Ptuj, petek, 15. julija 2005 letnik LVIII • št. 48 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Pomirjujoie varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo. Dominico d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 liiiihidiit SkupMpraate 4Í - 6.71/1«) knL Bmi^ COť 122 -161 gft^ Mi že nabiramo kondicijo! Kaj pa vi? mara še 47 dni www.perutnina.com Fredi Kmetec, novi predsednik ŠZ Ptuj Stran 16 Štajerski e o Foto: Črtomir Goznik Aktualno Slovenija o SIB-ovi dolžniki razočarani nad novo vlado Stran 3 Po naših občinah Majšperk o Je na jemnina za javna zavoda nezakonita? Stran 4 Po naših občinah Ormož o Župan zavrnil pobudo opozicije o referendumu Stran 4 Politika Leskovec o Da bodo tudi v Ljubljani spoznali Haloze Stran 5 Po naših občinah Podlehnik o Ni jasno, kdo pije in kdo plača Stran 11 Reportaže Burghausen o Ko mesto živi z zgodovino Stran 21 Sport Nogomet o Dres s številko 77 so arhivirali Stran 15 9770040197060 Uvodnik Razklanost zaradi evrov Tema številka ena na Ptuju so trenutno regije, dve ali tri kohezijske regije in 12 ali štirinajst razvojnih. Tudi ta konec tedna bo minil v znamenju te razprave. Podpisnikov na vabilu za današnjo razpravo v Slavnostni dvorani ptujskega gradu je veliko, skoraj dvajset, nikjer pa ni zapisano, s kom bodo vodili pogovor ali pa bo to še en pogovor več med že prepričanimi. Štirje s Ptujskega, ki zasedajo visoke položaje v vladi oziroma parlamentu, toliko jih Ptujsko še ni imelo pri oblastnem koritu, sicer poudarjajo, ko jih po-zovejo, da regija Spodnje Podravje kljub temu, da je zdaj ni v zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ni ogrožena. Ptuj bo središče regije, potrebno pa je počakati na zakon o pokrajinah, ki bo prišel na svetlo predvidoma konec leta. Nihče v tem trenutku pa temu okolju, ki je odločeno imeti svojo regijo, da se bo lahko hitreje razvijalo, ni še nalil čistega vina o tem, zakaj 13. in 14. regija že sedaj ne moreta biti zapisani v zakon. Pri kohezijskih regijah se bolj ali manj ve, da je decentralizacija tista, ki vodi do več evrov. Če nam ne bo uspelo Slovenije razdeliti na regiji, bomo izgubili nekaj deset milijard tolarjev letno ali do štirideset odstotkov sredstev iz naslova kohezijske politike. To je veliko, če vemo, da sedaj Slovenija namenja regionalni politiki le dve milijardi tolarjev. V primeru delitve na dve regiji bi vzhodni del države dobil veliko več evropskega denarja, za del, ki ne bo upravičen do polnega koriščenja evropskih sredstev, bo morala poskrbeti država s proračunskimi sredstvi in ukrepi ekonomske politike, da bo dosežen uravnotežen regionalni razvoj na območju celotne države. Evropska uredba je zelo jasna glede velikosti regij, v eni naj bi živelo 800 tisoč prebivalcev. Tudi zato naj bi bili dve regiji realnost, ker naj bi vsaj na začetku črpanje evropskega denarja potekalo bolj centralistično. Resnici na ljubo pa bi Sloveniji največ denarja prinesla ena regija, a so sepogaja-nja o novi finančni perspektivi junija neuspešno končala. Zato je potrebno zdaj hiteti, vprašanje pa je, ali se v tej naglici ne bomo spotaknili sami? Majda Goznik V zvezi s tem je bil na ministrstvu za obrambo sprejet projekt Provoj - profesionalizacija vojske, znotraj katerega potekajo posamezni podprojekti. Iz občin na Ptujskem želijo pridobiti več mladih, starih do 25 let, ki se bodo odločili za popolnjevanje poklicne vojske, možnosti pa so tudi v popolnjevanju pogodbene rezerve in v okviru prostovoljnega služenja vojaškega roka. Doslej so prejeli le 24 kompletnih vlog, kar je relativno malo, iz občin Trnovska vas, Podlehnik, Hajdina nobene, kar bi moralo občine na nek način spodbuditi, da bi se tudi same angažirale, da bi se čim več njihovih ljudi zaposlilo, saj socialne dajatve za nezaposlene niso majhne. Kot je povedal stotnik Branko Bratkovič, se v Sloveniji že od leta 2003 izvaja načrtno zaposlovanje za dolžnost vojaka. Kandidati, ki se želijo zaposliti v SV, morajo imeti najmanj IV. ali V. stopnjo šolske izobrazbe, zaželeni so tehnični poklici glede na predvideno uvajanje novitet v oborožitvi. Kot poklicni vojak sklene pogodbo za pet let, ki jo lahko podaljšuje do 40. leta starosti. V okviru projekta Pro-voj je predvideno, da bo stalna sestava SV štela 8500 poklicnih vojakov. Slovenija se je odločila za majhno, dobro izurjeno in opremljeno vojsko, ki bo sposobna za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe kot članica OZN in v okviru EU in NATA, je Markovci • Zupani o kohezijskih in razvojnih regijah O regijah razprave še niso končali Župani Spodnjega Podravja so se na julijskem kolegiju sestali v prostorih občine Markovci. Pridružila sta se jim tudi poslanec DZ Branko Marinič in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Franc Pukšič. Markovci • Popolnjevanje SSV Več vojakov s Ptujskega Julijskega kolegija županov Spodnjega Podravja v Markov-cih, ki je bil 8. julija, sta se udeležila tudi Stanko Meglič, direktor Uprave za obrambo Maribor, in stotnik Branko Bratkovič iz skupine za pridobivanje kadrov Maribor. Župane sta seznanila s projektom popolnjevanja Slovenske vojske. povedal Stanko Meglič. Do leta 2010 naj bi ob 8500 vojakov stalne sestave SV imela tudi 4500 pogodbene rezerve. Pogodbeni pripadnik rezerve SV je lahko vsak državljan ali državljanka RS, ki se za to odloči prostovoljno. Za opravljanje vojaške službe v rezervi sklene pogodbo za pet let, ki jo lahko podaljšuje. V tem času pogodbeni pripadnik mesečno prejema približno 28.800 tolarjev, skupaj s plačili za usposabljanje pa letno okrog 360 tisoč tolarjev, za kar mu ne bo potrebno plačati dohodnine. Letno usposabljanje praviloma ni daljše od 30 dni. Slovenski državljani in državljanke v starosti od 18 do 27 let, ki še niso odslužili vojaškega roka, pa se lahko odločijo tudi za prostovoljno služenje vojaškega roka, ki traja tri mesece. V tem času dobi kandidat 140 odstotkov minimalne plače ali okrog 160 tisoč tolarjev. Izvaja se v vojšnicah v Bohinjski Beli, Murski Soboti, Novem mestu in Postojni. Prostovoljno služenje se bo letos pričelo 19. septembra, prijave sprejemajo do 15.avgusta v izpostavah Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica ter v pisarnah v Pesnici, Rušah, Lenartu in Ormožu. Vojaki prostovoljci bodo po uspešno končanem usposabljanju imeli prednost pri zaposlitvi v SV in pri vključitvi v pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. MG Po informacijah poslanca DZ Mariniča o pomembnejših točkah dnevnega reda zadnje seje državnega zbora pred počitnicami so največ razpravljali o spremembah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Tudi v tej ročki dnevnega reda se je oglasil Branko Marinič, ki je poudaril, da bo politično vprašanje ustanav ljanja pokrajin prišlo na dnevni red ob koncu leta, ko naj bi službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predstavile celoten paket nove zakonodaje, morda tudi predlog za spremembo ustave. »Poudariti moram, da predvidene delitve Slovenije na dve kohe-zijski regiji ne smemo mešati z ustanavljanjem pokrajin. Kar pa zadeva dve kohezijski regiji, je potrebno povedati, da imajo v povprečju vse evropske pokrajine več kot 800 tisoč prebivalcev, zato Slovenija ne more biti izjema. Kot izjeme so bile v preteklosti določeni le Ciper, Malta in Luksemburg.« Ptujski župan dr. Štefan Čelan je še vedno prepričan, da predvidena delitev Slovenije na dve kohezijski regiji in znotraj istega zakona delitev na 12 statističnih regij pomeni za to območje korak nazaj, s tem zakonom se izriva funkcionalno zaključena regija, ki ji jo je to območje že izbojevalo. Spodnje Podravje si zasluži svojo razvojno regijo. Franc Pukšič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, v prejšnjem mandatu tudi poslanec Državnega zbora, ki je sodeloval na 36. seji DZ 14. junija lani, ko je bila pod točko sedem predvidena razprava o predlogu zakona o treh kohe-zijski regijah in 14 razvojnih, v katerem je bila tudi regija Spodnje Podravje, a je vladajoča Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan dr. Stefan Celan s papirji, ki dokazujejo, da s spremembami zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Spodnje Podravje izgublja; ob njem poslanec Branko Marinič, ki poudarja, da kohezijske regije ne gre mešati z ustanavljanjem pokrajin. koalicija izglasovala njegov umik. V času glasovanja je bila prisotna tudi poslanka s Ptujskega Lidija Majnik, ki pa se ni opredelila, Franc Pukšič je glasoval proti umiku točke. Od navzočih 67 poslancev jih je bilo za umik 32, proti jih je glasovalo 27. Vprašal je, zakaj, ko je bilo možno dvigniti vik in krik, se to ni zgodilo.Tudi Franc Pukšič je prepričan, da bo Republika Slovenija razdeljena na 14 pokrajin, zakon o pokrajinah bo še letos šel v parlamentarno proceduro. Franc Pukšič je predlagal, da bi v sklepe petkovega kolegija županov morali vpisati tudi sklep o tem, da je v Spodnjem Podravju sedež razvojne regije. »Stopimo skupaj, ne tako kot zadnje dni, ko se deluje destruktivno, s tem ne bomo dosegli nič.« Anton Butolen, župan občine Žetale, je spomnil, da smo lani praznovali 30 let skladnega regionalnega razvoja, ki pa je v tem času po- Odgovornost za regijo v celoti v rokah SDS Anton Butolen, tudi nekdanji poslanec LDS, je uvodoma nejevoljen povedal, da se v dveh letih in pol njegovega poslanskega mandata nikoli ni zgodilo, da bi ga v Štajerskem tedniku ali v radiu Ptuj prosili za pojasnjevanje glede njegovega glasovanja na seji DZ. Dovoljuje si, da ima drugačno mnenje, kot ga je imela prejšnja in sedanja vlada glede skladnega regionalnega razvoja. "Nisem bil strankarski vojak. Obstoječi zakon o skladnem regionalnem razvoju je slab. Tudi ta, ki ga predlaga nova vlada, je slab, ne prinaša pomembnih novosti. Zakon, ki gaje predlagala prejšnja vlada, je bil boljši le v eni točki, v številu regij, med katerimi je bila tudi regija Spodnje Podravje. Pomembno je bilo glasovanje glede zakona 17. maja 2004; če bi takrat bilo na seji dovolj poslancev opozicije, bi lahko že maja opravili prvo branje, pri razpravi v juniju pa bi zmanjkalo časa za tretje branje. Zdaj je na oblasti stranka SDS zJanezomJanšo. Na volitvah so ljudi prepričali, da bodo delali boljše; naj sedaj pokažejo, da so boljši, in naj delajo v dobro vsem. Štirje s Ptujskega, ki zasedajo pomembne položaje v državi, sedaj v celoti sprejemajo odgovornost za razvoj regije, naj to čim prej uresničijo," je še poudaril Anton Butolen. Kazanje starih izpisov je iskanje izhoda! Lidija Majnik, nekdanja poslanka LDS, je v zvezi z izjavo Franca Pukšiča na petkovi seji kolegija županov Spodnjega Podravja glede njenega neglasovanja na 36. seji DZ 14. junija lani povedala: "Vsi, ki so to področje mojega angažiranja spremljali, dobro vedo, da sem bila velika zagovornica regije Spodnje Podravje, da je to bil naš ptujski projekt, pri katerem so mi stali ob strani vsi na Ptuju, ki so mi lahko pomagali, od župana, EU, Bistre do vseh drugih zavodov. Na vseh koalicijskih usklajevanjih za ta zakon sem bila kot pooblaščenka stranke LDS v DZ. 14 regij sem zagovarjala takrat in enako goreče še danes. Kazanje starih izpisov glasovanja je iskanje izhoda! Glasovanja v juniju 2004 sem se vzdržala, kljub temu daje bil dogovor v koaliciji, da zakona ne bomo obravnavali na predzadnji seji v mandatu. Razloga sta bila najmanj dva, in sicer da se tak sistemski zakon pred iztekom mandata ne začne obravnavati, ker bi lahko opravili samo prvo obravnavo, poleg tega je bil dnevni red seje DZ v juniju in juliju izredno natrpan. Mesec dni pred tem nas je nekaj koalicijskih poslancev, vključno z menoj in Antonom Butolenom, bilo za to, da zakon obravnavamo. Še naprej pa pozivam Franca Pukšiča in ostale tri s Ptujskega, Miroslava Lucija, Branka Mariniča in Milana Zvera, da pojasnijo, zakaj v njihovem zakonu, ki so ga vložili v parlamentarno obravnavo, ni regije Spodnje Podravje." tekal tako, da so nerazviti dajali razvitim in da so se razvojne razlike le še poglabljale. Če bi bilo drugače, Žetale ne bi izgubljale, še leta 1971 so imele 1794 prebivalcev, ob zadnjem popisu 1369. Pri delitvi sredstev bi morali upoštevati zakon o financiranju občin, razvitost občine, ne pa število prebivalcev. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je slab, obuditi bi moral zakon o demografsko ogroženih območjih, so prepričani župani občin s Ptujskega. O spremembah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja bodo župani še razpravljali, ko bo že bolj znano, ali bo v njem zapisanih 14 razvojnih regij ali ne. Šest milijard tolarjev pa naj bi vključili kot postavko v novi proračun za obnovo, vzdrževanje in investicije v lokalno infrastrukturo, kot tudi piše v zakonu o financiranju občin, je še predlagal Franc Pukšič, za to se zavzema tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Precej vroče krvi je bilo v razpravi okrog neposrednih regionalnih spodbud, kjer pa je potrebno nekatere podatke popraviti in jih uskladiti z dejansko prejetimi regionalnimi spodbudami v občinah. V razpravo pa so župani na petkovi seji dobili pravilnik o tarifnem sistemu za zbiranje, prevoz in odlaganje ostankov odpadkov. Doslej se je za te namene plačevalo po gospodinjstvu ne glede na število članov. Novi sistem naj bi bil bolj pravičen, saj upošteva tudi število članov. 50 odstotkov cene predstavlja po novem fiksni strošek gospodinjstva, ki ni odvisen od števila gospodinjstva, 50 odstotkov predstavlja variabilni strošek, ki pa je odvisen od števila gospodinjstva, razen za gospodinjstva z osmimi ali več člani, za katera se obračuna variabilni strošek za sedem članov gospodinjstva. Na občinskih svetih občin bodo o pravilniku o tarifnem sistemu razpravljali na septembrskih sejah. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02 ) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Slovenija • SIB-ovi dolžniki razočarani nad novo vlado Odprto pismo Janezu Janši Naši zdomci, ki so pred desetletjem najeli danes zloglasni eksistenčni kredit pri SIB banki (v stečaju) in ga zaradi izjemno visokih obrestnih mer ne morejo odplačati, bijejo zadnjo plat zvona. Če jim bo kaj pomagalo, niti sami ne vedo, upajo pa vendarle. Medtem se že izpeljujejo ali začenjajo dražbe njihovega celotnega imetja. »Pred časom smo, da bi bili v svojih pobudah bolj organizirani in povezani, ustanovili Društvo oškodovanih zdomcev SIB,« pravi predsednik tega društva Ptujčan Vlado Ferčec in nadaljuje: »Pa vendar zadeve ne moremo premakniti z mrtve točke. Ko se je konstituirala nova vlada, so nam rekli, da naj počakamo kakšen mesec ali dva. Zdaj je minilo že osem mesecev, zgodilo pa se ni nič, kljub predvolilnim obljubam in takratnim besedam sedanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, ki je staro vlado označil kot »prasce«, ker ni nič naredila za rešitev našega nevzdržnega položaja. Naš dolg se še vedno ves čas enormno povečuje, vsak dan izgubljamo velike vsote denarja, dražbe si sledijo. Prej smo živeli v tujini, in to dobro, naši posli so tekli dobro. Nihče od nas ni bil v bankrotu, pa so nas s temi krediti in nerealnimi amortizacijskimi načrti ter 2-odstotno obrestno mero, ki je potem sploh ni bilo, zvabili domov. Nismo vedeli, kakšno je stanje doma; nismo niti prosili za te kredite, rečeno nam je bilo le, da Slovenija postaja »mala Švica« in da naj se vrnemo, da nam bodo pomagali in naj nekaj naredimo za svojo državo!