiatorjev z vročo vodo«, ki bi ogrevali stanovanja na oibroirkih.
Dostikrat so igralci morali pogn&ati obed za eden ali dfva dni. Dostikrat se morajo zadovoljiti s trdim kruhom in kakim jajcem, ako ga morejo kupiti ob cesti za visoko ceno. In ko najdejo mesto, ki ima hotel, dostikrat niti rjuh ni in o vroči vodi sploh ni govore
Nikdo iamed Vk žensk in 11
molkih gledališke trape ni znal govoriti aagieski, ko se je skupina organizirala pod Rdečini Križem. S:daj pa znajo zado«ti angleški, da se morejo naučiti svojih vlog. Vloge so prepletene z ameriškim '*slan-gom" in vojaškim narečjem, katerega igralec sam vedno ne razume, ki pa zato povzroča aepopisen smeh.
Jjl
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street.	^	Y
ITALIJANSKE IZGUBE V MESECU FEBRUARJU.
' (JIO.) — Italijani objavljajo izgube za mesec februar: Na ruski fronti 3.125 mrtvih, Danes s© predstava morda'12.793 i an jenih in 38.918 pogre! vrši s-redi prašnega viharja, ju-jšanih. — V Severni Afriki; 436
mrtvih, 579 ranjenih in L361
- I
tri sredi blata, ne slišiš pa ni-
Begroci »abavijj^o aaawiifce |B vojaka v severni Afriki. L
Skupina begunskih igralcev
k dar kake pritožbe za te neugodnosti in trdo avljenje igralcev.
vroča jezera in polje je ao^lo « .f0^' ^anelje Ceho^ |
* - - -..........^ va&e, Jugoslavije, Belgije in I
Nizozemske s svojimi dcvtijpi,
PROF. LAVRDf ZAVRAČA NEMŠKO PROPAGANDO.
petjem m nastopi vpiazarjajo I
Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija t reku je vale dolarje, zato vojne bonde, namesto, da trosite denar po nepotrebnem.
pogrešanih. — drugod: 831 mrtvih, 1.092 ranjenih in 712
rubriki drugodj^^^:^^^
li iz italiiaTiKlrih o^tratacna A^tr^a nt de-
smo izračunali iz italijanskih podatkov — iz razlike med izgubami na ruski in severnoafriški fronti in celokupnih italijanskih izgub. Nedvomno se nanaša ta razlika na italijanske izgube na Balkanu, ki
.	, , .	(JIC.) — (Prof. Lavrin je v
prireditve, polne amefca m za-j sIoTenski ^^ ^
bave, Bazensko vojsko v se-. ^ radiiQ y ^^^ verm Afriki, kakor se poroča fJMpravljal 0 p^fc^ neniskei vojneimu departmentn. . : propagande, da zaaeje rarprti-»v Pogledu mrtvih in ranjenih T© begr«E(oe, ki *o hoteli pri- je m«d velike in male zavezni- ^	daleko presega iz-
spevati, karkoli «o mogli, k ke.	j
N^mn ee najbolj plašijo pri-3a	^drumlTc^t- jatei^a ^ wliko Britanijo
™	Kierfcoh indijo. Vsi poskusi nam^e
propagande so se izjalovili, kajti proslava 25 letnice rdeče armade je jasno pokazala, da
gube v JIO.)
Severni Afriki (Op.
Benež je pozdravil Avstrijce" ob priliki obletnice
London, 11. marca. — Pred-s©dnik CeJioslovakije, Edvard Benee, je ob priliki peie ofeletau-ce prikljnčenja oziroma acefei-je Avstrije k Tretjemu rajhn poelal pozdrave spodbude gfta-nja "Svobodnft Arstr^oer^,
mokratična Cahoslovakija igrali velffe> in važna vlogo r neVi povojni Evropi, ki ee bo dvignila iz sedanjega kaosa.
investirate 10% vaSega zaslužka ali dohodkov za varno bodočnost neodvienost vale droimet
je angleški narod eaodušno za sporazmn <rbeh narodov. Bdeča armada se ne bori le za Racijo, temfveč zato, da ee ustvari boljši svet. Beveridgeov predlog je dokaz, da se ta boljši. »vet bliža Angliji Stalin je sprejel načela Atlantskega čar terja in izjavil, da boljševizem ni za izvoz. Histerično lajanje Goebbelsove propagande np bo racrfbilo zavezniško »logo, kajti svet se boljševMtične nevarnosti ne boji več.
