IM -REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 | Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan ralj, Jan Lokovšek. Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- inšek, Marjan Tomšič. Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat etno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. 541'X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna očevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna kupnost. Kulturna skupnost. Izobraževalna skupnost in Skup- ost za zaposlovanje Slovenije. TIM 7 poštnina plačana v gotovini XVII. letnik Marec 1979 timova igračka STOJALO ZA KNJIGE Material Mehek les, 2 deščici 18X14X2 cm, 2 letvici 50 x 7 x 1,5 cm, 8 lesnih vijakov, mi¬ zarski klej, oljnate barve ali orehovo lužilo in brezbarvni lak. Orodje Mizarsko orodje. Potek dela 1. Dve deščici prireži za stranske dele (s i¬ ka 1). 2. Dve letvi prireži za dno in hrbet (slika :). 3. S steklastim papirjem zbrusi tako, da do¬ be ploskve moten, svilnat sijaj. 4. Na stranskih delih izvrtaj dve luknji a lesne vijake. 5. Čelne ploskve letev namaži s klejem ( e predebelo) in jih z vijaki privij na stran¬ ske dele (slika 3). 6. Če želimo, stojalce lahko prebarvamo z oljnato barvo, lahko lužimo in seveda nato tudi lakiramo. — Stojalce lahko okrasiš tudi z navadnimi ornamenti. Pri tem deiu je pa priporočljivo, da predhodno prerr a- žeš vse ploskve z redkotekočim, čist n klejem in seveda pustiš, da se ta n j- prej dobro posuši. — Okraske zavarujemo z lakiranjem. 7. Stojalce za knjige lahko pritrdiš na s e- no ali postaviš na pisalno mizo. g Marec 1979 XVII. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Na sliki vidite skupino letalskih modelarjev iz Aero kluba Kranj, v ospredju pa njihova RC modela na daljinsko vodenje, za katera se zdi, da kar podrhtevata s krili v želji, da bi čim prej poletela. timova pošta Primož Čibej iz Lokavca pri Ajdovščini prosi za naslove Iskrinih trgovin v Ljubljani. Ker bi seznam zavzel preveč prostora, mu pred¬ lagam, da si jih poišče sam. Našel jih bo v telefonskem imeniku. Tovariš Franc Vončina, ki poučuje na osnov¬ ni šoli Jožeta Mihevca v Idriji, nam je po¬ slal daljše pismo, v katerem nam sporoča, da so na šoli ustanovili modelarski krožek, da pa imajo težave s primernimi načrti. Žal načrtov nimamo na zalogi, zato pa jim bo¬ mo poslali nekaj starih Timov v katerih se bo, upam vsaj, našlo kaj pametnega za za¬ četek. Navodila in postopek za vezavo knjig bomo objavili v zadnji letošnji številki. O čiščenju starih gramofonskih plošč žal ne vem ničesar, domnevam pa, da bi se obne¬ sel enak postopek kot velja za nove plošče. V trgovinah s ploščami prodajajo poseben nastavek, ki ga montiramo na glavo gramo¬ fona s čistilno tekočino in med predvaja¬ njem temeljito očisti ploščo. Franc lleršič iz Unca pri Rakeku se je odlo¬ čil, da bo zgradil maketo malih železnic, kot se spodobi. Če kdo, se on kot upokojen železničar na to stvar prav gotovo dodobra spozna. Naslov Boža Ropreta: Rodine 17 c, 64274 Žirovnica. Igor Manfreda iz Maribora je naš naročnik že dve leti, zato me po pravici povedano čudi, da ne ve za dogovor, da bomo pošilja¬ li želene načrte ali bolje članke iz starejših letnikov Tima le tistim, ki bodo navedli let- TIM 7 • 78/79 2 89 nik, številko revije in naslov članka, ki ga žele. V dokaz prilagam kopijo njegovega pisma. »Obračam se na vas s prošnjo, če mi lahko pošljete načrt (shemo) zvočnega stikala, ki je bil objavljen v letniku 76 ali 77. Naredil sem že skoraj vse, na žalost pa sem izgubil načrt, zato ga ne morem dokončati. Bil sem že v vseh knjižnicah, vendar ga nimajo nik¬ jer več. Vaš naročnik sem že dve leti in sem s Ti¬ mom zelo zadovoljen. Zato vas lepo prosim, da mi pošljete ta načrt. Stroške bom plačal po povzetju.« Mimogrede: Če pošljete vse zgoraj navede¬ ne podatke, vam ne zaračunamo nikakršnih stroškov. Alojz Glavač iz Bogojina bo našel vsa po¬ trebna navodila za gradnjo štirikanalne na¬ prave v naši reviji, treba bo samo malo pobrskati po nekaj letnikih nazaj. Načrtov ne prodajamo. Prošnjo za informacijo z nepopolnimi po¬ datki nam je poslal tudi Bojan Ploj iz Mari¬ bora. Zanj velja torej isto kot za njegovega someščana (glej zgoraj). »Na revijo TIM sem naročen že več let. Revija mi je na splošno všeč, razen neka¬ terih rubrik, kot so timova igračka, in moti me to, da občasno nekaterim rubrikam od¬ merite preveč prostora in obratno. Mene zanima predvsem fotografija in astronomija. Odločil sem se za gradnjo teleskopa po vašem načrtu izpred nekaj let. Vendar sem naletel na težave. Rad bi zvedel, kje naj dobim konkavno zrcalo s premerom 150 mm, radij ukrivljenosti 4000 mm ter žariščno raz¬ daljo 2000 mm. Rad bi zvedel tudi ceno. V Timu sicer navajate tovarno Ghetaldus v Zagrebu, vendar ne vem naslova te tovarne. Prosim da mi čimprej odgovorite.« Vinko Stražar iz Vira pri Domžalah nam pi¬ še: Naslov tovarne je: Ghetaldus, optička industrija, Ghetaidičeva 27, 41000 Zagreb. Branko Rupnik iz Žužemberka bo v najkraj¬ šem času izvedel vse kar ga zanima o ra¬ ketarstvu v seriji člankov, ki jo ta čas ob¬ javljamo v Timu pod naslovom Raketno modelarstvo. Emil Strašek iz Ljubljane sprašuje, če so barve Revell primerne za barvanje raketnih modelov in maket. Na vsak način, vsekakor, dragi Emil, če le lahko prideš do njih. Pro¬ dajajo jih namreč le na oni strani meje. Peter Čemas iz Preloke 62, 68344 Vinica pri Črnomlju, ima malce nenavadne želje. Prosi nas namreč, da bi mu poslali prospekte to¬ varn in kakšno značko. Pa vseeno mislim, da bi ne bilo prav, da ga odpravimo kar tako, zato pozivam vse, ki bi imeli kakšen prospekt ali značko odveč, da mu jo ljubez¬ nivo odstopijo, saj po njegovem pismu skle¬ pam, da je v zbirateljstvu še začetnik. Davor Hvala iz Dolenjega jezera pri Cerk¬ nici je naš naročnik že dve leti in revijo rad prebira. Upa, da bo ostala vsaj taka kot je zdaj, če seveda ne bo še boljša. Vzmeti pri TN spojih se dobe le v klubu Nikole Tesle, naročilo pa je tako preprosto (po povzetju) in ne bi smelo biti ovira. Tonči Ramšak iz Žerjava pri Črni na Koro¬ škem, je po mojem mnenju kar precej zgre¬ šil naslov. Takole pravi: Prosim, da objavite v reviji Tim načrt za AŽ panje na deset sat- nic. Kljub temu, da je z bratom vred naš zvesti naročnik, si vseeno ne upam pose¬ gati na področje, ki je nedvomno v pristoj¬ nosti Čebelarske zveze Slovenije, ali še bolje njihovega časopisa Čebelar. Miloš Korenč iz Kopra ima srečo in obe¬ nem smolo, kot bomo razbrali iz nadaljeva¬ nja, da lahko skoči v Trst po elektronski material, pri tem pa ima težave ali smolo, ker se po njegovem označbe ne ujemajo z našimi. Kolikor vem, so označbe, ki smo jih objavili v lanski številki (barvni pasovi) mednarodne, razlikujejo se morda le poseb¬ ne tovarniške oznake. Miloš Dežnak iz Kranja nas prosi za načrt začetniškega detektorskega sprejemnika. Tak načrt je bil objavljen v lanskem letniku, zato mu bomo poslali revijo, želim mu ve¬ liko uspeha pri delu. S tem sem današnjo pošto zaključil in vam želim vesel začetek pomladi, ki se nam kmalu obeta. Nasvidenje prihodnjič! 290 TIM 7 • 78/79 prvi koraki _ Amand Papotnik PAPIRNATI OKVIRI ZA SLIKE Ob novem letu in 8. marcu dobijo vaši star¬ ši voščilnice, čestitke in kartice, ki pa po določenem času izgubijo svojo vrednost oziroma jih ne shranjujemo, čeprav so ne¬ katere prav lepe, posebno reprodukcije umetniških slik. Zato sem se odločil, da vam prikažem izde¬ lavo okvirja za voščilnice velikosti 9 X 14 centimetrov. 1. Izbira materiala in orodja Za izdelavo potrebujete šeleshamer papir, nož za tapete, lepilo (OHO ali neostik). 