Natisov 15.000. .Sujcrc" Mhaja Uaki ptiek.d4iranzdiu.vc«. ■Mslcdnjc nedelj«. Naročnina velja za Avstrijo : za celo Ido 3 krone, za po\ in ccirt leta fazmerno; /a Ogrsko 4 K 30 vm. za celo leto; za Nemčijo sune začelo Iclo 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za dru^o inozemstvo se TlčUni :■ ..r- .':..:■ ■ Z "--torn na visokost poil-ninc. Naročnino je plačati njptcj Posamezne Itcv. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav- Billvo It nahajata v Ptuju. .■\>'.i'..'-. ' po- »lopi« siev. 3. biatncm oznamlu se (ena primemo Štev. 4. V Ptnju v nedeljo dne 23. januarja 1910. XI. letnik. Don Kisot iz Celja. Dvignili ao ga H Vit. — doktorja Veko-■lava- K o k o v e c in ga preglasili i i diteljc na papirja Se,ndlerjevih rokopisov uresničene .narodne slianke" Id slovenska .inteligenca" apodnjestajerskih meat in trgov poslala ga je v štajerski deželni zbor ... To je seveda njena atrar Nobene live duee ne briga, kako. kdaj in kje ae bol** ta maloštevilna prvaska psevdo inteligenca osaaesiti Na Avstrijskem imamo dolžnost davke plačevati; imamo pa tadi bvala Boga pravico. da ae srne vsakdo proato Uaaurati ■ - . ta to pravico porablja .narodna stranka" * o L-1 !,<■ i . . . Ne vseno. ali si doktor Kukovec v resnici doesisljaje. da iaaa * deležnem ■born kak«ao ir\jn\'i Tndi to je aaogooe; aaj se tudi njegov Spindler domisljaje, da je »vratni pesnik Ali ■aap. ki auaaao * Kakovcev« tape oči zaljubljeni. Man se pcjavlja vaa ta Mvar povsem dragače Odkrito povemo. ko bi in>el doktor Knkovec doaaa in * deželni zbornici močno atraoko ta seboj, ki bi poBDetiila kaj * jarooati in ki bi znda todi svoje naaora Aiepfco zastopati, — potem bi bilo Kukovčevo nastopanje politični s I o c i a prve vrsto. Ali ker je Knkovec zsposčea kakor samotar v poacavi. ker ga doaaa razven eeega omizja v .narodnrea doma* v Celjo nikdo d« vpostova, ker je v deželnem ibora U 1 Alana obstoječi .klal--, ki mora pri socialistih aailo prosjačiti, da mo njegove pra*aj«rskem. Ali vkljuh tocau stavi avoj smešni predlog, samo da se lamora dossa s svojo .narodnostjo" bahati in da mu kličejo advukatoki piaači v .naroda— domu" v Olju, apvdaaeni od vina. svoj .Živio* . . . Tretji sin-aaj: DobmT Kamrrac predlaga nakzat, da aaj as deaalai aolski svet v dva dela (slovenski in nemški) raadeli. Mo* oi tako aaaatea, da bi na vedel, da ae to aa asore to ae aase aaodrti. kar bvala Bogu ie nisaso aa CeAkecn. Mol todi ve, da bi taksna sprememU velike troske kostala in da ljudstvo nima denarja, ki bi ga ta narod-njaske oenronosti van metalo. Ali don Ki»0t vzame svojo sulico in beti proti mlinu na veter. In tako dalje, in tako dalje - . . Vee to je gn,zonto ameerm in — kakor smo ae aadnjič rekli — dr. Kakovca aa amatra danf - ie aa storenakega Stocoberga, čeprav pe pije kogoak. Žalostno j. le, da iagnaso se vedno oekai tacatov kn>etov. ki vemje v ta evangelij polnočnega dou Kiaote is Celja . . . Ja, ja, — kaj ko bi Spindler postil poesijo io bi napisal roman slovenskega Kiaota? Ali alovenako Ijaditro bode enkrat iignbilo vaeeljj nad takimi burkami in bode resno obračnnalo aavojimi is smehovalci ter Akodljm i' Politični pregled. Stajaraki MŽaM zbar. Sa aeji pretoklega pondelka ae je predlotilo m. dr. proanjo za dovoljenje mitnioe aa novi most pri Breznu, prošnjo ta povtaaaje podpore ta vodovod v Planini itd-Poal. Hrandl je predlagal uresničenje nove ri-barske postave; predlog izročil se je odseku-Poal. Biemelmoser je predlagal, da naj driava 60% bremen ta aolo prevsame. Izdatki ta telo so v prvi vrsti krivi žalostnega finančnega položaja deiele- Noailo se je ta bremena, ker je sola potrebna. Ni pa potrebno, da bi vsa plačila ta solo dežela in občine nosile. Irržava naj bi vsaj 507, teh plačil prevzela. Itdatki za eneg* ljudskega šolarja znašajo na leto 26 kron. K tema plača država samo 26 vinarjev ('. % Id ljudske sole ao prenapolnjene- Srednjo stavilo šolarjev enega razreda na Štajerskem zna&a 76, Važni ta predlog ae je izročil odseka. Finančne-ma odseku ae je itročil predlog, da se podeli 1000 K podpore pletaraki soli v sv. Karbari v Halozah. Istotako predlog za uresničenje meščan- ake *>le v Ilottennannu. — 1**. t. m. vteme-Ijeval je dr. Kukovec svoj modri predlog, da naj ae deželni šolski svet razdeli v nemAki in alo-venski del. Naiwdal je ob tej priliki todi Robiča. Zbornica je njegov predlog rrgla v kos PuaJ. Ilrandl je vtemeljeval avoj predlog glede pospeševanja kmetijskega poduka. Predlog se je itročil odseka. Ozmec in Vrečko sta svoja mesta v odbora ta poduk odložila. Zakaj v't I>eielni zbor bode aboroval do srede februarja atoseca, KaraiU leiessi zaar pričel je 17. t m. svoje ta sedanje. Delelni glavar je otvoril sejo in se spominjal pokojnega glavarja dr. Joe. Erweina-Na prvi seji ae je izročilo razne kmetijsko-gospodarske predloge tozadevnim odsekom. — Na aeji date 18. t. aa. je deželni predsednik n*-zoaail. da doslej se ničeaar ae ve c kakaoea« naneljcaja nveninov v Ossiaha. Ako bi ae to zgodilo, vplival bode. da trebč^vaka poetajs ostane. Predlog Krampla, da saj ae ponoči Veli-kenoči atreljaBje z možnarji dovoli, odklonil ja deželni predsednik; ljudje lahko po dneva streljajo. Poal Aagerar je vtaaeel/i! predloa; proti zvišanju tarile jnine žeseanice, ki ae je izročil odsek«. sHrajU l 1908. Glasom uradnih poročil vršilo ae je I. 1908 skopaj 721 delavskih itrajkor s 7b.562 delavci v 2.702 pcKijetjib. Delati je pričelo od teb zopet 71.487 delavcev; 3.771 jib je bilo iz aluJbe odpuščenih in 3 304 jih je podjetja prostovoljno zaposlilo. Od raeh teh strajkov jih je končalo aa delavce 160 s polnim uspehom, 308 deloma z oa|iebocn in 263 brez uspeha. Plače so izgubiti delavci v teb itrajkih okroglo 3 milijone kron, delavnih dnij je bilo izgubljeno okroglo 1 milijon. Podjetniki ao izključili v 36 slučajih in 268 podjetjih 9 588 delavcev. V sploe-n«m je bilo tab bojev manj kakor prejano leto. L. 1908 je bilo sploh v gospodarahem ozira slabo. MUlliasukl mladim. V višji gimnaayi v liskos Paloti na Ograkem ao stndeatje ceaarjevo aliko raztrgali. Pretakava ni mogla atorilca dognati. Valed tega je ravnatelj dotični razred zaključil. Ni ruda. da ae taki aločaji aa Madžarskem dogajajo, ko gospodarijo vendar Kosati. Posland Iz Srbija napravili bodejo letoa večje potovanje po Kvropi, obiskali bodejo vaa večja mesta (razven Dunaja). Najprve ae bodejo ostavili t Ljubljani, kjer pripravlja Hnhar s drugimi arbakimi prijatelji že velike slavnosti. Na Dfrskwa je prišel torej grof Kbaen-He-dervary na vrsto, da reži politični poloaai. Sestavil je todi že svoje ministorstvo i. a. tako-le: Grof Kboen-HedervarT, mioiateraki predsedniL, obenem pa miniater za notranje zadeve m minister oa kralj, dvora; Ladiatav pi (ukm - hnančni miniater; Kari pl. Hirronrmi. trgovinski miat-ster; dr. Frarx' Saekely, pravosodni minister; grof Bela Serenvi. poljedelski minister ireneral-msjor HazJv. bonved-miniater; ministorst»o za )>oduk in bogočastje ter ono n hrvatske zadeve ostaneta zasedaj nezasedena. Radovedni sano. kake hode nasilnež Khnen-Hedervarv državni voa Madiaronske i* blata poteynil. Izseljevanje v Argentinija. leta !:<■■■■ izselilo se je glssom uradnih poročil 2:tl 'JS4 ««*b v Argentinijo ijuŽno Amerike i. 'M teh jih j« I bilo 2!' ."»44 z družinami. Odpotovalo pa je ii Argentinije 94.044 oseb. Glasom naSih informacij vkljub medenim fabilom agentov izseljevanje v Argentioijo ne moremo priporočati. Zopet nitko-japoMka vojna? V Aaiji pri-pravljajo ae zopet reaui dogodki. Ltat .Nova Reforma* v Krakovi pi3e: Vkljub temu, da ruska vlada vedno zagotovlja, da so razmere z Japon-nko zadovoljive, no vendar po vsej Roaiji raztresene vesti o bližnji rueko-japonski vojni. Japonska se ohorožuje za zo[>etno vojsko. Ruska vlada tega seveda noče priznati, kajti potem bi izgubila zadnji kredit v Evropi in denarja potrebuje krvavo. 1'oleg tega bi v aločaju vojne nevarnosti njen vpliv na I talkami ne pomenil bogve kaj. Zato ni čada. da Rusija taji vojno nevarnost. Ali mala a jedrnata Japonska aa vsekakor zopet pripravlja na naskok in hoče pričeti krvavo igro. Kajti Japonska s svojim pre* godtim prebivalstvom potrebuj« zemlje. . Na Ssanzkaa* napravili so oficirji na cesti bnme politične demonstracije. Vlada jih je odločno kaznovala. Nekaj se jih je zaprlo, nekaj pa premestilo. SrbtU nriac Jurtek že vedno ne miruje ZsdojiČ s« je na nekem balo s |»olicijskim pre-fektom Alimpovičomskregsl. Ukodaje ta odstopil. Vlada in časopisje seje ojntro za Alimpoviča zavzela. Vsi zahtevajo, da naj se Jorčka is Srbije nažene. Ali laot je tako v dolgovih, da tadi to ne gre. Po nase« mnenja spada Jurček z> davno v priatlno delavnico! Dopisi. b KaJaoji! /r je preteklo prerej časa, ko ni bilo wd nas alalia ne doba. Pa -<■ vedno bije v KaJobjo naprednjaska kri, čeprav se župnik Koetanjevec grozovito trudi. da bi Tebe, dragi .Stajerc*. popolnoma nničil. Pa se vara, kajti bolj ko udriha po Tebi, dragi mi .Stajerc". bolj ae zanimamo mi napredojažki Kalobčani za Tebe. In todi rečem, da v tem Is*, u se bo dobil Tisk atari naročaik le enega novega riaročnika. Da bo* vedel, dragi .stajerc*. da tudi Borovnicah imamo Ijobezen do Tebe Dragi .Stajerc* ' Naznanim tudi, da se na* žopoik se vedno vtika v politične stvari. Ta potrebne, stvari so ma pa deveta briga. In ti .Stajerc" ai ma trn v peti. No. pa ssj lahko ko ima v sosedoi župniji (to je v Dobju) svojega najboljšega prijatelja in odresenika Vurkeka. kapnik po tebi. Ijuoi .Stajerc'. udriha in kvasi kar je nepotrebno, kar je treba, ma pa ni mar. Naznanim ti namreč, da v Kalobja so w>!i zdaj koruzo klopfat ... No saj razumeš, kaj je to? F, do, kaj bi ne ... Pa pregovor pravi, kJkžeo pastir, take ovce. Vas župnik, pa prosim da se nekoliko ozrite okoli, da boste videli, ksj se godi. .Štajerca* pa pri mira postite, ker resnico govori. Dost je za danes! Bo pa prihodnjič kaj lepAega. Spil inter. Imena ari "adČatrtku. Proti .Štajerca" je pričelo gonjo psr udov .Koroscere Leibgsrde" to je velika glava Počivavsek in gostilničar Pajk. Po hiiah bodi pane Pajk ter žaga naročnikom .