JngKxslavija, ki se je v teij vojni tako sijajno izkazala, je trpela od propagande nteloge. Težko bo popraviti, .kar je podrla sovražnikova roka in onto, kar sxoo sami zagre-A'li. Končajmo s tem in po-boljšajmo aa — čim preje, tem »bolje
Kratka Dnevna Zgodba
Ameriški Japonci se borijo za svobodo.
Amerika nca japonskega po-koljenja na Hawaiskih otokih so ae navdušeno odzvali, ka se jim je nedavno ponudila priložnost za prostovoljni vstop v službo ameriške vojske. Na-borni uradi na otokih, so bili' preplavljeni od prosilcev že od daeva Pearl Hanbo rja, ki so1 ■želela imeti priliko, da poka* j žejo avc jo lojalnost napram Združenim d i da vam. .
(Štirideset redarjev japonskega pokoljenja v Honolulu «e je odložilo vstopiti prostovoljno v v«jsko. Skupine ©totin prostovoljcev sao se »kopaj -prijavile. IBoziv za, petnajst stotin prostovoljcev, je hmrl več kot štirikraten odmev.
Tedenski pregled
trtosuO JTTVANJBU:
Zjotnj..................Ji
Sfortukt ...............
PETEK JEBBB: Pel* roAi; TkJSti UJ HIBK: Fodakolc*........M
ZOBKO FKELOVEO:
L* enkrat le ................M
Slavs delu ..................M
UR VTjCJlBIO r BoSmarln; JOS. PAVClO: Potiku flM ......JI
IZ BTARE ZALOGE pa tea.
no Se naslednje pesmi, katerin
smo znižali cene:
\BMrliks lUvcMte lin, fHih—> M
' ■ ■ - • ftf, i, ■-	mM
i*i wviHv mnnw t vmo—--
\	o oči, kiustBtB 8® ^BBB*
^" jem ^T^fTl'. U">t M
l>t« pesmi. trnM m mM
dxr im mim-—■— M
NaM blatni, <ii|lim	- M
iimId atefri, <1 ilmiirl, W. ^
ZA TAMBUR1CS:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpoori slovenskih narodnih pesrai za tambnriee, zložil Mar
ko Bajuk .......71
SiATeoske mni» poal sa Mt-
rmMd zbor (Bajok) -...........
(Imb M m planince, (Bajok).
»odfHlrt ..........M
t
1 ZA CriU:
i
Podnfa tm Hire. — « nwU -> (K«žriJ*»> ____i_
ZA KUVUk h ^-mMn _ ja
"KUHARSKA KNJIGA:
Breceptivseh narodov
Stane samo
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atranT^EI ; Recepti so napisani v angleškem jszllni; ponekad pata
: tndi v jeiilni naroda, kj mn je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki sa	MM
kabanje in am hočejo v nJem čimbolj utalftaff in
ispopolnitL
11 ■ ■ i ..i "jiii -^^^^^^^^S^Narogite pri	^ mjf V
KNJIGARNI SLOVENir PUBUKHENG CO.
me West 18th Street	Haw Ybft, W. T.