2. Potek izdelave Na šeleshamer papir lahko narišete po me¬ rah, kot jih prikazuje načrt, nato z nožem za tapete izrežete formo in izdelate zgibe po prekinjenih črtah. V notranjost prilepite fotografijo ali voščilnico ter stranice okvir¬ ja prilepite (zavihek) ob fotografiji oziroma voščilnici. Pri tem morate paziti, da se zavihki lepo prilegajo v stičnih mestih (kotni stik 45°), notranji rob ob voščilnici (glej fotografijo). Preostane vam še obdelava stranic (morda s samolepilno tapeto) in izdelava objemke za fiksiranje na steno. Uporabite lahko po¬ končne ali vodoravne motive velikosti 9 X 14 cm. 3. Dopolnitve Ko boste izdelali ta okvir in vstavili format (9X14 cm), boste spoznali, da je možno izdelati okvir tudi za večje formate, z de¬ belejšimi in višjimi stranicami ih ob delu boste spoznali tudi, kako se ob večjih for¬ matih lahko prirede stična mesta. TIM 7 • 78/79 291 292 TIM 7 • 78/79 TIM 7 • 78/79 293 Le kdo med vami še ni videl zmaja, s ka¬ terim se pogumni letalci spuščajo z vrhov? In kdo med vami si ni želel kdaj poleteti tudi sam? Do takrat pa si bomo preganjali čas lahko tudi z modelom, ki vam ga to¬ krat predstavljamo. Za izdelavo boste potrebovali letvice s pre¬ sekom 3 X 3 in 5 X 5 mm, kos trde lepenke in nekaj tankega blaga ali polivinila (plas¬ tična vrečka). Najprej prerišemo načrt, ki je kotiran v me¬ rilu 1 : 1, na risalni list, odrežemo vse letvi¬ ce na pravo dolžino in izrežemo trikotnik iz lepenke. Preden sestavimo letvice, upog¬ nemo letvico št. 2 na sredini pod kotom 20°, in sicer tako, da jo najprej namočimo v vodi, nato pa nad plamenom ukrivimo. Ko smo s tem gotovi, pričnemo z leplje¬ njem letvic. Na načrt v merilu 1 : 1 položi¬ mo vse letvice in jih zalepimo eno na dru¬ go, nato pa stisnemo vse spoje s sponkami za perilo. Isto velja za trikotnik iz lepenke. Ko je ogrodje gotovo, ga je treba samo še preobleči s tkanino ali polivinil.no folijo. Pri tem morate paziti, da bo preobleka primer¬ no ohlapna, tako da se bo med letom lepo kupolasto napela. Sledi še preizkus med letom. Če bo model pikiral, ga je treba obtežiti na sredinski letvici zadaj, če se bo vzpenjal, bo treba dodati nekaj svinca na kljun, za zavoje v desno in levo pa si bomo pomagali z obtežitvami na nasprotni strani od tiste, v katero sili model. Želim vam veliko veselja pri spuščanju. MALE ŽELEZNICE PO HO SISTEMU — MEHANOTEHNIKA IZOLA 294 TIM 7 • 78/79 mesto bukove deščice lahko zlepimo med seboj dve vezani plošči debeline 5 mm, le da sta enakih dimenzij. Ob obeh daljših stra¬ nicah zarežimo na označenih mestih po dve 15 mm široki in 5 mm globoki zarezi za montažo štirih nosilcev koles 2. Na ozna¬ čenem mestu z -M-, kjer bo luknjica za priklapljanje prikolice, prilepimo distančnik 17 in šele potem, ko bo vse suho, zvrtamo skozi distančnik in šasijo luknjico premera 8 mm. Na prednji del šasije 1 prilepimo spodnji del kabine 4. To je masiven kvader iz bukovega lesa dimenzij 70 X 66 X 35 mm. Kvader sega od prednjega roba šasije do prekinjene črte narisane na sestavnem delu 1. Zgornja polovica kabine je izdelana iz ve¬ zane plošče debele 5 mm. Prekopiramo, iz¬ režemo in zlepimo kabino. Posušeno in ob¬ delano kabino prilepimo na zgornjo ploskev kvadra. Poševni del kabine obrnemo naprej! Kabina ima veliko zadnje okno, kar omogo¬ ča šoferju nadzorovanje tovora med vožnjo. Prikolica ima dve enako veliki nakladalni površini: spodnjo in zgornjo. Zgornjo nakla¬ dalno površino nosijo štirje stebrički 14 za¬ taknjeni v spodnjo nakladalno površino. Pri¬ kolico bomo začeli graditi s sestavnim de¬ lom 9. To je pravokotnik iz lesonita ali ve¬ zane plošče s stranicama 250 mm in 70 mm. modelarstvo Pavle Ambrož SISO AVTOTRANS SISO AVTOTRANS je nemško transportno vozilo za prevoz novih avtomobilov iz to¬ varn do prodajnih mest. Samo vozilo je prikupna igračka za naše predšolske otro¬ ke. Seveda ga oni še ne morejo izdelati sami, zato pa bi ga jim lahko izdelali sta¬ rejši šolarji. Izdelek ni prezahtevno delo. Najprej bomo izdelali vlačilec in nato šele prikolico. Vlačilec in prikolica sta med se¬ boj spojena z moznikom 19, katerega pre¬ mer meri 8 mm, njegova dolžina pa znaša 35 mm, kar omogoča razstavljanje obeh de¬ lov. Moznik zalepimo v izvrtino označeno z -M- na sestavnih delih 9 in 10, drugi konec moznika pa ostane prost. S tem prostim koncem moznika se zatakne v odprtino oja¬ čano z distančnikom na šasiji 1. Osnovo vlačilca tvori šasija 1. To je buko¬ va deščica dimenzij 150 X 70 X 5 mm. Na¬ Kosovnica TIM 7 • 78/79 295 296 TIM 7 • 78/79 TIM 7 • 78/79 297 298 TIM 7 • 78/79 Na obeh daljših straneh sta po dva izreza globoka 5 mm, ki bosta pozneje služila za montažo obeh nosilnih oblog 13. Izrežimo sedaj še sestavni del 10, to je ojačevalnil del šasije, ter tako izrezani del prilepimo po vsej površini na spodnjo stran šasije 9. Pa¬ zimo, da se zunanji robovi krijejo! Pet luk¬ njic premera 5 mm na levem delu sestavne¬ ga dela 10 služijo zato, da se bo odvečno lepilo lažje odteklo. Preden pa zalepimo na gornji strani šasije vodila 11, moramo ob vsaki strani zalepiti še obe nosilni oblogi 13. Sedaj se šele lotimo lepljenja vodil na gornji strani [11 in 12). Obe krajni vodili sta široki 10 mm, srednje pa 30 mm. (Na sestav¬ ni risbi to ni vidno!) Med vodilnimi trako¬ vi nastaneta dve kolesnici, ki varujeta vo¬ zila pred premikanjem v levo ali desno. Sle¬ deče opravilo je vrtanje štirih jamic preme¬ ra 6 mm na vsakem voglu. Jamice zvrtajte samo skozi zgornji dve deščici (9 in 10), da vam stebriček 14 ne bo šel skozi nakladalno desko. Za zgornjo nakladalno ploskev si pripravi¬ mo najprej sestavni del 15. To je 250 mm dolga in 70 mm široka lesonitna plošča. Nje¬ na debelina znaša 5 mm. Na spodnjo stran te deščice prilepimo ob vsakem robu dva ojačevalca šasije 16, na zgornjo stran pa bomo prilepili vodila 11 a in 12. Vodili 11 a prilepimo ob daljših robovih, širše vodilo 12 Jure Bradeško JADRALNI MODEL »ROSSI« Model, ki vam ga predstavljam, sem zgradil sam in ima kar dobre letalne sposobnosti. Lahko je uporaben tudi kot raketoplan, na¬ rediti boste morali le še gondolo. Načrt je v merilu 1:1, vse mere so označene. Model pa bomo nalepili na sredini med prvi dve vodili. Suhi nakladalni ploskvi zvrtamo s spodnje strani na vseh štirih vogalih še ja¬ mice premera 6 mm, vendar samo skozi se¬ stavna dela 16 in 15. Sestavni del 11 a ne prevrtamo! Nakladalno ploskev sedaj povez¬ nemo na stebričke 14. Da bomo zavarovali izpad vozil na prednji in zadnji strani pri¬ kolice, izrežemo in montiramo z lepljenjem še štiri ščitnike označene z 18. Prednji od¬ bijač bo vozilo še olepšal. Vozilo je treba opremiti še s svetlobnimi telesi, kar pa pre¬ puščam vaši domišljiji. Da bo dobilo še lep videz, je treba izdelano vozilo površinsko zgladiti im prepleskati. Ori¬ ginalno vozilo je bilo rumene barve z dve¬ ma raznobarvnima črtama na vratih kabine im stranicah prikolice. Obe črti široki vsaka po 5 mm sta nakazani tudi na sestavni risbi. Zgornja je zelene barve, spodnja pa modre. Da me boste vozili praznega vozila po va¬ šem stanovanju, naložite v vozilo male avto¬ mobilčke in jih prevažajte po mili volji. A čemu bomo rabili podložke M4? Vstavili jih bomo na os med kolesa in vozilo, da se ta ne bi zadevala obenj. Opomba: Nekateri sestavni deli so risani v merilu 1 : 1, drugi pa v merilu 1 : 2. To so sestavni deli: 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18 in 11 a. Te sestavne dele morate narisati še enkrat večje, kot so v reviji. je v celoti izdelan iz balse, le v kljun pride obtežba iz svinca. Krilo je zlepljeno iz dveh kosov. Na začetku profila je trša balsa. Smučka, ki je pritrjena pod prednjim delom, je iz smrekovine ali iz podobnega lesa. Ho¬ rizontalni in vertikalni stabilizatorje iz 1 mm balse, ki jo primerno obrusimo. Za trup iz¬ berite tršo balso, da se ne bo tako zlahka prelomila. Na koncu trupa je smrekova let¬ vica, na kateri so pritrjeni stabilizatorji. Krilo je dvolomno, prvi kot je 5°, drugi pa 30°. Zaradi tega je letalo v zraku stabilno in dolgo jadra; spuščajte ga z občutkom in v lepem vremenu, po možnosti brez vetra. Če bo model pikiral, mu odvzemite obteži¬ tev, če pa se bo dvigal in potem strmo pa¬ dal, mu dodajte malo svinca, dokler ne bo letel umirjeno. Rossi je letalo za začetnike, ki ga lahko izdelate iz manjših kosov, ki jih je pri klubih kar dovolj, za lepljenje uporab¬ ljajte acetonsko lepilo, Jubinol ali UHU Hart. TIM 7 • 78/79 299 (f) c n O cc t TIM 7 • 78/79 301 Bojan Rambaher DRAGSTER Avtomobili dragster izhajajo iz Amerike. Posebnost vozila je zgradba in zelo veliki pospeški. Prirejeni so za tekmovanja na ravnih progah, ki niso predolge, ker je po¬ raba goriva zelo velika. Ker v kratkem času dosežejo zelo veliko hitrost in nimajo tako močnih zavor, se lahko ustavijo samo s pa¬ dalom, ki je obvezen del opreme. Pospeške dragsterjev merijo tako, da delijo prevoženo razdaljo s časom, ki ga je dragster za to razdaljo porabil. Model dragsterja