Origini e sviluppi delle analisi e delle teorie sul linguaggio politico : (1920-1960)

italijanski

2009

letnik 49, številka 2

lingvistika    politični jezik   20.st.

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek skuša rekonstruirati izvor in razvoj tako teoretskega kot aplikativnega proučevanja političnega jezika v obdobju med 1920 in 1960, začenši s članki nekaterih pomembnih ruskih formalistov, ki so bili objavljeni leta 1924 v sovjetski reviji Lef. Predstavljene so glavne etape tega zanimivega in kompleksnega raziskovanja, v okviru katerega so se v 30. letih pojavile prve aplikativne analize slogovnih posebnosti idiolektov treh karizmatičnih voditeljev, ki so zaznamovali zgodovino prve polovice 20. stoletja, in sicer Lenina, Hitlerja in Mussolinija. Pri obravnavanju jezikov posameznikov je pozornost namenjena posebej tistim semantičnim in retoričnim značilnostim, na osnovi katerih se je prek leksikalizacije gesel s posebnimi učinki in sloganov lahko vzpostavil pasiven in iracionalen odnos med ljudstvom in voditeljem, ki je tipičen za nekatere skrb zbujajoče režime prejšnjega stoletja. V prispevku so nadalje obdelane prve teorije iz 20. stoletja, ki se posvečajo posebnostim političnega diskurza, pri katerem skušajo ugotoviti njegove različne vrste in rabe, upoštevaje znakovno vedenje te specifične jezikovne produkcije. Med temi teorijami je zagotovo najvažnejša Content analysis, ki od obdobja 1930-1940 naprej v metodološkem pogledu pomeni referenčno točko za raziskave (tudi kvantitativno naravnane) političnega prepričevanja in strategij množičnega komuniciranja.

14.02.2015