.. i . vazno za narocnikf. |
Pole« naelora 1e rasvtdno do kdaj Imate pl«Caao naročnino- Ptm	.(
atertika poBMi ante, Ansa <laa la tnba pa leto. Da mi odtaa	/]
U	aepatrebae— «da la Mnia, Vm prateo. Sa atatate mnH-	\\ j
L\ do pr*To«aaao poraeaad. Po«]fte aaroSatno naravaott bam all |«	S T
ff pa pMKjta aalrna autopalkc v VaSem krmjo aH pa ftaiarenm tame*	A
L\ eaatcikajlb kurn m ttakaaa • SilnlMI filial tea aa o^rmn	/ ^
f/ M oauatt dfave ■nilMi I. k)ar |a Sal maMh eojakoe (M»	\\ 11
^ ilealb SaatovMLk bo 7a« larafiU poCrSno u 9la«aao oarofiDln«	(I 1
lALOOBlOAi	---------- >rt,.- - . ■ —	1
• ■ ■ i ■	-	. uieTnaou. anion oouet uaai. av
8aa rraadaoo. JaeeS UhM*	Jacob RMalfe.
XiLOMAOV:	ufcard. lita nagada
fueblo. Petar Oalt«.	^ILif?1.®^!^!^
Wtlnobvt as. A a«ab	nawww. Aatoa CkaU
indiana:	,,8bqo|rf
Indianapolis: IV. Markka	*
rsmiiiitTUU i
lluoib:	beaaaama, saba imasat
ooaabmosb. j. Umna
cuica^o J aev«u	Orerdale la okolica. Joa. Paleraei
CI earn, J. F«Mm (Obleaac> Oto*»e __ . ___ _ __a
ik BUaalai	Stitport, Laiila SupartK ^	I
iollat, iCNrib SbM^n	Jerry Okwra
Masooutich, Martin Doles'ie	—^ljlj.
Nortb Cklcaao la Waaftacaa. Ibb H^Tnu,' IVartek	11 "1 •
USIUMD:	Imperial, Vene® Palcioh
cchiqam:	. . _ - , r.
Detroit, t rieabai	aa*-
illfNKOVA:	• 1oommx J^ £u»
Cklabotaa. J.
Ely. Joa. J. PaM	PSUawil la okonea. fMlli Prosa
Bvalock. Loota OooSe	Staateoo. A. Bna
.ohm m« twht	Turtle titaek, Pt. 8«mfrar ^ .
Hlbblas. loka Nib	w«at Wi abia,	javaa
IflONTAXVA :	maWSHW.
itouMlap. M. M. Paalaa	SmZ'jrtT Iwe^al*e!r
raaaasbjkt .	i^nt
na	wsbistfyiii^	■
qowaada Smi blnma	^
moo]	snpmaaa.
, _ . vum sa aaaaas u
ZNIŽANA CENA
xa koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Kar ialL Sa ae Ska kol| raaUd a
PIANO HABMONIKO
koračnica "MLADI VOJAKI"
jo Mr. Jerry W. EoprivSek uredil b zatetiUkaaa. da rojaki lahka debt akladba pa toiianl coal, to Jt
5cct&j 35c
Ova komada sa 70 centov. NaroOte lakka twU prl:
Slovnic Publishing Oa 21S Wobt nth BL. N« Wt
"SPANISH h sa UOSONfr_Syu-
Uin v 204Ih aalngnli — Špaasko-a» CkOa riornica. — Spisal jo Jo B. D. f Cortina.
Ta feDjtpt Jo popolna In prav nič prt kraiteaa. Od prva da »daj« struni je Jo &opahuuaa lita. kot Jo je piaateU oapisaj lo kot j« bila prvotno Izdana
sa' tOS« eeao.-Cena Je zato nizka, ke*
aso »a porabile prvotna ttakarsko farma. la ker jo pintelj apreiet nitjo ca ao.	, \ ;
Po tej prfprosd atopnjicvaloi metodi vam Oortnta pomaga, Sa se lahko aa-
lo praktično učeoje ima kar najmanj nesooimKih in zapletenih atovnlCafb prarll ter ras nO brati, govoriti te ra
Corintovo kratko metodo aa odobrili iiBtPljl, profesorji, šole, jjoalapietva in ekaportne terdka po eelOm' vretn. Jm praittiflua. priprosto in uopeSaa
Prodanih je bilo že nad 2.000,000 Cortttaorib knjig.