lahko izdelamo različno. Večji in trdnejši model se da opremiti z bencinskim motorjem. Ker pa si vsak se¬ veda takšnega motorja ne more privoščiti, ali pa ga zanima manjši model, ki ga lahko naredi z manj materiala, časa in truda, vam predstavljamo enostavnejši in manjši mo¬ del na gumijast pogon. Pravzaprav avtomo¬ bil spuščamo s štartne ali odstrelne rampe s pomočjo gumijastega traku. Model drag¬ sterja s pomočjo vlečnega kavlja namestimo na vlečni nastavek ter potegnemo nazaj. Pri tem se gumijast elastični trak raztegne in napne in odstreli model na progo, ko tega spustimo iz rok. Dolžino proge si določite sami — 5, 10 ali celo 20 m, odvisno od tega, kako gladka je in kako močan je gumijast trak. Poiščite gladek beton ali asfalt, če pa tega ne boste našli, si lahko progo uredite tudi v telovad¬ nici na parketu. Za ciljno ravnino uporabite nategnjeno vrvico ali tanko žico, ki jo na¬ tegnete na dva količka, zataknjena v zemljo, če niste na prostem ali če je naokrog sam asfalt, količka, morda pa tudi večja žeblja, pritrdite na deščico — stojalo, ki ga pozne¬ je še obtežite. Pri prehodu ciljne ravnine zadene ejektor padala ob ciljno vrvico in sprosti padalo, ki začne model zavirati. Vrvica mora biti nad tekmovalno stezo napeta v določeni vi¬ šini, tako da ejektor padala zadene ob njo na pravem mestu oziroma pod pravilnim kotom. Če ciljna vrvica ni nameščena pra¬ vilno, se vam lahko zgodi, da se ejektor ne bo sklopil nazaj in sprožil padala. Vsekakor morate paziti tudi pri njegovi izdelavi. Pa¬ dalo je treba pred vsako vožnjo zložiti in namestiti v zibelko na zadnjem delu vozila. Zgradba našega modela (dragsterja) je raz¬ vidna iz slike 1 (pogled od zgoraj, od strani in od zadaj). Glavne dimenzije in dimenzije posameznih delov so razvidne s slike 1 in s posameznih sestavnih delov na slikah 2, 3 in 4. Trup (slika 1) delajte postopoma. Najprej sestavite dva izrezana bočna dela (del 1 b), konico trupa in debelejše prečnike (deli 2, 3 in 4). Nato namestite leseni no¬ silec (del 1 c) prereza okoli 5 x 5 mm, zgor¬ njo površino (del 1 a) in stranska krilca ozi¬ roma spoilerje. Sprednjo vlečno kljuko (del 2a), ki jo pri spuščanju modela namestite na vlečni nastavek, pritrdite na sprednji del tru¬ pa med prečnik v konici trupa (del 2). Bolje bo, če kljuko pribijete tudi z žebljičkom, da se vam ne bo kdaj odtrgala. Zgornjo površino in bočne ploskve izdelajte iz furnirja ali ustreznega materiala debeline 1—2 mm, spoli er (del 5) in oba bočna krilca (del 1 d) pa iz furnirja oziroma ustreznega materiala debeline 2—4 mm. Sprednji in zadnji nosi¬ lec osi (dela 6 in 7) sta upognjena iz ploče¬ vine debeline 1—2 mm. Z vijaki oba ploče¬ vinasta nosilca pritrdite od spodaj na lese¬ na nosilna prečnika. Sprednji in zadnji kolesi (dela 10 in 11) od- mon,tirajte s starih in neuporabnih igrač ali pa jih kupite. Na zadnjo os lahko po želji montirate dvojna ali trojna kolesa. Njihov približni premer je razviden s slike 1. Pre¬ mer in dolžino sprednje in zadnje jeklene osi kolesa (dela 8 in 9) naredite v skladu z odprtinami v kolesih. Zibelko za padalo (del 12) najlaže izrežete in upognete iz pločevinaste ali aluminijaste ploščice debeline 0,5 do 1 mm. Na tisti strani zibelke, ki gleda nazaj, naj bo ta ne¬ koliko višja. Zapiranje in odpiranje zibelke naj bo tekoče. Pritrdite jo na os iz žice de¬ beline 1 do 2 mm (del 13). žica —- os naj gleda skozi odprtine na levi in desni bočni stranici in jo na obeh koncih upognite, tako da ne bo padla ven. 302 TIM 7 • 78/79 TIM 7 • 78/79 303 304 TIM 7 • 78/79 Kompleten ejektor padala (del 14) je upog¬ njen iz trde žice debeline okoli 2 mm. Per¬ spektivna slika prikazuje, na kak način je spojen z osjo iz žice enake debeline. Na¬ zadnje udari ejektor padala v zarezo v spoi- lerju, kamor mora zdrseti lahkotno. Del 15 je zatič, na katerem se ejektor zaklopi. Izdelan je iz tanke pločevine in je na zgor¬ nji del trupa pritrjen z dvema majhnima vijakoma z maticama (glej del 16). Gumica (del 17) je potegnjena skozi dve luknjici v zibelki padala in privezana v odprtini zgoraj zadaj na konici trupa. Gumica mora biti na¬ peta, da bo po sprožitvi zibelka imela moč izvleči padalo. Padalo (del 18) naredimo iz zelo tanke svile ali iz sintetičnega materiala. Vrvi padala na¬ redite iz nitk in jih prilepite z dobrim lepi¬ lom. Izgotovljeno padalo privežite v odprti¬ no, kjer je privezana tudi gumica (del 17). Padalo zložimo tako kot dežnik in ga nato zvijemo kot klopko volne tako, da se bo pri odpiranju tekoče odmotavalo. Tako zložene¬ ga damo v zibelko. Če hočete, lahko na dragster namestite tudi zaščitno vetrobransko steklo iz celulojda ali pleksi stekla (del 19) ter stilizirano glavo voznika. Ker ima vsak izmed vas seveda drugačen okus, vam ne bomo svetovali, ka¬ ko naj model prebarvate, ampak ga prebar¬ vajte in okrasite po lastni presoji. Na sliki 2 je narisana startna rampa (pogled od zgoraj in od strani). Cestišče rampe Slika 3 (de 20) je iz dveh tankih deščic ali še bolje iz furnirja debeline okoli 5 mm. Na sprednji in zadnji nosilec so pribiti žebljički (del 21 in 22). V cestišču je žleb takšne širine, da bo čez njega tekoče drsel vlečni nastavek (del 23). Dimenzije in obliko vlečnega na¬ stavka vidite na sliki. Narejen je iz žice debeline okoli 3 mm. V pentljo vlečnega nastavka je napet gumijast trak (del 25), katerega 2 konca sta privezana oziroma s kaveljčkom pritrjena na sprednji nosilec (del 24). Gumijast trak se nahaja pod cestiščem, vrh vlečnega nastavka pa je nad cestiščem startne rampe. Še bolje je, če namesto gu¬ mijastega traku uporabite kito, narejeno iz gumijastih niti. Na ta način lahko vlečno moč gumijaste kite uravnavate glede na težo avtomobila z dodajanjem ali odvzema¬ njem posameznih niti. Na sliki 3 vidite pripravo ciljne rampe iz količkov, stojal (del 26) in vrvice ali žice (del 27), ki smo jo že opisali. Na risbi je nakazana najvišja in najnižja višina vrvice nad cestiščem. Širino cestišča — to je raz¬ daljo med količkoma izberite glede na šte¬ vilo tekmovalcev. Pogoje tekmovanja si do¬ ločite kar sami. Čim več bo tekmovalcev, tem bolj zanimivo bo tudi tekmovanje. Izolska MEHANOTEHNIKA, ki je znana to¬ varna igrač ter izdeluje komplete železnic v merilu N in HO, je razširila svoj proizvod¬ ni program s proizvodi za gradnjo maket, in sicer: — več vrst listnatega in igličastega drevja v merilih HO in N — 3 vrste mostov v merilu HO — 4 vrste posipa (trava, pesek, itd.) — travnato papirno oblogo, (»grassmat«) — 4 vrste svetilk v merilu HO in N Vse navedene izdelke si lahko nabavimo v trgovini MEHANOTEHNIKE v Ljubljani (Tav¬ čarjeva 5), pa tudi v ostalih specializira¬ nih trgovinah po državi. Ob tej priložnosti pa bi vas radi opozorili, da navedene kot tudi ostale izdelke in rezervne dele lahko naročite tudi po pošti. Svoje želje lahko sporočite neposredno tovarni v Izoli (66310 Izola), in tam vam bodo prav radi ustregli ter poslali po povzetju naročene izdelke ali posamezne dele. TIM 7 • 78/79 3 05 RAKETNA TEHNIKA ZA MODELARJE (Nadaljevanje iz 6. številke) d. Vpliv atmosfere na let rakete Atmosfero si razlagamo kot zračni sloj Zemlje, ki se sestoji iz dušika, kisika in manjših količin drugih plinov. Kot vsa tele¬ sa ima tudi zrak nekatere karakteristične lastnosti. Proučili bomo, kako in kakšne sile delujejo na neko telo, ki se giblje skozi zrak. Že pri proučevanju tirnice rakete smo spoznali lastnosti zraka, ki daje upor gib¬ ljivim telesom. Podrobnejše proučevanje gi¬ banja telesa skozi zrak je zahtevno delo, ki je celoviteje zajeto v okviru aerodina¬ mike. V tej razlagi se bomo oprli le na nekatera osnovna načela. Pri gibanju telesa skozi zrak delujejo na telo različne sile. Pri tem je popolnoma vseeno, ali se telo giblje skozi zrak ali pa telo miruje in je izpostavljeno zračnemu toku. Poučen je primer, ki je prikazan na sliki 16. Stena je postavljena v zračni tok pod do¬ ločenim kotom na smer gibanja zraka. Mo¬ lekule zraka udarjajo na steno oziroma plo¬ skev iin se tako na sprednji strani ustvarja povečan pritisk, medtem ko je za ploskvijo področje nižjega pritiska. Z gibanjem zrač¬ nega toka se vzporedno s ploskvijo po- Slika 16. Sile, ki delujejo na ravno ploskev v zračnem toku javlja trenje, na drugi strani pa na ploskev deluje sila, ki nastane