Štajerca* o novem leta opustiti ta list in jim svetoje naročiti si dnino psfto .Gospodarja* in .Stražo". Jeze čm postaja videč zanimanje za ta napredni list. Novi naročniki vstajajo in teleti bi bilo, da bi( v nobeni hiši, ki nspredno misli, ne manjkal .Stajerc". Kakor je znano prifel je tadi pan« pajk k nekema naročniku .Štajerca", pekn v Podčetrtek in zahteval odstranitev .Štajerca". grozeč se z bojkotom radi peke in rekel; .Štajerca" moramo uničiti". Pane Pajk ga ne bo s vojo fanatiko uničil' Brrra, pokazala so se bd vrata. Ttoo ednaka je tadi kuharica Ž a pni-kova » Podčetrtka. Veliko mržojo spušča na naročnike .Štajerca" in pravi, da ne bodo več prestopili fajmoster praga tiste hiše, kjer kraljuje .stajerc*, kakor pravi, ima ona tad; nalogo, pozvedovati v fari po naročnikih .Štajerca". Tras, Trsa, kdo ti daje te pravice in zakaj? — Ne trodi se toliko, drugače dobi- naduho. Readies v oči bode. klerikalci in resnica sta pa dva nasprotujoča si pojma! Ti dragi .Stajerc' is>t"psj :.'. -'m — i.-j pravice ljudstva naprej, in peklenska vrata te ne bodo premagala' Pajčevina ■■kavi i >d Hočkib volitev sem ga ni bilo ve.' pn nas. hvala Dogo. njega, slovitega kaplana iz Roč Jote Krajnca. A zadnjič se je pa vendar spet spustil med Rohovčane. Bilo je minali četrtek zvečer ob 7. ari, ko se pri gosp. Jožetu Schlambergerju, «iloma dari udpro in v sobo pri-bezga kaplan Krajnc ter začenja zmerjati in se kregati in kričati, da so se kar sipe tresle. Za-čenjs na vse grlo kričati, da so vsi Hohovčani za nič. da so sami grdi nem&kutarji, da ao sami ostudni .Štajercijanci*. da so .Štajerca" bralci in naročniki, lista, ki je najnesramnejsi celega sveta. (Seveda .Gospodar* je čisto kaj drazega! tisk. učen.). Rila je gospa Schism berge rje va sama doma z dvema maujsima otročkoma. Uboga žena ae je tega napada tako vstraiila, da sprva ni mogla besedice ijuatiti. Mislila je, da je ta človek, ki je kričal kakor amerikantki divjak, popolnoma znorel. Otrok ae začne skrivati za materjo in jokati in mati sama si tudi ni vedla pomagali, ni vedla, kaj U ksplsnsks sirovost pomeni, kspUn pa ni jer.jal kričati in psovati in zmerjati. Ko se gospodinja vendsr le malo zdrami, ga vpraša, kuj ta aorotost, ta krik, to ponočno vsiljenje v tujo hišo pomeni. Krajuc zagrmi, da je neki njoga. maiiljenega gospoda, družina is te hiše obrekovala. da so Bohovčani grdo o njem govorili in kaj tacega si on strogo in odločno prepove. To nesramno obdolienje je nspadeno gospo poginoma vzdramilo in aedaj pa je ona .registre* izvlekla, črnema tako .tricig" se katajočemo gospoieka. povedala jih tako pristno in očitno v njegovo plavo-rdeče lice, da je Krajnčeka celo jecljanje njegovo zapastilo. Ko ga je pošteno obrala, in mo vse resnic« in islosti polteno iičitala, gajeapodila izpod svoje strehe. Skoda, škoda, da ni bilo ne gospodarja ne enega odraslih sinov pri tem žalostnem prizoru na doma. Uj keplanček. kako bitro bi bil zapustil Sehlstnbergerjev prag! Kaj pn pravite ljudje boiji k taki razuzdanosti katoliškega duhovnika? — —K stvari se omenimo, da je ta osinestnik božji popolnoma krivično tako surovo napadel ubogi, gospodinjo, kajti ta je preblagega značaja ter obrekovanja ne pozua. Ali sme kaplan Krsjnc o sebi to tadi trditi??? Žalostna rein. ica pa je. da ga oi človeka v celi fari. ki bi o kaplana Krajnca le vt*k rat saasogel rniti le e n o dobro besedo. Ga ni ga ni. hrrzemži tistih psr podrepnikov njegovih, ki .profit' ljubijo. Če noče Krsjnc priti k nam v Bohovo, naj pride po dneva in naj se krti možev e svojimi napadi, po noči se klatiti okoli biž m odirati v hiše ksdar so žene in otroci sami dotna — no to je pa kaj možato in pošteno, to je Krajočeva inteligence io — korajža! Torej pridi kaplsn Krajnc, pridi in ti bodemo natanko razjasnili avoje — bohovsko stališče! —r. Moči. Predzadnjo nedeljo (e nadretiser io ravnatelj novorojenega bočkega gledališča ali po domače tejatra uredil v gostilni Rojko-vi velikansko predstavo. Delalo se je grozno reklame. Vsako drevo, vsak plot. vsak sid■ celo tiste do-rice prav tibega, skritega krajica so imeli prilepljene plskatice. Ljadje na tak bombag redi gredo, ker vedo, da bo tadi kak .bee* vmes. Zraven izborno eksklo-ivne goepJde se je tadi udeležilo te grandijosne veselice precej kaj okoliških fantov se svojimi dekleti. To ao komaj čakali, da se sijajnemu programu vendar enkrat dolgi rep odičipne ter da bi prišli do plesa. Ker se na .cige mige* Krajnčevi fantje nič niso prav zanesli, so si svojega igralca na harmoniki kar seboj pripeljeli ter so po končanem grozno lepem viporeda kar hoteli plesati. A direktor Krsjnc zagrmi: ,Ne bol! Takaj zapovedajem jas, plesali ne boste". Potom pa adijo! so rekli fantje ter so sli s svojimi dekleti v bližnjo nemško gostilno, kjer so se prav dobro imeli. Krajnca je pa neki to najbolj bolelo, ker so ti čudaki kričali .h e i I" tako bodo, da ao telefonske žice potrgsle se. Upsmo da g. Rojko ni prehode -kode trpel. Radovedni smo, kedaj bo gospod nadrežiser Krajnc zopet žaloigro s tako velikanskim aapebom inscenira). Fantje za nos zapeljsni. • * • Iz Isaaaie. Germenizactja jeseniškega kolodvora. Pod tem nsslovoro je sobotni .Slovenski Narod* neki aenzacijonclni članek doprinesel, koder na vse grlo vpije, kaka nevarnost jeseniškemu kolodvora preti, ds ta kmalo v roke nste Ijabe matere Germsnije psde! — /a pofl'tl — Tej oslariji verjame samo že človek, kateri je zagrizeni kranjski Janei sli pa Hribarjev častilec. Ds malo pojasnimo razmere na jese-nižkemo kolodvora, navedemo imena uradnikov po svoji narodnosti: Nemci so gg. Jetschminek Viktor, Douschan Kdaard, Csneig Gustav, Ko-vateh Karl, Lampel Herman in Luckmaon W. Slovenci so: Kaosver Karal, Boiič Joža. Malej Lojze, Weber Tone, Svetina Lorenc. Petermej Joža, PiČman A. in Wagner M. Tedsj je na Jesenicah nastavljenih 6 nemških in * slovenskih uradnikov. Zadnji so radikalni Slovenci in zahajajo * gostilno k .Sokolu", koder se gotovo nemški ne govori. Dopišemo člaoka v .Slov. Naroda* je samo na tem ležeče, da spravi is Jesenic nemške uradnike in potem gorje onemu potnika, kateri bi samo eno besedico nemško zinil na kolodvora! — Ker se pa mi dobro poznamo in dobro vemo. kam pes taco moli, naj bodo tadi kranjski Janezi dobro prepričani, da smo do danes popolnoma zadovoljni z nemškim urudništvom na jeseniškem kolodvora in da boderr") pač z vso energijo delali in pazili, da ae ja nobenemu nemAkema aradaika tudi en sam las ne bode skrivil. Na jeseniški postaji ae je in se se bode vedno nemško govorilo! — To s« nsj pa tadi marsikateri mlečni .Slovan" za ušesa zapise! • HacaniMe H Nfraikas! 10. januarja 1910. Prosim te. dragi .Štojere*. za en kratek dopis. Pozdrav in srečno novo leto! In hvala sa .napredno pridigo* v koledarja Da bi se večkrat kaj tacega bilo noter! Potrebno bi bilo na slovenskem Štajerskem, da bi v vsaki občini bik ena nemška šola. Najmanje ta zadnja dva ras-reda. Zakaj V Ker v Nemčiji se težko s slovensko sprano kruh slaži! Slovenec sem, pa ne^več tepec! Torej le naprej, hrabri .Stajerc* t Odprto pismo aa adreee arlanafi milina ■>. Oaakar Rvfcar V Trstu. Gospod doktor! Ti st« tržaški poslanec ia 1 zato ne veste dosti od štajerskih razmer. Glasom poročil listov pa ate vložili iFtoroeladjo. s katero ste imnniiirsli neki članek ljubljanskega lističa .Sloge". Dobro! Jaz se sicer čudim, da dotični skozinskoz »l"g*ri članek ni ieconiziral reC-imo poslanec Hribar, ki je vendar župan Ljobljane, v kateri izhaja ta list. Čudim se, da tega ni storil bofrat Ploj, ki je vendar duas tega lista in raoralicoi Ustnik! Vi, gospod doktor, vsega tega niste opazili. Sedli ste torej pravzaprav na Hm enema sodnijsko označenemu deaunrijanto! Dobro, tadi to je dobro! Ali predno interpeltrate o kakšnem Članku, bodete gotovo članek sani prečitali. Kajti — mialim, da tadi v Trsta velja U anorala! — s interpelacijo prerssme posten poslanec tadi vso odgovornost za dotični člaoek. Lumi^arijo in laž menda posten poslanec ne bode kril s svojim imenom. Kaj — ne? V dotičnem, od Vas imoniziranem članku pa stoji m. dr. tadi trditev da .prodajam" jas .svoje prepričanje tiatemo, ki nsjreč plača." Vi ste to trditev s svojim poštenim imenom podpisali. Torej ste zanjo odgovorni T Jas trdim torej, da ste Vi ali brezvestni lahkomiselne ž, ki vse podpise, kar mo ta ali oni dennncijant poroča, — ali pa da ste v tem sločaju nesramoo, podlo laž hot.'- podpisali. In kdor laž podpisuje, ta je I a i n i k . . . Gospod doktor Rvbar, ne izgovarjajte se! Msdel lažnika Vam ostane na čelu, ako ne dokažete svojo trditev ! Pričakujem poštenega odgovora! V Ptuj j, prosinca 1910. Karl Uafcart urednik. Norice. Pradautt je to, — in kdor čita prvalke liste s vsemi neumnostmi, ki jih vsebujejo, ta ve itak dobro, da je zdaj prednost ... Je res, res: predpost je to in vsi norci imajo skozi te tedne popolno prostost. Neksj čudnega pa tiči v dejstvu, da se ravno v teui norem čsso nsjveo — zakonov sklepa. I^jodje se zdaj možijo in ženijo, da se človekn kar črno pred očmi dela. Marsikaterega vbogega mladeniča, ki je se pred par dnevi tako veselo vžival rajske krasote le- i dičnega atana, vjela je ta ali ona rajavolaaka v evoje sanjke ... Oj ti presneti predpuat! Veliko si jib srečne naredil, ali — natihoraa bodi povedano! — marsikaterega ni tudi ie na led spravil. Oj ti predpast ti! K&d&r zapojejo tvoje harmonike, kadar zadifiijo tvoje potic«, kadar m razliva tvoje vince po belem namiznem prta. takrat izgubijo vsi fantje pamet, — eden za dragim je podoben divjemu petelinu, kadar poje, Oj ti presneti .fa&enk" ali predpast! Predolg, veliko predolg ni, le ca tiste večne device ai prekratek, katere vzdihujejo same po ženina, ki ga ni in ni od nobene strani — — — ali dosti te sate! Iipregovoriti hočemo v tem času todi eno resno besedo! Zakon je namreč v resnici telo resna stvar. Mi seveda ne bodemo d rial i pridige, kako se naj Človek moži in ieni. To je atvar tistih dohovnikov, ki se hvala Iioga ne brigajo za politiko, marveč le za svojo lepo