« Kot je razumeti člane Društva - teh je sicer manj kot vseh SlB-ovih »nategnjencev« - kreditne pogodbe, sklenjene na podlagi DEG programa pri SlB banki, potem niti približno nise bile tako ugodne kot tiste, s katerimi so jih snubili. Nasprotno; pogoji so bili po njihovih besedah že vnaprej pripravljena finančna smrt. »V roke zahtevamo dobiti dokument, iz katerega je razvidno, kdaj in kdo si je dovolil spremeniti 2-od-stotno mero v 118-odstotno! Toliko je namreč po prera-čunavi bančne institucije iz Maribora znašala obrestna mera pri eni naših članic oz. kreditojemalk, ki je lani nekako poplačala dolg SlB-u. Si predstavljate?!« Ostali dolžniki izračunov, koliko so že ali naj bi preplača-li kreditno vsoto, sploh nimajo. Uradno, po pogodbi naj bi sicer obrestna mera znašala od 4 do 6 odstotkov, vendar z vsemi ostalimi »bančnimi zvijačami« realno dosega od deset do dvajsetkrat več: »Teh izračunov sploh nimamo. Razočarani smo tako nad novo vlado, ki ničesar ne naredi, da bi se začel naš položaj reševati, in predvsem nad NLB, ki je lani poceni kupila SlB za Člani društva oškodovanih zdomcev SIB-a so se naveličali čakanja in praznih obljub, medtem ko se začenjajo dražbe njihovega imetja; vladi so poslali odprto pismo z zahtevo po čimprejšnjem srečanju z vsemi odgovornimi za njihov položaj. Odprto pismo oškodovanih zdomcev SIB-a vladi »Po večletnih poskusih rešitve težav t. i. zdomskih »eksistenčnih kreditov«, ki do danes niso pripeljale do nobenih zaključkov oziroma dogovora, Vas prosimo in hkrati zahtevamo srečanje vseh udeležencev in odgovornih v aferi omenjenih kreditov. Kot datum srečanja predlagamo 15. september 2005. Zahtevamo ustavitev izvršb in dražb, ki ne rešujejo ničesar. Sprašujemo se, ali namerno uničujete nas, zdomce, ki smo tudi nekaj prispevali za to državo?! Ali se bojite moči kapitala, ki stoji za SIB afero? Od srečanja pričakujemo dokončno rešitev v dobro vseh udeležencev. Smo pred propadom in zavedajte se svoje odgovornosti do naših usod, usod naših zaposlenih in naših družin. Prosimo, da nam do 1. septembra potrdite predlagani datum srečanja na naslov našega društva!« Društvo oškodovanih zdomcev SIB okoli 400 milijonov tolarjev, čeprav je ta z vsemi nepremičninami vredna najmanj 1,6 milijona, hkrati pa v NLB pravijo, da nimajo nič z nami, da niso pravni nasledniki. Na ramenih zdomcev pa se spet igrajo umazane igre. NLB prodaja naše domove, ki smo si jih postavili s trdim delom v tujini!« V NLB pravijo, da so s problematiko kreditiranja SlB-a za zdomce seznanjeni, vendar pa opozarjajo, da niso pravni nasledniki SlB banke. »NLB, d. d., je večinski delničar SlB banke, ostali delničarji pa so še Kapitalska družba, Belin-ka, Nova kuverta Ljubljana, Obrtna zbornica in ostali. NLB je v postopku prisilne poravnave odkupila nekatere terjatve SlB banke do tretjih, vendar terjatve kreditojemalcev po DEG programu niso bile prenesene na NLB in je zato to kreditno problematiko treba urejati neposredno s SlB banko, ki jo zastopa likvidacijski upravitelj,« v dopisu med drugim pojasnjuje Anton Ribnikar s pravnega inštituta pri NLB. »Do stečajnega upravitelja SlB-a gospoda Borisa Slap-nika pa nikakor ne moremo priti. Prej, se mi zdi, bi lahko srečali Jezusa Kristusa,« slikovito pojasnjujejo situacijo eden od članov, Žarko Mlakar iz Maribora. »Poskušali smo že, tudi preko naše odvetnice, a nam ni uspelo. Namesto tega nas venomer pošiljajo od vrat od vrat, vsi pa prevaljuje-jo odgovornost eden na drugega. Mi pa izgubljamo z vsakim dnem in res ne moremo več čakati! Pred časom nam je bilo rečeno, da že tečejo dogovori z NLB v smeri, da bi naša država prej poplačala kredit in na ta račun nekoliko zmanjšala zneske obrestnih mer pri naših odprtih kreditih, a so nam z NLB potem povedali, da s tem nimajo nič in da nam lahko ponudijo le nove, ugodnejše kredite, da poplačamo Sibove iz programa DEG. Kaj se gredo z nami? Nas imajo za bedake?!« Trud naših poslancev, še zlasti Alojza Soka, SlB-ovi dolžniki sicer priznavajo, a kaj, ko vse ostaja le pri besedah, konkretnejših rezultatov pa ni od nikjer. Na Sokovo vprašanje v Državnem zboru, kaj namerava vlada narediti za rešitev statusa SlB-ovih kreditojemalcev, je Andrej Bajuk odgovoril, da je vladi situacija znana in da tudi pozna težave kreditojemalcev, ki ne morejo izpolniti svojih dolžnosti (hm, zanimivo, da je Bajuk pred volitvami go- voril o »vladnih prascih«, po izvolitvi pa naj bi torej »praši-čerija« postala dolžnost?!, op. p.) ter med drugim povedal, da je najpristojnejša oseba za reševanje stečajni upravitelj in še: »Edina pomoč, ki jo lahko s strani slovenske vlade nudimo, in zato smo v pogovoru z NLB, d. d., da bi se program teh kreditov (DEG, op. a.) dejansko spremenil tako, da bi omogočil preživetje teh ljudi, katerih življenja so, vsaj z gospodarskega vidika, zelo močno ogrožena.« Kakšen je ta »pogovor« vlade z NLB, je težko sklepati, saj o spremembi DEG programa v banki nimajo nobenih informacij. »Takšna dvoličnost oziroma nasprotujoče si informacije v nas vzbujajo dvome, da gre zgolj za pridobivanje časa in da dejansko ni nobenega interesa za razrešitev problematike. Ali pa, kot že rečeno, nas še nadalje vlečejo za nos,« razočarano ugotavlja Mlakar. NLB, d. d., je SlB-ove dolžnike dejansko obvestila o možnosti najetja kredita pri njihovi ustanovi. Vmes se dolžnikom dogajajo dražbe, na vrata jim trkajo rubežniki. »Prva dražba mojega imetja na račun 12-milijon-skega dolga je propadla, zdaj čakam na naslednjo. Vmes je prišel rubežnik s cifro 15 milijonov tolarjev. Saj sploh ne vem, koliko sem zdaj dolžan. 12, 15, 27 milijonov,« se sprašuje Stanko Ciglar s Pre-kmurja. O višini svojih dolgov danes ne vedo nič tudi ostali kreditojemalci: »Odkar je SlB v stečaju, nimamo informacij, niti ne dobivamo več položnic za plačila. Vse je v sodnem postopku, dolgovi v stečajni masi rastejo. Edina informacija, koliko si zdaj dolžan, pride hkrati s sodnim obvestilom oz. odločbo o dražbi!« Tako je Jože Rehar z Morav-cev šele z zadnjim obvestilom s sodišča, to je bilo lanskega maja, izvedel, da takrat ni bil več dolžan le 14, ampak že 20 milijonov. Koliko naj bi znašal njegov dolg danes, ne ve. Sicer pa, kot pravi Ferčec, jih ta dolg niti ne zanima več: »Želimo pošteno poplačati dolgove, vendar v višini glavnice, kot je ostala neodplačana, ne pa še vse te nezakonite obresti, ki dolgove napihujejo do neba! Vemo, koliko kredita smo najeli, koliko smo ga odplačali in za vse to imamo dokaze. Poplačilo nenormalne obrestne mere pa naj si pripišejo oziroma vir zanjo poiščejo odgovorni; tisti, ki so jo spremenili v meddržavni pogodbi. Tam naj sodišče išče razliko, ki jo pripisujejo nam!« V društvu oškodovanih zdomcev SlB-a so se zaradi neupoštevanja njihovih prošenj in zahtev po pošteni razrešitvi problematike odločili za odprto pismo premi-erju Janši, vladnim službam, ministrstvom in poslancem. Tisto, kar bi radi, je skupen sestanek z vsemi odgovornimi in stečajnim upraviteljem Slaparjem. »Da bo konec sprenevedanja, prelaganja odgovornosti in zato, da najdemo skupen jezik. Dolgove želimo poplačati, a pod razumnimi in poštenimi pogoji, kot so nam bili predstavljeni in kot so zapisani v meddržavni pogodbi,« še pravijo v društvu. Se bodo pozvani odzvali? Foto: SM Majšperk • 24. seja občinskega sveta Je najemnina za javna zavoda nezakonita? Svetniki občine Majšperk so na 24. seji v četrtek, 7. julija, sklepali in odločali o osmih zadevah, zaradi nestrinjanja z obračunavanjem najemnine pa so umaknili z dnevnega reda predloga odlokov o ustanovitvi dveh ptujskih javnih zavodov, OŠ Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karola Pahorja. Pravzaprav je bila tudi 24. seja sveta občine Majšperk dobro pripravljena, saj je bila končana v dobri uri in pol. Zataknilo se je le pri prvih dveh točkah, pri drugi obravnavi osnutkov odlokov o ustanovitvi dveh javnih zavodov v Ptuju, OŠ dr. Ljudevita Pivka in glasbene šole. V razpravi županje dr. Darinke Fakin in posameznih svetnikov smo slišali, da se pogajanja o ustanovitvi in sofinanciranju obeh javnih zavodov v Ptuju vlečejo že od leta 1999, svetniki pa so menili, da bi s sprejetjem odlokov v predlagani vsebini uzakonili nepravilnosti, ki se po njihovem mnenju dogajajo že sedaj. Ne strinjajo se z dejstvom, da jim mestna občina Ptuj za oba javna zavoda zaračunava najemnino, saj za to naj ne bi imela nobene zakonske osnove in torej to počne nezakonito. Ko so od mestne občine želeli izvedeti zakaj tako, so se morali zadovoljiti s pojasnilom, da se najemnina koristi za plačilo stroškov vzdrževanja obeh zgradb, v katerih sta šoli. Potem so želeli vedeti tudi, ali je najemnina namenjena za investicijsko in tekoče vzdrževanje, pa so prejeli nejasen odgovor, iz katerega je možno razbrati, da se najemnina namenja samo za tekoče vzdrževanje in ne za investicijsko. Ker pa naj bi omenjena javna zavoda občini Majšperk zaračunava- la posebej materialne stroške in posebej najemnino, so se majšperški svetniki odločili, da bodo pred sprejetjem odlokov temeljito premislili, zato so obe točki, torej oba predloga, umaknili z dnevnega reda. Tudi zato, ker so prepričani, da jim najemnino zaračunavajo protizakonito, kajti v znesku najemnine naj bi bilo vračunano tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Preostali del seje pa je potekal tekoče, sicer z nekaj razprave, a brez zapletov. Člani občinskega sveta so v prvi obravnavi skoraj brez pripomb soglašali s predlogom odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Majšperk, ki ureja in opredeljuje obvezne in zbirne gospodarske javne službe, način njihovega opravljanja, zagotavljanja in financiranja, predvideva pa tudi režijski obrat. Na predlog županje dr. Darinke Fakin so soglašali s predlaganim sklepom o prodaji 52 kvadratnih metrov velikega stanovanja v bloku v Majšperku 52, in sicer po postopku licitacije, razpis pa bodo objavili tudi na lokalni kabelski televiziji. Na predlog županje so sklenili, da bo praznovanje občinskega praznika letos potekalo od 1. do 17. septembra. Na osrednji slovesnosti bodo odprli težko pričako- vano novo šolo v Majšperku, pred tem pa naj bi pripravili še tradicionalno srečanje upokojencev; podrobnejši program prireditve bo pripravil 8-članski pripravljalni odbor za praznovanje. Ob tem je svetnik Marjan Kokot izrazil nezadovoljstvo, ker naj bi bili edina občina, ki za občinski praznik nimajo določenega stalnega datuma, denimo v spomin na nek pomembni dogodek, zato je županja dr. Darinka Fakin pozvala svetnike, naj do naslednje seje pripravijo tehtne predloge za datum občinskega praznika. Na predlog komisije za volitve in imenovanja so razrešili dosedanjega predsednika odbora za družbene dejavnosti Dragana Lorberja ter za novega predsednika imenovali Branka Novaka. Med pobudami in vprašanji pa so svetniki želeli izvedeti, zakaj občina Majšperk ne refundira plačila vrtcev v času dopustov, opozorili so na nedisciplino pri odlaganju odpadkov v ekoloških otokih, na nujnost dokončne ureditve oziroma preplastit-ve ceste Sestrže-Podlože, saj so bankine višje od cestišča, dali so pobudo, da se do jeseni opravi akcija pobiranja kosovnih odpadkov, ter opozorili na slabo vzdrževanje občinskih cest, saj za to namenijo letno 35 milijonov. M. Ozmec Izjava za javnost Za otrokom prijazen vrtec Na pobudo sveta staršev otroškega vrtca Kidričevo je bila ustanovljena ljudska iniciativa "Za sodoben in otrokom prijazen vrtec v Kidričevem". Cilj ljudske iniciative je zapisan v njenem imenu. Pod tem razumemo takojšnjo uresničevanje ene (izbrane) variante za izgradnjo vrtca. Vrtec mora omogočiti zajemanje 80 % otroške populacije na izbranem gravitacijskem območju občine, mora pa tudi zagotoviti 20% nadstandard, zajemanje otrok delavcev zaposlenih v tovarni Talum in drugje. Vrtec mora zagotavljati tudi 20% nadstandard v opremi, imeti mora več ali enako prostora za otroška igrišča kot doslej in omogočati igro v pesku, vodi in snegu. Vrtcu mora biti za- gotovljen tudi varen dostop do zunanjih igralnih in sprehajalnih poti in površine za športne aktivnosti. K ljudski iniciativi so povabljeni starši otrok, župan in svetniki. Pričakujemo več sto pristopnih izjav. Pripravljalni odbor bo izvajal načrtovane aktivnosti do stopnje, ki omogoča neposredno odločanje v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. Organiziral bo »okrogle mize« kot demokratično sredstvo javnega dialoga, ker svet občine Kidričevo tega ni dovolil ali omogočil. Z javnimi izjavami bo posredoval stališča, ugotovitve, sklepe in dogovore, dosežene ali oblikovane z aktivnostmi ljudske iniciative. Pripravljalni odbor ne bo dovolil konflikta med starši otrok vrtca in starši otrok osnovne šole, ker mora občina kvalitetno pokriti razvojne potrebe vrtca in osnovne šole; ne pa na račun enih, zadovoljiti potrebe drugih. Ljudska iniciativa podpira racionalno ravnanje občine, vendar ne na račun otrok iz vrtca ali osnovne šole. Ljudska iniciativa je izključno interesna in politična le toliko, da doseže zastavljeni cilj. Politične stranke, ki bodo želele ljudsko iniciativo zlorabiti za doseganje lastnih ciljev, bomo v predvolilnem letu javno imenovali. Ljudska iniciativa Kidričevo Foto: M. Ozmec Gradbena dela na novi osnovni šoli v Majšperku, ki jo bodo svečano odprli ob občinskem prazniku, kljub dopustom napredujejo. Ormož • Župan zavrnil pobudo o referenduma M Hajdina • Ljudska iniciativa še vztraja Referenduma ne bo Potem ko so predstavniki opozicije v ormoškem občinskem svetu pred dnevi županu Viliju Trofeniku predali pobudo za razpis referenduma o letnem programu prodaje občinskega premoženja, je župan po preučitvi pobude ugotovil, da ta ni bila vložena v skladu z zakonom, zato referenduma ni mogoče razpisati. Župan pozabil na 70. člen statuta Hajdinski župan Radoslav Simonič je 11. julija izdal sklep, s katerim je zavrnil zahtevo za razpis referenduma, ki so jo vložili člani ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina (LIPOH), z referendumskim vprašanjem: "Ali ste za to, da AC Sliv-nica-Draženci na območju celotne občine Hajdina poteka vkopano in v podvozu pod železniško progo na Zgornji Hajdini?" Kot pojasnjuje župan, zakon o lokalni samoupravi določa, da ni možno razpisati referenduma o proračunu, zaključnem računu in odlokih, s katerimi se uvajajo davki oziroma prispevki, letni program prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja pa je sestavni del odloka o proračunu občine. Župan je prepričan, da so pobudniki, ki so želeli, da občani na referendumu odločajo o prodaji občinskega deleža v Komunalnem podjetju Ormož, s pobudo že delovali v funkciji predvolilne kampanje. Pobudniki so zahtevi priložili tudi seznam več kot tristo podpisov občanov, za katerega župan pravi, da so na njem podpisani tudi ljudje, ki niso občani občine Ormož, na ormoški Upravni enoti, kjer so podatke preverjali, pa so ugotovili, da v enainosemdesetih primerih podatki niso točni. Prav tako meni, da so se pobudniki poigrali z javnim mnenjem, saj je prepričan, da so s podatki o vrednosti komunalnega podjetja navajali netočne podatke. Alojz Sok iz vrst Nove Slovenije ob našem klicu še ni razpolagal z županovim uradnim obvestilom, je pa komentiral informacije iz medijev in pojasnil, da pobudniki takšne odločitve s strani župana niso pričakovali. Glede netočnih podatkov med priloženimi podpisi je dejal, da so priložili več podpisov, kot je to po- trebno, zato se mu dejstvo, da nekateri ljudje ne živijo v občini Ormož, ne zdi pomembno. V nadaljevanju bodo zaprosili za mnenje Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje: »Če je županova odločitev upravičena, bomo v Koaliciji Slovenija aktivnosti za razpis referenduma prenehali, v primeru, da pristojne službe ugotovijo, da prodaja premoženja ni del proračuna, ampak predstavlja splošni akt, pa se bomo obrnili na Upravno sodišče in po tej poti dosegli, da se bodo občani na referendumu izrekli, ali se strinjajo s tem, da občina Ormož proda svoj delež v Komunalnem podjetju Ormož,« je pojasnil Alojz Sok. Natalija Škrlec Sklep o zavrnitvi referenduma je župan sprejel na podlagi mnenja službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v katerem je zapisano, da lahko občani na podlagi 46. člena zakona o lokalni samoupravi na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, pozitivno mnenje, ki ga je sprejel svet občine Hajdina k državnemu lokacijskemu načrtu za avtocesto Slivnica-Draženci. Kot je povedal predstavil ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina Viktor Marko-vič, je župan občine Hajdina pri izdaji sklepa pozabil na 70. člen statuta občine Hajdina, ki pravi, "če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s formulacijo v tem členu ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljene neskladnosti odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet." Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila zahteva, da odločitev župana preizkusi upravno sodišče. To so pobudniki referenduma tudi storili, obiskali pa bodo tudi varuha človekovih pravic. Viktor Markovič poudarja, da je zahteva LlPOH-a po referendumu odraz pravice in človeške pripravljenosti, da z vsemi legalnimi sredstvi ne dovoli neodgovornim posa- meznikom v občini Hajdina uničenja krajine, saj AC predstavlja kruto spremembo v prostoru, ki pa se lahko omili, če je asfaltna kača vkopana. "Občani Hajdine ZA krajino in občane, ki živijo na območju trase", je geslo, s katerim gredo podpisniki zahteve po referendumu med prebivalce občine Hajdina, ki ne živijo ob trasi. Zahteva po referendumu je odgovor na sprejeto odločitev sveta občine Hajdina, ki je pri sprejemanju na seji 21. junija obšel zahteve občanov, ki so znane vse od oktobra leta 2003, ko so občani prvič povedali, da zahtevajo tak način izvedbe avtoceste, ki bo čim manj vplival na bivalno okolje in čim manj skazil krajino, v kateri živijo. Leskovec • Poslanca v Halozah Da bodo tudi v Ljubljani vedeli, kje in kakšne so Haloze! O tem, kakšne so Haloze, predvsem pa, v kakšnih težavah se že leta in leta brezizhodno utapljajo, je bilo že ogromno povedanega in napisanega. Ampak eno je poslušati in brati, drugo pa videti na lastne oči. Takšnega prepričanja je tudi poslanec Branko Mari-nič, videmske oziroma ha-loške gore list, ki se, kot je potrdil tudi njegov poslanski kolega Srečko Hvavc z mariborskega okoliša, že nekaj mesecev trudi, da bi v Ljubljani predstavil problematiko haloškega (ne)razvoja in poskuša preusmeriti pozornost - v prvi vrsti poslansko, posledično pa tudi finančno - v ta zapostavljeni konec Slovenije. Če nič drugega mu je doslej uspelo dopovedati kolegom in ministrom, da Haloze obstajajo, da so celo v Sloveniji in to ob meji z EU ter da so resnično v velikih težavah, kar je menda že napredek, saj je ta hribovit mejni košček države bil za marsikoga iz vladajoče strukture bolj malo znana eksotika, ki je niso znali niti pravilno umestiti na državnem zemljevidu. Dejstva, da so Haložani večinoma še vedno brez javnega vodovoda in da je asfaltirana cesta bolj redkost kot pravilo (pa še tam, kjer je, je polna lukenj), pa je za ljubljanske uradnike že bolj fantazijska pravljica, ki ji skorajda ni možno verjeti in opozorila o nujnosti izgradnje osnovne infrastrukture razumejo bolj kot prenapihovanje resnice kot pa golo resnico. Da bi takšnemu pojmovanju naredil konec in da bi pomembneže prepričal v dejansko (katastrofalno) stanje v Halozah, se je Marinič odločil, da svoje poslanske kolege in še kakšnega ministra popelje po Halozah. Za začetek mu je uspelo pri poslancu Srečku Hvavcu, ki se je minuli konec tedna sprehodil po haloških občinah, ob njem pa se je na obisku mudil tudi direktor direktorata za turizem pri gospodarskem ministrstvu. Brez državne pomoči ni prihodnosti?! Marinič in Hvavc, ki mu Haloze sicer niso ravno neznane, sta se tako med drugim ustavila tudi v Leskovcu in se podrobno seznanil s težavami tamkajšnjih prebivalcev. Te niso ničkaj drugačne, kot jih imajo drugje, podrobneje pa so jih gostoma razčlenili predsednica KS Leskovec Ida Vindiš Belšak, Jožef Zavec, Janez Lovenjak, župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc. Vse se je seveda vrtelo okoli neustreznih cest, za katere v občinskem proračunu nikoli ni in ne bo dovolj denarja za asfaltne prevleke, pa okoli javnega vodovoda, o katerem veliko ljudi še vedno le sanja in ga kmalu pričakuje, nerazrešeno je tudi vprašanje bodočega statusa mejnega prehoda v Leskovcu, vprašljiva pa je tudi možnost nastanka lastne občine, za katero si v Leskovcu že dolgo prizadevajo. Lovenjak je opozoril tudi na neustrezno državno prostorsko politiko, ki dodatno onemogoča razvoj haloških sredin ter vzpodbuja že tako množično izseljevanje, župan Bračič pa je kritično ocenil odnos države do obmejnih področij, ki bi jih po njegovem mnenju morala dodatno sofinancirati, ne pa, da vso breme prepušča občinam, Branko Marinič in poslanski kolega Srečko Hvavc (desno) sta poslušala o težavah, ki pestijo haloško prebivalstvo v videmskem delu občine. obregnil pa se je tudi ob razpise, ki so izjemno zapleteni in za manjše občine praktično nedosegljivi. »Upam, da je naši vladi res kaj do tega, da obmejno področje ostaja poseljeno. V takšnih pogojih, kot so sedaj, to ne bo možno, saj tisti, ki še ostajajo, nimajo zagotovljenih niti osnovnih življenjskih pogojev. Občinski proračun tako velikih investicij, kot so potrebne v ta obmejna območja, ne zmore, zato brez vladne podpore boljše prihodnosti ni mogoče pričakovati. Poleg tega velik del naše občine leži v ravninskem pasu, kjer so potrebe občanov povsem drugačne, upoštevati in ures- Predsednica KS Leskovec Ida Vindiš Belšak (v sredini) v svojem nagovoru ni izpustila ničesar; od cestne in vodovodne problema- tike do MP Leskovec. Benedikt • Praznovanje občinskega praznika Zaključili z ognjemetom V nedeljo so se v občini Benedikt zaključile prireditve ob 6. občinskem prazniku, ki so potekale od 1. julija. V petek, 8. julija, je potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku občine - Županov večer. uri je potekala slovesna sveta maša v počastitev farnega zavetnika sv. Benedikta, sledila je povorka starodobnih vozil po ulicah Benedikta, pazno-vanje pa je zvečer zaključil mladinski cerkveni pevski zbor s koncertom Svetemu Benediktu v pozdrav. Zmago Šalamun V kulturnem programu so nastopili člani in članice mešanega pevskega zbora, mladi folkloristi in ljudska pesnica Danica Elbl. Slavnostni govornik, župan Milan Gumzar, je zbrane občane seznanil z doseženimi rezultati in s programom dela v prihodnje. Na slovesnosti so podelili tudi občinska priznanja. Zlati grb občine je prejelo kulturno društvo Benedikt ob 50-letni-ci delovanja, srebrni grb Anka Vahl za dolgoletno delovanje v več društvih in organizacijah, bronasta grba pa Silvo Prosič za vestno opravljanje poslan- stva starešine lovske družine Benedikt in Marija Guzej za aktivno delovanje na kulturnem področju. Osrednje slovesnosti so se udeležili številni župani sosednjih občin in predsednik sveta LDS Tone Anderlič ter predstavniki podjetij, ki poslovno sodelujejo z občino Benedikt. Slovesnost so zaključili z družabnim srečanjem in ognjemetom. V soboto, 9. julija, je v Benediktu potekal turnir zaselkov v malem nogometu, v nedeljo, 10. julija, so pričeli z budnico godbe na pihala po ulicah Benedikta, ob 10. Dobitniki občinskih priznanj skupaj z županom Milanom Gumzarjem ničevati pa je potrebno ene in druge,« je pojasnil Bračič. Kot je bilo razumeti župana, tako zgolj z občinskim proračunom ne bo možno doseči enake razvojne stopnje obeh delov občine. Sicer pa, kot je poudarila Ida Vindiš Belšak, bi država morala financirati vsaj modernizacijo mejne cestne infrastrukture, saj jo uporablja tudi mejna policija, ki za učinkovito varovanje evropske meje koristi celo zasebne poti in ceste, ki jih izključno z lastnim denarjem ali delno pomočjo občine vzdržujejo domačini. Kot (za našo vlado sramotni) vzgled je postavila sosednje hrvaško obmejno področje, kjer je hrvaška vlada že poskrbela za celovito asfaltiranje vseh cest, pri čemer je z asfaltno prevleko oskrbela tudi del slovenske obmejne ceste, obmejni Hrvati se lahko ponašajo celo s cestno razsvetljavo in seveda z vodovodom, na katerega je priključenih tudi nekaj slovenskih oziroma ha-loških gospodinjstev. »Iz Ljubljane se Haloze ne vidijo Marinič, ki so mu vse te zadeve že dobro znane, je dejal, da se bodo zadeve z uvedbo šengena leta 2007 morale generalno spremeniti, deloma pa naj bi se že s sprejemom novega zakona o lokalni samoupravi in zakona o financiranju občin. Za to, da bi se določene spremembe v odnosu države do obmejnih področjih res zgodile, pa bo potreboval podporo ostalih poslancev in ministrstev, ki jih prav v ta namen želi pripeljati na ogled dejanskega stanja v Halozah: »Proračunske postavke v pomoč razvoju teh krajev za naslednje proračunsko obdobje pa se morajo podati že v tem času.« O možnosti spremembe statusa maloobmejnega prehoda Leskovec v mednarodnega Marinič ni mogel povedati nič kaj optimističnega, razen da se bo pač za to zavzemal. Omenil pa je, da so za izgradnjo MP Meje zdaj predvidena veliko višja sredstva, kot so bila pred časom, s čimer je dal indirektno vedeti, da se MP Leskovec ne piše takšna prihodnost, kot jo želijo domačini. Podobno velja tudi za ustanovitev samostojne občine, saj naj bi se po novem predlogu zakona nove občine oblikovale na podlagi pozitivnega referenduma v sredinah z najmanj 2000 prebivalci. Tega kriterija Leskovec s približno 1300 prebivalci ne dosega, kljub temu pa, kot je dejal Marinič, možnost še vedno obstaja. Osamosvojitev oziroma nastanek samostojne občine bi namreč lahko po skupnem mnenju obeh poslancev in predstavnikov KS Leskovec bistveno pripomogla k hitrejšemu razvoju in razrešitvi sedanjih težav, saj je to dokazala že praksa doslej ustanovljenih manjših občin. Kaj več od obiska po ha-loškem terenu, izmenjave mnenj, poslušanja težav in želja ter zagotovil obeh poslancev, da bosta poskušala narediti največ, kar je v njuni moči za lepšo prihodnost Haloz, od srečanja niti ena niti druga stran ni pričakovala. Morda je namen tovrstnih obiskov, ki jih Marinič še načrtuje in napoveduje v prihodnosti, še najbolje strnil Srečko Hvavc z besedami: »V Ljubljani se Haloze res ne vidijo. In če nečesa ne vidiš in ne zaznaš, potem težava pač ne obstaja! Vsekakor imate srečo, da imate aktivnega poslanca, tako da zdaj v Ljubljani že vedo, da so Haloze v Sloveniji. Vsaj malo pa se tudi že zavedajo, kakšne so!« Foto: SM Foto: ZS Ptuj • Pogovor z Matjažem Gerlom, direktorjem KKS V ospredju projekt lokalne televizije Matjaž Gerl, direktor KKS Ptuj, d. d., na to funkcijo je bil imenovan decembra leta 2003, nikoli ni razmišljal o tem, da bi bil kdaj direktor kabelskega sistema. K temu so ga pripeljali pogovori z bivšim direktorjem Bistre Ptuj dr. Štefanom Čelanom in še z nekaterimi, da je na Ptuju potrebno razviti komunikacijski prostor, je povedal na začetku pogovora za Štajerski tednik. "Želja je bila, da bi se razvila predvsem lokalna televizija, sočasno pa tudi Ptujčan kot občinsko glasilo, da bi bile vsebine, o katerih poroča, predstavljene na bolj novinarski način. Iz tega projekta, kako ga zastaviti organizacijsko in tudi sicer, se je porodila ideja, da se ga poveže s kabelskim sistemom, ki se je ravno takrat reorganiziral. Ko je bilo to domišljeno, smo se pričeli pogovarjati o sodelovanju. Postavil sem pogoj, da bom delo prevzel, če se bodo te kabelske razprtije prej uredile oziroma uredile tako, da bomo predvsem projekt lokalne televizije in Ptujčana lahko peljali nemoteno. Zgodba še ni končana. Veliko energije vlagamo v urejanje teh tekočih pravnih zadev. Ne glede na to bomo vizijo, ki smo si jo postavili, da približamo naročnikom kabelskega sistema in ostalim Ptujčanom dostop do kakovostnih lokalnih in regionalnih informacij na podlagi elektronskih medijev (interneta, lokalne televizije in drugih storitev), skušali v kar največji meri uresničiti. Tudi naš logotip Pogled v svet govori v tej smeri. Želimo odpreti Ptujčanom pogled v svet in sočasno Ptuj predstaviti svetu. V tem okviru se tudi pogovarjamo o sodelovanju z drugimi regionalnimi televizijami, da bi se dogajanje na Ptuju populariziralo, da bi se tudi širše videlo, da gre za mesto, ki ima to bogato kulturno, umetniško in družabno življenje. Veliko Ptujčanov živi drugje, tudi zato si prizadevamo, da bi bil lokalni televizijski program, ki ga bomo predvidoma začeli delati jeseni, dostopen preko interneta. Slika je po našem mnenju vseeno tista, ki pove več kot tisoč besed. Tu je niša, ki jo lahko izkoristimo. Če želimo to delati kakovostno, pa moramo razviti sam kabelski sistem, ki ga je čas malo povozil. Sodobni kabelski sistemi temeljijo na optični infrastrukturi, na optičnih omrežjih, vsaj hrbtenica mora biti optična. To je naša prva naloga. Optični križ smo vzpostavili skupaj s Telekomom. Že letos bo objavljen razpis evropskega sklada za regionalni razvoj, ki bo financiral izgradnjo optičnih mrež med javnimi institucijami v posameznih mestih Slovenije. Ta projekt smo pripravili že lani, zelo si želimo, da bi uspel, ker bodo z njim vse javne institucije pridobile sodobno infrastrukturo za komuniciranje, isto platformo pa bomo Direktor KKS Ptuj Matjaž Gerl je konec junija pisno odgovoril na vprašanja svetnikov mestnega sveta, seja je bila 23. junija, med drugim tudi o višini svoje plače in plače računovodkinje. Še nedavno tega je bil v zapisu v Štajerskem tedniku manj konkreten. V januarju letos je bila njegova bruto plača 204.761 tolarjev (neto 140.567), v februarju 860 tisoč tolarjev (neto 474.564,64), plača računovodkinje je bila v obeh mesecih bruto 285 tisoč tolarjev, neto 190.125,22 tolarjev. V neto plačo je vštet dodatek na delovno dobo, k plačam družba ne izplačuje nobenih dodatkov ali nagrad. Izplačuje le stroške za prehrano skladno z zakonom. Svetniki mestnega sveta bodo poslej imeli tudi možnost, da bodo sprotno spremljali informacije o poslovanju KKS na spletnih straneh. Na spletnih straneh (www.kks-ptuj.si) so odprli novo rubriko, kjer jim bodo na voljo vsi podatki o plačah zaposlenih, potnih stroških, letnem poročilu za leto 2004, odzivali pa se bodo tudi na predloge. Ne želijo ničesar skrivati. uporabili za dostopanje do vseh gospodinjstev. Tovrstne investicije zahtevajo veliko denarja, na primer samo izdelava optičnega križa ima predračunsko vrednost okrog 150 milijonov tolarjev. Toliko denarja pa v enem letu ne zberemo. Če bomo s tem projektom uspeli, bomo omrežje posodobili skladno s sodobnimi standardi v roku dveh do treh let. Sicer pa bo to najmanj petletna zgodba. Če bomo s tem projektom uspeli, si bomo zagotovili lastno optično mrežo, ki bo zagotovila bistveni dvig kakovosti prenosa AV signala in dvosmerne komunikacije," je povedal direktor KKS Ptuj Matjaž Gerl, ko je predstavljal prednostne načrte družbe v letošnjem letu. Predlog za povišanje naročnine Lani so se ukvarjali predvsem z ustanavljanjem družbe, našli so tehničnega po-dizvajalca, izdelali tehnično dokumentacijo in izdelali nekaj projektov za širitev sistema, predvsem na območju Mestnega Vrha, Kicarja in Rogoznice. Edini kriterij, po katerem se odločajo za investicije, je ekonomski, po tem Zgodila se je napaka Ko je Janez Rožmarin v vprašanjih za mestni svet opozarjal na napake v poročilu družbe KKS za leto 2004, ni bil najbolje razumljen, nekateri so bili celo ogorčeni, da to vprašuje, ker je sklepanje pogodb stvar družbe. Janez Rožmarin je le opozoril na to, da ni prišlo do dogovora z iniciativnim odborom in Ingelom