zaradi spremenjene smeri zračnega toka. Zanima nas skupen učinek delovanja sil ozi¬ roma rezultanta (R), ki jo lahko razstavimo na dve sili. Ena sila je obrnjena pravokotno na smer zračnega toka in se imenuje vzgon, druga pa je vzporedna z zračnim tokom in se imenuje upor. Proučevanje vzgona in upora ter nujno usklajevanje je zelo po¬ membno, ker je upor na telo, ki leti skozi zrak, zelo velik. Nekoliko se bomo zaustavili pri uporu. Če okrog nekega telesa teče zračni tok, udar¬ jajo zračne molekule na površino telesa, ki jih ta ovira sili, da spreminjajo smer in se gibljejo prek njega oziroma ob telesu, če v zračni tok vstavimo ravno ploščo, obrnje¬ no proti zračnemu toku, bo pot zračnih mo¬ lekul zelo spremenjena. Ta primer poti zračnega toka je prikazan na sliki 17 s puščicami, ki jih imenujemo tokovnice. Slika 17. Upor ravne plošče v zračnem toku Pred ploščo je gibanje zračnega toka enako¬ merno in ravno. Ko pa se tokovnice pri¬ bližajo plošči, ki ovira njihovo gibanje, to¬ kovnice zmanjšajo hitrost. Zračne mole¬ kule pa se ob tem zgoščujejo pred ploščo. Pri tem narašča pritisk, ki sili molekule k obkrožanju plošče. Za ploščo je področje nižjega pritiska, zaradi česar zračne tokov¬ nice naglo spreminjajo smer svojega giba¬ nja. Zaradi tega nastaja za ploščo vrtinčenje tokovnic zračnega toka, to pa ustvarja vses- ni tlak, ki deluje na ploščico nasprotno od smeri njegovega gibanja. Kolikor večje je število vrtincev za telesom, toliko večji je tudi upor proti gibanju telesa. Če poskus spremenimo tako, da namesto ravne plošče uporabimo telo polokrogle oblike, bomo z merjenjem ugotovili, da je upor manjši kot 306 TIM 7 • 78/79 Slika 18. Upori teles različnih oblik v prejšnjem poskusu. Če v nadaljnjih po¬ skusih uporabimo telesa različnih oblik, bomo dobili rezultate, ki so prikazani na sliki 18. Upor je v teh poskusih največji pri ravni plošči in ovrednoten s 100%. Slika 19. Oblike glav modelarskih raket Pri zadnjem primeru, to je pni telesu, ki ima obliko kaplje, je upor zelo majhen in znaša le 4 odstotke od upora ravne plošče. Upor nastaja v glavnem zaradi trenja. Za profile, ki imajo zelo majhen upor, pravi¬ mo, da imajo aerodinamično obliko. Pri konstrukciji rakete moramo paziti, da bo aerodinamično oblikovana in da bo upor čim manjši. Zaradi tega je glava rakete za¬ obljena, telo pa valjaste oblike. Isto načelo velja tudi za modele. Na modelu rakete je telo valjasto, glava pa ima lahko različne oblike. Na sliki 19 je prikazano nekaj pri¬ merov raketnih glav. Trenje je sicer manjši del upora, vendar moramo pri gradnji vztrajati, da je čim manjši. Pomembno vlogo ima pri tem tudi dobra površinska obdelava in barvanje ozi¬ roma lakiranje. Dokler je upor nasproten smeri gibanja telesa, je vzgon obraten na to smer. Vzgon je sila, ki izhaja iz razlike pritiska, ki deluje na ploščo ob zračnem toku. Vzgon je prikazan na sliki 16. če si to sliko ponovno ogledamo in si predstav¬ ljamo, da je plošča postavljena vzporedno z zračnim tokom, si lahko tudi predstav¬ ljamo, da bodo v tem primeru zračne tokov¬ nice zlahka obšle ploščo. V tem primeru Slika 20. Različne oblike krilc in načini vgra¬ jevanja na telo I TIM 7 • 78/79 307 ne bo prišlo do razlike pritiska in tudi ne do vzgona. Če ploščo premaknemo tako, da nastane določen kot med ploščo in smerjo zračnega toka, se znova pojavi vzgon. Ta kot imenujemo vpadni kot. S povečanjem vpadnega kota raste tudi vzgon. Z večanjem vpadnega kota pa se povečuje tudi upor. Če je vpadni kot majhen, vzgon hitreje raste kot upor. Povečanje vzgona z večanjem vpadnega kota ne sme presegati določene meje, ker bi sicer večji del moči motorja potrošili za premagovanje upora. Pri konstrukciji rakete je pomembna tudi oblika smernih krilc (stabilizatorjev) ter njihova namestitev na telo rakete (slika 20). Najpogosteje uporabljamo 3 ali 4 stabiliza¬ torje in jih vgradimo pod ustreznimi koti (slika 20). Vzgon je zelo pomemben dejavnik, zlasti za letenje letal in drugih letečih objektov, pri raketi pa je vzgon zlasti pomemben za sta¬ bilnost leta. Če bi na primer lansirali le raketni motor, bi se hitro začel obračati in padati, četudi bi motor deloval s polno močjo. Od aerodinamičnih lastnosti rakete je odvisno, kolikšna bo stabilnost leta ra¬ kete in izkoriščenost moči motorja. Stabil¬ nost leta dosežemo s pravilnim programi¬ ranjem vzgona. Na vsak del rakete deluje vzgon, točko, v kateri deluje celoten vzgon, pa imenujemo Slika 21. Stabilnost rakete med poletom center potiska. Pri telesu rakete z glavo brez stabilizatorjev je center potiska na oddaljenost 6/10 dolžine telesa merjenega od vrha navzdol. Center potiska stabiliza¬ torjev pa je v težišču stabilizatorjev, med¬ tem ko je center potiska cele rakete nekje med tema dvema centroma. Da bi bila raketa stabilna, mora biti center potiska celotne rakete pod težiščem telesa rakete, gledano od vrha navzdol. Ta pogoj je po¬ memben in ga moramo vedno upoštevati. Na sliki 21 sta prikazana stabilen in ne¬ stabilen let rakete. Pri stabilni raketi se Slika 22. Stabilizirajoči aerodinamični moment. Upor je označen s P x , vzgon s P z , rezultanta s P in hitrost z V 308 TIM 7 • 78/79 slučajni odklon od načrtovane smeri v toku leta zmanjša, pri nestabilni raketi pa se odkloni povečajo do popolne izgube zadane smeri. Kako deluje stabilizirana aerodina¬ mična sila, je prikazano na sliki 22 v treh možnih primerih. V prvem primeru je pri¬ kazan let brez odklona od zadane smeri leta, druga dva primera pa prikazujeta po¬ zitivni in negativni odklon od smeri leta. Na sliki je prikazan let stabilne rakete, ki ima težišče pred centrom potiska. Podobno lahko prikažemo tudi let nestabilne rakete. daljinsko vodenje _ Jan I. Lokovšek DODATKI ODDAJNIKA TIM XV »V« MEŠALNIK Uvod Vezje »V« mešalnika je namenjeno letalskim modelarjem, ki gradijo letalske modele z »V« repom. Do sedaj je v rabi več tipov Slika 24. »T« in »V« rep letalskega modela Z odklonom na kot alfa (pozitivnim ali ne¬ gativnim) se pa javlja aerodinamična sila P, ki teži, da obrne raketo v prvotno smer. Smer obračanja je označena z zavito pu¬ ščico. Iz slike se vidi, da je stabilnost od¬ visna od aerodinamične sile P in od oddalje¬ nosti med centrom potiska in težišča. Pri modelarskih raketah znaša ta oddaljenost od enega do dveh premerov telesa rakete. Pri pretirano veliki oddaljenosti med tema dvema točkama bo raketa prestabilna in bo njen domet manjši. mehanskih mešalnikov, pa tudi elektronskih ne manjka. Običajno je to dodatek sprejem¬ niku, velik in težak, s porabo in ceno sko¬ raj enak samemu sprejemniku. Ti mešalni¬ ki so imeli stalna ali pa stopenjsko spre¬ menljiva razmerja nastavitev velikosti hoda posameznih servomehanizmov in razmerja mešanja. Naše vezje pa je montirano v oddajniku in z njim zvezno nastavimo velikost hoda za vsak servomehanizem posebej in razmerje mešanja. Za to se poraba in teža sprejem¬ nika ne poveča, obenem pa lahko opravimo vse omenjene uravnave neposredno v letu! Za začetek moramo najprej spoznati osnov¬ no razliko delovanja krmilnih površin pri mo¬ delih s »T« in »V« repom. Pri »T« repu imajo krmilne površine ločene naloge, in sicer K1 za smer in K2 za višino. Nasprotno pri »V« tipu sodelujeta obe krmil¬ ni površini tako pri krmarjenju smeri kakor tudi višine. Razmere za posamezna povelja ilustrira slika 25. TIM 7 • 78/79 309 Slika 25. Lega krmilnih površin za različna po¬ velja modela z »V« repom Reševanje problema mešanja Če želimo narediti mešalnik, moramo zastav¬ ljeni problem rešiti najprej matematično (analitično), nato pa se lahko šele lotimo konstrukcije vezja. Vsi oddajniki dajejo namreč signal za kla¬ sični tj. »T« rep in zato je seveda potreb¬ na določena pretvorba signalov, katero bo¬ mo poskusili zapisati z matematičnimi izra¬ zi. Najprej izberemo simbole: a Odklon smernega krmila pri »T« repu (3 Odklon višinskega krmila pri »T« repu 7 Odklon krmilne površine K1 pri »V« repu lin 8 Odklon krmilne površine K2 pri »V« repu. Če pogledamo sliki 24 in 25, lahko zapi¬ šemo: 7 = (3 + a * 8 = |3 — a Ker imamo seštevanje (in odštevanje) odklo¬ nov, bi. končni odkloni lahko bili preveliki t.j. dva krat večji, kot npr. pride povelje za višino in smer hkrati. Zato naši formuli po¬ pravimo: 7 = 1/2 X (|3 + a) 6 = 1/2 X (p —a) Kasneje