Os vas ta knjiga santmlra, Jo tki) ke naroekta pH
aKwasKNi SLOVTTNTC publwh
DIG C03JPAKT, 2M Wast 18th Btzeet, Kow Torte N. T.« Oeoa Ja aazaa *
- sl.j if.	.5*,-;	; j 5* *

-o LAS NABOOA-
TtTESDAY, MARCH 16, 1943
TRANOTUKN L UM
H-T askent -H
' Ruska povest iz dni velike lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEROV
,20.
Miška je hotel skriti ^lavo v vreče, a vidijo se noge. Sune noge v vreče, je vidna glava. A mužiki so kakor kavke, bi-skajo z obth strani.
"Xe slišiš, kaj T"
'''Daj denar.'*
Dolgo prepnašljanje ni dobro, a ne misliti tudi ne gre. Miška dvigne glavo in seže z nejevoljo v žep.
"Kdo iona škarje?"
44Zakaj ti bodo?"
"Pod podvlako imam denar."
''Marija, daj mu nožič."
Miška je otipal v žep« papir, ki ga je vtaknil v žep na prejšnji postaji. Ko je stegnil tresoCo roko, je rekel glasno:
' \Kdo Zbira denar ? Na!"
"Koliko?"
Rešitelj je bil teman vagon. Jeropka je Miškov papir pomešal med ofetiale bankovce, ki jih je stiskal v polni pesti, in zbežal iskat strojevodje. A Miški se je v glavi zavrtelo od .-iinega razburjenja in srce je utripalo radostno.
"No, kakšni ljudje! Povesti o stricu verjamejo. Vtaknil jim je papir namesto bankovca — verjamejo. Ali ima Miškt lakšno sreoo ali p.i so mužiki tako zelo neizkušeni. i udno!. A vendar jo stiašno. Jeropka ee lahko povrne in reče:
"Vržite tega zločinca iz vagona. ]J|al mi je navaden papir."
Miška stilne glavo z cbema Rokama in misli. Smešen se mu zdi Jeropka, buznluški mužik, pa tudi M ran z ostrimi kremplji mu hodi poti srajco.
Jeropka se je vrnil, in šopeče mužikom.
"T rej .-no! Tristo vrst brez presfcanka ee peljemo s to lokomotivo. Ta strojevodja je dober Človek, "Jaz," govori, ' vas > drugi,, liitro popeljem. ' Raizumem in vem, v kakšnem položaju ste."
"To ^e pravi, da si zadel v črno?"
"V sredino črnega."
*4 Izborao!''
Tudi Miška se v temi smrhlja.
• '.Zart«, izibomo."
Trst in jugoslov. edinost
Kirkiške stepe so objele staro razmajano lokomotivo s tišino in prostorom, stisnile jo krepko in je ne puste naprej. Viti z železnimi komolci, dirja kakor na mestu in z hripavim glasom prosil pomoči. Sope, se davi, izpušča gosto paro, belo kakor oblaki. Bela para se tali, črni dim, valoveč iz dimnika,' roženega napada
ee meša z njo. Kolesa udarjajo, vagoni butajo.
Kirgiške stepe ne puste naprej. S tišino in prostorom drže vlaka raizviti rep. Le v dolini besneče dirja naprej, maje z .ulavo na ovinkih, se zvija, kakor kača. Dlavi mostičke z be-i.eimi kolesi, prha, sika in neprestano suje s svetlimi komolci. Skoči na hribček, kakor prestrašen, zajec in nato zopet kakor starec in z muko vleče za seboj dolg okoren rep.
Veselo gleda Miška široke kirgiške stepe, dim tam daleč v dolini, ogromnega wlbloda, kako visokfcx dvigne majhno ^iavo. Velblod je pogledal Miškov vlak, obrnil na vse strani majhno glavo na zakrivljenem vratu in zopet skril črne zobe v bodečo travo, (i
Nobene vasi nikjer. Plešasti hriibčki in na njih sede st pni jastrebi. A nebo je kakor v Lopatinu, in solnce kakor v Lopatinu. Veter za sope v odprta vrata.