ter da ni bila podpisana pogodba o vzdrževanju s podjetjem Ingel, d. o. o., Ptuj. Matjaž Gerl napako v letnem poročilu priznava, zanjo prevzema vso odgovornost. Na naslednji seji NS družbe bo predlagal popravek poročila. Gre pa za informacije, ki se nanašajo na obdobje po koncu poslovnega leta 2004 (natančneje marec 2005), ki so zapisane v informativni rubriki "dogodki", ki so nastopili po koncu poslovnega leta 2004 in v ničemer ne vplivajo na doseženi rezultat in kazalce poslovnega leta 2004, poudarja Matjaž Gerl. Foto: Črtomir Goznik Matjaž Gerl, univ. dipl. novinar, direktor družbe KKS Ptuj, d. d., je do septembra lani funkcijo direktorja opravljal neprofesionalno, od takrat dalje je v družbi redno zaposlen. kriteriju je investicija v PČ Grajena nerentabilna, ker se je PČ odločila, da če bodo že šli v kabelski sistem, želijo z njim priti do vseh prebivalcev, tudi tistih, ki ne živijo v strnjenih naseljih. Izračunali so, da bi strošek v tem primeru znašal okrog 400 tisoč po priključku. Lani so priključili nove naročnike na območju Štukov in Mestnega Vrha. Precej pa so se tudi angažirali na tem, da so uredili mrežje tako, da bi bil osnovni paket programov, ki je že v ponudbi, dobro viden. V delu omrežja jim je to že uspelo, v Vičavi pa je omrežje že zelo staro in tudi ni bilo grajeno v sklopu kabelskega sistema Ptuj. Uvedli so tudi nekaj novih programov, trenutno jih je vseh skupaj okrog 50. Prostora je še za pet programov. Za lansko leto so izkazali devet milijonov tolarjev bilančnega dobička. Številka je visoka predvsem zaradi tega, ker niso hoteli ponoviti napak iz preteklosti, ki so vodile do velikih davčnih kazni, zato so z MO Ptuj sklenili najemno pogodbo, kot najemniku pa se jim vlaganja v sistem niso štela. Kot najemnik tudi niso mogli upoštevati amortizacije, ki letno znaša 33 milijonov tolarjev. V času dvojnih položnic je precej padel prihodek. V tem trenutku je plačilna disciplina enaka, kot je bila oktobra lani. Na mesec zberejo iz naročnine nekaj več kot deset milijonov tolarjev, položnic pa mesečno izdajo za 13 milijonov tolarjev. Lani so neplačnikom dvakrat poslali opomine, stalnih neplačnikov je trenutno 270. Od letos neplačnikom pošiljajo pozive za plačilo iz odvetniške pisarne. Petdeset naročnikov je že plačalo celoletni dolg, 200 pa je še odprtih. Odklapljati pa so pričeli že prve neplačnike. Denar je potrebno izterjati, ker so vse avtorske pravice, ki jih je potrebno plačati, vezane na priključek. Letošnji porast prihodkov so vezali na povečanje vzdrževalnine, ta naj bi se avgusta povečala za 400 tolarjev, z 2200 na 2600 tolarjev, ker so se povišali stroški avtorskih pravic, električne energije in cen storitev. Začetek oddajanja lokalne televizije je predviden za november oziroma december. Matjaž Gerl je povedal, da pričakuje, da bo tudi Tinček Ivanuša del te zgodbe. Oblikuje se novinarska ekipa, na javnem razpisu so izbrali štiri študentke komunikolo-gije in slovenščine, ki bodo delale kot programske delavke. Jedro programa bodo pogovorne oddaje. Pričeli so tudi že s priključevanjem na internet, za priključitev je potrebno plačati od tri tisoč tolarjev naprej. Paket za tri tisoč tolarjev je trenutno najcenejši v Sloveniji. MG Računovodkinja in članstvo v NS Članstvo računovodkinje v NS pa je tema, ki je še vedno nedorečena, kljub poskusu pojasnitve odvetnice Vide Mayr in direktorja KKS Matjaža Gerla. Odvetnica seje pri pojasnjevanju sklicevala na 4. odstavek 246. člena zakona o gospodarskih družbah, na omenjeni zakon se sklicuje tudi Matjaž Gerl. Mnenje Boruta Bratine, predsednika strokovnega sveta Združenja nadzornih svetov Slovenije, pa se od obeh razlikuje. Na naše izrecno vprašanje, ali je lahko računovodja član nadzornega sveta, je odgovoril, da računovodja, v konkretnem primeru računovodkinja, ne more biti članica NS iz več razlogov: splošni razlog je zakonski (1. odstavek 268. člena Zakona o gospodarskih družbah določa, da član NS poleg oseb iz 263. člena ZGD (na primer član uprave) ne more biti namestnik člana uprave, prokurist ali pooblaščenec družbe. Računovodkinja spada v kategorijo "pooblaščenec družbe", saj ima celo zakonska pooblastila v zvezi z računovodenjem, vodenjem poslovnih knjig in sestavo letnega poročila. V zvezi s tem obstaja odločba sodišča, da osebe, ki so v družbi sodelovale pri pripravi letnega poročila, ne morejo biti člani nadzornega sveta. Vsebinsko pa je prav tako neprimerno, poudarja Borut Bratina, da je članica NS računovodkinja, kije odvisna od uprave, ki naj bi jo NS nadzoroval, to jasno določa slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sicer velja le za delniške družbe, ki kotirajo na borzi. Delavsko predstavništvo v NS ni predvideno za tako majhne delniške družbe, kot je Kabelsko komunikacijski sistem Ptuj. Glede na položaj in pristojnosti računovodkinja nikakor na more biti članica NS družbe, kjer je zaposlena, je še povedal Borut Bratina, predsednik strokovnega sveta Združenja nadzornih svetov Slovenije. Sp. Podravje • Sestal se je regijski odbor LDS Za tri kohezijske in 14 razvojnih regij Na sestanku regijskega odbora LDS za Spodnje Podravje, ki ga je v ponedeljek, 11. julija, v Ptuju sklical vodja regijske pisarne Emil Mesarič, so predstavniki 19 lokalnih odborov izrazili nezadovoljstvo nad predlogom zakona o regionalnem razvoju in podprli amandma za tri kohezijske in 14 razvojnih regij. Lidija Majnik, predsednica mestnega odbora LDS Ptuj Po sestanku je vodja regijske pisarne LDS Emil Mesaric pojasnil,da je bil dosežen osnovni namen posveta, saj so soglasno sprejeli sklep, s katerim podpirajo amandmaje svetnikov LDS za 14 razvojnih in 3 kohezijske regije, ki ga bo stranka poslala v parlament z vsemi argumenti. Prepričani so namreč, da je za pogajanja o črpanju sredstev Evropske unije to za naše območje bistvenega pomena. Ob tem je Emil Mesarič med dodal še nekaj pojasnil: "Moti me, ker nekateri ljudje, ki so sedaj na poziciji, še vedno mislijo, da so v opoziciji. Mi se ne pogovarjamo o tem, kdo in kako je glasoval v parlamentu, ampak kaj je katera vlada sprejela. In dejstvo je, da je sedanja vlada sprejela stališče za delitev Slovenije na dve kohezijski in 12 razvojnih regij, dejstvo pa je tudi, da je ta zakon poslala v parlament. Bistveno vprašanje je predvsem, kako se bo parlament odločil, in strah me je, kaj se bo zgodilo z interesi širšega ptujskega območja oziroma Spodnjega Podravja, saj imamo od treh poslancev z našega območja samo enega, ki ima tipko za Spodnje Podrav-je, to je Branko Marinič. Zanj verjamem, da ne bo stisnil tipke proti Spodnjemu Podrav-ju. Vprašanje pa je, ali bodo tudi drugi s tega območja imeli dovolj moči - mislim na gospoda Lucija, ki je desna roka predsednika vlade, na gospoda Pukšiča, ki je sekretar v tej vladi, in na ministra Zvera, ki je s tega območja. Ti trije do sedaj niso bili sposobni lobirati v tej smeri, da bi vlada sprejela predlog zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, po katerem bi bil Ptuj postavljen kot razvojna regija oziroma center razvojne regije Spodnje Podravje. V soboto, 9. julija, smo se v Lovrencu na Dravskem polju spoštljivo poslovili od priljubljene občanke Dragice Vtič. Kadar se človekova pot pretrga v zenitu njegove ustvarjalnosti, njegovih zmožnosti, neizpolnjenih načrtov, v pričakovanju življenjskih obetov, smo pretreseni zaradi nasilne nenaravnosti. Prav nič nam ne olajša bolečega občutka, če vemo, da zaradi težke in kratke bolezni ni moglo biti drugače. Spomin na čas, ki smo ga preživeli z Dragico, ne more hitro zbledeti. Tistim, ki jo bomo pogrešali kot prodajalko v Mercatorjevi samopostrežbi v Kidričevem, ne bo ostala v spominu samo po prikupni in simpatični zu- nanjosti, saj nam je njen prijetno prijazen glas dal vedeti, da je osebnost z veliko srčno kulturo. Znala je in vedela, kako vzpostaviti neposreden stik z ljudmi. Ni skrivala, da je zadovoljna, če je zadostila svojemu poslanstvu, saj se je zavedala, da je javna oseba vsak, ki dela in občuje z veliko ljudmi. Zagnana in delovna ni bila samo v svojem poklicu, razdajala se je svoji strankarski pripadnosti, dejavna je bila tudi v družbenopolitičnem delovanju. Bo že držalo, če si preveč iščemo utehe in zadoščenje v delu, ni časa misliti na bolezen. Tudi pri Dragici je moralo biti tako, da jo je delo osrečilo, žal tudi uspavalo, da v sebi ni hotela, ne stva iz EU, vzhodni del pa še kar nekaj let, predvidoma do leta 2023. Slovenijo smo vedno delili na tri dele, saj imamo tri univerze in tri nad-škofije, torej bi bila logična posledica tudi delitev na tri regije. Evropa zahteva, da te regije zajemajo vsaj 800.000 prebivalcev, in če dvomili-jonsko slovensko populacijo razdelimo na dva dela, nam še vedno ostane 400.000 ljudi nerazporejenih. To bi pomenilo, da jih lahko imamo 800.000 na zahodu, drugih 800.000 na vzhodu, preostalih 400.000 pa v osrednjem delu, v Ljubljani z okolico In to bi bila delitev na 3 kohezij-ske regije. Pri 14 razvojnih regijah pa je naša bitka stara že kar nekaj let; pri zadnjih volitvah v državni zbor so tudi kandidati vseh političnih strank v prioriteto uvrščali samostojno regijo Spodnje Podravje. Pojasnila po sprejetju zakona, ki je Slovenijo razdelil tako, da je 12 statističnih regij enostavno preimenoval v razvojne regije, pa so glede na naše reakcije nepretehtanA in jim težko verjamem. Ko sprejemamo tako pomemben zakon, kot je delitev Slovenije na razvojne regije, ne verjamem, da bo že v juliju sprejet zakon o skladnem regionalnem razvoju, kakor tudi ne, da bo v jeseni sprejet še zakon, ki bo Slovenijo razdelil na pokrajine. To vnaša med ljudi samo zmedo, saj ne dojemajo, kaj bi lahko pokrajine pozneje bile, ali bodo to čiste politične tvorbe in ali bo pozneje sprejeta še kakšna drugačna členitev regije. Če se držimo ustave in če bi vzeli izhodišče, da mestne občine predstavljajo center bodoče regijske organiziranosti, potem je Ptuj med temi občinami na 4. do 7. mestu. Glede na to, da je zakon sedanje statistične regije samo preimenoval v razvojne, pa je stališče maše stranke, da se velja zelo boriti in dokazovati, da si Ptuj po vseh parametrih zasluži, da postane center razvojne regije Spodnje Podravje. Kaj to prinaša za skupnost našega širšega območja, dobro vemo: predvsem to pomeni večjo finančno neodvisnost celotne regije. Skratka 14 razvojnih regij sem zagovarjala že od vsega začetka in jih zagovarjam tudi danes." M. Ozmec Sv. Ana • Ob 7. občinskem prazniku Foto: M. Ozmec Naš poslanec g. Cvikl jih je na to ves čas opozarjal, pa ga nihče ni poslušal." Predsednica mestnega odbora LDS Ptuj Lidija Majnik pa je ob tem opozorila, tudi na nekatere podatke: "Dejstvo je, da se Slovenija v odnosu do Evropske unije šteje med neto plačnice, ker smo na srečo - ali pa na nesrečo -dovolj bogati, kajti Slovenija je po svoji razvitosti zelo različna. Če izvzamemo osrednji del države s centrom v Ljubljani, potem se Slovenija avtomatsko razdeli na na tri dele: Ljubljano kot najbolj razvito prestolnico z ožjim območjem, ki presega povprečje evropske petindvajseterice za 8 %, saj dosega 83% povprečja EU, v zahodni Sloveniji je povprečje 71% , v vzhodni, kamor sodimo tudi mi, pa je povprečje le 64%. To bi pomenilo, da bi zahodna Slovenija nekaj let še lahko črpala razvojna sred- Razmišljajo o obrtni coni V občini Sv. Ana se jutri pričnejo prireditve ob 7. prazniku občine Sv. Ana. Dopoldan bo turnir v odbojki na mivki med zaselki občine Sv. Ana v Lokavcu. Popoldan bo turnir v malem nogometu pri Sv. Ani, ob 18. uri pa osrednja slovesnost ob 7. občinskem prazniku z naslovom »Tu sem doma«. Na slovesnosti bo zbranim govoril župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj. Podelili pa bodo tudi priznanja nadarjenim učencem, ki so dosegli nadpovprečne učne rezultate. Prireditve so bodo nadaljevale ves prihodnji teden in jih bodo zaključili na anino s slovesno sv. mašo v cerkvi Sv. Ane ob 300-letnici cerkve. Župan Bogomir Ruhitelj na vprašanje, katere investicije so zaznamovale obdobje od zadnjega občinskega praznika, pravi: »Všeč mi je, da me sprašujete o investicijah med dvema občinskima praznikoma, saj se nekatere prenašajo in niso zaključene v proračunskem letu. Ob letošnjem 7. občinskem prazniku ne bomo rezali vrvic, lahko pa rečem, da izvajamo kar nekaj investicij. Za dobrih 13 milijonov tolarjev smo od Mercatorja odkupili prostore stare trgovine, iz katerih nameravamo narediti nekaj za naše občane. Pred slabim mesecem nam je uspelo v Lo-kavec, na najvišjo točko ob- čutila tegob. Šele ko so začele te prevladovati in biti plat zvona, je utegnila poskrbeti zase - žal prepozno. Pogubno se je razbila družinska idila, nastala je vrzel na njenem delovnem mestu, omahnila je njena zagnanost za naš skupni boljši jutri ^ Ostala je otožna ugotovitev, da smo se morali prej od nje ločiti, da bi jo našli na tistem mestu v njenem življenju, ki si ga je zagotovila in zaslužila. Ja, tistega popoldneva v Lovrencu ji je to želela izkazati velika množica, ki jo je spremljala k večnemu počitku, mnogo nas je bilo takšnih, ki smo ji tiho v sebi zaželeli spokojen počitek ... in HVALA TI ZA VSE, DRAGICA Prijatelji Župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj v centru Sv. Ane čine, pripeljati vodovod, kar smo si prizadevali kar nekaj let. Seveda še akcija ni zaključena, saj moramo narediti še omrežje in hišne priključke. Nadaljujemo tudi izgradnjo športnega igrišča, ki ga gradimo v več fazah, pravkar gradimo igrišče za odbojko na mivki. Konec avgusta ali v začetku septembra bomo začeli modernizacijo - asfaltiranje cest. Za to investicijo namenjamo preko 40 milijonov tolarjev. Nadaljevali bomo tudi z gradnjo kanalizacije. Komunalno želimo opremiti gradbene parcele za individualno stanovanjsko gradnjo. Res pa je tudi, da se nam finančna sredstva za investicije iz leta v leto manjšajo, saj nam država predpisuje vedno nove obveznosti brez dodatnih finančnih sredstev.