vgradimo še regulacijo velikosti hoda posameznega servomehanizma in re¬ gulacijo deleža v mešanju »višine« in »sme¬ ri«. Zopet izberemo simbole in omejimo njihove vrednosti: A ... regulacija velikosti hoda prvega servo¬ mehanizma (krmilne površine K1), ve¬ likost od 0,5 do 1,5 B ... regulacija velikosti hoda drugega ser¬ vomehanizma (krmilne površine K2), velikost od 0,5 do 1,5 C ... regulacija velikosti deleža smeri in vi¬ šine v mešanju, velikost od 0,3 do 0,7 To pomeni, da lahko reguliramo velikost ho¬ da servomehanizma od polovičnega (A = = 0,5; enako za B), prek normalnega (A = = 1) do povečanega za 'polovico. Podobno velja za C. Ko je C = 0,3, naj bo v krmar¬ jenju modela delež smeri 0,3; delež višine pa 0,7 in obratno! Prejšnji enačbi sta sedaj bogatejši: 7 = A [(1 — C) p + C X a] 8 = B [(1 — C) p — C X a] Takšno matematično (izvajanje je za marsi¬ koga dolgočasno, pa vendar potrebno, če ho¬ čemo konstruirati vezje mešalnika. Komur pa to dela preglavice, naj si zapomni le izraz na začetku, ki smo ga označili z zvezdico in je dovolj za samo razumevanje. Vidimo, da moramo rešiti probleme sešte¬ vanja, odštevanja in množenja. Poskusimo na podlagi naših zadnjih enačb narisati blok shemo na sliki 26. Na tej shemi predstavljajo simboli a, p, 7 in 8 odklone krmilnih površin in po vsakem bloku (računski operaciji) sem označil spre¬ membe npr.: a —> C X a —> (— Ca + (1 — C) X X p) A = 7 itd. V oddajniku pa bodo a, p, 7, 8 električni signali. Odločil sem se za enosmerne na¬ petosti, in sicer zato, da lahko uporabimo že znane elemente (analognih) računalnikov. Bistveni sestavni deli analognih računalni¬ kov so operacijski ojačevalniki in z njimi lahko enostavno realiziramo vse računske operacije, ki jih potrebujemo za izvedbo mešalnika. Opis delovanja Mešalnik bomo zgradili kot dodatek digital¬ nemu koderju in ga vgradili v oddajnik na 310 TIM 7 • 78/79 < “5 UJ > O a I I 6C 6b regulacija deleža mešanja regulacija velikosti hoda Slika 26. Blok shema mešalnika / / _ / podoben način kot vezje za regulacijo oblike hoda (eksponenciaI.no krmiljenje). Shema mešalnika je zato približno taka, kot jo prikazuje slika 27. Ta shema je seveda »električno« zapisana blok shema s slike 26, obenem pa sem tudi skiciral priključitev na digitalni koder. Poti glavnih (krmilnih) električnih signalov so narisane z debelo črto in prav tako so označeni posamezni signal) v posamezni liniji. V vezju so štirje operacijski ojačevalniki. Prvi služi za generacijo signala za nevtralni položaj, drugi je v vezavi množilnika z (—1), tretji in četrti pa sta v vezavi seštevalnika. Tretjemu in četrtemu lahko spreminjamo oja¬ čanje s potenciometrom P2 in P3, kar pred¬ stavlja zvezno regulacijo velikosti hoda (množenje z A oz. B) posameznih servome- hanizmov. Delež mešanja reguliramo z dvoj¬ nim potenciometrom P1. Ko je le-ta v srednjem položaju, sta deleža smeri in vi¬ šine enaka (0,5 in 0,5); v eni skrajni legi je delež smeri 0,3 ter višine 0,7; v drugi skrajni legi pa ravno obratno. V vezje vgra¬ dimo tudi dvojno stikalo S zato, da bomo TIM 7 • 78/79 31 1 »V« mešalnik po želji tudi izključili in v tem primeru mora vezje delovati normalno za »T« rep! Ko je stikalo sklenjeno, je mešal¬ nik vključen. Ko je stikalo odprto, mešanja ni, pač pa lahko nastavljamo velikost hoda posameznih servomehanizmov tudi še na¬ prej, in sicer s P2 za smer in P3 za višino. Potenciometer P1 naj bo takrat v sredini, ni pa to nujno. Kot smo dejali, deluje vezje z enosmernimi napetostmi in zato ga moramo vključiti v elektronika Božo Ropret ELEKTRONSKI PROGRAMATOR (2. DEL) Za drugi del sestavka o elektronskem pro- gramatorju nam je ostalo še programiranje in pa nekaj predlogov za uporabo programa- torja. Verjetno pa se ne bo težko spomniti še novih uporab. Programiranje bomo po¬ gledali kar na zgledu, da bo predstavitev čim enostavnejša in razumljivejša. Programiranje Kot zgled za programiranje nam bo služila predstavitev štetja v dvojiškem sistemu. Ta sistem ima le dve različni števili: nič in ena ter ga zato lahko predstavimo z LED diodami. Prižgana dioda pomeni »1«, ugasnjena pa »0«. Zaradi te enostavnosti se ta sistem tudi največ uporablja v računalništvu, ker je najlažje predstavljiv v elektroniki (nape¬ tost je ali je ni), števila do deset zapisana v dvojiškem sistemu so predstavljena v tabeli 1. vezje koderja podobno kot prej vezje za re¬ gulacijo oblike hoda. To povezavo izvedemo s pomočjo uporovnih delilniikov na izhodih operacijskih ojačevalnikov 3 in 4. Oba po¬ tenciometra (za smer in višino) za dajanje povelj pa zopet vežemo tako, da dobimo na drsnikih ustrezne enosmerne napetosti. Se¬ veda vgradimo tudi stikala za zamenjavo smeri hoda servomehanizmov, ki pa na sli¬ ki 27 niso narisana. Prihodnjič: gradnja in uravnava. desetiško dvojiško 1 0001 2 0010 3 0011 4 0100 5 0101 6 0110 7 0111 8 1000 9 1001 Tabela 1 10 1010 S programatorjem bomo simulirali štetje do 7, ker lahko to izvedemo s tremi LED dio¬ dami. Možno pa je tudi štetje do deset z dodatkom še ene LED diode. Diode bomo 312 TIM 7 • 78/79 priključili na izhode programatorja A, B in C. Vezje je narisano na sliki 15. Upori R služijo za omejitev toka skozi LED diode. Uporabili bomo tudi izhod D ter ga priključili na krmilni vhod Z. Ta povezava bo omogočila resetiranje programatorja. Ko bi programator prišel v osmo pozicijo, bi morala zagoreti četrta LED dioda, Ker pa le-te nimamo in želimo le štetje do sedem, potem na osmi poziciji resetiramo števec na ničlo. Programator potem starta zopet znova. Da bi lažje določili, kje v programskem polju bomo morali prispajkati diode, si bomo naj¬ prej sestavili tabelo (tabela 2). IZHODNE LINIJE -n Vhodne linije Tabela 2 Velike črke predstavljajo izhodne linije iz programskega polja, številke pa vhodne li¬ nije v programsko polje. Ena v tabeli bo pomenila diodo v presečišču vhodne in iz¬ hodne linije, ničla pa mesto brez diode. Naj¬ bolj desno mesto binarnega števila bo pred¬ stavljala dioda, ki bo priključena na izhod C. Zato diagram za povezavo programskega polja izgleda tako, kot je narisano v tabeli 3. Na D izhodni liniji je dioda na osmem me¬ stu in služi, kot smo že rekli, za resetiranje. Tabela 3 Za delovanje je potrebno le še prispajkati potrebne diode v programsko polje ter se¬ staviti vezje na sliki 15. Kontrolni vhod Y zvežemo na pozitivni pol napajanja, X pa na pozitivni pol ali na maso, odvisno katero hitrost štetja želimo. Ko želimo programator sprogramirati za nek nov problem, moramo kot sedaj za vsak korak (vhodno linijo) določiti, kateri izhodi naj bodo aktivni (»1«). Vse te podatke vne¬ semo v tabelo ter potem po tej tabeli zve¬ žemo programsko polje. Kontrolne vhode lahko krmilimo prek izhodnih linij (program¬ sko), s pomočjo stikal ali pa jih zvežemo fiksno na nivo »1« ali »0«. Uporabo flip-flopa, ki služi za čakanje na določen pogoj, bomo videli v enem od na¬ slednjih primerov. V nadaljevanju je narisanih nekaj predlogov za uporabo programatorja, z vsemi potreb¬ nimi načrti in tabelami. Light show Programator v tem primeru poskrbi za za¬ poredno prižiganje največ desetih žarnic. Pri tem se lahko sami odločite za vrstni red prižiganja in za dolžino enega koraka. Na vsak korak lahko priključite tudi več žarnic, odvisno od zmogljivosti triaka v krmilnem vezju. Na vsak uporabljeni izhod programatorja moramo priključiti krmilno vezje s triakom za krmiljenje žarnic. Teh vezij moramo imeti toliko, v kolikor korakih želimo prižgati žar¬ nice. Teoretično lahko krmilimo 10 takih vezij, vendar bomo pogledali primere za 4. Ta primer je bolj univerzalen, ker bomo uporabili tudi REŠET krmilni vhod. Na vsa¬ ko krmilno vezje bomo priključili tri žarnice po 40 W paralelno namesto ene, tako da bo skupno priključenih 12 žarnic. S posebno razporeditvijo dosežemo, da navidezno po¬ tujejo 4 goreče žarnice. S tem lahko ustva¬ rimo zanimive efekte v prostoru. Ponovno naj opozorim, da je dotikanje vezja po pri¬ ključitvi lahko nevarno, zato opozarjam na previdnost. Izboljšava Izhod F zvežemo na kontrolni vhod x. Diode prispajkamo na mesta tako, kot je prikaza¬ no v tabeli. S tem dosežemo, da je en korak TIM 7 • 78/79 3 1 3 Vezje kratek in drugi dolg pa spet kratek in dolg. Dolžine korakov so odvisne od taktnih ge¬ neratorjev programatorja. Elektronski