nluibo. Po naftem mnenja je taka nevesta za nič, katere nima ienin rad, pa če ima potem tudi ilat noa. Ali to nas nič ne briga. Pač pa moramo nekaj drazega omeniti. Pri ieoitvah na kmetih ae namreč |h> navadi posestvo sinu ali zetu odda. In pri temo se zgodi toliko krivic, da ae človeka kar lasi jezijo. O RibniČanu pripovedujejo, da si je sidal okroglo hiftn. Ko ga je nekdo vprašal, zakaj ne iida voglate, odgovoril mu je: .Zato, da ae ta stari ne bo mogel kota izbrati!" Stari kmetje oas bodejo razameli, kaj pomeni ta povest Pri oddaji posestva hoče dreg drugega opehariti in ociganiti. Danes je poroka, jntn prepis na davkariji in čet eo teden ie oče zeta toii . . . Ne vedno, ali mnogokrat se to zgodi, pri nas in povsod dragod tadi. Posestnik je komaj i-' do M let star in bi lahko ie 10 let *Vlal. Pa se mu več ne Ijobi io tako odda aiaa ali zeta posestvo. Oba se napijeta in potem delata .kontrakt". Oče pravi: Meni boa dal toliko krompirja, toliko poljskih pridelkov, pitane-ga prašiča, toliko kil masti in sobega mesa, toliko moke. nadalje jed, stanovanje, krcb prost, ta in ta travnik, v hlevo prostora za eno kravo, toliko denarja za tobak, — ti sin ali zet, kaj pa tebi os*aoe? Ti sme* delati, ti smei davke plačevali, ti asnei lakoto trpeti, to amei vse! In sin ali tet v svoji zaljubljenosti podpis«; — potem pa se toiarijo, delajo troeke, se sov rat i je. ae pretepavajo, se postijo drog drazega zapirati in nazadnje — pride dom na boben! To se ni enkrat zgodilo, to ae vaako leto atokrat zgodi! In kdo je kriv? Vprašamo, kdo je kov? Tisti, ki preveč zahteva in tisti, ki preveč obljabi, obadva sta kriva, ker obedva nista pravočasno premislila, kaj da delata! Zato pa pozor, pozor! Kmetje, ne ubijajte sami sebe! Očeti. premislite, kako teiko je gospodariti dandanes io ne zahtevajte preveč, ne misliti samo na avoj trebuh Sinovi, vi pa pomislite, da kar je vas«, j« oče pridelal io kar je oče daoea. to bodete tndi vi čez par let .. . To smo hoteli povedati. T ostalem pa bodimo veseli in radujojo ae tega norega predparta! Hi, ki smo oienjeni. privo-ičimo dragim tudi to dobroto . . . Johubu, jahaha, predpast je ta! Mosikant. le potegni harmoniko! Troevel, peier! Firma J. Latoak v Trata raspoeiha pisma, v katerih ponoja olja (po 10 K), čei da ga neče oddati nekemu inaolventnema kapca. Cela stvar izgleda po nekem .kieftaknifa". kajti cena olja ni nifka io kakovost je dvomljiva. Pozor torej, da se kdo ne opehari. -,*4area1#Mt" bi Jtitft". T Pragi obstoji zagrizeno češka firma Vydra, ki izdelajo in razpošilja rieno kavo. primea za topo, pecivo itd Blago pri tej firmi je presneto drago; zlasti kava ima visoko ceno. Zato pa dobivajo odjemalci tadi zastonj posebni list v katerem jezika hočejo. Doslej je dajsla firma tadi gotove dobitke za rešitev agank. Zdaj pa se je to premislila io poroča, da bode dajali raje denar za razna vsesluvanska društva... Tako se krije .narodnost" s .kirftom". Cehi. ki hočejo spraviti vso Avstrijo v svojo povidel- . skledo, naj prodajajo svoje izoVIke doma' Mi jih ne potrebojemo Pri nas imamo itak / - preveč Cehov, ki domačinom Vnib jnnljejo Kja M veieiziajaiei ? Stovensk. Mrodnja-karji v Trsta » v svoji na*du-*no«ti todi z> pozabili, da živijo m Avstrijskem in ne v Srbiji ali <*roofori Zato pa pričenjajo spotrtja tudi z> prav očiiao svoje prutiavrtnjsho mtiheoje ka- zati. Tako je bil n. pr. pred kratkem v tržaškem .narodnem doma" neki prvaaki shod. Po končanem shodu so bili narodnjaki tako .nav-dušeni", da so se pričeli po balkanskih vzorcih s policijo prepirati. Knemu teh slovenskih narodnjakov pa ae tega ni bilo do\olj. Zato je za-klical: .Doli z A vat r i j o!" Dil je to neki Francetu, katerega no seveda naznanili sodoiji. Za svoj narodnjaAki klic je bil obsojen na 5 dni zapora . . . Tako nastopajo prvaki! In pri nas .Narodni dnevnik* ie taji, da je Cilj pr-vaitva veleizdajstvo . . . Slovanska vzajemnost. Nekaj lepega je to. .slovanska vzajemnost", kaj'J Združenje vseh Slovanov: Srbov. Hrvatov, Ilulgarov, Slovencev. Slovakov, Poljakov, Ruuov, Rosinov. Čehov in kar jih &e je. Na&i prvaki so vsi alinaati, kadar govorijo o tej .slovanski vzajemnosti". In v prvi vrati govorijo ti prvaki združenja s Cehi besedo. Ohjeprinaiih narodnjakih pol Roga. I« samega navdaAenja so prvaki celo veseli, ako jih Oh iz dobre domače alnibe spodrioi. V Ljnbljani ie kar mrgoli čeAkih oradnikov, medtem ko si morajo domačini v tajiti? kmlm stuiiti. Na Koroškem je vaak drugi duhovnik ie Oh. In tako gre stvar naprej.---------ali naii narodnjaki Ae vedno vpijejo hi rvilijo, da so Cehi oajboljii .bratje" Slovencev . . . Dobro, dobro! Priznavamo tndi, da ao Olii prav poniini. dokler nimajo moči v svoji roki. Ravno toliko časa ho tadi pristaši .slovanske vzajemnosti*. Ali kadar imajo meč. takrat — se vse to neha . . . Kvo dokaz! V Moravski Ostravi prebivajo Cehi in Poljaki (dva slovanska naroda!). Bodar Krol je hotel avojega otroka v čeAko solo pošiljati; njegova iena pa tega ni hotela in res se je poslalo otroka v poljsko solo. Od tega časa so bili na Krolovi hiii vaak 'lan grozilni napisi, s katerimi se je i nmorom in poiigora pretilo. Žena je bila grorno razborjeoa in njen brat je a poiko oborožen ponoči »tratil /atraj pa ao oajdli tega brata ustreljenega Olu so ga biti oamrtili . . . Politični amor! Slovan nmori Slovana zaradi sole! Kaj neki bodejo naAi češki prijatelji okoli narodnja-Akega časopisja k tema rekli? Nič, — molčali bodejo, kajti sami čotftM, da je .stovaneka vzajemnost* le slepilo za narodnja&ke tepce ' is Sp.Hlnje-Stujer**k.e«ii. Žeeraizka vpraiuja, Kakor znano, je pred par tedoi nai neamorni poslanec O r n i g imel v deželnem zbora daljši govor o železniškem vprašanja. Jedro Ornigovega govora je bilo. da so nove železnice le tedaj pomembne, ako ae jih oresoičava v gotovem sistema. Imeti se mora namreč vedno pred očmi. da je treba zgraditi veliko zvezo D a naj-Split Za nas na apodnjem Štajerskem je U zadeva v gospodarskem ozira velevazna. Kajti z uresničenjem te proge bi spravili ves orientaki p/o-met skozi Štajersko. Celo vrsto štajerskih pokrajin, ki so daoea v gospodarskem ozira zanemarjene in zaostale, ker nimajo potrebnih prometnih svež, bi ae na ta način dvignilo in jim vatvarilo boljšo bodočnost. Za dr iavo bi bila ta sveža pa tndi v političnem ozira velepomembna. Kajti na prijateljstvo Italija pri nas noben otrok več ne vernje. Iz vojaškega ■taliftča je torej ta svesa več kot potrebna . . . Ko je nai vrli Ornig to svojo misel v deželnem zbora štajerskem sprožil, napravila je velik vtis na poslance vseh strank. Vet ao čutili, da bo to prave beaede in da se gre tukaj za gospodarsko bodočnost naie domovine. Kmala potem znamenitem govora objavil je poalanec Ornig v raznih nemških listih in v .Štajerca" natančni članek. Na podlagi nepobitnega dokazila je Ornig povedal, da bi bile te ielezniike zveze naravnoat mejni kamen v naAem gospodarskem razvoja. Povedal je pa tndi takoj praktično, da bi se vse te železnice zamogle zgraditi z denarjem, ki ga ima dežela ie nabranega, ako bi ie driava kot taka ne hotela vsega prevzeti. Izračunalo ae je tndi, da bi t najslabšem položaja (ako bi se projektirane železnice res ne renti rale) dežela k večjem 2—3% doklad plačala. Riziko je torej z oziram na gospodarsko vaiooet teh železnic tako majhen, da ga niti vpoatevati ni . . . Istočasno objavil je tadi kranjski deželni glavar dvorni svetnik Saklje ednaki članek v ljubljanskem .Slovenca". Ponavljal je v svojem članka v prin-npa tisto, kar je Ornig navajal. In ker bi dotične zveze tudi Kranjsko dotikale in ji gospodarsko pomagale, sklical je bok^e za -'V t. m. večji železniški nhod v Ljubljano, ki naj bi se s tem vpraAanjera pečal. Obenem priredili so Dalmatinci ednako zborovanje v Splita, aa katerem so se odločno zavzemali za zvezo svoje dalmatinske domovine s orcein države, torej za misel, ki jo je nai Ornig zagovarjal ... Iz vsega tega vidimo, da so padle Ornigove besede na plodovita tla. Povsod se gibljejo gospodarski interesi, povsod se izraza željo. da se vstvari enkrat nekaj celotnega in ne vedno tisto polovičarsko delo, ki smo ga ialiboie na Avstrijskem ie tako navajeni. I'parno, da ta stvar ne bode zaspala. Vsi Činitelji. ki pridejo to r po-Atev. morajo seveda z vsemi močmi delati. Kajti h praznimi besedami ae ničesar ne doseže. D e-lati in zopet delati je treba! Pribijcssa! Komaj je poelaner Ornig izpre-KOvoril splošno pozdravljeno besedo o železnicah, ko ko zakotni prvaiki lističi ie pričeli strup pihati. Izrazili smo ie takrat nado. da se ne bode naAlo takega zanikerneza, ki bi is političnega sovraštva tema gospodarskemu delo škodoval. Našel ne je, ta zanikernei! Pribijemo, da je v .Slogi', torej v Plojevem ljubljanskem lističa, izala prva laž in prvo liajakanje v tem ozirn. Pri tema pa je le eno zanimivo: Ilofrat Ploj je načelnik železniškega odbora za zgradbo ieleznice Ptuj Rogatec. Un je todi ae upetovano sam izjavil, da se gre tndi njemu za veliko zvezo, ki jo zahteva poalanec Oraig. Pri isti mizi kakor Ornig sedi Ploj, ko se o teb stvareh sklepa. Istotako kakor Ornig glaaaje Ploj. Njegov list .Sloga" pa napada Oroiga zaradi tega istega zelezfiiAkega nazora. To je podlo! Opozarjamo g. Ii-ifrau Ploja, da naj avojega tinteakalija v Ljubljani za oieisa prisne io mo ukaze. da naj rte piAe o stvareh, o katerih toliko raansae. kakor ovca o fitosohji. Ako .Sloga" Otniga napada. na|>ada neposredno todi Ploja, kajti oba sta v železniškem vprašanja edina. Toliko o tej stvari ! Pribiti srno hoteli, daje .Sloga' pričela zavijati. l:i ak» tej Inmpariji ne bode konec, potegnilo *e bode iz takoga ravnanja gotove koosekveece! Saša ia tata, U dve besedi issatepač grozoviti pomen za vbogo kmetako Ijadetvo, ki tako tesko trpi in ječi pod bnmeoi vseh vrst. Na spodnjem Štajerskem smo v zadnjih dveh, treh letih prav hudo občutili ravno tako aavo kakor točo. Taki elementarni dogodki, ki nničojejo trod in delo tisočer) kmetov, bi morali biti seveda vsem poštenim poslancem povod, d-i s zora-ienimi močmi