Mužiki leže raztegnjeni, mirni, objeti od sitih želja. Mir-nk štrle njih brade, čajniki z vedri ropoo. jo. Nekdo izmed lnužikov je ubil gnido v raztegnjenem ovratniku, drugi spet >e praska po mestu, kjer je sedela Jbolha. Tretji potegne izpod srajce uš, zadavi " nesrecnioo" na pokrovu zabojčka in se nasmeje:
"Zelo lepa uš — škoda jo ^e bilo Ubiti."
"Zakaj si jo ubil?"
"Brez dovoljenja potuje; zlezla je k meni pod srajco in sedi, da bi je ne zaletil kdo iz orta oeke. Prevozila je dve postaji, pa je začela grizti Jaz jo peljem, a ona me grize. Zvita vrag jo vzemi."
Ljudje v vagonu hržejo in se valjajo od smeha.
Samo Jeropka, majhni mužik, pogleduje na uro z vedno vi-čjo skrbjo. Dolgo je iskal durake po orenburških bazarjih, da bi jim prodal polomljeno uro. Ni jih našel. Trgovci so se mu posmehoval!.
" I>uraki, striček, so odpotovali. Ti edini si še cetal."
Otožen je Jeropka, ruajhen mužik. Odpre pokrovček ure in sedi, namršivši obrvi, kakor pred bolnikom. iPlcd enim pokrovom stoje kazalci nepremično, pod drugim se kolesa ne piomikajo. Izgubljenih je dvanajst tisoč. Na cesto jih. je vrgel. A za dvai^ajst tisoč ibi se dalo kupiti petdeset funtov p'enioe. Polomil ga je, hudičev durak, ne poeabi tega vse življenje. Raiibiti uro ob kamnu — škoda; Jeropko sesa dvanajst tisoč pijavk. Jeropkovo sroe in glavo davi kakor efiupeni plin. Mužiki ga nalaišč dražijo.
"Koliko je na tvoji uri, Jeropka"?
"Kaj Jeropka, ne tiktaka?"
"Glavo ji je zavil nehote."
4' Prodal jo bo. Take stvari ne izgube -vrednosti. Samo kazati je ni treba, ko toc-š prodajal."
Hržejo se vsi v vagonu, zabavajo se radi Jeropkove nesreče.
Semjon, rdeča brada, je kupil štiri krila v Orehburgu. Spočetka ee je veselil in računal na ddbioek. Ko so prevozili dve postaji, je začel tožiti. Pojavila ee je nelepa govorica }K) vagonih: kirgiške in sartovBke ženske ne no«jo kril. . V hlačah hodijo, kakor moški	. . .
(JIO.) — Angleški tednik "Free Europe" prinaša pod gornjim naslovom članek iz peresa dr Miha Kreka, podpredsednika jugoslov. Vlade, ki ga tukaj priobčujemo:
ISlovenci so najmanjši in najbolj na zahodu ležeči sestavni del Jugoslavije. Skozi vso dobo svoje zgodovine, smo se Silo venci neprestano zavedali, da je naša edina rešitev ustanovitev skupne jugoslovanske države in emo si prizadevali skozi dolga stolet ja, da jo ustvarimo skupaj s Srbi in Hrvati. Mjiogo naših sinov je tej ideji žrtvtovalo svoje življenje. Nemci, Italijani in Madžari so seveda pobijali združenje Jugoslovanov z vsemi sredstvi in skozi 12 stoletij uspešno uniče vali naše stremljenje, da se strnemo v eno celoto toda nikdar se jim ni posrečilo zadušiti starega ideala jugoslovanske edinosti. Vedno nove generacije Slovencev, Hrvatov in Srbov so se oklepale te ideje in znova opozarjale Evropo, na našo zemljo, da hočemo na tej zemlji biti sami gospodarji svoje usode in enakopiavni člani v zboru evropskih narodov.
