Arif Begulič
Ciprese, 
simbol sožitja...
Na Arifa Beguliča, prizadevnega predsed-nika skupnosti stanovalcev v Ulici bratov Bab-nik 14, so nas opozorili krajani in pa tudi v kra-jevni skupnosti Bratov Babnik. Je že tako, da je predsednik tarča vsega mogočega, vendar je Arif kos vsemu, včasih pa je kot mnogi njemu podobni, deležen česa prijatnega.
Akcija za čisto in zeleno Ljubljano je za nami, več ali manj pa so znani tudi rezultati. Begulič, ki žetretjo leto opravlja funkcijo pred-sednika, je akcijo vzel dokaj resno m se je skupaj s sostanovalci lotil dela na način, ki je lahko za zgled mnogim krajanom, predsedni-kom hišnih svetov, pa tudi krajevnih skupnosti in nenazadnje organizacijam združenega dela.
»Začetek je bil sila težaven. Težko je bilo mnoge prepričati, da je urejeno okolje pač lepše in prijetnejše, akcije, kakršnaje bilazad-n/a, pa so lahko temelj medsebojnega zbliže-vanja zlasti v urbanih naseljih. Med nami je vznikla ideja, da razen pobiranja smeti in
ostaie navlake okrog Divalnega okolja storimo še kaj več, in rezultat je za začetek kar zadovo-Ijiv, kar je dokaz dobre volje in pripravljenosti z malo taida. Triintrideset stanovalcev, kolikor sem jih obiskal in jih seznanil z idejo, se je brez obotavljanja odzvalo. Zbrali smo 6.600 di-narjev, kupili sadike cipres in jih zasadili. Zdi se nam, da prav te ciprese izražajo simbol medsebojnega zbliževanja, ki ga bomo s po-dobnimi akcijamj še utrdili!«
O prizadevnosti Beguliča so nam pritrdili tudi v krajevni skupnosti Bratov Babnik:
»Ko je stekla akcija za zeleno in čisto Ljub-Ijano, je prišel Begulič med prvimi po vrečke za smeti, je bil med prvimi, ko je šlo za odvoz od-padnega materiala, samo akcijo je skupaj s sostanovalci (razen tistih, ki so le opazovali skozi okno) odlično izpeljal, tako da je oko lica bloka zares čista in zelena.«
De/o predsednika skupnosti stanovalcev ali po starem hišnega sveta, je dokaj nehvaležno. To ve tudi Arif in o težavah, s katerimi se sooča, nerad govori. Toda stanovalci imajo kolikor toliko razumevanja, saj ga mesečno nagradijo s 5.000 dinarji, kar je le delček vlo-ženega truda, da hišna samouprava deluje. »Če me vprašate o sodelovanju s krajevno skupnostjo, lahko rečem, da bi le-to bilo lahko boljše, vendar smo na tem področju malo časa in upam, da bo v prihodnje bolje. Pogrešamo tudi najnujnejše prostore za interesne dejav-nosti. K sreči bo kmalu dograjena šola in bo tudi ta problem deloma rešen,« je ob koncu na-jinega pomenka dejal 35-letni Arif Begulič.
Jože Čurin