nato delujejo, da se prizadetesaa Ijndstvu čim preje in kolikor mogoče izdatuo p o-maga. LjudVtvo se res poiriiga na vse lepe obljube na sbodiL, na vse dolge govore v deželnih in državnih zborih. ljudstvo zahteva: malo govoriti, malo obljabovati in veliko pomagati . . . Zakaj pa ae gre naaim prvaikim posiaeoem? Vprašamo: Zakaj ae tej gospodi gre? Ako vzamemo prra-iko časopisje v roke, potem ae čitaaso drugo. nego enkrat: Ilofrat Ploj je bil ta in tam, je imet tak in tak cilinder oa glavi, je govoril tako io tako in je ie oa ta io U dao zahteval podporo za kmeta. Dragic pa sopet 6tamo. Hofrat Ploj ni nič naredil, pač pa je bil Koroeec tn io tam, je imel tako io tako koto in zahteval ie toliko io toliko dm preje podpora. Vrag vas vzemi vse ■kupaj s vso vato politiko* Za Plojeve ciliodre io za Koroičevo kuto se res ne gre. Gre se aa pomoč! Ne gre se zato, kaj je ta ali oni poslanec v ministerstva .sshtevat*, tadi zato ne, kaj se mu je .obljubilo", tadi zato se oe gre, kdo je kaj dosegel, — marveč gre se edino zato. da se sploh kaj in da ae t» hitro doseii! Mi nikdar ne vpijemo in oe tulimo: Ornig je to io to dosegel. In vendar je Oroig v eoem leto več k o-ristoega sa aloveaekega kmeta na spodnjem štajerskem dosegel, nego vai prvaiki poslanci skopa jI To je naravnost farbaoje Ijadstva, kar se zdaj od strani prvaikega časopiaja uganja. Vsak trenatek beremo v .Straži* ali v .Slogi", da je Ploj ali Koroiec ali kakšni dragi teh odrefteni-kov to in to pridobil. Ljadstvo pa do danes fle ničesar nima. Od teh pa- i pirnatih obljub ne bode ljudstvo sito. Vsa .kmetaka zveza" in vsi hofrataki nastopi Ploja doslej ie niso tega ooaagli, di bi ljudstvo le 4 eno krono podpore dobilo. Zato pra-vim*' Ne trosit« Ijodstva peeks tot'i! Ne far-bajte narod, ne sitile ljudi d kamenji. ko so lajni — kruha! Podpor* kmetom. Prizadevanju ptujskega okrajnega odbora s svojim načelnikom O r n i-gom je pad pripisovati, da je vlada vaaj nekaj r pomoč po oar&Tnih nesrečah prizadetemu kme tijstvn storila. Deželni namestnik grof Clary naznanil je te dni poelanra H a I i k u, da je do-Tolila rlala za ptajski okraj »50.000 kron podpore. Gotovo je, da je ta podpora plod dela □aprednjakor, v prvi vrsti poslane«-? Orni ga in Malika. Ornig je pri vsaki priložnosti zahteval to |)odporo in prosjačil okoli, dajo je tu I i dosegel. Hvala raa na tem meata za ves njegov trud! — Ub tej Tiložnoati hočemo pa Ae par besed izpregovoriti in opamo, da jih bodejo resni možje todi razumeli in vpoAtevali. Gotovo je namreč, da je 140 000 K sicrr lepa svota denarja, ako ae jo aknpaj vzame. da pa pride presneto Balo na vaarega posameznika, ako ae to avoto razdeli. Zato mi, po pravici rečemo, ■ploh nismo prijatelji, da bi ae podpora v denarja razdelila. Ni ga Človek* na sveta, ki bi to pošteno in tadi pravično razdeliti mogel. Kadar ae je denar razdelil, vedno je bil Ae prepir, vedno se je očitalo razdelovalcem krivično postopanje. Celi nemiri in panti ao ae ob takih čaaih te dogodili. P«> oaAem mnenja pa tndi ljudje kani od teli par kronic podpore ne bi imeli veliko. Zato je pač iz gospodarskega stali v » najbolj priporočati, da ar tak podporni denar za zgradbe (Notstaodsbaoteoi porabi Pri nas bi bile to okrajne orste. Pri zgradbi okrajnih --est s tako državno podporo bi vsi nekaj zasluzili. Reveti z ročnim delom in kmetje z vozsjo ter z dobavo eotra in kamenja. Vetvar-jen« cesta bi pa za rečne Čase koristila ljudstvo. 1'ovrdali aa*o to svoje mnenje in dobro veaao, da bodejo gotovi hujskači tope* kričali, če* da sai kJBeto denarja ne pri voščeno Mi BO ga privoščimo ili idi mi t-» toliko privoščimo, da bode kaj od njega imel. Mi hočemo, da bi ae Ijadstm v resnici pnmsgslri *«oeasno pa, da bi prvaaki .rihtarji* take denarje kar .po domaČe" med svojo zlanto razdelili. Nočemo, da bi se sleparilo s tem denarjem. Zato pa naj ae todi nato dela, da pride podpora r resnici tistim r roke- ki jo potrebujejo' Na vsak način pa izražamo ■> enkrat delavnemu okrajnemu načelnika Or* iga Bvojo globoko zahvalo za trod, a kateri* j c lindatrn vaaj teb borih 150.000 kron pridobil! VtWft *r. fc—II Naj reče Človek kar boče, ali aai smo temo možakarja v resnici — krivico delali- Kes mi priznavamo javno pred Bogom in Ijndmi, da smo 11 ramena krivico delali. Kar amo o njena pisali, je bilo sicer vse do pi-čicere»ui*no. Ali krivico amo mn v tem storili, da amo tega človeka — reanim smatrali. Mi bi morali z njim tako nastopati, kakor z Ijodmi, ki ne vejo, kaj delajo! Taki Ijadje spadajo sicer pod karatelo, kar o dr. Bramenn ne saoreoK trditi. Ali r gotovih odootajih lira-men res ne ve, kaj dela! Evo dokaz: Pred meseci enkrat amo pisali, da je bil dr. Brameo od aloveoekih fantov tepeo. Pri tapeta mi seveda nismo bili navzoči, ker bi dragače gotovo Brn-menu pomagali. Ali njegova lastna žena je to pripovedovala in nje verujemo več, kakor njemu Zakaj nje se Ae ni aodmjako dokazalo, da de-nnncira. Bramen poslal nam je na dotični članek .popravek* po § 19. Žalostno za jurists, ali resnica je, da je nil ta .popravek" popolnoma protipoftaven. Zadnji hribovski kaplan ne bi bil napiaal tako slabega .popravka". Mi amo to Bramenovo čečkarijo vsled tega tudi v kol vrgli. Rekli smo, da naj se mož najprve postave naoč>, potem naj Aele .popravke* ptA*. Priporočali smo mu celo, < s naj pride k nafti pisarniški dekli na podak. To bi bilo pametoo. Ali Bramen tega ni storil, marveč j/> sel raje urednika Linharta tožiti- Vrfila se je prva razprava in urednik Linhart je bil samoumevno oproščen. Slovenski (!) sodnik ga je oprostil. S to rfloralično klofoto Bramen ni bil zadovoljen. Vložil je prizivno tožbo. Pri dragi razpravi je bil urednik I.inbart seveda zopet oproAčen. Tadi s to drugo mora-lično zaaftnico ni bil dr. lira men zadovoljen Sel je in so pritožil na r. k. generalno prokarataro (najvišjo inStanco't. Ali tadi U mu je povedala, da naj ae raje postave oči. Haložan bi rekel r To je tretja .klapoviiAoica", in bi bil tih. Bramen pa a temi tremi klofctumi se ni bil zadovoljen- Napiaal je v Plojevo ljubljansko enoja .Slogo" Članek, v katerem je generalno proko-raturo grdo napadal, ker ta ni hotela njegovo juriatično nevednost podpirati. In nafi Tone Bramen je dobil četrto klofato: oblastjo njegov članek konHacirala! Zdaj pa je Ael Bramen in napro-il trzaftkega (!) poalaoca dr. Rybara (ita-jereki poslanec ma menda nobeden na lim ni hotel iti!) — in ta je v državnem zbora članek imuniairal ... In zdaj vprašamo: Ali človek, ki tako nastopa, v«-, kaj .VI a'- Ne, ne, dr. Bramen v tem slučaja ni vedel, kako se ameAi in blamira. la zato smo mu delali krivico, ker amo ga — reanim smatrali. Odslej vemo, kaj nam je o temu reveža misliti . . . Zatiranje Slovencev. Na* Ijubeznjivi prijatelj Tebničmar, v katerega so tiste gospodične • polhovkami baje ie zaljubljene, nam zopet pi*e: »Kaj je bila Apanska inkvizicija ali velika francoska revolucija proti grozorrtema zatiranju Slovencev v Ptoja? Ena figa! Ptajski Nemci in naprednjaki, posebno se tisti ferda-meoski redakter Linhart, ao kakor levi in tigri. Slovenskim kmetom aicer nič nočejo, prav nič. Ali tiste alovenske generale in teldmarsale, kateri se borijo z velikimi advokatskimi računi, slabim blagom in kričavo reklamo za .blagor naroda'', — te junake zatirajo ptajski Nemci in neatčurji in nemikatarji in .Stajercijsnci*. da je groza, groza in Ae enkrat groza . . . Gotovo, tudi fajmoAtrova kuharica je krvoločna, kadar ob ponočoi uri t aami srajci pri brleči areČi bolhe ilče! Ali tako brezsrčno pa veadar ne zatira bolh, kakor zatirajo ptajski Nemci rlovetiske generale . . . Evo slučaj: Zadnjič ponoči enkrat bil sem v tisti alia, ki vodi od apoteke proti .narodnemu doma* mimo tiste slovenske ostarije, kjer bazardirajo. Kar nakrat zagledam pred raano profesorja Zelenika. Ni*»a prijatelja, ker zadnjič nisem glasoval aa njegov predlog, da naj Slovenci nosijo demonstrativno vinske trihtarje. Zato sesa ae todi raje za oglom »trii in sem jrofeaorja ogledoval. Mož ni bil ravno žejen. Ali trditi tndi ne morem, da ga ni iaael pod lupo (pnrdou: pod polhovko). Po mojem mnenja ima nj-gov ietodec precej prostor«; ali koliko pa res ne vem. Prosimo v interead javnosti g. dr. Jortelo. da naas pojasni, koliko Zileoikov želodec drii. . . Ali k stvari! Jaz gledam in gledam in vidim, da Zelenika nekaj stiska. Pogledal je proti .Elezanta", pogledal proti apoteki, na desno in levo, in — nekaj ga je stiskalo Črtatelji me bodejo te ra n»eli, kaj je to bilo, — stiskalo ga je , . . Sitno, prav sitno je. ako je mehur manja«, kakor želodec. V ar. Urbana imajo sicer tndi stranišč* >l* tega todi n« moramo zahtevati, da bi tekel Zelenik v sv. Urban, kadar ma je mebur pretesen Zato se je prislonil tja k zida in je pričel — — — oj nesreča, nesreča, v teca hipa se prikate policijski stražmojster . . . To je smola: preveliki želodec, praanajben mehur in prehitri policaj! ... In • teta se pričenja zatiranja Slo- vetK-er1 Straimojiter ni pOZBal Zelenika. kajti ponoči je *saka krava črna Zelenika ne poznati, ta se le vse neha' Mi opozarjamo ptujsko občino, da naj odalej le take policaje v slaibo vzame, kateri poznajo Zelenika in kateri ne pridejo ravno tedaj, kadar Zeteaika kaj stiska Najbajie je pa to, da je moral profesor Zelenik 1 K. reči eno krono kazni plačati, kar j« zamenja! dotično nlico s struatraa« Hofrat Ploj mora v državnem zboru o temu naailstrn govor držati ... To ne gro, da bi se slovenske jreoe-rale tako zatiralo . . To n« gre. kajti rasburje imajo vsi" Škandal M lilHm, v rta* Nal članek v zadnji Atevifki. s katenra amo razkriakali Hocbelna m ga pokazali r vaej njea-ovi aagotj. napravil je med pretnraisfroaa veliko razburjanja lwbiii aaso eeti za- prr«sa» m oopatov o temu čadaeasn gospoda (''ajaato. daj* postal ta možakar todi as .aervan" m da se as britko pntofaj* osa .Atnjerra' Pa a« bads funsafaln ' .Stajerra* ste ekodajejo d-vaajrija>crje m sred-nika Bosta** asu ae sanrr aa F>--V' prestaviti. Prihodnji bodrsao pnasati et> -■•»•** raaWyale o tesna raota. ki je S •■» v pta^aeaemi kolodvora p«Aahk aapr»*.u Zeiezaičsrji se ne pust:jo svojib d rt a v I j a n s k i h pra-ic oropati! V tem oziro so gotovo vsi poAteoi železničarji na naAi strani. Žalostno je le, da l«ie nekaj uradnikov tema Rctcbeloa med Akrice! Posebno en gospod, ki ima gotovo precej mftslz na glavi, čeprav ae ne tenira avo-jib romanov. Ta gospod je veliki slovenski narodnjak in tolmač Reichelna. Oliba vkup Atriha! Za danes nimamo proatora za Reichelna. Povemo pa i'- kar naprej, da bodemo Ae piuli in in odtočno uiaali. Razamete, Reicbel'J PtpravalL V zadnji Atevilki smo piaali, da je delal dr. Povalej pri zgradbi kmetijske Aole ▼ av. Jorju * denarjem tako. kakor praaea otrobom. V tem je nzpaka. Ne pri zgradbi kmetijske, pač pa pri oni aeke ljudske sole je dela! Po*aUj tako lepe kAsfte. Kdor je bral naA uvodnik v predzadnji številki, ta to itak ve. PbsJzjik alinAW je z ozirom na zadojo veliko po'odeoj Savinje pri ministerstvu za javna dela zapet frimerno regelacijo Savinje zahteval Povedalo se ma je, da ae je akt Ae štajerskemu nameatniAtvi v svrbo izpopolnitve oddal. 