budilnik Elektronski budilnik je kombinacija običajne budilke in pa programatorja. Naloga budil¬ ke je samo ta, da ob želeni uri sklene kon¬ takt. Ta pa povzroči, da se sproži progra- mator prek fiip-flopa. Ko programator pride v ničti položaj prek izhoda A, postavi flip- flop v tak položaj, da je na izhodu Q logič¬ na »0«. Logična ničla na kontrolnem vhodu Y pa ustavi programator, ki potem čaka. Ko budilka sklene kontakt, se flip-flop postavi v nasprotni položaj ter omogoči preskok na naslednji korak. V tem položaju in tudi v na¬ slednjih se prav tako preobrne stanje flip- flopa. Iz teh stanj premaknemo programator za en korak s tipko. Učinek takega vezja je tak, da se po vklopu signala iz ure vklopita zvonec in luč, po pritisku na tipko se vklju¬ čita radio in luč, po ponovnem pritisku igra le radio, potem gori le luč, po ponovnem pritisku pa vse ugasne, še en pritisk na tipko pa resetira programator na začetek, kjer zopet čaka na kontakt iz ure. Ti mer Opisani timer lahko služi za uporabo v tem¬ nici ali pa tudi drugje, odvisno od hitrosti taktnega signala. Kot indikator časa služi pri tem timerju stolpec iz LED diod, ki se za vsako časovno enoto (iz timerja) poviša za eno svetlo LED diodo. V stolpcu imamo 10 LED diod in čas naraščanja do maksimuma lahko umerimo na 1 s, 10 s, 10 min. S tipko rešet lahko vedno postavimo števec na za¬ četni položaj. Večji čas od 10 enot lahko dobimo tako, da štejemo, kolikokrat je že stolpec dosegel maksimum. Sprememba Možno je izdelati program tudi tako, da gori vedno le ena LED dioda in se pomika po 314 TIM 7 • 78/79 4ZV + - m + - ?0Cfl %T«O —in plemeni¬ tost ... A Bras ga je dregnil s komolcem in Krisova misel, ki bi bila sicer najbrž porodila kako neumestno vprašanje, je zamrla. »Poglej,« je dejal Bras. »Če se ne motim, pripada ta dežela možem v soteski pod na¬ ma. Tisti, ki s svojim mogočnim ladjevjem plujejo proti obrežju, so zavojevalci. Poča¬ kala bova tu in si ogledala to reč — bojim se, da bo hudo krvava, a tako bova vsaj po tej plati spoznala ljudstvo, proti kateremu se bomo kmalu morali bojevati za bodoč¬ nost naših otrok.« »Tudi oni imajo otroke, Bras,« je pripomnil Kris. 330 TIM 7 • 78/79 Bras ni rekel ničesar v odgovor in Kris je upal, da se natihoma strinja z njegovim namigom. Onstran, kjer so zavojevalci med divjim vzklikanjem zdaj bredli proti obrežju, pol¬ nem vlažnega, vdirajočega se peska, vihteč »orožje« nad glavami, je trenutek predtem še vladala smrtna tišina. Ta tišina se je počasi selila v sotesko pod Krisovim bing¬ ljajočimi nogami; kakor znanilka nečesa slabega se je sprehajala med možmi spodaj. Kris je zavzdihnil, zamahnil z roko proti do¬ lini in dejal: »Bras, mar res morava opazo¬ vati to reč? Saj veš, kako se bo končala. Teh tu spodaj ni več kot štiri tisoč, tistih tam čez pa je z onimi vred, ki so ostali na ladjah, najmanj sto tisoč. Rajši si oglejva še drugo stran planeta!« Pognal se je kvi¬ šku, se obrnil proti »Srebrni puščici« in pričakujoče pogledal Brasa. »Računalnik trdi, da to ni potrebno. Prav malo se razločuje od te strani, kjer sva zdaj. Počakala bova, Kris.« Ostala sta torej tam, visoko zgoraj med skalovjem, in čakala. Čakala sta dva dolga dneva. Opazovala sta, kako »sovražnik«, ko je govoril Kris, zaman skuša prodreti v sotesko. Ta je bila široka kakih tristopetdeset korakov in branilci so mogli razpostaviti po njej le petnajst bojnih vrst. Tik ob soteskinem ustju so oblikovali nekakšen klin, ki je imel podobno obliko kot topa konica »Srebrne puščice«. Kako dobro so se možje v soteski znali bojevati! Sovražni vojskovodje so pošiljali val za va¬ lom proti temu klinu, in val za valom se je ob njem razbijal in drobil — le nekaj deset korakov stran so obrežne čeri spreminjale morske valove v droben pršec, le malo proč je ležala prispodoba rohneče bitke ... Dva dni so torej možje v dolini zdržali vse silovite naskoke. Ob zori tretjega dne je Krisa prebudilo to¬ variševo šepetanje. »Pssst! ... Ne zgani se ... Poglej naokrog...« Kris si je pome! oči in zaslišal šum števil¬ nih drsajočih korakov. V jutranjem polmra¬ ku so se okoli njiju plazile skoraj neslišne sence. Ni jih bilo malo — zares, dalo bi se reči, da rastejo iz tal, je pomislil Kris. V ostrem kotu so se malo pod njima sence obračale in stopale proti nasprotnemu kon¬ cu soteske. »Dobro poglej,« je zašepetal Bras. »Ali vidiš tistega moža daleč pred vsemi drugimi, moža, čigar obrisi so se že skoraj izgubili v jutranjih meglicah?« »Komajda,« je odvrnil Kris. »Hrbet, Kris, ki bo zdaj zdaj izginil, je hrbet izdajalca,« je s skoraj jeznim glasom povzel Bras. »Videl sem ga, ko je šel mimo le kak korak proč od mene, in potem sem opazil, kako so oblečene prikazni, ki stopajo za njim. Tem sencam kaže pot mož, ki bi moral biti zdajle med svojimi ...« Kris se je stresel od občutka nelagodnosti. In če je do tedaj samo opazoval boj med tujima ljudstvoma — čeravno je bil s sr¬ cem, kot sleherno pošteno bitje, na strani tistih, ki jih je bilo manj in so se branili •—- bi se bil v tistem trenutku najrajši še sam vključil vanj. A spomnil se je 7. pravi¬ la, kot tudi nekaterih drugih, in se ugriznil v jezik, da bi svojega mnenja ne povedal Brasu. Čez čas, ko je še zadnja od prikazni izginila v srebrnikastih meglicah, ovijajočih ostre skalnate štrline, je Bras polglasno rekel ne¬ kaj, kar je Krisu zvenelo hudo žalostno: »Kris, pripravi se na zadnje dejanje te dra¬ me. Zavojevalci so prišli možem v soteski za hrbet in jih obkolili. To je konec.« Branilici so se dejansko znašli v smrtni pasti. Vendar so kljub temu poslali k njim glasnike (takih prizorov je bil Kris vajen iz zgodovinskih filmov, zato je tudi natančno razumel, za kaj gre) s pozivom na vdajo. Potem se je zgodilo nekaj, kar se je celo izkušenemu Brasu zdelo komajda verjetno: približno dve tretjini mož v soteski sta se vdali, ena tretjina pa je pod vodstvom tem¬ nolasega orjaka ostala v soteski. Ko so zadnji od tistih, ki se niso hoteli več bojevati, izginili sredi tujčevih vrst, so se zavojevalci z obeh strani začeli grozeče bli¬ žati bojevnikom črnolasega orjaka, vsaj za pol glave višjega od svojih srčnih mož. Po treh urah vročega boja so branilci sote¬ ske padli do zadnjega moža ... Bojišče je naposled obmirovalo, Bras se je ozrl proti gibkemu trupu »Srebrne puščice« in se z odločnimi koraki napotil proti njej. Kris mu je sledil in še enkrat je imel pri¬ ložnost občudovati neverjetno Brasovo spretnost, ko je ta v vodoravnem letu vodil njuno medzvezdno ladjo med pečinami. TIM 7 • 78/79 331 Visoko med oblaki je Bras izključil pomožne rakete in prepustil manevriranje glavnemu računalniku. Kris je nekajkrat odprl usta, hoteč sprego¬ voriti, a si je vselej premislil. Nato je Bras na vsem lepem rekel: »Kaj bi mi rad povedal, Kris?« »Nimam pravice, da bi poučeval tebe. Pa vendar — ati se ti ne zdi, da je to ljudstvo plemenito, če naj sodim po vrlih premagan¬ cih, in da ga nimamo pravice uničiti?« V odgovor se je Bras sklonil proti armaturni plošči in odločno rekel: »Obema računalnikoma. Izbrišite vse podat¬ ke o najbližjem planetu.« Potem je dolgo strmel skozi lino v brez- brežno vesolje, medtem ko je Kris ob njem drhtel od občudovanja. Naposled se je Bras zazrl vanj, dolgo mu je strmel v očarane oči, potem pa rekel: »Kris, dobro veš, da sem si jaz podatke zapomnil. Upajva, da je še druga možnost. Če ne najdeva še enega ustreznega planeta, bomo morali priti sem ...« Kris pa je slutil, da bo Bras našel drug soroden planet, če ta seveda sploh je. In na lepem je postal prepričan, da v tem mo¬ gočnem vesolju skoraj ne more biti drugače. Ko je kradoma poblisnil z očmi proti Braso- vemu obrazu, ki je znal vselej tako dobro skrivati čustva, je razumel tudi to, zakaj moža ob njem kličejo Veliki Bras. »Srebrna puščica« je z največjo mogočo hi¬ trostjo drvela v neznano ... Zgodovinopisje zatrjuje, da je bila 480 let pr.n.