Sele leto 1918 je prineslo Jugoslovanom zedinjenje, ko so Srbi, Hrvati in Slovenci ustanovili svojo skupno državo Jugoslavijo. Nemcem in Italijanom je bil nastanek Jugoslavije nezaželjena in nepričakovana posledica vojne; brez odlaganja so naperili proti njej vse svoje sile in jo začeli iz-podkopavati in rušiti.. Skozi 10 let sta Italija in Madžarska vežbali, zalagali z denarjem in vzdrževali na tisoče zločinov in desperadov, da bi jih imeli pripravljen? za slučaj, da se pojavi ugodna priložnost obo-na Jirgosla-
Slovenske Knjige
vi jo. TakoEvani "v»taži" so dobivali svojo opremo v Italiji, ki jih je tudi izveižbala in vzdrževala z namenofm. da popolnoma uniči Jugoslavijo. ,
Ko jim je leto 1941 prineslo zaželjeno priliko, so se Nemci in Italijani skupaj s svojimi sokrivci Madžari in Bolgari, pelastili Jugoslavije, jo razčlenili in ustanovili 12 različnih režimov nasilja. Od takrat pa do danes so pomorili približno milijon na^eara ljudstva, od-
^]|llll!ll!ni!!l!(IIIII!l!llll!!llin!illl!lf
vedli stotisooe v notranjost Nemlčije, Italije in Poljske.
Jugoslavija je danes zares dolina krvi, obenem pa je tudi zemlja neupogljive hrabrosti in zvestoibe do idealov svobode. Osamljena' je, in z vseh strani obkoljena, raztrgana, zasedena, in zasužnjena, toda njeno ljudstvo kljub temu napenja vse svoje sile v obupnem boju in mikdar ne prešteva svojih žrtev, akoravno morda niso v pravem razmerju z uspehom; toda ravno s tem najbolj jasr no izraža neizmerno violjo našega naroda, da ne bo nikdar sprejel nadvlade Nemcev, Italijanov ali kogarkoli, pod kakršnokoli obliko Naše ljudstvo se bo Oborilo in dpiralo, dokler ne doseže svojega cilja-
Jugoslovani imamo le eno samo željo preko zahteve, da se naša država obnovi kajcor je bila pred vojno. V letu 1915 so Jugoslovanom določili meje na tako nesrečen način, da je tretjina Slovencev ostala pod vlado gospodarjev. Italija je bila takrat zaveznik zmagoval-o v. Imela je v žepu londonski pakt z leta 1915, v katerem so ji Velika Britanija. Francija in Rusija obijbile .po vojni vso obalno ozemlje okoli Jadranskega morja. Italija je takrat slovesno obljubila, da bo ščitila in^rese zapadnih demokracij v južni in centralni Evropi, ter pazno nadzirala Nemčijo na vzhodu. Italijanski predstavniki so naglašali štiri tisočletja staro italijansko kulturo in s častno besedo — besedo naroda s tako visoko kulturo — obljubljali, da bodo čuvali narodno individualnost manjšin, vključenih v laške povojne meje.
Na ta zavratni način je Italijanom uspelo, da si prisvoje velike kose jugoslovanskega oze- ! mlja, posebno slovenskega zaledja Trsta. 600,000 Jugoslovanov je prišlo pod italijansko oblast. Na mirovni konferenci pa je Italija podpirala tudi obmejne zahteve nove nemSko-avstrijsbe Tepublike in dosega la, da je belo 100,000 koroških Slovenuev dk>deljenih ozemlju države, katero je vtzela pod zaščita Tudi ©otek madžarsko jugoslovanske meje je bil za Jugoslavijo neugoden, ker je Italija zato -poskrbela.
Izgube, ki so nam prizadete na ta način, so najbolj oškodovale Slovence. Slovenci žive v štirih različnih državah. Od
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo . ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
(F inž g a r )
POUČNI SPISI 1
anglfcško slovensko BERILO
(F. J. Kera» — Zreuoo
Ona
Bodoči driavtjanl naj naročijo knjiiieo — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V tfj knjigi so vaa pojasnila In Kak oni m naseljence.