1,'pamo v interesa prebivalstva tamoAnjih kraje'*, da bode vlada enkrat to prepotreboO regulacijo izvršila Rupra-i Uakari-OirizrA. V tožbi fajmoMra Ogriseka proti nrednika Linharta je prvi predlagal, da naj se obravnava pred porotniki v Gorici vrti. Ta predlog je najvišje eodiftce odklonilo. Obravnava BO bo torej .ako »S OO Sploh), v Maribora vršila. V Stadwclh pri Bsrfcsn M je vrinlo re-liko protestno zborovanje zoper nameravano ustanovite' prvaike sole, fat prebivalca bras raa-like stranke ao se proti Aoli izjavili. O aaniasi-vesa tem boja bodemo se poročali. Prvaike grotaje ne bodejo pomagale! S*jm 1 Ptajst dne 19. januarja ae je dobra obeesel. Prignalo ae je 120 konjev, 812 goveda in 772 svinj. Trgovina je bila pri malo zvišana* cenah dobra. Pnhodaji sejem s konji, govedo ia pra&iči ae vrai 1. februarja, prihodnji svinjaki sejeaa pa te 26. januarja. Pajbr. 16. t- ra. pričelo je v Itlevn posestnik i Retacbaiga v HoČab goreti. Oa-anj j* »pe-pelil hlev ia vsa gospodarska poslopja a večjimi množinami krme. Cela vrata peaarnib hramb j« doalo in prepečilo, da se je ogeaj razkril Skoda j« velika. Urad je v Maribora g. Kari Scbevbaaaa atar. veleindnatrijec iu raleposeatnik. Bodi mn zasn-Ijica lahka ' Vlsm. T gostilno P^steiger v Sov. Bistrici je vlomil oatnaai zločinec in naradel 560 krOB denarja ter več srebrnega in zlatega blaga. — Poroča se, da so tata v Celja vjeli. Im enoje aa Novačan. *avaTt-rskl miftiv Pri premikanja v Celja »ta Tsled «o«ga ia Tiharja dva vlaka skopaj trčila. Razbilo aa je eno raaaino ia ea voz. Od) osobja k sreči ni bil nikdo poškodovan. JtlUsjIl Poasataikov sin Jakob Marinatk pritel je v csljako bolnico; imel je nogo a strelom ranjeno. Fant pravi, da gaje neki neznanec na rasti Vrtanj- Stranica brez povoda obatreliJ. Pretakava bose dogoala, kaj je na t*ra reanioa. SiMiair rtjaka. V Ce|ja so je nstralil vojak 87. infinterijskega polka Franc Dervenaek. Krogljt na je Ua akon srca in j« bil takoj mrtev. O vzroka samomora se govori, da je iskati v neernčai Ijabeaci. rVrtW avatvall v Celju obsodilo je delavca Franca Pi rt M 2 leti tatke ječe. Pin ae je v av. Nikolaja pri Gornjem grada vtihotapil v spalnico zakonskih Zagraditaik iu hotel krasti. Slučajno ao g» vjeli. drugače bi pokradel blsga ia denarja aa 235 K. - 19 letni radar ia Skališ Rodolf Polaak je vlomil v bito Neto Bred v Perai in okradel denarja ter blaga. Ko j« prials Brscl. jo je udaril in težko ranil. Obsojen je bd na 15 saesecev ječe. Ir Koro4kept. Ktraika — nal« čut! Zadnjič amo brali v ha&ja&tkea listu .Slovenec1 dolgi članek, ki je z neverjetno surovostjo napadal koroAko deseto. Človek, ki je U članek Čital. moral je priti do prepnčanjs. da ae na KoroAkem Slovenca kar žive dere in setiga, kakor so Apanski inkvi-zrtorji drli io aetigali nesrečne |jodi. Na konca osaenjeoega članka pa je stalo z debelimi črkami: s K( m>- k .1 je zdaj na -'-t čast, vse z« Koroško! . . . Dobro, dobro! Ali v prvi vrsti pribijemo, da se slovensko koroSko ljudstvo že zanaprej prav lepo nhvali *a podporo takih Ijadi, kakor te sučejo okoli ljubljanskega .Slovenca" ! Korošci bo doslej brez teh Ijadi prav dobro izhajali io bodejo to tudi v bodoče. Drugič pa vpraAamo. kaj i« je pravzaprav zgodilo? Nič: Par hujskačem s« je edncetavno povedalo, da na Koroškem zanje ni prostora. Reklo se jim je čisto prijazno, da naj grrjo raje tja v Srbijo ali Čraogoro in naj tam svoje kozle streljajo. In ko je priAel neki ljubljanski črnosnknež ter hotel nu celovškem kolodvora rogoviliti, se je njemu isto povedalo. Zato p» revolucija med ljubljanskimi popi in frančiškani . . . KoroAka — na^a čast! Dobro I Kaj pa hoče ta gospoda zdaj pravzaprav storiti P Slovensko ljudstvo,rešiti' od .jarma* Nemcev! Hm, hm; zdi se nsm. da se Korošci, pravi, resni Korofei, ki tm niso vdiojani pod farsko komando, prav nič ne ieiijo te rešitve. Kranjci naj a« sami reSujejo, kolikors* b o Č e j o, — Korofee pa naj partijo lepo pri miru. Korošci si bodejo svojo bito sami oskrbeli! Toje pomoči ne potrebujejo ... Ali — tedi mi pravimo: Koroška je nili čast! Zato pa vsi, ki hočejo, da bode na koroškem domačin gospodar. vsi oa delo! Povejte kranjskim boj' skačern odlocoo, da ninute z njimi ničesar op«* niti. Povejte jim, da ne marate *e nauke srbskih veleizdajnikov' fa razširjajte napredno časopisje, raztirjajt« .Štajerca', kise bori za tiralo Koroško — Korolcf n' Pnnika-lrruUkš ituHstv* v Šalah. Pravosodni minister izd«! je pred kratkem odlok na oblasti v Galicij'. da naj ee odločno nastopa proti bojkota, ki je po postavi strogo prepovedan. Tak odlok bi bil potreben todi aa juine kraje nase dna*« ia sicer ne samo sa Kranjsko in spodnji Stajer. marveč todi ta jotno Koroško. Posebno brtaobzitso vpeljali so mogotci v Seta b pod brvstskroi vodstvosa bojkot proti vss-ketnu občana, ki ne trobi v njih rog. Iz Hrvat skesa dosti fajmoster Ivan Nagel zapisal si je ** slBibo orgarinta in roetnarja Hrvata J □-rut, liatsvesaa ee je po hyssostrovem naročila todi UjniAip poste v občini izročilo. Po naročila svojega taparjakega varana klati ne ta .'uran po vaceh. (enkrat po Betas, potem v Ober-Winke!, loaer-Winkel, Mrttar- TsTinkel. Waidiaeb, Schaida in PreibacLf okoli, da bi pristašem hrvatske stranke nunam!. katera člane obeta« se mora bojkotirati ali jim na drag način škodovati. Tako stojita kovača Gregoritecn in Ogrin pod strogim bojkotom. Noben fsran, ki stoji pod kosaando Carske stranke, ne sme jisaa dela dati. Zadnjič ae je izreklo bojkot tudi nad .ssoaiieisistrrias- Crbea Mak v Scbsidi Mak je predstojnik i« lata sem obstoječe godbe, ki je doslej vsem tozadevnim potrebam pri zabavah. porokah, tegnanja itd. ustregla. Mak je todi član občinskega predstojnittva. Pred par tedni m je neprevidno izrazil, da »a assilstvo tsrstvs v obriti več ne dopade. Občinske d«klade t občini raatejo leto za letom, sovraštvo ae rsziirjs. tako da s« ie ne ve, kam bode gonja kranjskih najskačev dovedla, To resnico je izprsgovoril Mak, Kaznovalo ae ga je takoj. Po mrAki komandi ne sroe Hakora godba več v selških krčmah Wag* in GregoriČ igrati. Še bojte ea je zgodilo Johaa Piakernika. lastnika Kslitnikovega posestva, kateri je todi član občinskega nstopa. Ta je namreč rekel, da ae bode zato zavzemal, ''■• bodejo otroci r dvojezično solo hodili. Pia-kerniki so farnki bojasVi seveda takoj bojkotirali. Poleg tega so ga poklicali v pisarno pohotnega advokata dr. Brejca. Tam se ga je ojstro ckregalo. Grozilo in pretilo se no je in končno ■e ni je prisililo, da podpise .wecheel" na H.000 K u tistega kranjskega hujskača in poštenjaka Tavčarja, kateri je bil zadnjič na 2 meseca zapora obsojen . . . Taksno je hrvatsko-farAko nabije v Selsh in temo mora biti konec! Postava >-lja za vse in mi opozarjamo oblast «a zločinski bojkot Kajmottra Nagel HitiČna gnoja pripeljala bode do najhujših dogodkov. Kdo bode potem kriv? Ali smo na orAkem ? Ali sme vsak privsndrani hajskač ze [Ostale prezirati V Ali se sme kmetom na njih |">it*njn in !neti Akodovati'' Ali sate dr. lirejc "t odvetnik take atvari uganjat) P 0 b I a a t, j e K i 9 ljudstvo ai bod* samo pomagalo, ako u drogi nočejo! | IZ prvaikega »toka ..Glinjanoj", Zakaj po- trebujemo ns4e prvaske častne člane V Tukaj sta se dva soseda nekoliko sprla, kar bi ne bilo kaj posebnega, ko bi se ne toievala. Zdaj pride cela stvar pred viAjo aodoijo. Da bode to kavaanje nekaj stolakov požrlo, je samo umevno. Ko bi prvstka odvetnika dr. B. in dr. M. kot naša čaatna člana s svojim klijentom po naši pameti ravnala bi ove nič ne koStala. Prihitela bi vbo-gima kmetoma blizu židovskega klaiic* na pomoč in bi jih k Prancejo na dobro kosuVe povabila, rekoč: .Prijatelja, jejta in pijta, kolikor vam difti. potem Ae prav dobrih smodk pokadita in vse to na najin račun." In ko bi se krepko poživila in pri diAečem duhu dolgih kabanarrčinj aposnala, da ata vaška častna Člana nekaj vredna in imata vsmiljeno srce za kmeta, bi jima dohtarja približno takoAne-le besede na srce polotila: B: J-ju l.i moj komerat in fleten soob-čao, slišal sem, da se tj in tvoja lena z vsjinim sosedom ravsata. Nič ne de, da človek svoj gobec včasi bolj široko odpre, i belim sobom na sosedovo okno pobliskne in znjimi tudi malo zaftkriplje, ako se sosedove oči preveč bledobelo v vajiao kamrico zasvetijo. Ali stvar jetakošna. Ni čedno se pri sodoijab okoli vlačiti, toiba pride na veliki občinski zvon, nazadnje je toii-iite'j ali obtoženec in če drugače ne gre, oba nasprotnik* izgubita. Samo jai bi par stotakov gviujal, ker pri orsenem kruha in brez pečenke ne morem tožbe fertretati. Bolj praktično ia vredno se mi zdi, ako tu se vidva .fermitlangs-omta" podvrgb, ki ga nočeva jaz in gosp. dr. M. tnkaj pri Franceja astsnoviti. Saj bodema večkrat na vato jago prišla in bodema ob taki priliki omenjeni urad brezplačno peljsla Kaj ne gospod dr. M - |f.: Tak govor meni dopade, tako krščansko podjetje bode najino zasluzeno čast (kantjeno čast ne morem reči, ker