« O viziji razvoja občine pa župan Ruhitelj pravi, da bodo tudi v bodoče nadaljevali s tistimi investicijami, ki so nujne za normalno življenje občanov na teh obronkih Slovenskih goric. Razmišljajo o odkupu zemljišč za obrtno cono, potrebovali bi tudi bencinsko črpalko. Primerno lokacijo vidi v Žicah ob cesti Lenart-Cmurek. Do te lokacije pa je potrebno še zgraditi potrebno infrastrukturo, kot je vodovod in elektrika. Ob vsem tem bo treba vlagati sredstva v vodovodno omrežje, modernizacijo cest, želijo pa tudi obnoviti in dograditi mrliško vežico. »Ljudi je na teh hribih možno obdržati samo s pomočjo države; če ta ne bo prisluhnila, potem bo hudo,« je prepričan župan občine Sv. Ana Bogomir Ru-hitelj. Zmago Šalamun Foto: ZS Slovenija na poti v Evropsko monetarno unijo Razvoj monetarne unije Razvoj evropske monetarne unije (EMU), 2. del V prejšnji številki Štajerskega tednika smo predstavili razvoj evropskih integracij do izvedbe druge faze Evropske monetarne unije (EMU). Danes bomo podrobneje spoznali dogajanje v Evropski uniji (EU) po letu 1995 in ukrepe, ki so bili sprejeti na poti uvedbe skupne evropske valute evro. 1. januarja 1995 se je članstvo v Evropski uniji povečalo, saj so pristopile nove tri države: Avstrija, Finska in Švedska. Na zasedanju Evropskega sveta v decembru leta 1995 je bilo potrjeno, da se bo nova skupna valuta imenovala evro (ang. euro) in da bo ime enako v vseh uradnih jezikih EU. Standardna oznaka za evro je postala EUR, grafični simbol pa €. Prav tako so določili, da se zadnja faza Evropske monetarne unije začne 1. januarja 1999. Na zasedanju Evropskega sveta junija 1997 je bil sprejet Pakt stabilnosti in rasti, katerega namen je bil zagotoviti disciplino držav članic pri upravljanju javnih financ. Države članice so se zavezale, da bodo spoštovale srednjeročni cilj glede proračuna - da bodo imele izravnan proračun ali celo proračunski presežek. Vzpostavili so nov sistem deviznih tečajev (ERM 11), katerega namen je zagotoviti stabilnost med evrom in valutami držav članic, ki nimajo evra. Na srečanju voditeljev držav in vlad maja 1998 v Bruslju je bila sprejeta odločitev, da enajst držav članic izpolnjuje pogoje za uvedbo evra 1. januarja 1999, in sicer Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Nato je bila 1. junija 1998 ustanovljena Evropska centralna banka (ECB), ki je nadomestila Evropski monetarni inštitut. Zadnji dan leta 1998 so se določili tečaji pri zamenjavi va- lut držav članic, ki so uvedle evro. Evro je nadomestil ECU v razmerju 1 : 1. Tretja faza EMU se je pričela 1. januarja 1999 z uvedbo nove skupne valute evro ter s prenosom pristojnosti glede vodenja monetarne politike na Evrosistem (Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav evro območja). Delovati je pričela nova Centralna banka, ki je prevzela naloge Evropskega monetarnega inštituta. Prav tako je bila sprejeta odločitev, katere države članice EU bodo sodelovale v tretji fazi EMU. Evro je bil s 1. januarjem 1999 uveden le kot knjižni denar. V obdobju 1999 do konca leta 2001 je potekalo t. i. prehodno obdobje, v katerem je potekal postopen prehod na evro za celotno gospodarstvo v državah evro območja. Glede uporabe evra v tem obdobju je veljalo načelo »brez prepovedi, brez prisile«. To je pomenilo, da so se ekonomski sub- jekti v prehodnem obdobju svobodno odločali o uporabi evra. 1meli so možnost uporabljati evro, ne pa tudi obveznost, da ga uporabljajo. Med drugim se je evro začel uporabljati tudi na finančnih trgih. V septembru 2000 je sledil referendum na Danskem, na katerem so Danci glasovali proti uvedbi evra. Danska krona je tako še naprej ostala v sistemu ERM 11. Nato se je 1. januarja 2001 evro območju priključila Grčija in tako postala dvanajsta država članica, ki je prevzela skupno evropsko valuto. Z januarjem 2002 so bili na evro območju uvedeni evro bankovci in kovanci, ki so postopoma zamenjali stare bankovce in kovance držav članic. Bankovci in kovanci nacionalnih valut so ohranili status zakonitega plačilnega sredstva in je bilo z njimi mogoče plačevati še do konca februarja 2002. To obdobje je bilo obdobje »dvojnega obtoka«, saj je OBJAVA Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je od maja 2005 pričelo z vzpostavljanjem evidence grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč (GERK). Evidenca mora biti vzpostavljena do konca letošnjega leta, ker bo že v letu 2006 predstavljala obvezno podlago za izplačilo subvencij na površino. Vzpostavljanje te evidence poteka tako, da posebej usposobljeni strokovnjaki Upravnih enot. Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Zavoda za gozdove Republike Slovenije, Geodetske Uprave Republike Slovenje in Kmetijsko svetovalne službe, vabijo nosilce kmetijskih gospodarstev na usklajevalne sestanke, kjer skupaj določita usklajeno evidenco rabe kmetijskih zemljišč za kmetijsko gospodarstvo. Nosilci kmetijskih gospodarstev ste torej osebno vabljeni na usklajevalne sestanke GERK-ov na eno izmed prej navedenih institucij. S seboj prinesite kopijo obrazca »C-prijava zemljišč v uporabi za 2005 zbirne vloge za leto 2005« in vrisane enote rabe na grafičnih podlagah, ki ste jih prejeli na dom. Pomembno je, zlasti pa je v vašem interesu, da se temu vabilu odzovete in se udeležite usklajevalnega sestanka v točno določenem terminu. Ponovno vas želimo opozoriti, da bo v naslednjih letih izplačevanje subvencij na površino temeljilo izključno na sistemu GERK. Marija Lukačič Ministrica za lanetijstvo, gozdarstvo in pretirano Foto: Črtomir Goznik bilo mogoče plačevati z bankovci in kovanci nacionalnih valut kot tudi z novimi evro bankovci in kovanci. Od 1. marca 2002 dalje pa je evro postal edino zakonito plačilno sredstvo v državah evro območja. Kot zanimivost naj dodam, da je bilo v tem času natisnjenih 15 milijard evro bankovcev in okoli 52 milijard evro kovancev. Stari bankovci in kovanci valut držav evro območja (DEM, ATS, 1TL danes niso več zakonito plačilno sredstvo in jih je možno zamenjati le še pri nacionalnih centralnih bankah v državah evro območja, kjer so bili izdani. Švedsko prebivalstvo je nato na referendumu v septembru 2003 glasovalo proti uvedbi evra. Vendar švedski »ne« ni vplival na nadaljnje integracije znotraj Evropske unije. 1. maja 2004 je sledila največja širitev EU v vsej njeni zgodovini. Petnajsteri-ci držav EU se je pridružilo deset novih držav, in sicer Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. V skladu z evropskimi predpisi te države niso uvedle evra hkrati s pristopom k EU, ampak ga bodo uvedle šele čez nekaj let, ko bodo izpolnile vse zahtevane pogoje za uvedbo evra. Po širitvi EU so se zelo hitro pričele priprave novih članic na uvedbo skupne evropske valute. Že 27. junija 2004 so bili slovenski tolar, estonska krona in litovski litas vključeni v mehanizem deviznih tečajev ERM II. Določeni so bili centralni tečaji (1 EUR = 239,64 S1T), ki pa lahko zanihajo v pasu +/-15 %. V aprilu letošnjega leta so se v sistem ERM 11 vključili tudi ciprski funt, latvijski lats in malteška lira. Naloga držav v ERM 11 je, da se dokažejo in vodijo vsaj dve leti stabilno monetarno in ekonomsko politiko. Mitja Petek, univ. dipl. ekon. Od tod in tam Juršinci • Seja pred občinskim praznikom V ponedeljek seje sestal občinski svet občine Juršinci na svoji 24. redni seji. Vodil jo je župan, Alojz Kaučič, dnevni red pa je bil kar obširen. Člani sveta so sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda za šport Ptuj, pri tem zavodu občina Juršinci ne bo soustanoviteljica, temveč bi z zavodom podpisala pogodbo o sodelovanju. Bo pa soustanoviteljica Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, zato so na seji sprejeli predlog odloka o ustanovitvi teh javnih zavodov. Člani sveta so sprejeli tudi osnutek Pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti ter se seznanili s premoženjsko bilanco občine Juršinci. Veliko razprave so člani sveta namenili obravnavi predloga odbora za družbene dejavnosti v zvezi z dotacijami za področje športa in kulture. Za ta področja občina Juršinci nameni okrog dva in pol milijona tolarjev. Dogovorili so se, da bodo eno od svojih sej namenili posebej tem področjem in bodo nanjo povabili predsednike posameznih športnih in kulturnih društev. Z društvom Janeza Puha, ki skrbi za Puhov muzej, bodo v naslednjem letu sklenili dolgoročnejšo pogodbo o vzdrževanju muzeja, za katerega občina krije stroške zavarovanja, elektrike in druge stroške komunalne infrastrukture, kar velja letno okrog 350.000 tolarjev. V zvezi s predlogom odbora za drobno gospodarstvo za pospeševanje drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma so sprejeli sklep, da se še do občinskega praznika v centru Juršincev postavi tabla z vsemi pomembnimi podatki o teh dejavnostih v obliki ličnega zemljevida, pri čemer so bili člani sveta mnenja, da mora biti tabla ustrezne kvalitete, da bo vzdržala vsaj deset let, saj imajo sedaj slabe izkušnje s tablami vinsko turistične ceste, ki že po štirih, petih letih kažejo slab videz. Na občinskem svetu so sprejeli tudi podroben program praznovanja letošnjega občinskega praznika. Osrednja proslava bo v nedeljo, 7. avgusta, v petek, 5. avgusta, bo proslava v gozdičku Laze, na kraju poslednjega boja Slovenjegoriške čete, v soboto pa bo odprtje novega vaškega doma v Hlaponcih. V času praznovanja občinskega praznika bodo tudi številna različna športna in druga tekmovanja. Ob praznovanju občinskega praznika bodo podelili dve plaketi in šest občinskih priznanj. V občini bodo v bodočnosti razmišljali tudi o posebnem občinskem priznanju za posebne priložnosti in obletnice (letos bo imelo Trsničarsko društvo v Juršincih že stoto obletnico delovanja, drugo leto šola dvestoletnico - namiguje se, da bi se poimenovala po Janezu Puhu). Člani sveta so se seznanili tudi z ugotovitvami Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kije bila na obisku v Juršincih, in glede delovanja občine in občinskih aktov ni našla posebnih nepravilnosti, zanimivo pa je, da je po ugotovitvah te službe občina Juršinci med tistimi, kjer imajo občinski uslužbenci najnižje plače, občinski svetniki pa najnižje sejnine, običajno so to prej previsoki kot prenizki zneski. Sejo so zaključili z obravnavo vloge Ustanove dr. Antona Trstenjaka, pri čemer soji odobrili določen denarni prispevek, za članarino pa se niso odločili, saj niso člani te ustanove. Juršinci • Sto let trsničarstva V Juršincih so leta 1905 ustanovili Trsničarsko zadrugo Juršinci. Torej ima trsničarstvo na tem koncu Slovenskih goric že stoletno tradicijo. Kot nam je povedal predsednik Trsničarske zadruge Juršinci Simon Toplak, bodo jubilej v Juršincih proslavili letos septembra. V pripravo praznovanja sta se vključili tudi Kme-tijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijsko-goz-darski zavod Ptuj. Ob tem dogodku bodo pripravili II. Slovenski simpozij o razvoju in perspektivah trsničarstva ob vstopu v Evropsko unijo. Pokrovitelj simpozija bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, soorganizatorjipa so ob Kmetijsko-gozdarski zbornici še Fakulteta za kmetijstvo Maribor, Kmetijski inštitut Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Poslovna skup-nostza vinogradništvo in vinarstvo ter Trsničarska zadruga Juršinci in Občina Juršinci. Trsničarska zadruga Juršinci želi s simpozijem s strokovnimi sodelavci obdelati in vsem zainteresiranim ter širši javnosti predstaviti trsničarstvo v vseh njegovih razsežnostih nekoč in danes. Delovne teme simpozija bodo: Slovensko trsničarstvo od prvega simpozija do danes, Selekcija in certifikacija vinske trte, Odpornost podlag in sort na škodljivce in bolezni in Tehnologija pridelave trsnih sadik. Organizacijski odbor vodi Stanislav Vršič, člani odbora pa so: Boris Koruza, Dušan Brejc, Roman Štabuc, Andreja Švarc, Tone Zafošnik, Slavko Janžekovič, Marija Hernja Masten, Andrej Rebernišek, Simon Toplak in Alojz Kaučič. Fl ZDENKO VINKOVIC s.p. Prijetno praznovanje obânskesa praznika občine Norišnica idimo «sem občanom in občankam. Tebfen In fax: 02 743 0150, GSM: 031617103, 031616 060 ww.gnidbeiiislvo-¥ÍnkoW(.sí, e^Hall: zdeiiko.Wnkoiric@sfof.nef kuň\noo»ie za tope\ ^^ www.ziher.com ŽIHER, podjetle za ptcvû/n -.Svo. trgovlrio In slotitve d.o.o. Prijetno praznovanje občinskega praznika občine Gorííniea želimo vsem občankam in občanom! Gorišnica • Pred desetim občinskim praznikom TUS-TRGOVmiA IN BAR »VRTNICA« tMEIICIIIII ZZTZHMttlll» ■ PRODAJA PREHRAMBENEGA BUVGA IN PIJAČ PO TUŠEVIH AKCIJSKIH KATALOGIH... ■ PRODAJA GRADBENEGA IMATERIALA BAUMIT, KNAUF, FRAGMAT... Iskrene čestitke za praznik občine Gorišnica! TRGOVINA^to^ Rižnar Slavko s.p., Gajevcnea, Gorišnica Telefon 743 0213 VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Dona! s.p. Zunanje in notranje hldrantne mreže, hišne instalacije, kanalizacije, popravilo vodovoda. Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491 Občankam in občanom ter našim cenjenim stranicam čestitamo ob prazniltu občine Gorišnica. plin vodovod ogrevanje prezr^čevanjei Kima i Kokot s p I Ob občinskem prazniku občine Gorišnica Vam iskreno čestitamo in se priporočamo. )šlriCA tel.: 02/719 2S 03 Ob 10-letnici našega podjetja se iskreno zahvaljujemo poslovnim partnerjem in našim strankam za dobro poslovno sodelovanje in zaupanje. Prijetno praznovanje občinskega praznika! Preseženi nacrti brez zadolzitev »V občini smo v preteklem letu celo presegli plan dela, ki smo si ga zadali, in naredili več od načrtovanega. Med največjimi naložbami je gotovo uspešna izgradnja nove občinske stavbe, ki jo bomo na dan praznika tudi uradno odprli, ogromno pa je bilo narejenega tudi na področju cestne infrastrukture in urejanja obrtne cone,« je na kratko nanizal največje dosežene uspehe občine Go-rišnica župan Jožef Kokot. Kar se tiče cestne infrastrukture, je občina bogatejša za približno osem kilometrov asfaltiranih cestišč, veliko je bilo tudi na novo prepla-stenih in gramoziranih. Tik pred praznikom bodo odprli še dva asfaltirana cestna odseka v Gruškovcu in v Pristavi - Slatini, razširjena pa je tudi cesta proti trgu v centru Gorišnice, kjer so urejeni novi pločniki, pričakuje pa se še nova plast asfalta. »Za industrijsko cono smo pridobili gradbeno dovoljenje, pravkar se zaključuje parce-lizacija in takoj po prazniku se bo pričela urejati vsa potrebna infrastruktura. Potencialnih kandidatov za nakup parcel je že kar veliko, tako da težav v s prodajo zemljišč ni pričakovati. Za namakalni sistem v Moškanjcih čakamo le še odredbo pristojnega ministrstva s sofinanciranjem, sicer je vse pripravljeno.« Posodobljene in preureje- ne prostore pa so dobila tudi števila gorišniška društva v kletnih prostorih šole, ki so jih s podhodom povezali z novo občinsko stavbo. Okrog slednje je že dokončana okolica, medtem ko je dokončna in celovita ureditev osrednjega trga predvidena v naslednjem letu. »V občinski stavbi je na razpolago 850 kvadratnih metrov površin skupaj z večnamensko kulturno dvorano, stala pa je nekaj čez 220 milijonov tolarjev, kot smo tudi planirali.« Ob uspešni realizaciji ciljev v minulem letu pa župan Kokot že razmišlja o bodočih ciljih: »Kot rečeno, bomo uredili osrednji občinski trg, nadaljevali bomo z izgradnjo kanalizacije v Zamušanih, sicer pa se pričakuje tudi začetek izgradnje kanalizacije Goriš-nica-Moškanjci, kjer v okviru konzorcija sedmih občin pričakujemo delno sofinanciranje iz kohezije. Zaživeti bi moral tudi namakalni sistem, čaka nas modernizacija še nekaterih cest in dokončanje vseh del v industrijski coni. V haloškem predelu občine bo na prioritetni listi asfaltiranje določenih odsekov cest, začeli pa so se pripravljati tudi projekti za izgradnjo novega vrtca, ki je prav tako nujen in bo zahteval od 150 do 160 milijo- Župan Jožef Kokot je nad dosežki dovoljen. Foto: SM občine v zadnjem letu zelo za- nov tolarjev in seveda nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema v tem okolju.« Sicer pa župan Jožef Kokot razmišlja tudi o napovedani verjetni razdelitvi občine oziroma nastanku samostojne občine Cirkulane, ki ji ob sedanjem načinu državnega sofinanciranja in poznavanju haloškega terena ter življa ne napoveduje ravno lepše prihodnosti, kot jo že ima in bi jo lahko to območje imelo v sklopu enovite občine Gorišnica: »Menim, da bo ta delitev, če se bodo seveda ljudje na referendumu tako odločili, imela posledice za obe občini še nekaj let. Današnje obdobje po mojem prepričanju nikakor ni primerno za oblikovanje malih občin z majhnimi proračuni. Cirkulane bodo imele morda okrog 250 milijonov tolarjev proračuna in vprašanje je, koliko bodo lahko investirale v razvoj, sploh ob dejstvu, da je socialna slika tega območja kritična.