št. znamenita bitka pri Termopilah — »Toplih vratih«. Tam so se takrat združene grške čete bojevale proti neznanski premoči perzijskih zavojevalcev. Ožino pri Termopilah so branili Špartanci, Tespijci in Tebanci. Perzijce je vodil častihlepni kralj Kserkses. Številčno razmerje sil je bilo 3000 — 4000: : 100.000 v korist napadalcev. Ob zori tret¬ jega dne je izdajalec Ephialtes popeljal del perzijskih osvajalcev čez skalovje nad so¬ tesko — za hrbet svojim rodnim bratom. Po krajšem pogajanju so se tebanske in tes- pijske čete vdale, »noro« pogumni kralj Leonidas pa se je s svojimi Špartanci bo¬ jeval do smrti. Žrtev se je izplačala — v pomorski bitki pri Salamini istega leta so Grki morebiti ravno zaradi te velike žrtve prizadejali Perzijcem strahoten poraz. Leonidas, ki so mu Grki pozneje postavili spomenik, še danes velja za največjega do¬ moljuba. Pri tem je zanimivo naslednje: Vsi pomemb¬ ni zgodovinarji poudarjajo, da je Leonidas rešil Grčijo pred perzijskimi zavojevalci. Nihče med njimi pa prav do danes ni za¬ pisal, da je s svojim plemenitim dejanjem rešil tudi vso Zemljo pred pogubno invazijo iz vesolja. mali oglasi Ugodno prodam veliko materiala za HO sistem, ki ga izdeluje Mehanotehnika. Naprodaj imam: potniško postajo, tovorno postajo, vikend hiši¬ co, hotel, 25 ljudi, 2 kretnici, veliko tirov, smre¬ čico, drevo s sadjem, 5 tovornih vagonov, 3 potniške, 1 parno lokomotivo s tenderjem, 2 diesel lokomotivi. Prvemu kupcu pošljem veliko gramofonsko ploščo in vijake za pritrjevanje ti¬ rov. Tistemu pa, ki bo kupil največ materiala pa podarim 2 veliki plošči in lokomotivo (po¬ trebno manjšega popravila ter tipkalo za kretni¬ ce}. Ponudbe pošljite na naslov: Matjaž Mirt Vel. Podlog 14 68273 Leskovec pri Krškem Prodam 14-kanalno napravo za radijsko vodenje, 27 MHz, FM 14 S »Graupner« in model jadral¬ nega letala. Otokar Hluchy Pokopališka 1 61000 Ljubljana Tel. 43-055 Prodam smučke (znamka CR CR1STALL, dolge 170 cm), vezi MARKER (M3), pancerje št. 91/2 ter palice in očala. Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Goran Živkovič Kidričevo naselje 24 66230 Postojna Prodam načrte RC maket letal: MUSTANG P51B&D, razpon kril 1550 mm (120,00 din), SPITFIRE 1A, 1640 mm (120,00 din); FVV190A-4, 1524 mm (120,00 din); S.E.5A, 1346 mm (120,00 din); PIPER SUPER CUB, 1070 mm (75,00din); YAK 9, 1276 mm (75,00 din) itd. Na željo poš¬ ljem seznam. Na razpolago imam tudi več shem elektronskih naprav (RC oddajniki, servo elek¬ tronika, itd.) kakor tudi tiskana vezja za neka¬ tere teh naprav. Prodam tudi 6-kanalni RC spre¬ jemnik za 27 ali 40 MHz (700,00 din). Kupim starejše diesel ali motorje s svečko. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov: Andrej Nemec Plečnikova 4 62000 Maribor 332 TIM 7 • 78/79 Prodam čisto nov gramofon »Iskraphon 1005« z zvočnikom z izhodno močjo 3 W. Kupcu pridam nekaj plašč zastonj. Cena znaša 2.100,00 din.. Kupim pa dobro ohranjen žepni radijski spre¬ jemnik. Bojan Kajtna Podvine 28 61410 Zagorje Kupim naslednji material: upore 56 Q (1 kos), 1 Q (1 kos), 4,7 K (1 kos), 50 K trimer potencio¬ meter (1 kos), transistorje: BC 108 (2 kosa) in integrirano vezje TBA810 (1 kos). Igor Lombar Kosovelova 4 66210 Sežana Tel. (067) 73-250 Prodam radiokasetofon »TEXELEKTRO« tip SK 6001. Cena po dogovoru. Kupim pa Tim letnik 75/76. Miran Nagode Gregorčičeva 6 61370 Logatec Prodam računalnike TEXAS TI-30. Računalnik ima 47 funkcij. Prilagam tudi tovarniška navodila za uporabo. Računalniki so skoraj novi. Cena je 1.000,00 din in ustrezajo po funkcionalnosti sre¬ dnjim šolam. Prav tako prodam tudi nove tran- sistorske sprejemnike SOLID STATE za 250,00 din. Stanislav Dominko Renkovci 125 69224 Turnišče Prodam popolnoma nov prototip RC avtomobila z motorjem Super Tigre X21 car. Starter, aku¬ mulator 2, 6, 12 V. Jadralno RC letalo. Trup RC aviona Super Sicroly. Dodam tudi nekaj goriva. Cena po dogovoru. Branko Grad Gradnikova 75 64240 Radovljica Prodam RC napravo SIMPROP ALPHA CONTEST 4 (oddajnik, sprejemnik, akumulatorja, 2 servo- motorja CONTEST SPEED in 1 servomotor TINY- C). Priložim 10 plošč balse 1,5 mm, nov motor¬ ček SUPER TIGRE 5,8 cm 3 , 0,7 PS. Cena 6.500,00 din. Dejan Bračko Beethovnova 9 61000 Ljubljana Tel. 21-201 Prodam nekaj delov za Mehanotehnikino avto¬ cesto. Ravnih 6, krivih — ovinkov 10, 5 podstav¬ kov, 20 ograj, 50 sponkic, en vozen avtomobil¬ ček in dva pokvarjena z rezervnimi deli. Cena je 350,00 din. Prodam še 14 stripov za 70,00 din. Kupim pa posodo za akvarij velikosti okoli 70 x 35 X 35 cm. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Ljubo Prešern Tavčarjeva 3 62310 Slov. Bistrica Tel. (062) 811-450 Ugodno prodam: digitalno ročno uro quartz 3, majhen ročni primež, pištolo za spajkanje ELTO 100 W, žepni računalnik Texas Instruments Tl 30, spajkalnik ERSA Multitip 6 V, 15 W, star TV spre¬ jemnik (dela), elektromaterial: Elko kondenza¬ torji 100 nF 15 V, 100 nF 6 V, 7 jxF 35 V, 2,2 p,F 25 V, keramični kondenzatorji 100 pF 400 V, 270 pF 1,5 kV, transistorje 2N3055, BD 24 OA (RCA), 2N2905A (ITT), BC 235A (Iskra) ter diode BAY 80 (ITT), motorček (220 V, 50 Hz) za 50,00 din, ogledala 75 x 145 mm, transformator 12 V z usmernikom, primeren za male železnice in transformator za signalizacijske naprave 220 V/5-8-12 V. Dušan Šinkovec Melikova 31 61000 Ljubljana Prodam visokoohmske slušalke za 70,00 din, 2 zvočnika 3 W, 4 Q za 50,00 din kos, Neptun 4,5 V zunanji za 150,00 din, 4,5 V motorček s 3 prenosi in podstavkom za 60,00 din. Vse je zelo malo rabljeno in dobro ohranjeno. Jože Šmigoc Grad 37 64207 Cerklje Prodam radio-kasetofon star 13 mesecev, pony expres (letnik 74), servisno obnovljen, žepni radio AKUR (zunanji mikrofon) ter pokvarjen gramofon ISKRAPHON 1005. Vse cene po dogo¬ voru, plačevanje lahko tudi na obroke. Robert šoštič Na tratah 11 68000 Novo mesto Prodam načrte za naslednje naprave po 30,00 din kos: namizna digitalna ura, oddajnik za lažje iskanje rakete in preizkuševalec transistorjev in diod ter polaritete. Prav tako prodam tudi načrte, objavljene v Timu št. 4. Zbirka vseh načrtov (vvalkie-taikie, oddajniki itd.) pa velja 100,00 din. Zaželeno predplačilo. Dobava takoj. Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje Prodam radijske komande znamke SIMPROP AM 7 s štirimi servo motorji. Cena po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Peter Janežič Kovinarska 15 61240 Kamnik Prodam 34 krivih in 14 ravnih tirov kos 3,00 din, 1 ročno kretnico 35,00 din, lokomotivo Pennsyl- vania 120,00 din, 1 vagonček 10,00 din, zvočnik 15 Ohmov 3W za 35,00 din, zvočnik 8 Ohmov 0,4 W za 20,00 din, 2 transistorja AC 550 kos 9,00 din, 2 transistorja AF 260 kos 9,00 din, 1 transistor AC 542 8,00 din, 2 potenciometra 500 K Lin kos 10,00 din. Kupim pa načrt dvo- ali večkanalnega light shovva. Pismene ponudbe! Vinko Žerjav Na gaju 29 61210 Ljubljana-Šentvid TIM 7 • 78/79 333 Prodam vrtilni kondenzator 2 X 500 pf za 20,00 din, elektromotor 36 V — 20 A — 400 W ali 60 V — 12 A — 400 W za 250,00 din in elektromotor 12 V — 20 W s prenosom 1 : 100 za 100,00 din. Aleš Golob Šmihelska c. 18 68000 Novo mesto Prodam integrirano vezje AY 3—8500 — primer¬ no za gradnjo TV iger za 300,00 din. Branko Markeljc Grivška pot 3 A 65270 Ajdovščina Prodam kitaro, staro manj kot dva meseca z najlonskimi strunami, kupcu dodam tudi nove kovinske strune, dva 25 W zvočnika, 4 nove ne¬ rabljene 8 mm super filme — risanke, avto Servo BMW TURBO, dvojna avtosteza Mehano- tehnika s transformatorjem, dve lokomotivi po HO sistemu in posterje od STATUS QUO. Vse cene po dogovoru. Vlasto Vardjan Mariborska 24 61113 Ljubljana Telefon 344-630 Prodam smuči BLUE FLEX (150 cm) za 300,00 din, s polavtomati 450,00 din, pancerje (visoke) za 450,00 din, detektor DET-1 za 100,00 din, ka¬ setofon (potreben lažjega popravila) za 400,00 din in pištolico za rezanje stiropora za 50,00 din. Kupim pa dobro ohranjene avtomate TYROLIA 150. Cena naj se giblje med 500,00 do 600,00 din. Ponudbe pošljite na naslov: Miško Djurica Kajuhova 3 62250 Ptuj Telefon (062) 771-103 Kupim ploščice tiskanega vezja in 2 servome- hanizma SANVVA IC z elektroniko, načrte dvo- kanalnega in trikanalnega RC sistema, fotoupor LDR 3 ali podobnega, pertinaks 10X10 cm in kolesa RC avtomobilov. Ponudbe pošljite na naslov: Franc Kužnar Strmec 6 63252 Rogatec Prodam ali zamenjam blic za fotoaparat, ter še naslednje priloge: MODEL »A«; METEOR »K«; PANTER S001 M 1 : 1; SPACE SHUTTLE; MU¬ STANG P-51 D, pa še 25 številk Timov ter knjigi Elektrotehnika v slikah in Elektronika v slikah. Ponudbe pošljite pismeno na naslov: Branko Planinc Anovec 10 68270 Krško Prodam kalkulator CANON PALMTRONIC F-AI