nisem 20 K zato takojšni občioi daroval) — neizrekljivo visoko poveksalc. Ti moj dragi klijent, ali ai dobro zestopil, kaj tvoj nasprotoi odvetnik naaserava? Ali ni on blaga krščanska dota3 Zdi se mi, da fljegjvo rjnbeznipolno rree ocividoo kipi. Pa nagni tvojo prijazno glavo oa moje prsi, da občutil, kako iivabno ae moja srčna kri se obogega k'aeta trpina po vaib iilab raz-liva . . . Tako prav' Ali ne govorim resnico? Ali siaj te spoznaš, da mi prvatki odvetniki, oziroma častni člaoi ram alovenskim pavram le dobro hočemo f . . . Poglej se enkrat prav prijateljsko na ase! Na tvojih zalih besedah spoznam da rad odpustiš' in da se ti sdi soseski mir več vreden, kakor trije pridobljeni procesi, ki bi jih BBoral sam plačati, ker ima tvoj loii-telj menda sob ariet No vdari na roko soseda, ki ti to ravnokar moli in spravi se i njim, ker to je krščanska dolioost vsakega blitojejn in Bog taka dobra dela selo rad v state bakle kar lamerks- Holt, sesa jo pa le nmar po vaAi sprsei zavil, se mi ni čuditi, ker sem v — — — kor aneto. Poč! dobro je, le ve|ja, tako je prav da se eoeedi pristimajo, kadar ae nmav tbezlja-jo. Jas in dr. B. zelo rada vidima, ako ravno nič ne saalaiinaa in noja te .tofl" koeta, da r vati getujodi vsi obesiti r dobri volji tako dolgo lirijo, dokler jih kostena tenjiea ne včida v hladni grob. To je an akotn marn da bi mir dva sa ktefts del rada hodila v vato gesnajndo. Zdaj ae vidi, da ae an aafribtih človek aa do> mače pavre an vzame in da se mora vaaka ge-majnda srečna Meti, katera mene in dr. B. za častne člane kor vsem«!*---------------Boise bi se nam vsim občanom neprenehoma vlivale oa nato tborjena genajodo, take d« bi začela is nje rasti aoseeka apravnost in Ijabi mir — ako bi omenjena gospoda res po nati pameti ravnala in se navedenih besed ob Čsuo soseske razprtije po- ; alotila . . . PedljubsIJ. Pite se nam: Takega kakor je net Podljobelj pa le ni na sveta nikdar nel Grlove kipi mogočno v nebo in drli v krepki desni lahtardapokropi včasi nategi, preljubega Arnuia — in napoji zelene travnike. Ob drogi strani kipi kosmata krasna Zingarca in drli poln predpasnik cenena kamenjs, da ga vozijo in prodajo na vse kraje. Hi imsmo todi sami svojega ksjzra, da kraloje od jatra do večera In Djegov president ArnuA ravna vse po deleli — po sveti bolji volji. Za cerker se ne brigamo ksj vredno, — kaj ne ekscelenca AfOfli? Nsta cerkev je delavski d"m in naA Bog je |>a Arncl — kako pa da ne' — Nat prosveten vladar Arnai je zelo portrelljiv in priljabljeo. Poln je talentov, kakor škaf vode. Izvrstni igralec. Noge ma je Bog dal — dolge kakor vrlema pajeka. In skskati more — da ga menda na svetu ni. Ni dolgo kar jo t doma tako spretno telovadil in speajal ae, da ai je preaveto pajkevo nogico zvil. Dolgo je revel bolehoval, ali bit je vzlic tega iidane volje in vse njegove veksjoče se ovčke je tolalil s tam. da bode drogokrat veliko spretnejAe poakočil in si se lasi ne bode avil. — Tako dobro. Ali roi imamo tudi preve-licega velemogočnega ministra: ekaelenca Stam-bala. To je nekaj veličaati da velja. Žlahtne je, visoke postavo in poln osebne velave in visokosti. Kakor turftki pata stoji pred delavskim domom in kadar zarjove se tresijo blačice okornih ovčic, trepetajo jaokice poknjenih devic, se trese celo podljubelsko cesarstvo. Gorje tistemu, katerega pelje ksk posel mimo farovla. Ekscelenca Staoa-bol rjove kakor razkačeni lev, plani na cesto — in gerče kakor peklenski duh ga spremlja mimo svetega nedotikljiveg farovla. V njegovih velikao-ekih sobafa preti smrt in poguba. Ali vendar čudao je to, da Podljabeljčaoi s tako izvrstno vlado niso kaj zadovoljni. Nek« grintaste ovčice so os apontale proti vladi velemogočnega Stambota ia prosijo c. k. lendarmerijo v Borovljah, nsj varuje cesarsko cesto pred to feriko zverino. C« M bodejo ma pa neke usmiljene revetverice pokazale pot na oni svet. Tam ni tako griotastia ovčic in tam naj rjove io grči brez skrbi pred svetim Mstevlea — Bogo v čast in hvalo. Ilroveka Trto: debolj. U fars pri Prtraljah- Poskus, revno Ijodstve na bogato obloleoo boi»čno drevo navaditi js povsem netim pobožnim čroohom io eerkvesikoes spodletel. Kovnim (jodemi oi za bogato bozičao drevo, katero stoji v dragi gostilni. Zalo vdsss-litev ns poboloem pooeajsoja t. jsnaarja ai lnia velika. Nekaj starih kvaternic je pntlo, med njimi nat pcboiai Radi, kj se je šopiril in gor in dol stopajoč se veselil veličanskega prigodka, ter hvalil iavanredno početje pohotnih podjetnikov. Ta Rodi ae je ČutU le r gostilai msd toliko pobožnimi čnasbi fcnt v nebsssh. Zrsreei ftadija je dopsdla pohotna veaelica ornemu nčs-telju Slsmojako iz Strojna, tistemo Sisaaajaka, ki povsod tirje vozni list, ker nesstki as mesiBa. ni naučil. 8ic«r so se te veselice vdeaesili ssasi črnabi. ki eo morali urji ssasi kupovati poteL Skoro bi pozabil, da se sam pobožni Bewar ari rdelelU, pač pa aseoda rekel, da se ma pobota* goajs te davno več oe dopade. Celo blagoiejoega Vezjalta ni bilo videti, k s te H je sicer vaško leto precej preljubega denarje oa istem mestu spea-diral. Posebno pomenljivo js bilo postopsojs znanega Lojzeta, ki se js noroeval črea poboioe čroohe in vganjal ves čas sssehavredne burke, tako, da se mu je vee res smejalo. LojaS je bil kot prekanjen soMsoik posrlaritaa oseba. Tee js gledalo le nanj in če je sinil, je krofantalo vas. To sicer čraabom ni bilo vtsČ, ker ti so as krepko trudili, ns lep nsfin bistroumnega Loj-zeka iz veselice izključiti, kar se jim pa ni posrečilo. Gostilna js pa tasta, kjer se najrse tnopsa popijs; mi misunao, da js nek crnah tsaa najboljši gost, sato je bil gostilničar ubran aa erne veselice. •v. iskafe V Riia. p, v se oom: Predragi .ntajere", jat sem mislil, kako to, da todi pri nas r ar. Jakoba prvaki polhovk« tako častijo. Zaradi tega je menda lansko leto eden teh pr-vskov vpil po Bt. Jakoba: „2 i via Srbijo t" in imel polhovko ns glavi. Potem jo je moral popihati iz Roloe doline. Neki drogi zagrizeni prvak, kija črn do kosti, pa časti polhovko tako, da prids te ob Vsehsvetib a njo na glavi in s njegovim frakom, ki frči in Sandra okoli njega. Ta rnorek je visok in imenitni baraatač; ns navadi baranta vsak r nJim le enkrat. . . Tako se postopa pri nas s polhovkami. Raloo jo doslej se ne nosi; Čojemo pa, da si bo dal koto a polhovim kolahorn fatrati------ V ijMtfsjm OraSlorssj so pokopali 77 letnega zidarja in posestnika Gatachnig. kfnogo Ijadstva. polarniki iu godba sd ga spremili. Todi ■e je prvič novi mrliški voz rabil. N. p. v. mf Žalostna rt/i ara vladajo v spodnjem Praav burgu. Občinski a sem preplovlja se na£o dolino ■ kmetijski-mi mašinami reške firm« Pitek v Klansko oa Moravskem. Vprašati se moramo pa«1, kako tO. da ne kmetje ne obračajo na domaČe koroške firme? Tako bi ostal denar r deieli. Drugače pa gre tja na Moravsko in ne pride nikdar ve** nazaj! Ali je ret? Listi poročajo, da se hote v Oasiahu na jezeru menihe naseliti. Seveda bi ae potoni v go.«|*odarnkem oziru velevaino postajo za konjerejo odpravilo. Ljudem so pa žrebci na vsak način ljubši. IJpamo. da bo bodejo poklicani faktorji tej deželi tako globoka Akodljivi □■kani uprli' HItr« MHi. Kopti Nik. Kriti iz Raibla padel je na cesti hipoma skopaj in je omri. Nesrečnež zapora vdovo in >t otroke. Kmet m hlapec. V Keldkircbna je hlapec posestnika Kepitscha. ki ga je zaradi nemar-ooeti okrfgal, gospodarja pretepel in težko ranil. I.e|>e razmere! Rek« kozami edrezaJa je malina za reza-nico fantn Petodnigo v Kamingo. ■ lil) ttt V sv. Km vlomil je neki 17 letni fant cerkveni nabiralnik in ukradel denar. Grezut čin blazaefa. Dva dečka sta Ala te dni mimo noriSnice v (Vdovcu. Na dvorišču je bil neki blaznik. ki ju je klical, da naj prideta k njemu. čeA da jima bode nekaj did. Wen dečkov je zlezel res Čez ograjo. Norec ga je peljal v klet. mu tam noge in roke gfezaj in ga obe-ail. glavo proti tlem. na zid Potem ga je poj-ol-nooia stekel in vtaknil zvezanega v neko peč. Odprtimo je ».delal z raznimi predmeti. V tej lak nji je bil Vbogj deček od nr-delje po[-.)dne do pridelka zutraj Drugo jutro Me so ljudje nje-gov jok alilali in ga rešili. Po svetu. ,; Laket*. V Madrida bo aaAli na neetj teret mrliča dveh oseb. ki »ta od lakoto umrli. :.-■ toAnjo zimo je v Madridu že '.' oaeb od lakote uaorlo Ni čada. kajti brezštevilni popi eo špansko popoIooeM jtsessli. Va*t¥i raztrgali so v nekem kraju Sieben-btirgna pl. Orbena. Nekaj časa je mož nanj« streljal. ali potem so ga premagali in usmrtili Turiki pariaaaeitt pori. Brrojavlja ae, da stoji poslopje (sragan t Konsiantinopla, t katerem se nahaja turški parlament, v plamenih. Škode je z* 10 milijouev funtov. Pravijo, da je nekdo žgal. iTtOV merja. Potopila a« je ruska barka „Carina" v Oregon a. Skupno je JHi oseb utonilo. taJottU usedi. U Kamčatke ae poroča: Ker je parnik izostal, poskusilo je 34 oseb peft v Petropavlovsk priti. Ali 11 oseb je na poti ■sled lakot© in mraza umrlo. Velika UtvkU. Nekaj delavk firme Pollack ■a Dunaju okradlo je blaga za 100 tisoč kron. 'J tatic so zaprli. — V Londonu so zaprli družbo sleparjev, katera je napravila »code za l1/« milijona. Pa pravijo, da ni denarja na sveto. Gospodarwke. Kaka -<- napravi v kratkrm S**** *'"* ograja? Ogiaje je poiteba na vsak način pn semljiiču. ako te hoče ubraniti vhod ljudem ia i(*ioi m iKo. Ogrsd< se remljiče seer le!iko lu-ii t mitro ogrado, a'i laka ne le Mane uma na sebi mnogo, ampak Stane mnogo tudi uidrlevanje me poaneje. D* se denar pri-!■'..!.■. je najboljše. č* se napravi i '■ ograja ah plot Najbolj11 m najprikiaiiejš ia tako Jivo mejo pa je Be!i Irn ali Matije Dr.ice Jabett.CC Ako se hoče napraviti bra ogr*;a ptengola nt) se /-nitja 40 do W cm globoko in če je pum, n*j se med r golanjem nekoliko pognoji t raiktojemm hlevskim gnojen ali pa i kompostom Ko »c icml.a ioc-c m več ne imriava, naj »e napne vrvico in s sadi sajence na raiditjo 15 cm. Ko je piva vt»la dovriena, naj se Bapne vrvica pvoč od prve vrste \'i cm IB '■ i '. ■.!