« Naslednje leto naj bi bil po zagotovilih vlade dokončan tudi mejni prehod Meje z morebitnim manjšim premikom na znani lokaciji, kot pravi župan, pa se bo občina Gorišnica prijavila tudi na napovedani razpis kulturnega ministrstva za upravljanje z gradom Borl, ki bo sicer v primeru delitve pripadel občini Cirkulane. Dolgoročna vizija nadaljnjega uspešnega razvoja občine pa po Kokotovih besedah leži v aktivnem razvoju podjetništva, zlasti v nižinskem delu, kjer v prihodnosti načrtujejo razširitev obrtne cone, ob hkratni podpori kmetijstvu, medtem ko naj bi bila za haloški predel, bodisi v samostojni občini Cir-kulane, bodisi v okviru občine Gorišnica, edina realna opcija napredka v razvoju turizma. SM ZA5EBIVA AMBULAMTA SPLOŠIVIE MEDICIIVE DARJA PRIBOŽIČ Zasebna ambulanta splošne medicine Darja Pribožič čestita vsem občanom in občankam ob prazniku občine Gorišnica. TRGOVINA NA DROBNO N(NA Ob prazniku občine Gorišnica iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam. Stanislav SATLER s.p. 2272 GORIŠNICA, Gorišnica l/a, telefon: 02/7408-694 Kmetijstvo • Okrogla miza o renskem rizlingu » Imamo krasne in zanič renske rizlinge! « Renski rizling kot vinska sorta izvira iz Nemčije iz davnega leta 1435. Danes se največ goji v Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji. V Sloveniji je najbolj razširjen prav v Podravju, sicer pa ga je malenkost najti tudi v ostalih slovenskih vinorodnih okoliših. »Če pogledamo pridelavo vina po slovenskem registru, je bilo leta 2000 pridelanih 2,2 milijona litrov renskega rizlinga ali 1,1 litra po prebivalcu. V primerjavi z ostalimi sortami to ni prav veliko, saj v skupnem deležu predstavlja le 3 odstotke. Po uradnih podatkih je Slovenija pridelala največ laškega rizlinga, kar 8 milijonov litrov, šardo-neja (5,2 milijona), rebule (5,1 milijona), sovinjona (4,5 milijona) itd. Veliko večino renskega rizlinga je dalo prav Podravje, in sicer kar 97 odstotkov skupne slovenske tržne ponudbe, slabe tri odstotke ga imajo v Posavju in manj kot pol odstotka na Primorskem,« je splošno sliko vzgoje in predelave renskega rizlinga predstavil Anton Vo-dovnik. Podravje torej velja za vodilno pokrajino pridelave tega vina, ki pa se sčasoma nekoliko spreminja, kar je posledica kloniranja, novih tehnologij predelave in tudi samega podnebja. »Zaradi modnosti so renski rizling v preteklem obdobju vinogradniki množično sadili, tudi na zanj neprimernih legah, zato je začel izgubljati na kvaliteti,« je na okrogli mizi o vzgoji in trženju renskega rizlinga uvodoma povedal Andrej Rebernišek. Zaradi precejšnje vsebnosti kisline, ki je (bila) značilna za to sorto, v ospredju pa so že nekaj časa bolj sadna in lahka vina, so v Nemčiji že precej časa nazaj začeli s kloniranjem renskega rizlinga v smeri povečevanja sladkorne stopnje: »Kot najboljši kloni za naše področje so se izkazali 239, 148 in 198. Tovrstno kloniranje pa je s seboj prineslo tudi težave, ki se kažejo v veliki rodnosti, ki lahko rezultira, če ni pravilno nadzorovana, v zmanjšanju kvalitete! V preteklosti je bilo opazno tudi pretirano gnojenje s kalijevimi gnojili. Renski rizling je sorta, ki je zelo občutljiva na osip, potrebuje ogromno svetlobe, vendar je treba paziti na morebitni sončni ožig, zato so zanjo najbolj primerne bolj severne lege, deloma pa tudi vzhodne. Velja pa za pozno sorto, čeprav jo vinogradniki pri nas velikokrat prehitro potrgajo, kar je seveda nepravilno. Poleg tega je pri renskem rizlingu zelo zaželena žlahtna gniloba, saj mu ta daje specifični karakter.« Rebernišek je zbrane vinogradnike opozoril še na nekatere napake, ki se najpogosteje pojavljajo pri vzgoji renske- . vinski turnir aenôfei rizling Anton Vodovnik: »Daleč največ renskega rizlinga se pridela v Podravju!« Andre Rebernišek s ptujske svetovalne službe je zbranim vino-gradn kom predstavil najoptimalnejše načine vzgoje renskega rizlinga. ga rizlinga: »Zelo pomembna je pletev trte in odstranjevanje prvega lista že pred cvetenjem. Najboljša vzgojna oblika je enošparonska, trte pa naj se sadijo približno meter vsaksebi in nikakor ne gosteje, maksimalna obremenitev na tekoči meter pa naj nikakor ne presega 14 očes!« Renski rizling je sicer, če je pravilno obdelan, zelo prepoznaven po svoji aromi. »Značilnost vonja in okusa je v sadnosti in svežini, ki lahko spominjata na okus breskve, marelice, jabolka, suhega sadja ^ Njegova posebnost je tudi aroma po petroleju, ki se pojavlja šele pri letu ali več starem vinu. Nasploh pa užitna zrelost vina nastopa šele leto dni po trgatvi, zato je zelo primeren tudi za spominska darila,« je med drugim poudaril Vodovnik, ki je v nadaljevanju vinogradnike seznanil še z dvema osnovnima principoma predelave renskega rizlinga, pač glede na cilj, ki ga vinogradnik želi doseči: »Končno oblikovanje arome oziroma karakterja vina je odvisno od tehnološke predelave. Pri tem imate vinogradniki možnost, da: ali povečate sortnost vina, ki je potem ekstraktno manj bo- gato ali pa se odločite za povečanje ekstraktnosti in stabilnosti vina, ki sicer izgublja poudarek pripadnosti sorte, zato pa je bogatejše vino v smislu aromatičnosti.« Izbiro cilja oziroma tehnologije predelave je Vodovnik prepustil vinogradnikom in njihovi lastni odločitvi, predavanje pa je zaključil z ugotovitvami nemških vinskih poznavalcev, ki pravijo, da se z novimi tehnologijami, kloniranjem in predvsem s spremembo klime renskemu rizlingu odpirajo nove priložnosti: »Raziskava med pivci nove generacije je pokazala, da je v Nemčiji trenutno najbolj priljubljen renski rizling kot zvrst, ki so mu dodane tudi nekatere druge sorte. Okus mladih daje prednost lahkim in sadnim vinom, čemur se približuje tudi renski rizling, saj analitični podatki kažejo, da se je v zadnjem desetletju - v primerjavi z desetletjem 1980 do 1990 - stopnja sladkorja v povprečju povečala za 7 oekslov, kisline pa znižale za 3 grame.« Sicer pa je kvaliteta renskega rizlinga, s tem sta se strinjala tako Rebernišek kot Vodovnik, odvisna predvsem od angažiranja vsakega vinogradnika posebej, ki se začne že pri pravilni izbiri lege, obdelavi trsov, predelavi grozdja, pravilnem kletarjenju in stekleničenju: »V Sloveniji imamo krasne in zanič renske rizlinge. Škoda je le, da tisti, ki so zanič, mečejo slabo luč na one krasne!« SM Borl • Prireditev Mi in vino Trije zmagovalci turnirja renskega rizlinga Na Borlu je minuli konec tedna dišalo po renskem rizlingu. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je namreč pripravilo že deseto tradicionalno prireditev Mi in vino, v okviru katere je potekal tudi četrti vinski turnir, tokrat posvečen sorti renski rizling. Nagrajenca letošnjega turnirja renskega rizlinga (od desne): Bojan Lubaj in Miran Plemenič, manjka Tea Vodovnik Plevnik ter gorišniški podžupan Jožef Klinc in predsednik DVSH Zvonko Arnečič, ki sta podelila nagrade. Zbiranje vzorcev se je začelo že v petek zvečer ob hkratni predstavitvi značilnosti in pravilne vzgoje renskega rizlinga, turnir pa se je nato nadaljeval skozi vso soboto s strokovnim ocenjevanjem, piknikom s po-kušino vin in zaključil z večerno slavnostno podelitvijo priznanj vsem udeležencem. »Na četrti turnir so vinogradniki prinesli v ocenitev 24 vzorcev renskih rizlingov. Večina vzorcev je bila s ptujskega področja oziroma Haloz, en vzorec s Šmarsko-virštajnskega okoliša in eden iz Ljutomersko-Ormoških goric. Vzorce smo razvrstili v štiri kategorije, in sicer v kategorijo suhega, polsuhega in polsladkega ter sladkega vina. V kategoriji sladkega sta bila le dva vzorca, za ocenitev pa jih je potrebno vsaj pet, zato v tej kategoriji nismo izbirali prvaka. Edina dva vzorca sladkih renskih rizlingov sta last vinogradnika Romana Petroviča s Ptuja,« je povedal predsednik DVSH Zvnoko Arnečič. Med prinesenimi vzorci je bila najbolj zastopana kategorija polsuhih in polsladkih renskih rizlingov, v kategoriji suhih pa jih je bilo ravno dovo-lj,torej pet, da je komisija lahko izbrala zmagovalca. Po splošni oceni komisije so bili vsi vzorci odlične kvalitete, zmagovalne naslove pa so si prislužila vina letnika 2003. »To je dokaz, da vina z letom dozorijo in pridobijo na kvaliteti, kar se je seveda poznalo pri ocenah. Vina iz leta 2004 so bila tako v nekoliko podrejenem položaju, kar se tiče ocenjevanja, vendar že odlične kakovosti, kot so potrdili tudi strokovnjaki. Zmagovalna vina pa so, kot rečeno, iz leta 2003.« Šestčlanska komisija, ki so jo sestavljali predsednik mag. Anton Vodovnik in člani Miran Reberc, Andrej Rebernišek, Jani Gonc, Bojan Lubaj in Darja Zemljič, pa nikakor ni imela lahkega dela. »Vsi ocenjeni vzorci so resnično odlični. Vina so bila zelo izenačena, zato je bilo potrebno v nekaj primerih opraviti ponovitev ocenjevanja. Namigi komisije pa so le dali vedeti, da naj vino renski rizling le odleži nekaj več časa, da se doneguje tudi v steklenici in naj se ponuja z minimalno starostjo vsaj enega leta ali po možnosti še več. Predvsem pa je bilo vinogradnikom svetovano, naj se ne hiti s trgatvijo, saj je renski rizling pozna sorta, da pridobi na sladkosti in da se zmanjšajo njegove naravne nekoliko višje kisline ter da se pridobi malo žlahtne gnilobe, ki je pri renskem rizlingu zelo pomembna in zaželena,« je še povedal Arnečič ter dodal, da so morda pričakovali kakšen vzorec več, kljub temu pa so z udeležbo in kakovostjo vin nadvse zadovoljni. Zmagovalci letošnjega turnirja renskega rizlinga so po oceni strokovne komisije postali: v kategoriji suhi renski rizling Bojan Lubaj iz Kidričevega, za posluho vino je naslov zmagovalca pripadel vinogradništvu Plevnik iz Šmarja pri Jelšah, za polsladki renski rizling pa Miranu Plemeniču s Koga pri Ormožu. Peti vinski turnir naslednje leto bo po besedah predsednika DVSH Zvonka Arnečiča posvečen sorti šipon. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Podlehnik • Kaj piše v poročilu o ZR šole Ni jasno, kdo pije in kdo plača Če so nekateri nadzorni odbori, kot recimo ormoški, nedavno nazaj dobili negativno mnenje o svojem delu s strani računskega sodišča, bi kaj takega hudo težko pripisali podlehniške-mu dvočlanskemu nadzornemu odboru. Ta sicer zadnje čase res nima veliko dela; še največ moči vlaga v poskuse prepričati občinsko vodstvo in župana, naj se mu vendarle posreduje ne le material o poslovanju občine in še kakšnega proračunskega porabnika, ampak predvsem v strokovno pomoč tistih občinskih delavcev, ki obvezno dokumentacijo pripravljajo. A pozitivnega odziva na svoje (upravičene) zahteve doslej ni bilo, čez poletna meseca pa ga je še toliko težje pričakovati. Župan je sicer nadzornikoma poslal dokument zaključnega računa občine za leto 2004 in jima za delo ponudil domačo ve-roučno učilnico z računalnikom, to pa je bilo tudi vse. Po sprejetem planu dela pa NO želi najprej pregledati poslovanje podlehniške osnovne šole v prejšnjem letu in šele potem občinski ZR. »Po dveh neuspešnih poskusih za pregled poslovanja OŠ nama je nekaj članov zavoda OŠ Martina Koresa Podleh-nik poslalo vsaj poročilo o ZR šole. To sicer ni dokument, na osnovi katerega bi se lahko izdelalo mnenje nadzornega odbora, saj je za kaj takšnega nujno potreben ZR, zato pač zadeve stojijo,« pojasnjuje predsednik NO Roman Cesar. Plačujeta iste stroške občina in ministrstvo? Kljub temu pa ga je že v samem, precej splošnem poročilu o zaključnem računu OŠ zbodlo v oči kar nekaj zanimivih cifer. Celotni prihodki OŠ za leto 2004 so znašali dobrih 190,5 milijona tolarjev, prav toliko pa naj bi bilo tudi stroškov. Za lansko obračunsko leto smo prejeli 40,4 milijone tolarjev brez osebnih dohodkov, je uvodoma še zapisano v poročilu. »Verjetno so to mišljena sredstva, ki so bila za šolo posredovana iz občinskega proračuna, čeprav konkretno to ni navedeno,« razmišlja Cesar in nadalje ugotavlja: »V poročilu o stroških se pojavlja kar nekaj dvoumnih, če že ne nepravilno obračunanih postavk, saj bi po zakonu določene izmed teh postavk moralo plačevati ministrstvo za šolstvo. Tako je, recimo, visoka postavka za stroške šolske mlečne kuhinje, saj naj bi ta občino stala 4,6 milijona tolarjev, pa stroški za PB enolončnice znašajo 2,1 milijona tolarjev. Posebej zanimive pa so številke na po- V poročilu o zaključnem računu o poslovanju šole v letu 2004 mrgoli »čudnih« cifer, ki se povrhu ne ujemajo niti s postavkami na ZR občine. stavki nematerialnih stroškov. Tako je bilo za prevoze na delo in z dela ter za dnevnice s potnimi stroški porabljenih, predvidevam da z občinskega proračuna, nekaj manj kot 7,5 milijona tolarjev, za prehrano na delu pa 4,5 milijona tolarjev. Slab milijon pa naj bi šola porabila še za razne oblike svetovanj in varnosti pri delu. Glede na to, da je v poročilu navedeno, da gre za prejem in porabo 40,4 milijona tolarjev brez osebnih dohodkov, pač vseh navedenih postavk ne morem razumeti drugače, kot da gre za občinsko sofinanciranje oz. občinski delež denarja,« še pravi Cesar. Da občina mora sofinancirati osnovnošolsko dejavnost, je povsem jasno, vendar pa je z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja tudi točno razmejeno, kaj plačuje ministrstvo in kaj občina. O tem konkretno govori 81. člen omenjenega zakona. Stroškovne postavke v podlehniškem poročilu pa so iz tega vidika sofinanciranja, milo rečeno, kaj čudno predstavljene. Zato smo za odgovor, kdo je dolžan pokriti določene stroške, zaprosili pristojno ministrstvo, kjer so povedali tako: »Ministrstvo je zadolženo samo za sistematizacijo delovnega mesta kuharja ali kuharice. Prevoze na delo in z dela ter potne stroške in dnevnice prav tako krije ministrstvo, enako pa velja tudi za postavko prehrane na delu. Pri postavki nematerialnih stroškov pa je ministrstvo zadolženo za plačilo izvedbe programa izobraževanja, si- cer pa stroške krije ustanovitelj sam (občina, op. a.).« Iz jedrnatega odgovora je tako jasno razbrati, da naj bi stroške prevozov na delo in z dela, dnevnice, potne stroške in prehrano na delu, kar v podlehniškem poročilu skupaj znaša skoraj 12 milijonov tolarjev, plačalo ministrstvo in ne občina. Kje je razlika 1,6 milijona pri porabi energije? Ali je v podlehniškem poročilu o osnovnošolskem ZR za leto 2004 prišlo do napake ali pa je občina res poravnala tudi takšne stroške, ki jih po zakonu mora (in gotovo tudi je) šolsko ministrstvo, je na osnovi zgolj površinskega poročila težko ugotoviti, nadzornemu odboru pa se pojavlja tudi dvom, ali niso bila milijonska sredstva porabljena kako drugače oziroma za kaj drugega. »Sicer pa to še zdaleč niso edine ugotovljene »napake« v poročilu. Za kaj točno gre, je seveda brez pojasnil strokovnega osebja in dokumenta šolskega ZR nemogoče razjasniti. Ob tem pa je jasno vidna še ena nepravilnost, ki sem jo ugotovil s primerjavo občinskega zaključnega računa in tega šolskega poročila o ZR. V občinskem zaključnem računu za leto 2004, ki sem ga prejel, je namreč zapisano, da je občina za stroške porabljene energije, gre za elektriko in kurilno olje, plačala 6,038 milijona tolarjev. Toliko je torej občina dala šoli. Po poročilu o zaključnem računu šole pa naj bi ti stroški skupaj znašali le 4,419 milijona tolarjev. Kje je potem razlika dobrih 1,6 milijona tolarjev?!« Poleg vsega tega, kot opozarja Cesar, v poročilu niso nikjer navedeni stroški prevozov učencev v šolo in iz nje, ki v občinskem proračunu znašajo kar 20,8 milijona tolarjev: »Če je torej to poročilo o zaključnem računu šole namenjeno predstavitvi stroškov, ki jih ima občina kot ustanovitelj šole, potem ti stroški oziroma nakazana sredstva iz občinskega proračuna ne znašajo zgolj dobrih 40, ampak kar krepkih 60 milijonov tolarjev!