SCIENTIFIC za 2.000,00 din — 24 operacij, VOLT, OHM, AMPER, DECIBEL METER za 1.200,00 din, digitalno ročno uro za 500,00 din, stereo avto kasetofon za 1.200,00 din, elektromotorčke vseh znamk po 70,00 din kos. Alan Železnik Goriška 1 66330 Piran Kupim načrte za izdelavo maket in vse vrste materiala za železnico po N sistemu. Božidar Klenovšek Orehovo 14 68290 Sevnica Prodam RC napravo znamke VARIOPROP 12 S, zraven je C 05 Micro servo, 2 sprejemnika MINI SUPERHET, 2 8-kanalna dekoderja, 2 akumulator¬ ja, 2 stikali, oddajnik in polnilec, 2 motorčka OS MAX 20 RC — 3,24 ccm na svečko, WEBRA 2,5 ccm s kompresijskim vijakom in ročko za vezane modele. Cena po dogovoru. Marko Kljajič Gradnikova 3 64000 Kranj Prodam nov servomehanizem VARIOPROP MI¬ CRO SERVO 05 brez elektronike, integrirani vezji UAA180 in LM 381 ter hi-fi slušalke BEYER DT 440 (2 X 600 Q, 20—20.000 Hz, k = = 1 %). Srečko Hravc Hotinja vas 15 62312 Orehova vas Prodajam kvaliteten astronomski daljnogled, še nerabljen. Ima 50-kratno povečavo ter stojalo, ki omogoča horizontalno in vertikalno nastavitev. Daljnogled je izdelek Vege, podjetja za izdelavo optičnih naprav. Vrednost 900,00 din. Prednost bo imel tisti, ki se bo najprej oglasil na moj naslov: Vlado Blaguš Cesta V. št. 1 63320 Velenje Prodam 6 elektromotorčkov. Prvi je naše izdelave, skoraj nov in dobro ohranjen. Cena je 100,00 din, drugi JOHNSON, cena je 120,00 din. Nasled¬ nja sta italijanske izdelave — cena obeh je 120.00 din. Ostala sta še 2 japonska — cena obeh skupaj je 180,00 din. Vsi so dobro ohra¬ njeni. Kdor kupi vse skupaj, ceno znižam na 450.00 din. Prodam tudi športno ladjico B-21 — cena 200,00 din. Jordan Polanc Otlica 44 65270 Ajdovščina Razprodaja materiala: upori, diode, transistorji, greci, tastature, kondenzatorji itd., literature, kot so katalogi: Conrad, Philips, Balu, Trend, Dahms, Volkner itd., katalogov za daljinska vodenja in materiala za samogradnjo. Zglasite se lahko osebno ali telefonsko na (061) 811-106, int. 215 dopoldne, osebno pa popoldne. Marjan Fedran Dolenja vas 12 61410 Zagorje ob Savi 334 TIM 7 • 78/79 zanke in uganke Pavle Gregorc KRIŽANKA »ZVEZDARNA« VODORAVNO: 1. vsota stranic geometrijskega lika, 5. iz premoga narejeno visokokalorično go¬ rivo, 8. kemični znak za natrij, 9. središče naše¬ ga planetnega sistema, 12. ime črke L, 13. krilo rimske legije (naprej in nazaj se bere enako), 15. bogastvo gozdov, 16. model Gitroenovega vozila, ki ga izdeluje tudi »Tomos« iz Kopra, 17. vojaško oklopno vozilo, 19. del imena pred nekaj leti umrlega istrskega pisatelja (Viktor Car), 20. nauk o proučevanju zvezd, pri katerem znan¬ stveniki uporabljajo tudi objekt, ki ga prikazuje križanka, 22. kontakt, spoj, 23. elektronska na¬ prava za daljinsko ugotavljanje predmetov. NAVPIČNO: 1. znamenit grški kipar iz 5. stol. pr. n. š. (iz istih črk kot SONATA), 2. cenen material v vrečah za obtežitev zrakoplovov, 3. ime črke S, 4. zadetek pri nogometu, 5. srednji del besede OKER, 6. veda o sestavi, razkrajanju in spajanju prvin, 7. drugo ime za polža, 10. žlahtni plin, ki ga uporabljamo za razsvetljavo in reklamne napise, 11. kemični znak za cezij, 14. pripadniki zahodne skupine starih Slovanov, 16. organska spojina, ki jo dobimo iz amoniaka s tem, če enega ali več atomov nadomestimo z acili, 18. največji jadranski otok, 19. 'ime pevke narodne glasbe Prodnikove, 21. oranje. 1. Slavni nemški fizik je postavil dva važna zakona v elektrotehniki. Eden od njiju, ki po¬ daja razmerje med jakostjo toka, napetostjo in uporabnostjo prevodnika, je osnovni za¬ kon elektrotehnike. Kakšna sta ime in pri¬ imek tega fizika? 2. Kako se imenuje naprava na podmornici za opazovanje nad vodo? a) episkop b) periskop c) diaskop 3. S katero grško črko označujemo v matema¬ tiki konstantno Ludolfovo število (3,141593)? a) omega b) ro c) pi 4. Kako imenujemo v astronomiji dozdevno pot Sonca na nebesnem svodu v enem letu ozi¬ roma ustrezno ravnino tira žemlje? a) ekliptika b) orbita c) faza 5. Kako se imenuje navpična projekcija (»po¬ gled od spredaj«) pri tehničnem risanju? a) prerez b) naris c) tloris 6. Kakšen naziv ima kraj v globini zemeljske skorje, od koder izhajajo potresi? a) epicenter b) zenit c) hipocenter 7. Kako se imenuje plast transistorja, ki od¬ daja elektrone? a) baza b) emitor c) kolektor 8. Kako imenujemo krivuljo, ki na kartah ali diagramih veže točke enakega tlaka? a) abscisa b) ordinata c) izobara 9. Katera je najboljša železova ruda? a) hematit b) magnetit c) limonit 10. Kako se imenuje krivulja v ravnini, geome¬ trijsko mesto točk, za katere je vsota raz¬ dalj od dveh stalnih točk stalna? a) elipsa b) hiperbola c) krog 11. Kateri fotografski filter zadržuje modro in vijoličasto barvo? a) oranžni b) modri c) rumeni Med tremi navedenimi odgovori pri vsakem vprašanju, je le eden pravilen. Če boš poiskal pravilne odgovore, bodo dale začetne črke pri¬ imek fizika pri prvem vprašanju in ostalih pra¬ vilnih odgovorov priimek ameriškega atomskega fizika, »očeta« prve atomske bombe, ki je eks¬ plodirala 16. julija 1945 v Los Alamosu v ame¬ riški zvezni državi New Mexico. Slavni znanst¬ venik, dobitnik Fermijeve nagrade za fiziko leta 1963, je umrl v starosti 62 let (dr. Robert). TIM 7 • 78/79 3 35 NAGRADNA KRIŽANKA »BALON« VODORAVNO: 1. kontakt, spoj, 5. škodljiva žu¬ želka, ki živi pod zemljo in se hrani s korenina¬ mi rastlin, 7. naprava za oddajanje ali sprejema¬ nje elektromagnetnih valov, 8. kemični znak za lantan, 9. soglasnika v besedi JAMA, 10. kratica za »vojna pošta«, 12. priroda, 15. drugo ime za med, 17. veznik, 19. drugo ime za rastlino pla¬ niko, 22. reklamni lepak. NAVPIČNO: 1. ljubka gozdna žival, 2. kradljivec, 3. to, kar imamo poleg priimka, 4. jezdna žival, 5. zračno vozilo, ki ga prikazuje slika križanke, 6. železniška zapornica, 10. izvrtana luknja, 11. ladja, ki jo ženejo parni batni stroji ali parne turbine, 13. vrhunski športnik, 14. kratica za »vršilec dolžnosti«, 16. težko strelno orožje, 18. gibajoči se del stroja v valju, 20. kratica za »člen«, 21. kemični znak za kalcij. NASPROTJA MRAZ. STATOR . HIPOCENTER. KORENJENJE. BELINA . KATODA. Vsaki gornji besedi poišči njeno nasprotje. Ob pravilni rešitvi dajo začetnice novih besed, bra¬ ne navpično, velik rudnik svinca in cinka v avto¬ nomni pokrajini Kosmet. ZLOŽENKA LEV + LINA PREK + ENA TOP + NIT KROM + LOP ANT + KEMIJA ETER + PIR Vsaki od navedenih besed na levi dodaj po eno od besed na desni, ki so sedaj podane v napač¬ nem vrstnem redu. Tako boš dobil nove besede znanega pomena. Če si poiskal prave dvojice, ti morajo dati zadnje črke novih besed, brane po vrsti navzdol, drugo ime za napravo. DOPOLNJEVANKA I-VOR, HLO-- —, O-ITEV, M-ŠČE, — -ERO, BA-A, PR-OR, — —-RIJ. Črkovne skupine DOVINA, JEZ, NAN, OST, OSTI, SAMA, ZGO in ZNAN uvrsti na črtice tako, da skupaj z že vpisanimi črkami dobiš besede zna¬ nega pomena. Po vrsti brane dodane črke na črticah dajo misel francoskega filozofa Augusta Comta. REŠITVE IZ 6. ŠTEVILKE NAGRADNA KRIŽANKA (vodoravno): stražar, trajekt, igrica, tipka, sod, ajd, člen, KB, škaf, era, rana, Stol, anali, Rezi, tek, niz, okov, lina, Norton, gad, Azijka, omet, IK, ralo, Lokrum, el, LA, liter, Ngami, sin, Be, jamar, Angola, Emica, da, pol GLAVE IN REPI: 1. č-igra, 2. lo-puta, 3. ve-šala, 4. kov-Nica, 5. a-Roma, 6. ve-Riga, 7. Lič-Anka, 8. trop-i, 9. kolo-na, 10. klan-je, 11. rake-v, 12. Mena-m, 13. Prek-is, 14. Anti-li. Misel: Človekova veličina je v misli. NASLOVNICA: Ati Kurt Areh — arhitektura. IZPOLNJEVANKA: 1. pištola, 2. žarnica, 3. celin¬ ka, 4. čeladar, 5. Segedin, 6. Alojzij, 7. Tolstoj. Končne rešitve: železo, paladij, iridij. VINSKA SODA: Soda držita 17 in 51 litrov. PREMEŠANE ČRKE s popravo: V.: tole meri — voltmeter, I = T. KATERI VTIČ JE PRAVI: Dekle mora vključiti vtič, označen s črko C. RAREBUS: glicerin-(rin)g, lice — črke v oklepaju dodamo na koncu. ŠTEVILČNICA: Ključ: češplja, trinog, udav. Mi¬ sel: Na napačno vprašanje je tudi pravilen od¬ govor vedno napačen odgovor. PALINDROMNI REBUS: mleko — okel M, brano nazaj. TIMOVI NAGRAJENCI: 1. Tonči Ramšak, Žerjav 68, 62393 Črna na Ko¬ roškem 2. Marijanka Janeš, Hrvatska 3, 61337 Osilnica 3. Peter Čemas, Preloka 62, 68344 Vinica pri Črnomlju 336 TIM 7 • 78/79 Pavle Gregorc nagradna križanka