■■■•> ee v drugi vrsti tako, pa nastane * «aji-n"eimi nekak Inkol /a >sakih ]" i m dol b ne -e potrebuje pnokteo 1500 sajemc Ako je vinu šiliko is plehko, »oskrben mora*. da potiane bolj stanovitno. bar se pa doscie najlaže i dodatkom alkohola. Ker pa ne d9VOl)VjC nal .-.ode aa kon. da b >e mu dodaTo vrč nego • n odMOtrk alko bota in is olMorrV v mnoc'i 'luc-j'i nr udotfa. da bi poMalo iibko vini starovitrjle, zato bo . boljie, če ga imelal ali .■■.■■■'. , kakim močnerbm m rdrarim voom. če pa ne matal imeti * hraniti preveč na polmočnega vina, deli) iihkemu. po*eba«> pi belemu t mu nekoliko Umna, k<>;cga lahko dobil v vsaki ■ . 1 'mei ali dro- leriji. K lanin kupojel, tahteraj imeoo lanin iz groid mh peUt (fiaubeDkciDUaini. U vuk hI kupi 10—15 g taoina. Taom mi nato v kak kourec ali -teklenico m rial .j na^j neltoli'o v;rukcga alkohola, \ katerem te ia-Bin hitro laitopi. Ko je taoia popolnoma railoplien, ilij ga v >od, če je nilo vino iele pretočeno, in pometaj nato S kolčen, vtaknili ga ikon luknjo na vehi v sod. Ce pa pretakal, melij to raitopiuo sproti med preta kanjem. Po dodatku tanina poitane '■ .'.-■. «mo iianovit nrjl«, dob. l«pV» barvo m boljli okui Nikakor pa ne ndoMujr, Če si dodal liokcmu vinu umna. ampak pretočiti ga moral večkrat x droi in pokadit' o vsakem pretakanju nekoliko i ivrplom ali pa ranop' na vodi r -i. .-.> (kvfčcm 5 gr oa h') aatrijumoveca boulfiia. Ako je viuu ne k iibko, ampak ima ■■■■'. piemalo ku-liBe dodaj mu obenem nekoliko vinske ki-hie, a da ne 1- i:f(i i vinskim lukunoui v nat»kiitj<.' dodati mu je »mrl kvečjrmu 100 gr na vuk hekto«er. 1'oraba rožja kot živinska krma. (bravo spisi. Vflrd >u*r primanjkuje ttd l-tos « moo^h krauh liv.nike kitne. To j< \*n»:\x*> oWuil.no v vm.kili krajih. kjrr se r.,: .ij.-i v nbčt- malo iiavnik"* in k- Irani Opo aaijam iwaj na lani pnObfcn spi* - |>oiabi roija kol ii.intba krma. Kakor mano, ie podarilo t kr poljed'1 -ko miniMetiivo v *rrt»o vpcbeve ioi,a kot kri-S vet sKojrv na dr»b irnje lOiui Nrkat-d Stroji tO doili trle pozno v pomladi m st lor*j niso rabtk. ponrkod ni bil« aadoMn- .; i i.v.i-j. t« *o stroje lr malo i-n.-stli. V družil oko..šh na |«"»cr pit ft-. U u v Slovenskih goncafi. v Stope-cah (v Ua!o*al) pn LjOkMneni in na Vidna ob Savi *o -i pa lmuto>ale< bli s'rti Ico-risU, ki se jim aadi strm di -e omojtči p Tabs roija k'^ kima, ter so M'0j<* pf dno rabik V»-gi skuhat str te v tvrho krmljenja zdrob o aa ^roph k-tos d i 60O00 kil foija S-vrd* je to p -malo, ako pmJmu da so stroji postavljeni v okoiiitn. ki oose^ajo ■-_;■ i . 12001 hektarov v.B"Kradov in predelajo r jja na 30000000 4« -.......■ b,| Vendar so bul kmet-rtalr. ki so oo- »Icj dalali p-i>ku»e « ki nlfrnje-n rot a. arlo zadovoljil. fiiaivan toraj .....■■*;-.,■. da lo rmo b! isr bl)ato rolj- k porab-lo. se da ohraniti svete in »oca? v C trdam. če ga spravimo v velike kupe aa sei.-oem kraju, ga dob.o s-lač: n-.o in of! mo s kamni ali i le-otn Suto ia ple-n vo rotje *r»eda « ia krmi Isto vrlrf »udi g!-de varega. d>belega leta. ki se -ul ne sme datM< v •troj - '.: ga pekvar . Poleg rola m; »e , -.. !i !a i visi se srno. - .i a ali kako diugo krnilo. Stroj- •» p -mj. -r. v airos'ih kranb m s>cci : I. na llzrl|skem. olnaj tbrf oe. p-i e*o-somu gospodu .'->:■.■ '■!..- 'i na '.' '.—.-.i ob Savi, na p-'Vtsu Kesa. go»po Joieta S'">aria ; 3 pri rupas-vi.u občane S« Harbava v Spodnjih Halsssb, o«>aj Piuj; 4. r atoseb pn iupaaarea obrne Sv Ix^e« v Sks-venskih goevsh, okra) I'twj. 5 pn Ignacu Vr*tncu v Sto-jereah v (iirojiu IlaJotah, okraj Ptuj; 6. v oočm-Vcbčaae, ofc aj O mul, na j>>—v. j gospoda A nosa Pukl* v ca: 7 oa TiaJtcm «kraj S-n»-je nifvuein gospoda ■' - ' - ■■ i K prt xoelrvi gratčiai v Koojvcah; 9. v M skd aft, okisj Ssovrnsba !(■■■• p-i žagi gospoda jotela '-■,;■■-. 10 v tramu pxpOQU rank . c -;--■<> poscttao): 13. v Tiicu (občna Jurovec), obrai Ptuj. p«i isgl goaooda ]■.:-•■* i"-';' 14 V \'.,i- ■■ fi ... i mi Omni, pn '■■ n, ,; v-... >■■.■... I'-.:., .'a 15 v Podpadju pn Uuto-mciu. pil Voboočesem mlinu: 16. p-i nserfBi ;•,'. v Ptuju. 17. pri gospodo Pctovat v liaakovoh, okraj Ormoa; 18 \>, go-podu iupaas Hlade p žrebeti: Dne 5. io 19. oktobra. 2, K, in 25 novembra. 7 in 21. decembra. — .1. .Svinjaki aejmi: Dne j , 12, 19 in 26. januarja. 1. 9.. 16. io 23 februarja. 2. 9, 16. 23 in 30 marca. 6. 13., 20 io 27. apnla. 4 . 11 . It m 25. maja. 1., H. 15.. 22 in 2* junija. 6. 13. 20 in 27. julija, 3. 10. 17. 24 io 31. avgasta. 7 14. 31. in 2*. septembra. 5. 12. 19 m 26 oktobra. 2, 9.. 16, 23 m 3» novembra, 7.. 14. 21. in 2* decembra — Izvleček ii tržnega reda- 9 5 Pngoa živine na sej-miVn pnčne ob 6 on tjntrsj <>d te are do 7 nre zjutraj, od 1 novembra pa do 1 apnla pa do K. ure rjntraj dovob*n je v*t.ip na ■fjsaJHe edino tistim, ki pnkVnejo živino *a[- em pa je izrecno prepovedan Pnffoo y Todi e*on aa v ta namen doku'eoeni pro^.iro k>M>lafen /arVtr* sejma naznani BigDal iz roga, § 6 Prodaja sejm-ake živine izven sejmiAca, v gostilnah in na. dovoznih cestah itd. je prepovedana in se kaznuje. latotako ae prodaja na aejem prignane živine na dan pred sejmom na prodajalcu kakor na kupcu kaznuje. — Zupan Job. 0 r n i g. Listnica uredništva in upra-vn»štva. Korošec: Je tako: ftolmWUi -S-Mir" ie blebetal, da nas občin*ki lasiop Šele toll. Pa bi res! Lastni pristali so _S'Mna- nalagali! Prvak v Selah niso imeli. korajle, da bi nas lotiti! Svoj <'..■.:- š Mr tudi poročal, da nas dr. Brejc toil, hi* »mo mu očitali, da j« »la-ven4nm kmetom preveč raČunaL Pa tudi o) bilo res ■ Ibejc se nat ti:.-; m upal tožiti! Pred sodoijo je dr. llrejc pod [msego rekel da Jsnjcrca- »ploh ne bere. Al ^popravke" po $ 19 pa potilja ^Štajercu'. Čudno. kaj | So. I!ic,c lr ve. ka> ;>ri■■ -lr. uj je inano, da je i', i poboja gospod. Enkrat bodrmo o trj pobotaoui le nekaj povedali: Podrav! — Bsrovljr: Kar smo glede o č ne Šele dob'1*. smo ledno vse kolikor mogoče htto ob;atil Ne odgovarja torej istim da bi Vai it ■ !> ja.ljtn-gi pri nas letalo Potdraf I -- P. fJraoec: Vi »ie čudni patron: danes paujete čea fajmoitra. lutri ga hvaliir, enkrat greste s kaplanom, enkrat. ■ drugim Mi *e ne pustimo za norca imeti. — Sr. Lovrenc nad] Mariborom : Itopii je neoodpisan, torej v koli — ŠL Vid nad Zavalao: Bah;r «var< I Scev pa tudi o*-pod-pisano, torej kot! — Zreče pri Kenjkab. Pri uk>b stvareh treba je naiančaih doka.ov Diugi'e je totbe oe-čakovan. A ; imate dokaa* r — Wemkaiff. Seattle, Ki Am.: Hvala aa vse! Cast Vam. ki ne pozabile aa ■■1 > :.arrr napredno ča-opisje! Živeli! V kratkem enkrat Vam p.I -m ' L. — Loterijske številke. •radec. dne H januarja: 84, C. 86. 41, 20 frot da« 15 januarja: 1, 65, S», 33. 78 2 pekovska učenca7 se tak-oj sprajm-ta na 3 leta; tudi dobi obleao pri g Leiisiri tak. pekarna v WaAtsraorf- pri Gradca. sdor saeoi piše. pridem naas 25. jtinu-arja na Pcoj v Wl llxkfcete sastibM po njega -»e.-«-- Gumi-tran nT*«*]* •ms«. ssaJaSB asst USnl '•'•j*', mirti' ■■ffutarsa aa vsds; fai Smbb ss /s visas. ta ssaat •• ■*• s val. Dot- s* p—+4 v twaa a 10 -■a .'■. ■ ESmbs 'umi J. Larvss 4 i. Isw ns C B PoSljM« bm M Vaw uteras asMO ss ss**. saStst aavoj taalnja »«S>ljalev. ki >la bm jo poalaJi . Umkoia. jr atta w4ov<-Ifda si an* ■toral .■.»:. f.i. » «j„'--~. r,..- «dtso, - .v : -.-, tsraleak-U >»,-«,, Ii SOV, 1B0S BnJsr sWrswl Bsare BUCH Največj nesreča 11 more (kavka isseti. j# rstoro aoi«o- Irajna bolrarn. ki p |Hnti Seri rvMvr i irai. A vkljaS lenv »• mr^ UJr1 kov sv r*«il<* isaSb. b h lr H svsi i«ti pnJ . •■■ .-" ''■'■■ ■>' Mik^eu kotnikov •* ■>• t». ■'■■•> Elektro - terapenličoa ordinacija, Ounej, L, Schwanjteee 1, Mezzaiik« eod. 74. Kay m *m*lafmm kM*m k ie as. i io sl-ktro-tsrapsatljns ordinacij s DUNAJ, L, Bahwsngsoss 1, nssn. odd 74 frasisi. [-»Mjit* »i knj.ro: ..Katsrsva rsM'nl ■VkltS irrafiji" ualvnj m frank o poiiflokdirrlo. in- *■• .tie ;or i- bc-mi rolo- s*r dr. re. v*. ;c •Mi :,<> -V *- Vi aii ■ j •it. ■d- >v- ■S. ia ri ocoooooooooooooosooo Krepki učenec • ie »pcejme .* uwiaitki dslsvBci g. ■'"- (>oriupp v I'tuju. «1 Prrtm, .trbtni MCn ■Jaf^T" poročni prstani niniti ofcli* t inrnom vreJ en tu* K 1 . -• dok-l" '«• pn tovafu z . 11 . . >n I'biom T *Vgi«h.iT'l<,'l*vi hiii » I'tuju v naj(K>raIri» ubin AS Konjski hlapec ** Otrnjrn t' BjjVfJBtf *Ot d*pu- talni biaper on jrrawiBi »:«-i.i-i i *ri Piijt r*u. j. tool vprai (i. 2enitna ponudba. « i'rav »pr*"n in 44ft rokodelec * praiih Mil' I'di«. bi ii j# ir i""j J-*nar;i I'f.fra-vi!. « l»li »no len.k... ki bi riktla kak" porf.*.vo. aii ml«. ali upi. »'■' " +-- '•' I rHaW ol ir»Ir. all 1» d-i>»rj.i batrti lUW kton l'»'4 pra.m »I uk^-iia X» Kh BUBM a* «>Jamt.|i*i>. raj-MltPtVtfAijkmfMU.Ktob« ,; k - ufmaiatva .&ajrrra- Učenec rJ*a. it. krroak. * i ■prrjme j -. p. l-i il .H K mr>if m ultiar » Olji SI '■>; cfeDv P" ■! Umetni mlin viae prida \rt ** •>»( vi,-.-■■■ »n 7* ji I »a krrpka 77 pekovska učenca iprrjme i»lf>) g. All Ba*kl • Hra-Uiii Hiša itdana > hl**i *r r--1* u •tfro K Xapbeeh ISUI k • ili(i<-l »» jj'j Wutu m'n .-la V** pom c rraa; «.ii... Sriaiea. ij—lnji su/rr. Učenca * e*-[jih >«-.—» k ima n-. *•'!/• I ■• prkaralta .i 'rja*- ■ -■ Mhi Kaa*csna*r. j**ar pr. «Y V.rj- . . i -.; ■'-•-.-. = Hiša = kašelj I l« 1-. l""l 1» •»!•»■ Kaiaj rv ia *» «raar-«•« *" »If it lb v Ufln.jrm I'oferrt^ JliiiBiB'jJIifM HDlrifU "•li. I velta.nj trt..« 'pUK iMna dt'i/'Ht m okMi 1 u(«r j»»j». i« i»J nut. (o »rfi. i- -■».rijb kako* I vk-T • MiJ* Ixaw j K-arWl*. af««Mw « i • ■ Kari But— IMkra I'fi. Nadviničar. «* firua>n> »or k ian.'ic Mk'-brU t-a. Uulbo tal-rja. aw>jaa> v (•■« Sot-im i-*>j Varala ^ [*i i ►••••*■ t (iiiarni »o- Uf)« ' i ir.r, » naj«. T-qjvma i Bsianim Mat«« i iombu" i» l#aiy- «*r pn«*. liitH- IM-urfk- 1-"U^ I'MfW hit« n * H< nr. * »»ji>*» auk • il-|.-i|.i Krfi, Nrrvvza* Hujr. Un4ni aM «■. WHf .Kpil^ptikMi- ;- ' ... • - -j K ?—. /*»'"<:' »«r»»«*oi»a- Oafa ^Ljuad l.\ ihj . i- M ■ Utbt ta r-|.'^l-..l-l.rKk*k. •k> •■ f»»n* ia krair t». «tfi. aakij '■-■' ana^* u •>iajaka i-jo j—»-T«. as aobfs -Ji* k«>..— ,-r>»i[ia / !».••-'i« t'i*.