« Vprašanja ostajajo odprta, očitno pa imajo odgovorni v Podlehniku (še vedno) hude težave že z navadnim seštevanjem in odštevanjem. Kako, kdaj in če sploh bodo uspeli pojasniti nastale finančne razlike in kaj točno je res nakazala občina za delo šole, prav tako ostaja neodgovorje-no. Vprašanje je tudi, če koga sploh zanima, kako se preliva denar iz občinskega v šolski proračun. Še bolj pa, ali si kdo, recimo kakšen svetnik, sploh upa zahtevati natančna pojasnila, zakaj in kako je bil ta denar porabljen. Včasih je veljalo, da sta župnik in učitelj glavna na vasi, danes pa v »vaških« občinah večinoma kraljujeta župan in ravnatelj. In če je to ena in ista oseba, kot velja za Podlehnik, potem je vsaka nepokorščina že skoraj samomorilsko dejanje _ SM Od tod in tam Polenšak • 4. regijska konferenca MSi Člani in članice regijskega odbora (RO) Mlade Slovenije - MSi (podmladka stranke Nova Slovenija) so se 9. julija na Polenšaku zbrali na 4. regijski konferenci. Gostje na konferenci so bili predsednica kluba svetnikov in županov regije Ptuj-Ormož Zalika Obran, Franc Težak iz odbora NSi Zavrč ter član sveta stranke Ivan Jurkovič. Na konferenci so zbrani člani Mlade Slovenije razrešili staro in imenovali novo vodstvo. Za predsednika je bil soglasno potrjen Dejan Rožmarin, ki je dejal, da se namerava regijski odbor podmladka v prihodnje udeležiti Rancarije, organizirali pa bodo tudi turnirja v malem nogometu in biljardu. Septembra se bodo odpravili na kolesarjenje, do konca leta pa imajo v načrtu tudi ustanavljanje lokalnih odborov. Ob izteku konference so pri-sotnipotrdili tudi izjavo za javnost, v katero so zapisali: »VRO MSi Ptuj-Ormož se zavedamo vpliva lokalnepoli-tike na razvoj in življenje mladih v lokalnih skupnostih. Od lokalne politike je namreč v veliki meri odvisno, kako bodo mladi preživljali prosti čas, kaj jim bo skupnost nudila in ali jih bo pri delu celo ovirala. Tudi od razvoja občine je odvisno, ali se bodo mladi odločili ostati v domačem kraju in tam živeti, delovati in soustvarjati razvoj domačega kraja. In navsezadnje, ali bo mladim tudi omogočeno delo, ki je za preživetje nujno potrebno. In prav zato menimo, da se moramo mladi vključevati v lokalno politiko in tudi soodločati o zadevah, ki zadevajo prihodnost, v katero vstopamo. V MSi bomo delovali v skladu z geslom našega zadnjega kongresa, ki se glasi: Znamo bolje!« Sicer pa so prisotni na konferenci še poudarili, da se bodo pri svojem političnem delovanju držali naslednjih vrednot: svoboda in odgovornost, dostojanstvo vsakega človeka, solidarnost, pravičnost, spoštovanje zakonov in predpisov ter demokracija. Dovzetni naj bi bili tudi za nove smeri razvoja, prizadevali si bodo za hitro prilagodljivost, do uspehov in dosežkov njihovih predhodnikov pa nameravajo gojiti izredno spoštljiv od- nos. Bukovci Mojca Zemljarič SLS ocenila svoje delo V začetku julija je v Bukovcih potekal občni zbor občinskega odbora stranke SLS. Vanj je trenutno včlanjenih 168 članov, 22 članov pa šteje tudi strankin podmladek Nova generacija Markovci. Zbora so se poleg članov občinskega odbora udeležili podpredsednica stranke Nada Skuk, državni svetnik Robert Čeh ter član sveta stranke Franc Obran. Predsednik občinskega odbora SLS Karl Majcen je predstavil delo občinskega odbora v minulem obdobju, pri čemer je izpostavil organizacijo okroglih miz in srečanj z ministri. Kot je še poudaril, svetniška skupina SLS Markovci zelo dobro sodeluje z županom Francem Kekcem, v svojem nagovoru pa je tudi opozoril, da čeprav stranka na zadnjih volitvah ni dosegla želenega rezultata, jim ne primanjkuje delovne vneme in optimizma za v prihodnje. Poročilo o delovanju lokalnega podmladka SLS - Nove generacije -je podala predsednica Alenka Petrovič. Navedla je aktivnosti, ki jih je podmladek zabeležil v minulem obdobju, 17. julija letos pa bodo v Markov-cih gostili tudi vodstvo Nove generacije. Podpredsednica SLS-a Nada Skuk je poudarila, da stranka na terenu zelo dobro dela, nekateri člani OO pa so opozorili, da je sodelovanje med vrhom stranke in lokalnimi odbori precej šibko, moti pa jih tudi, da se v javnosti v imenu SLS-a pojavljajo posamezniki, ki na stranko mečejo slabo luč. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: SM Foto: MZ Carigrad • Razstava podobe Turkov v Evropi Ptujske turkerije v Carigradu V torek so v Carigrad odprli razstavo z naslovom Podoba TUrkov v Evropi 17. stoletja. Razstava je v muzeju Sakipa Sabancija, na njej pa je razstavljenih 78 slik s turškimi motivi in tudi drugih predmetov, ki so povezani z odnosi med habsburškim cesarstvom in osmanskim imperijem v 17. stoletju. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinskim arhivom Ptuj, Pokrajinskim muzejem Koper in Zavičajnim muzejem Poreštine v Poreču. Pri organizaciji razstave pa so pomagali tudi: Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za zunanje zadeve RS in Mestna občina Ptuj. Pobudi za razstavo je dal Balkan Kizildeli, veleposlanik Republike Turčije v Sloveniji, zamisel pa je stara več kot deset let, pravzaprav od leta 1992, ko so v Pokrajinskem muzeju na Ptuju v sodelovanju strokovnjakov iz Slovenije in Avstrije pripravili odmevno razstavo z naslovom Srečanje z Jutrovim, ki je prvič širše opozorila na bogastvo zbirke turkerij na ptujskem gradu. Gre za eno največjih oziroma kar največjo tovrstno zbirko v Evropi. Razstavo spremlja tudi obsežen razstavni katalog v treh jezikih - slovenskem, angleškem in turškem - z mnogimi novimi zgodovinskimi in umetnostnozgodovinskimi spoznanji na temelju najnovejših znanstvenih raziskav. V uvodu kataloga pravi Aleš Arih, direktor pokrajinskega muzeja Ptuj, da bo razstava v času, ko se Turčija pripravlja na vstop v Evropsko unijo, v Carigrad prinesla pomembno sporočilo o kulturnih in zgodovinskih vezeh, ki ob razumevanju evropskih integracijskih procesov dobivajo nov pomen. »Posebej pomembno je, da sodelovanje dveh muzejev temelji na načelu recipročnosti, kar pomeni, da bodo tudi ljubitelji umetnosti iz Ptuja in širšega Sultan Mehmed IV. Foto: Pokrajinski muzej Ptuj srednjeevropskega prostora kmalu dobili priložnost, da pobliže spoznajo novo poglavje umetnosti Jutrovega,« pravi Aleš Arih. V uvodniku je svoje misli prispeval tudi dr. Vasko Si-moniti, minister za kulturo Republike Slovenije, ki med drugim pravi, da ni čudno, da so slike, ustvarjene iz zanimanja za tedaj daljno podobo sveta na Vzhodu, danes vzbudile zanimanje tudi pri današnjih potomcih tedanje turške družbe. Slike govorijo drugače kot večina drugih iz tistega časa, nastalih na tleh Evrope, s katero je bilo Oto-mansko cesarstvo v dolgotrajni vojni. O njihovih prednikih prinašajo torej vsebine, ki tešijo njihovo radovednost po portretu drugačne preteklosti. Dr. Polona Vidmar, ku- Ptuj • Poklicna in tehnična elektro šola Ptuj stodinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj, o zbirki med drugim pravi: »Zbirka je nastala v zadnjih treh desetletjih 17. stoletja za opremo gradu Vurberk, ki je bil v lasti Kristine Krescencije, grofice Herberstein. Ohranjenih je 47 slik, ki se tematsko delijo v tri sklope. V prvem so portreti turških, kozaških, poljskih, ruskih in tatarskih knezov, dostojanstvenikov in vojskovodij, ki so krojili usodo velikega dela jugovzhodne Evrope in Male Azije v letih med 1656 do 1669. V drugi skupini so upodobitve sultana, janičarja, spahija in dam iz osmanskega imperija, medtem ko tretjo skupino sestavljajo kostumske slike predstavnikov tujih in oddaljenih kultur. Slike navdušijo gledalca z barvitostjo in razkošjem, upodobitvijo sijajnih tkanin in dragocenega nakita ter težko določljivo mejo med realnim in fantazijskim svetom. Posebno celopostav-ne upodobitve dam iz turškega imperija, v katerih so Evropejci 17. stoletja videli dame s sultanovega dvora ali celo njegove žene, so izredno mikavne. Slikarji so natančno upodobili njihovo nošo in poudarili njihove ženske čare«. Razen zbirk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj je na razstavi še nekaj predmetov iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Zgodovinskega arhiva Ptuj ter portreti dragomanov, tolmačev v službi Beneške republike na turškem dvoru. Portrete tolmačev sta prispevala Pokrajinski muzej Koper in Zavičajni muzej Poreštine iz Poreča. Franc Lačen Svečanost ob podelitvi spričeval Prejšnji petek so se v palaciju ptujskega gradu zbrali dijaki in profesorji Poklicne in tehnične elektro šole Ptuj na svečanosti ob podelitvi spričeval. Uvodoma je ravnatelj šole Rajko Fajt čestital dijakom za dosežene rezultate, pri čemer je izpostavil pomen znanja s področja tehničnih vednosti ter pomen dela in naprezanja za dosego tega znanja, nato pa so razredniki razdelili spričevala. Na šoli je v tem šolskem Peter Kaučevič In Renato Pulko, zlata maturanta letu opravljalo poklicno maturo 75 dijakov, devetdeset odstotkov le-teh je maturo opravilo, sedem dijakov ima popravni izpit. Dva dijaka, in sicer Peter Kaučevič in Renato Pulko, sta postala zlata maturanta. Peter je pri maturi dosegel vseh 23 točk, Renato pa 22. Oba sta obiskovala srednješolski program elektrotehnik elektronik. Po podelitvi spričeval nam je Peter povedal, da prihaja iz Lancove vasi, da je osnovno šolo obiskoval na Vidmu in da mu je osnovnošolsko izobraževanje dalo dovolj osnovnega znanja za uspešno delo v srednji šoli. Dejal je tudi, da se za maturo ni posebej pripravljal, skozi vsa štiri leta šolanja je sproti pridno delal in utrjeval znanje, kar se je pri maturi pokazalo kot dobro. Pri nobenem predmetu ni imel problemov, priznal je le, da mu je bilo najtežje pri slovenskem jeziku. Maturo je opravljal iz slovenskega jezika, iz računalniških sistemov mrež, matematike, seminarsko nalogo pa je imel iz programske opreme in sistemov. Odločil se je za univerzitetni študij računalništva v Mariboru, zato je opravljal maturo tudi iz petega predmeta v gimnaziji, iz fizike, teh rezultatov pa še ni. Renato Pulko prihaja iz Ptuja, osnovno šolo je obiskoval na Bregu, ki, kot pravi, mu je dala dovolj osnovnega znanja za uspešno šolanje na srednji šoli. Za maturo se tudi on ni posebej pripravljal, Tednikova knjigarnica Nekdo mi je rekel ^ Nekdo mije rekel, da sem, lahko ptica, da lahko letim vase in se dvignem nad breze v očeh, da se srce ponovno rodi, da ne bo več stisnjeno med rebra in uvelo, da sem lahko prostran kot alpe in meglice, da sem lahko podoben krošnji, kiji ne morejo zlomiti vejic ^ Modrost in občutje v verzih, ki ste jih ravnokar prebrali, prihajajo iz imenitne pesniške zbirke Poezija pomolov Davida Bedrača. V Beležki o avtorju na strani 81 pesniške zbirke Poezija pomolov, ki je izšla v Mariboru pri Študentski založbi Litera leta 2001, je zapisano, da je bil David Bedrač rojen leta 1978 na Ptuju, kjer živi in ustvarja še danes. Pri šestih letih je napisal prvo pesem in od takrat uspešno prijateljuje z najvišjo literarno obliko. Obiskoval je Osnovno šolo Ljudski vrt, kjer danes poučuje slovenščino in slišati je, da je odličen učitelj ter mentor. Magija besed in literature sta glavni stebliki udejstvo-vanja Davida Bedrača:pesmi objavlja v številnih revijah in zbornikih, piše eseje in kritike, vodi mentorske delavnice, moderira literarne večere, bralcem Štajerskega tednika predstavlja slovensko literarno bero s poudarkom na domoznanskem vidiku ^ Nekdo mi je rekel, da sem lahko ptica, da je v zenici sonce in v očeh nebo, ko si prisluhnem, da slišim, da se lahko ujamem, ko tečem ves zadihan, v svoja pljuča, da lahko pozabim dihati, da pa ne smem pozabljati ljubiti Kako subtilni in zreli verzi, kot se je izrazil pesniški mojster Milan Vincetič v spremni besedi (str. 79) Poezije pomolov. Prav takšni, kot je avtor sam: poln bralske in kritiške energije, zdrave zamaknjenosti tja, kjer je srž literature doma. Pesnik David Bedrač bo gost druge poletne bralne terase (četudi bo dež) jutri, v soboto, 16. julija, ob 10. uri pred Knjigarno Mladinske knjige, kjer bosta za glasbeno spremljavo poskrbela Eva Milošič s flavto in Boris Mag-dalenc z bobenčki. Bralne terase so skupni projekt Knjižnice Ivana Potrča in Knjigarne MK, za besedno strežbo skrbi spodaj podpisana knjižničarka in pravljičarka, za pijačo pa Gostilna Perutnina. Privoščite si drugačno sobotno dopoldne in prisedite na poletno bralno teraso. Veselimo se snidenja. Liljana Klemenčič Povabilo na počitniške urice Do 15. avgusta vabimo vsak torek in četrtek ob 10. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, mali grad, Prešernova 33-35, kjer knjižničarji pripravljamo počitniške urice z literarnimi ugankami, besednimi igrami, nagradnimi kvizi, likovnimi delavnicami, predstavitvami novih knjig, socialnimi igrami. Vstopnine ni, zaželeni so copati. Želimo prijetne počitnice in vas pričakujemo v knjižnici, kije v času počitnic odprta ob ponedeljkih od 12. do 19., ostale delovne dni pa od 8. do 15. ure, ob sobotah pa je julija in avgusta knjižnica zaprta. Liljana Klemenčič ampak so priprave potekale v sklopu šole, predvsem pri slovenskem jeziku, matematiki in strokovnem predmetu - digitalni sistemi in krmilja. Veliko časa mu je vzela seminarska naloga z zagovorom. Seminarsko nalogo je vzel iz predmeta digitalni sistemi in krmilja. Tudi Renato bo študiral elektroniko na Mariborski univerzi. Maturo je opravljal na gimnaziji iz petega predmeta in čaka na te rezultate. Oba zlata maturanta vidita v svojem univerzitetnem študiju tudi perspektivo za poznejšo zaposlitev, saj menita, da bo vedno večja potreba po visoko izobraženem kadru s področja elektronike. Foto: Fl Ptuj • Gimnazijci na obisku v Celovcu Spoznavali zibelko slovenstva V prvi polovici junija je skupina dijakov Gimnazije Ptuj ob spremstvu profesorjev geografije in zgodovine obiskala avstrijsko Koroško. Kot gostje Zvezne gimnazije za Slovence, bolj znane kot slovenske gimnazije, so se najprej ustavili v glavnem mestu dežele, Celovcu. Nadvse prijeten sprejem, ki so ga pripravili dijaki, je bil uvod v medsebojno druženje vrstnikov z obeh strani meje. Dijaki celovške gimnazije prihajajo iz raznih delov Koroške, iz Italije, Hrvaške in tudi iz Slovenije. Skupaj s profesorji so nam predstavili delovanje in organiziranost šole ter življenje in delo koroških Slovencev v Avstriji. V nadaljevanju so nas popeljali na ogled gimnazije, na katero so tako dijaki kot profesorji zelo ponosni. Notranjost velike avle kot osrednjega prostora gimnazije krasijo dela slovenskih umetnikov na Koroškem, kompleks kot celota pa daje odlične pogoje za kvalitetno izobraževanje mladih. Iz gimnazije so nas dijaki popeljali v bližnji center Celovca, kjer smo spoznali nekaj glavnih znamenitosti. Mesto se prvič omenja leta 1181 kot majhno tržno naselje ob reki Glini. V začetku 16. stoletja je mesto uničil požar, cesar Maksimiljan pa ga je nato podaril deželnim stanovom. Tedaj postane Celovec glavno mesto vojvodine Koroške. Danes je v mestu sedež deželnega zbora in deželne vlade. Celovec pa je središče političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja koroških Slovencev. Čeprav smo bili v Celovcu v času vročih polemik glede postavitve dvojezičnih krajevnih napisov, nismo nikjer zaznali morebitne nacionalne nestrpnosti ali česa podobnega. Že samo podatek, da več kot 60 % Korošic in Korošcev podpira postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, je dovolj zgovoren in nakazuje upad podpore tistim, ki vzpodbujajo nestrpnost do Slovencev na Koroškem. Upam, da so tudi na Koroškem dojeli, da so vrednote v Evropski uniji povsem nasprotne temu, česar so se številni nacionalisti do nedavnega srdito oklepali, da bi zavarovali svoje politične dosežke iz preteklosti. Sovraštvo do manjšine in prastrah pred Slovani iz juga naj bosta le še stvar preteklosti. Prihodnost je v sodelovanju in spoštovanju vseh prebivalcev ne glede na jezikovno, rasno ali versko pripadnost. In to so poglavitna sporočila, ki smo jih prinesli mi in dobili od rojakov na Koroškem. Polje lepo, polje Gosposvetsko ... Pot nas je iz Celovca vodila na Gosposvetsko polje, ki je bilo več kot dve tisočletji središče Koroške. V zadnjih stoletjih pred Kristusom je bilo na Šentanelski gori središče keltske kraljevine Norik. Kasneje so Rimljani ustanovili upravno središče Virunum, karantanski knezi pa so imeli sedež na Krnskem gradu. Posebno mesto v koroški preteklosti in z njo povezano zgodovino Slovencev ima Gospa Sveta. Tu stoji Marijino