Cona U taiuf
domači žjvinozdravnik
Spisal Franjo Dutar. — 278 strani. Trda vex. — Zelo koristna knjiga za vsakega ilvlnorejca; opis raznlb bolezni ln zdravljenje; slike.	Cena SLM
GOVEDOREJA
Spisal R. Legvart, 143 straol s BlikaraL	Cen si.—
knjiga o dostojnem vedenji1
1U atrani.	Can M cento*
Note
za
PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR
BKKF.ZKa OF iSFKLNG IlMJt: OF BLOSSOM (Cvetni čas)
SLOVENSKI FAJVTJK VSE BOM PRODALA
eo JEZERU KOLO
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA
Spisal Anton Pere. S slikami. 108 strani. — Knjiga za mlekarje in farmer Je t splo&uem.
Cena M mitov
OBRTNO KNJIGOVOD8TVO
238 atrani. ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrst] za stavbno. umetno in strojno ključavničarstvo ter SelezoUvaretvo.
Cena »L—
ZDRAVILNA ŽELlSČA C2 strani.	Cena ti tentov
LISTKI
Spisal Ksarar Metke. ^
(144 strani.)
Cena 70c MALENKOSTI
Spisal Ivaa Albreht
1120 stranL)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Temo vrne (Ivan Albreht) Filozofska zgodba (Alojz Jirascfc)
Po 75c zvezek
Belfrgor (Art ur Bernede)
Z I VI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČJC
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski knjlfevnosfl. kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem alovanatvn do danafinjega dne. Knjiga Je verno zrcalo nafiega Mvljenja in trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naAe sgodovlnsko delo.
II POGLAVIJ — <13 STRANI V PLATNU VEZANO
«2.
Pattnlna platina
Po $1 zvezek
VerMiem (Pater Kajetan) Ptngvlnak! otok (A na tole Franco)
Po $1.50 zvezek
Zločin in kasen (F. M. DoatoJevskiJ)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
dv^tfi milijonov Slovencev se nahaja le 1.200,000 v svobodni jugoslovanski državi — ve i o-stali pa so prepuščeni na milost in nemilost našim sovražnikom. Dvajsetletna izkušnja nam dokazuje, da Slovenci ne morejo obstojati, niti ne na najprfaiitiviiejsi naoin, pod nemško vlado v Avstriji, ali pa pod italijanskim ali madžar-
Mi Slovenci pa s svoje strani in skupaj z ostalimi Jugoslovani želimo in delamo v upanju, da bo vsa naša zemlja in veg na šnarod, da bomo vsi Slovenci po tej vojni končno vendai enkrat zedinjeni v novi jugoslovanski državi. Naše ozemlje je enotno v narodnem in kulfcdrnem pogledu. Slovenija je nerazdTužljiva enota po naši narodnosti in naši kulturi, po našem geogTafidnem položaju kakor po naših zgodovinskih
skim jarmom. Zdaj pa so v tej tradicijah in naših gospodar-
TAU NA VBTNI OBEDI AtAHIBOR WALTZ
spavaj milka moja orphan waltz
dekle na vrtu
oj. mar1čka, PCGIJAJ
BARClCA
mladi kapetanb
GREMO NA STAJEKSKO
stajeriq _
HAPPY POLKA	~~
ČB NA TUJEM
35 centov komad s 3 za SI.	=
moja dekle je be mlada Po 25« k«
Zvezek 10 slovenskih = pesmi za piano harmo- = niko za $1.— S
(Nadaljevanje prihodnjič.)
NaroČite pri knjigarni
M 1.0 VENI C rUBLlSIUNG CO. E lic West 18th 8L. New Fork =
(uifuuitiiiaaiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiuiiuiiu
vojni Italijani, Nemfca in Ma--džarj sami podrli meje iz leta 1918 prilastili so si ;n razdelili med 8(?boj tudi dol Slovenije, ki je srečno- in. v hlaigostanja živel v mejah svoje juigoelo-vanpke države. Njihovo odločitev sprejemamo. TV> pot naših novih meja ne bodo črtali v temni senci londonskega pakta, teffnveo v svetli lnci Atlantskem Charterja. .