-!i ;■■'■!.j 'iar>ja pja, afMaja lohaka nmio. »■*»«••. aa>boij ..n i> train-i» <««> ira* '••>> B Na>k.f Via« m ;•■ •■. i. t> ,--■ '* o4aua »i— attfa* ■ t-r*Cni>. t--I'u-Ut, |«^aja Kama-' HuiVf« iu tflfo bfiflateu ZtVave delavke tOi-lO • v-t am. u uli(j Marija-Ba.l m Jlar.k :• i» wfjanane Ufa Iota. m :.'. ; -• > .-..,.-- OOO0OOO0OOOOO0CQ30O0 Brezovi kolarski les 1" — 40 cm. moiaii. 2- * m dol*. I-« blsito. 5 »iinat d ielesniUto postaje in 10 minut od "krajn* < ?~f m odda. \W pori« iz prija/noaii upravnift¥o «>gm linla. 7I Čudež industrije! VaM irbkf* a»>i* i-Majam (o .iw™ »iti K 4-70 ■a« InaBA tanku aai*nUn>k« >labM)«bI' Kicaj-•o t*ff>e »to. ki c '* da m ■-' od fm*t» M karalana tl*ta ■ M u-nm aiitiotaanHi'lir« **»»r ».;..■-■ ■ .,<■'■■■ i .:. - ■: 3 :•:<■ i>-1 ■ .. ■ ano po- 1 kssa. K 470 ,WWM •"**• "** 2 kom. K 8.90 Stanko »i/ t ii «•;■ . ali i■■•> » attin Wji iraTirano [«*re»^ I kom. X 3.45 ■ »**«• «*" 2 kom. K 6.50 *r*i rtukft lin—fijiT» d' ftanko. E. Iluljnr, Krakeva. Stradora 1826. n Ceno Posteljno Perje Tab kil* >ivo. Uuano K t-, joi-t.iu K2W. i-L. C t —. prima mrhko kM daunr K n—. iltolo-™« ii.. najbolj tma K *>—. daut»K 6-. "•> k IU , pr»»i Dauia k 1! — oj b kil n>-I«r, f,la.o 77* Gotove postelje Inlrt (lar-kidc rat tutina. vriik"*! 'oUX"« cm ^ dv^ou t'jiioo tna j«! ifUvo I- K"X^ <■"- ''ov-Il poJm. * n*i:ni •■»■m. .'.kc*- Bim in ln::.:m [*rj»!B K IG —. ]-'lifiuri* K *' —. d-iOW k 21 —J bihiu .ama K (t—, II-. 16 -. bLuma pod «Uw k » -. JM, t'—. poflj* po pciifijj. lavuj u>utnj m k IU— napcj frank o '■'.»• Barg*r. Dachasiu ■; 1013, BchmarwaJd. iVnik o niitfKjh. oj-jah. pi^.kvk.ii in oraiu d^1J^'•,", t-*»u ■ p .•:•■:..• /ni .r.; in franko kar n« - o, ai- e lararm ali '■-•■■•' moj. Vinogradniška= zadruga (WeinbaugeDOSSensclian), r. t z i- v — PTUJU — ',• '"■! cljodoo nakop t aodckb od .'»*> litrov lupraj: 1903. halsika ta zavrčka naturua vina po cfo. od K 32' do E &0' pri 1'-.' ..::-;: Sor*oa Tina. cea^ po kakovosti m tiatnrna Tina prrgBuib letnikov Daj-Itoljie in --:._■• kTalitrt« po ph-*** satrnih canah. Meščanska parna žaga, tU Hrt. IsatoM trasi (LeadpUb) V aravw klalox« in plmarakp b*Ae poatavljena j* nova parna iags vsakemu v porabo. Tsaa*«B M lss hlodi, itd po nL*evi takoj raa- Saga- VaAkdo pa ame todi aam oblati. Tilati m frfhf^T iti Želodčna esenca Bapravijeaia v *S|iSf|e ei J. 8. To Mcdatvo ft 'pioioo pi.inano. povvča apnat .o poapdate prtb.»l>a#>c Ur" r"->>ta t nah apotekah * ftefctnticah po K 1 *St) o K 8-40 dobatL — Svarila; Zahtevajte larecao ime Kieaaw! t Zalege : PtmJ: apotekar pti ilatemu jelenu . M ari bor : Ma.-.ja Ponufa] apoteka; Olje: Maii^-poaaafaj-aootekar. Stiri tdue na poisknšnjo in ogled raapoAUjam ■voja kol»a (bicikle) proti pOT-iMja. Deli koles todovies cesto in dobro. Cenik s str* , kami franko' frtaz D U i E K. tovarna kol«, o&m Ur. ffj a a Sini I I Sakaaaa. ^ !'■ -I;i ur..i banka. h-j,,;>"* po g = Leopold Voller. uriiclju =^ kf Llulomoru dovoli [od najboljimi pcpcji jioMijjla z jaamtrom 11 .:;;!-jf-. proti doliormu pomu. .''■;- ■■' 1" na meaefnr obtoke po dogovoru. K.skompte na mrnirr. Krvdil aa mraice. i'. ■■■ ■ j r a vrednof.iDe papir)e. Posojila na hipoicke. Vloge denaipja ■«lj z vioiim zrakom, paro ali .branaebad* z rjuho K —"60; poatreiba K —'10. ^ Giht revmatične bolečine '-t * Zoltan-žavba & m aa > tMaa pri SaSSaSM PaSkn Vi| nati I | a«U>a. laSaaa. il ■■>■»» T. aa»b.d-«iT. Z^:-*a So-al. c ba kr '^r— aa.l.U. An-t«"trT 1 Thicrry,M balzam ir»ua>BO varat*«) i aaaa >.t .ar-offeaa ■gaSkS Tpliia ; - .:■ kriu v Modcu. -..;.->. »I«. am»i.BJftl|» BMtrnjB ftritrljr. ■*a kalij.. boVan-a pljo«. boW«jm * pm«. bf>i*Toati 44. Zunaj (U rane. obuaai bwr«i. M aaaba ah 6 *JmK al, -oa •HAa poM-boa ^tokaaaata K i— Aaalakar A TWarr*> aMa« praHaa ceetifslieasiazikt nI »a aanraljno pri balah, ranah, oHja a( laki atarr i.-,w X doco t SSO Adtci ■■ ■■ naj aa :;■:•■ aor^lj-iaruha sV Isaaal 11 »Flaajlaall pri Roiatcu Dobi tr j najvišji »|-H.ta6 6j Dra na pendelj z godbeno badiloico io Sla^verkom t kraan*m &atar-orabo*a(B karraaia« aaav- j«, 7* t« i-.i b',' »• f1 m oate are. bodk in ijr. naj>p(r kooaaoP fo4W ob poljuboi on Cana par komad K 14 -, brec codba S 10- 3 IHi |i—i--p* fa'aocifr .■■ - ■ m Bfa i aaiaj. Ptdlft po botbNjb K rate. <4sl raretea»tr. 27 27. X ra K b> Ivpfiji a.li.0 Veliko manufakturno T^Uorirk ITrkco Pol -Jn M kolodvorskem prostora trgovino JOIltcllin 1V0SS, \j6ljG na voglu (Stadt Wien) v r: ■ - r- ' i n ■ ■ zaradi njene aulidnoati in nizkin cen najtoplejše. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata nv.-v.r- šivalne ■trojp |N,i[-.rrs- ':,--r.) po lle- deOi cent: Singer A . "," K — h Singer M-dinmHO , — , Siuger1\tania.20 t — # Riogachifchen ........140 , — . Ringaehifrhen za krojač« . . . .1*0 , — t Minerva A..........10i> 9 — v Hbnnv C za kroja/a in čevljarje 160 , — a Howe C za krojače in čevljarje :nt , — , Cylinder Elaatik u čevljarje . . 1KO . — , Doli Bentandu-ilej ia vnakovrHtn* atfoja, Najine nne m nitj« kaknr povaodi in a* p» :■■>.■■ im plačuje tuli lahko na obroke (ratv). Ceiiik brezplačno U /ir.i-i. .'ii .i: _ '*;.:.y.\ BVOJC i *'■-.•,■ blaga :-r = !.-.r«-. vse vrste blaga i. ■■ odeje za postelje, zimsko srajce za gospode In dame, spodnje Mate. itofe za gospe In go spode. dnike. cajge za hlače, motino platno, Bor tinskc robce, zidane in voljnene (ovfcje) robce it«l. ud vse pud dn.vnu rrio, vse po globoko znižani ceni. T nakop vabi nljudno a f|>oAto*aiijfni HANS WODK Poličanc. Fiakerski voz (halbg.ilrrktrr Wljtf-B) m prod« za 100 K. Vpraia naj ic p.i hitrem v iipm n brala Slawil*cb, 1'tuj. Nadalje prodam rn itvitirn «Sty ria - Motorrad" SV, HP ia 600 kron (ItaKfl je vrl)al 1200 kron. To ponudbo naj vrairte v«ak, kateri i-li ku[»ii, na inanje, ker tieaooM jepiiporocki Lastnik Leopold Slawilscli. trgovce v 1 • .i Budilnica s stolpovim zvone-njem In ilagverkom '■*' Ia kvalalrU, H otF.'h|r na jot m <*lr ura, tudi i daMim iIuIjk.mui norwnj-m, •ttm u a'.'k!a, ('■tirana. IUr««itta nfrrn.'a i*virj». *i itn ti • »»iilo nb-miin . . . 3 u-u paiaaeqa ^""J4-------- naui Potlj«- i" faivtatju pr.----------- . - _.. .!•*! ... K «- K •■» ali drnai MAX BdHNEL DUNAJ IV.. V.r.-.ir»:rd.t.— «1 17 (7 urar, (oda. hhii irnrtrli I mlai«i«lj<-oa UMU Zahiaiajlr loo/ »pliki (Muk ■ M»» p>4obam:. ii: • .-i ar IM' fceaaur ia«,ini m franka BulJjr. bf« da U w aa v kupdijo lUjktllU namaka raipra dajal i. V no perje za postelji i i,. arih HUa ill t K; Mi^ll * -. M Ml Mih XI S9 h. karta » K; ballh »-b.ik tllOa I ta ijrf^ najbvjlib, laatasa-Wlih, IttaaaA ■T|i fc *0 b, 8 K, I k| Saoau (Daa ' *aa»* n »n . . r.. 6 K7 K. batafa i u K It K. Ahit m .,•■■- t i. poUai (rana* aaar- Oataasj aoittlja -aa« ii krvpkafa r.i-v>. plant*. Ct.-n ata raaaraafa oaMiaaB I labaal. I BO era. dola. 116 [m »rok. ■ i (liraima alaalaaau mi. BU cm. >i .j« ba ua. i m,. napobijtai« i nonaa > -.■> uaimaiin ftaanaalirn prjrai u paalalja 16 K: »al ial MS. • «.. U K poaanaim lafc.ni 10 K, H K, U S, IS E, a>raa Uaaiaa S K, 8 K » 4 t. Sa podlja p* M-raat}a ad II K naa>ra] mnfco. li.-..i.,,>. ali ,r,:r, rnuita «*««^aa* Kmi m dapaia danar r..... a BanUab D—ahaaha Mr 718, r '.-!■ T-i ,i i., i ,,,(., u rrajiko najin«;* pnul Jablane as sledečih frst: Kanada Reinette. Ananas Reinette, Moiancger, Šampanjska Reinette ima za oddati sadnodrevesna iola „Kartliner*of" v Ptuju. Sfranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesta $>tuj črkonkemo ra-euou It 800051 pn c kr. po4- *r,'.hi*D .ri/r- - waou- '»■'> '■ -t nuna .*,«!.:- I Liiineit (Vpiti romp. aaX Illnn.il 1» ««- irkor-pnln-Bxpoiier * . uaa. Sm ilnOalaaa. lawOati at an.ataa i filiaaOjuiili «8d*-ira«ara Warv-ifwunyiifc "»■"- W •**•»« >^» paaMfwaaa «fc-«*-« " 5 »aj aa ■•• ■■ »rvaaiM n«daaoa r Uailjaa ■ M aO« f-nit*-) ^ka araaaara j| !*• fctur-jm i»otati .jut Mp-lni de-imruianvod pri^roc* at* ajlede vaav Gi/O lom o pri pudnilnic; aval ogertlt. banke i (jra4cu. I "rail ne nn oankann ob defl tamiVih od ■ 12 ura Uncastor od X 26'—, f obert-iuike od K B M ajltels od K 2, saanhrosl od 5 —. PopravljaBJ« po oeni. .— OeatM s »INum« tre-k.. — F. Dntlek, Opočt atsM a. 4 Hsssiksfcs, faa-m keKa med hranilnlrJoe Lsvdeve apada- iuocgs po« red j van m. ialot&ko tudi t« poa>tt>uu- vaDj-i vaakortneajsi poela z avat. ogerak. ban.'to. alssal-«iW-» Stiaakaua a« med uradn:mi urami radovoljao in brezplačno vsavka nadeva pojaaiu in po vsem vetrežo. atst. ofitriko issue. Ravnateljstvo. r*i»rixa iS TlBOtTfvdJllAklk mBfHn lis. Daiirfs naslei v (Stajorako) -fipoaa^a najnovejte Tfl4> BiUtllaa- «tr-i». atr*)* aa r-aaaj' krm-, iml alu'. la r-»a-j' r*a-» ra> hl*i za knrnz«. ar*aiaica> aa, jtrojair*. trijV*na. •traje u aaak. »ral-lj* za am«. rWa>- ara*V* (Handachlfpp- ond H«dehew«;f«Ti (a aarv* •bra4*0 8 roj za knanj'ilraTeia Htja, \ua.™n** ju aaOaaOaai ■adar ■liar * krata-i^ .a^.ci aaoaaaaa. b>ira>l*e>w M^Aa. pr-iae za a»dw ta via«. (Oiaj Uba-vact [>iff—t«r a: M'f>-lpT*aa—raal i>a'-» J^SnmO'.-f. Oaaai -*•"* "kodu*«-, te dob.,« k pr. r-,«,, Aaci>'a** aaata Ha*tiaja1 r-v-a l V ■. -. - ,-.!■■■ OftaUV f^aaa« HiTlml. - aaa> Vata raaUtaaaoa—rrfno frana-taMja !»„„ »fcj,,, v_ »^ _, aorabljaaa kot kapl>r« aa aohe m aaaaa i^j,^ .„ vodo 1 i*lo dulnaa aipabwa. B|ia>i*iaiaai Eaaa4 afl K al« .r ki Utata Banjaro (Baau) Oaapada aaaf.arja fkap- J. Itaa;tia fjntoo OpUol "'m raka Vala raaUrnako-aanabM Fnwa-laanjc. ao račja nirioiM fco*-Čuia v l: 1.: irlo (- n-bala. - - Rabim nafrrj. Z »al*ai■■ l-.i ■ ur ur il h in j& vrdna lahko vaakda i'-i -;■ Ow*mi ji a m ko^-araa rraai-iftaaj« rabil ali (ra •- rabi. da naj o »H1*" K"" *-■ .a.p» ■ ■ aid: ial kaal Bakt prqaaxj ratj-d-ia« Ta*-ea raattwako-naHtawaa Trn kilf i-aa rmk-« pn ia poapnliga mu, l. .--.' --i.. •a Oan* " «—r> a«aao»». .558 iim -- pla>aa mM; iab> nai M ba«i ;■*■.■■ ki bofrjo i> rr-anKu^akia aoVa-.i-Ma kmaiB ■ar- Xa kaal j.■.('...t ro aa lik H Uka Upa a-t«ja. la«»rd adiaa Chapa>Ma 4. fr»ai ipaa« aaran pri lld-Nral.a Jak pl Tkap*. apolrkar. K«Mia Hala. Sfnijg '■»IB f kraar p-aij.. - paai* aa aajaial* t Malik. I arrdajik all I >'lika •M I •--..- ali I »liki. dab. Jih m l .... ___________ .—-a U.