Tu velja tudi naglasiti, da v Sloveniji ni kvi^Iingov. Visa na£a z«ml ja je bila kar na kratko zasedena in anektirana. V o®?ml5u, katero kontrolirajn Italijani, je bilo porušenih 158 krajev, a 17 v onem kjer gospodarijo Nemci. OsLšče imora za eeno zadušiti ixpor na našem o®emlju, ker so njihove najvažnejše vojaške prometne zveze na 'slovenskih tleh. Zato mislijo, da morajo uničiti vee ^lo-venekl narod, da bi v bod<o£no-sti ne mogel več ovirati nem-5krh in italijanskih načrtov v območju Jadranskega morja.
skih potrebah..
iZato obračamo se do naših velikih zaveznikov, ki bodo po vojni *"?K,U novi zemlj?viid Evrope, da ne bomo Še enkrat raztrgani ^ in razkosani. Ne smejo znova napraviti zmote,
aja, brez pomena in zvez z Apeninskim polotokom, in da bo moral propasti, ako bi ie enkrat pripadel Italiji. .
Spominjati se moramo tudi da je nemški cilj v skladu z Bisanarckovim izrekom in Hitlerjevo politiko, da se iz Trsta napravi sredozemski Hamburg velikega nemškega rajha, Slovenci smo skozi stoletja branili Trst kot svojo luko; naša žirija je. da postane Trst prista nišee ki bo odprto svobodnim srednje evropskim narodom, ne pa utrjeno oporišče nemškega imperijalizma ali italijanskih ambicij Kdorkoli drži Trst ni le go-in zapadne
misleč, da je tržaško zaledje italijansko ali nennško. TV> ni res. Geografično in narodnostno. je to zak-dje slovensko in jucroslovansko. Pogled na zemljevid nam pokaže, da je Trst pristanišče tega našega zale-
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno.
Kdorkoli drži Trst ni le gospodar Slovencev in zapadne Jugoslavije v rokah ima tudi ključ do vsega pomorekega prometa centralne Evrope. Ali naj zavezniki zaupajo ta ključ svojim sovražnikom? Mislim, da ne smejo in ne morejo, že radi tega ne, ker jim je ona ne-sn^cna odločitev pariške mirov ne konference v letu 1918 prizadela toliko neeneo in razočaranj. Vrhu tega pa bi bilo to tudi v nasprotju z načeli Atlantskega Charterja; naš na-nod pa ae ravno zaradi svoje vere v načela tega Charterja tabo neupogljivo in vztrajno bori proti osiščn.
pokoljev in pomoril' 1.250 srbskih talcev-; vzrok je najtbrže bojazen pred izkrcanjem zaveznikov na Balkanu. Rev. Makarjte ^fiiletič, 71 let star in ^Eilovoj Popovi-e, pisatelj, se nahajata med umorjenimi. .
Beograjsko časopisje je javilo, da je bilo v Požanevcu ustreljenih 400 oseb, dočim je bilo 200 deportiranih.

MORIT VE SRBSKIH TALCEV
Jugoslovanska vlada v Londonu je izjavila, da bo Nemci v Beogradu zopet izvršili dvoje
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
Id daje poljudna navodila, kako
ameriški državljan.
Poleg Tpra&anJ. ki Jih navadno sodniki sta ri J o pri lspltu aa državljanstvo, vsebuje knjižica Be ▼ II. delu nekaj Talnih letnic la zgodovine Zed Ln Jenih drfav. r IIL delu pod naslovom Kasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenih dršar, Lincolnov govor ▼ Gettysburg!!, Predsedniki Zedloje-nlh d rta t ln Poedine državo.
Cena knjlUd Je
samo 50 centov.
ln m dobi prt: SLOVENIC PUBLISHING CO.
11« West 18th Bt, Ne« ¥«rk
t