svetišče, ki je današnjo obliko dobilo sredi 15. stoletja. Poleg številnih znamenitosti v notranjosti cerkve je za slovenski narod najpomembnejša severna stranska ladja. V posebni kapeli je shranjen grob škofa Modesta. Prvega karantan-skega škofa je okoli leta 757 poslal salzburški škof Virgil misijonarit med poganske Slovane. Nekaj kilometrov severneje stoji ob glavni cesti Vojvodski prestol. Ta spomenik iz časa ustoličevanja je mnogo mlajši od Knežjega kamna. Zgradili so ga iz kamnov rimskega Virunuma. Vojvodski prestol nikakor ni več simbol nekdanje slovenske državnosti, kajti nanj niso več sedali slovenski, ampak le še nemški knezi. Vojvod-skega prestola ne smemo zamenjevati s Knežjim kamnom, ki je do leta 1862 stal na prostem, zdaj pa ga hranijo v Deželnem muzeju v Celovcu. Knežji kamen je spodnji del antičnega stebra. Ob kamnu v neposredni bližini knežjega dvora je potekal prvotni del ustoličevalnega obreda. Pogosto se omenja kot edinstven primer demokratskega postopka pri izročitvi oblasti novemu deželnemu knezu. Pogovor med kmetom usto- Začetek počitnic so člani gledališkega studia preživeli ustvarjalno na dvorišču pred Staro steklarsko delavnico. Med šolskim letom so se seznanjali z osnovami gledališke igre in giba in pripravili več nastopov. Ob 135-letnici Gimnazije Ptuj so pripravili skupaj z likovniki, plesalkami in šolskim pevskim zborom predstavo Metamorfoza Kocbek, s katero so sodelovali tudi na festivalu Transge-neracije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Nato so imeli več recitacijskih nastopov na različnih slovesnostih in proslavah. V nedeljo, 10. julija 2005, ob 21. uri so na dvorišču Stare steklarske delavnice uprizorili igrico za mlade Romane Ercegović Marušinih 5 minut. Uradno premiero načrtujejo za začetek šolskega leta, ko se bodo predstavili vrstnikom in učencem višjih razredov osnovnih šol. Mladi igralci so z mentorico Branko Bezeljak Glazer spoznavali osnove gledališkega dialoga in raziskovali izraznost ličevalcem in knezom je potekal v slovenskem jeziku. Pot po Koroški smo zaključili na gradu Ostrovica. Trdnjava, ki je zgrajena na 160 metrov visoki skali, nas je prevzela s svojo mogočnostjo. Svoj čas je služila kot pribežališče za protestante in zavetišče pred Turki. Pot na grad vodi skozi številna kamnita vrata. Po muzeju z lepo zbirko srednjeveškega orožja nas popelje tudi slovenski kustus, saj je veliko obiskovalcev prav iz Slovenije. Obisk na avstrijskem Koroškem je pustil v nas pozitiven pečat v pogledu na večnacionalno koroško stvarnost, ki se počasi, a vztrajno spreminja v dobrobit koroških Slovencev. K temu pa lahko z lastnim obiskom Koroške veliko prispevamo prav Slovenci iz matične domovine. Optimizem je vedno večji. Kot so zapisali koroški Slovenci: '1. maja 2004 je vstopila Slovenija v Evropsko unijo. S tem so vse avtohtone slovenske skupnosti združene v eni državni zvezi.'' Meje naj bodo preteklost, tudi v nas in našem mišljenju. Uroš Vidovič Gimnazijci na Gosposvetskem polju Foto: Uroš Vidovič Ptuj • Produkcija gledališkega studia Gimnazije Marušinih 5 minut V gledališkem studiu Gimnazije Ptuj so pod mentorskim vodstvom Branke Bezeljak Glazer uprizorili igrico za mlade avtorice Romane Ercegović Marušinih 5 minut. zvoka in telesa v prostoru. Za prizorišče so uporabili arhitekturo starega mestnega dvorišča, ki je presenetilo z odlično akustiko. Pri kostumografiji jim je mentorsko pomagal Andrej Gabron. Igrali so: Maja Kralj, Don Ciglenečki, Petra Arnej-čič, Sara Kaučič, Aleš Rihtarič, Katja Peteršič, Mateja Pesek in Ino Murko. Luč je vodil Danijel Janžekovič. Za tehnično pomoč se zahvaljujejo JSKD in ZKD Ptuj. B Posnetki z vaje V torek smo se na ptujskem pokopališču prijatelji, poklicni sodelavci, šahisti, pevci, sošolci in nekdanji učenci poslovili od Jožeta Čiča, upokojenega profesorja slovenščine in angleščine na Ekonomski srednji šoli na Ptuju, kjer je poučeval preko štirideset let. Upokojil se je leta 2002. Z Jožetom sva se spoznala v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ptujski glasbeni šoli, ko sva pri Dragu Haslu skušala iz violine izvabiti čim lepše glasove. Jaz še bosopetec, on že resen gimnazijec. Kasneje sva veliko lepih skupnih uric preživela v Komornem moškem pevskem zboru. Jože Čič seje rodil v Prekmur-ju, v kraju Ivanci, v učiteljski družini. Leta 1941 so družino Madžari preselili na Hrvaško. Po vojni so se vrnili v Prekmur-je, v Odrance, kjer je Jože končal osnovno šolo. Iz Odrancev so se preselili na Ptuj, kjer je Jože obiskoval gimnazijo in leta 1955 tudi maturiral. Nato je šel študirat v Ljubljano na Filozofsko fakulteto, jo končal v šolskem letu 1960/61 in od takrat je bil ves čas na Ptuju. Svojo poklicno pot je začel na Osnovni šoli Franca Osoj-nika na Ptuju, kasneje pa je začel poučevati na Ekonomski šoli na Ptuju. Tu je dočakal tudi penzijo po štirideset letih, štirih mesecih in devetih dneh. Poučeval je slovenski in angle-škijezik. Ko se je upokojil, sva z Jože-tom pokramljala in rad se je spominjal svojih poklicnih let, četudi, kot je dejal, je v njegovih mladih letih bilo izredno pomanjkanje profesorskega kadra, saj so se mladi zaradi slabih plač prosvete izogibali. Tudi tisti, ki so končali peda- Foto: Langerhoic goške poklice, so se raje zaposlovali v drugih, bolje plačanih službah. V svoji dolgi šolski karieri je Jože doživel kar nekaj šolskih reform, z njimi pa se nikoli ni obremenjeval, saj je vedno trdil, da šola stoji in pade z učiteljem. Pristni učiteljev kontakt je boljši kot najsodobnejše učne oblike in tehnike, podprte tudi z najmodernejšo tehnologijo. Za Jožeta je vedno bilo merilo uspešnosti srednje šole v uspešnosti učencev kasneje na fakulteti. Zato se je s ponosom spominjal ptujske gimnazije, saj je od njegovih tridesetih sošolcev maturantov kar osemindvajset končalo fakulteto, kar priča o kvalitetni srednji šoli. Ob svojem učiteljskem delu je bil Jože Čič aktiven na več področjih. Velika ljubezen mu je bilo prepevanje v pevskih zborih. Pel je že v gimnazijskem pevskem zboru, kasneje pri Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, pri učiteljskem pevskem zboru Slavko Osterc in najdalje pri Komornem moškem zboru Ptuj, od koder seje zaradi problemov z grlom moral posloviti. Tridese- tletno prepevanje mu je ostalo v najlepšem spominu. Šlo je za prijetno kulturno razvedrilo in prijetno družbo. Kot je vedno govoril, človek na delovnem mestu srečuje zgolj svoje delovne kolege, v pevskem društvu pa se zberejo ljudje različnih poklicev, vsak s svojimi nazori in problemi, stkejo se neverjetne prijateljske vezi. Deloval je tudi v Planinskem društvu (pokojni profesor Ivan Arhar ga je navdušil za planinstvo), redno je v počitnicah vodil dijake v planine, ponosen je bil, da na teh planinskih poteh, ko so prehodili vse naše vršace, ni prišlo do nesreč, ki rade spremljajo planince. Pri planinarjenju je tempo hoje vedno prilagajal najslabšemu v skupini. Eden od Jožetovih konjičkov je bil tudi šah. Zanj je pravil, da je pravi opij. Mnogi, pravi, zaradi šaha, ki so ga na veliko igrali, niso diplomirali. Zato ga v času študija ni igral. V šahovski klub pa se je vključil takoj prva leta svojega službovanja na Ptuju. Bil je gospodar ptujskega šahovskega kluba, vodil je turnirje družabnega šaha in bil med boljšimi ptujskimi šahisti hitropoteznega šaha. Preveč pa se šahovski igri ni dal zapeljati, saj je bila po njegovem mnenju preveč statična, on pa je moral na sveži zrak, na kolo, ki ga je spremljalo na vsakem koraku. V pokoju Jožetu ni bilo dolgčas, prosti čas so mu zapolnjevali: šah, kolo, branje knjig, občasna potovanja in domači vrt. Očitno je Jože Čič bil rojen za delo, ni mu bilo dano, da bi več časa užival v zasluženem pokoju. Franc Lačen Foto: BBG Juršinci • Otvoritev bencinskega servisa Investicija vredna 250 milijonov tolarjev V občini Juršinci so od zadnjega junija bogatejši za novo pridobitev. To je bencinska črpalka podjetja Hessol&Essol iz Orešja na Ptuju. Lastniki podjetja, ki je začelo delovati leta 1993, so Edvard in Karmen Šteger ter Rajko Mrkalj. V podjetju se ukvarjajo s prodajo motornih olj in gradbenega materiala. V zadnjem času so program prodaje razširili na prodajo goriv. Direktor podjetja Edvard Štegar pravi, da tržišče zahteva novosti, zato so se odločili prodajni program razširiti na prodajo goriv preko bencinskih servisov. "Odločili smo se za bencinske servise, ki v Evropi najbolje prosperirajo, to so ekološke bencinske črpalke v vaseh. Ta v Juršincih je naša prva bencinska črpalka, pri gradnji katere so nam občani in župan občine Juršinci ter vsi ostali veliko stali ob strani", pravi direktor Štegar. Na bencinskem servisu v Juršincih ponujajo vse vrste goriv in tudi razvoz kurilnega in plinskega olja. Imajo tudi trgovino, kjer lahko kupite osnovne artikle, in bar Horny. Ime je dobil po osvežilni pijači, ki jo zastopa in prodaja na slovenskem trgu omenjeno podjetje. Po besedah direktorja Štegarja v podjetju načrtujejo širitev mreže bencinskih servisov. Ob bencinskem servisu v Juršincih načrtujejo še gradnjo avtopralnice, takoj ko bo v Juršincih zgrajena čistilna naprava. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil predsednik državnega sveta RS Janez Sušnik. Zraven direktorja podjetja Hessol&Essol Edvarda Štegarja je zbranim spregovoril tudi župan občine Juršin-ci Alojz Kaučič, ki ni skrival navdušenja nad novo pridobitvijo v Juršincih. Ob otvoritvi so pripravili (^Hessol&Essol Trgovina Zbranim je^o investiciji spregovorii direktor podjetja Hessoi&Es-soi Edvard Štegar. tudi kulturni program, v ka- voarje napolnili člani društva Vrvico so^ prerezali (od desne) Edvard štegar, direktor podjetja, Karmen Štegar, solastnik Rajko Mrkaij in župan občine Juršinci Aiojz Kaučič. V sredini voditeljica programa Aienka Siavinec. terem so nastopili juršinska kraljica glasbe Klavdija Štu-hec, učenci OŠ Juršinci in orientalske plesalke skupine Arabela. Prvi na novem bencinskem servisu so si rezer- rojaka Janeza Puha Juršinci. Bencinski servis v Juršincih je odprt vsak dan od 6. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure. Zmago Šalamun Ptuj • Folklorni plesalci na zaslužen počitek Nastopov, kot jih še ni bilo Letos je eno najuspešnejših let tudi v Folklorni skupini Bolnišnice Ptuj. Poleg rednih tedenskih vaj so doslej nastopili na kar enajstih srečanjih in nastopih v mestni občini, sosednjih občinah, na najrazličnejših prireditvah in tudi v Mohaču na Madžarskem. Bogat je njihov repertoar, saj poleg štajerskih, koroških, gorenjskih in drugih plesov iz naše bogate kulturne dediščine posebno skrb posvečajo meščanskim plesom iz druge polovice 19. stoletja. In vse to pod umetniškim vodstvom ge. Cvetke Glatz, ki sta se ji pridružili kot mentorici še ga. Jelka Pšajd in Ana Marija Pučko, dolgoletni članici skupine in plesalki. Vsakotedenske vaje in številni nastopi zahtevajo precejšen napor, zlasti še, ker je potrebno zagotoviti kvaliteto. To pa je bil tudi vzrok, da je nekaj parov zapustilo plesne vrste. Toda prihajajo novi, vabijo pa vse mlade, ki jim je ta zvrst plesa in glasbe pri srcu, da se jim pridružijo. V septembru bodo ponovno pričeli z rednimi vajami v prostorih Narodnega doma na Ptuju. Letošnje dosedanje nastope je predstavilo deset parov, nastopali pa bodo tudi med počitnicami, saj imajo natančno določen načrt vse do konca leta, vključno s samostojnim koncertom v mesecu novembru. Že sedaj pa se zelo zavzeto pripravljajo na slovesnost ob 30. obletnici obstoja, ki ga bodo proslavili prihodnje leto. Pričakujemo lahko, da bodo v prihodnje še bolj uspešni, saj je novo vodstvo s predsednico Ano Marijo Pucko zelo ambiciozno. In tako je tudi prav. I. L. Foto: Langerholc Čiani foikiorne skupine ptujske boinišnice so ob dnevu državnosti zapiesaii pred mestno hišo. Od tod in tam Ljutomer • Sparovo darilo VDC Ob tretji obletnici delovanja hipermarketa Spar v Ljutomeru, ki se nahaja na Kolodvorski cesti, so pripravili zabavno prireditev, na kateri so med drugim obdarili Varstveno delovni center (VDC) Ljutomer. V imenu družbe Spar jim je rekreacijsko napravo - tekalno stezo - podarila vodja ljutomerskega oddelka te družbe Katica Premuš, v imenu VDC Ljutomer pa sta jo prevzela vodja Lidija Horvatič in varovanec Bojan Grut, ki je pred leti med drugim osvojil olimpijski naslov v namiznem tenisu. Tekalno stezo bodo varovanci centra lahko dnevno uporabljali pri razvijanju fizičnih sposobnosti. MŠ Malek • Lokalnim turističnim vodnikom so izročili licence Foto: Natalija Skrlec Minuli teden so na Maleku podelili licence enaindvajsetim lokalnim turističnim vodnikom, ki so si ta naziv pridobili v okviru tritedenskega izobraževanja. Projekt je v okviru občinskega proračuna financirala Javna razvojna agencija Ormož, izobraževanje pa je vodila Ljudska univerza Ormož. Direktor Javne razvojne agencije mag. Slavko Gregurec je ob tem pojasnil, da so že dlje časa ugotavljali, da tovrstnega kadra v občini manjka, podporo jim je pri projektu nudila tudi občina, nad odzivom pa so bili izredno presenečeni, saj toliko prijav niso pričakovali. Direktor Javne razvojne agencije Ormož meni, da razvoj turizma v občini temelji na treh stebrih - bogati kulinarični ponudbi, avtohtoni kulturni in naravni dediščini ter termalnem turizmu z zdraviliško ponudbo in rekreativnim turizmom. Turističnim vodnikom, ki so prejeli licence, bo v bodoče Javna razvojna agencija nudila pomoč pri njihovem delu, ki jim ga po besedah Slavka Gregureca ne bo zmanjkalo, saj se za ogled Ormoža in okolice vsak dan zanima okoli sto ljudi. nšk Mali Brebrovnik • Pripravili so konjeniške igre Foto: Natalija Skrlec Člani prleškega konjeniškega društva so minulo nedeljo organizirali že sedme konjeniške igre, ki se jih je udeležilo okoli trideset tekmovalcev iz domačega in okoliških krajev. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah. Med mlajšimi tekmovalci se je najbolje odrezala Emanuela Ivanu-ša, drugo mesto je zasedel Teodor Kolarič, tretje pa Uroš Plojer. Med izkušenimi tekmovalci so bili najuspešnejši Franc Bogdan, Božo Pintarič in Katja Kosec, v kategoriji razvedrilo so slavili Božo Borko, Božo Pintarič in Ivan Zidarič, v igrah z vozovi pa Božo Borko, Anton Kolarič in Ivan Kekec. Naslednja prireditev v organizaciji prleškega konjeniškega društva bo že 30. julija, ko bodo v okviru svojega piknika prikazali oranje in košnjo s konji. nšk Foto: MS Foto: ZS Foto: ZS Fredi Kmetec »Športniki moramo držati skupaj« Stran 16 Atletika Laura Pajtler dvakrat četrta na DP Stran 16 Rokomet Z okrepitvami ŽRK MT Ptuj v Evropo Stran 17 Rokomet Marko Bezjak s kadeti četrti na Švedskem Stran 17 Strelstvo Odlični dosežki Teodorja Pevca in Vesne Mele Stran 18 Rokomet Mlade Ptujčanke sedme na Eurofestu Stran 18 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik iPoiûiIûj'U Mi nu AueioOTiffli ijiùlu! RADIOPTUJ tMáfitetu www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prijateljska mednarodna tekma Dres s številko 77 arhivirali Drava - Wiska Plock 0:0 Drava: Dabanovič, Gorin-šek, Grižonič, Miljatovič, Šterbal, Lunder, Težački, Čeh, Trenevski, Zilič, Sladojevič. Igrali so še: Štelcer, Toplak, Emeršič, Berko, Kangana, Prejac, Štromajer, Ljubanič, Pretner, Šmon. Trener: Srečko Lušič. Wisla Plock: Nierschohski, Živković, Belada, Pekovč, Čo-laković, Gesior, Rachnak, Ro-muzga, Gevorgyan, Vujovič, Jlen. V sredo se je na poslovilni tekmi Seada Ziliča in Marka Grižoniča zbralo okoli 700 ljubiteljev nogometa. Oba omenjena nogometaša sta v prvem polčasu igrala za Dravo ter se na tak način poslovila od ptujskih navijačev, ki so oba v letu in pol nastopanja v modrem dresu zelo lepo sprejeli. Marko Grižonič se je navijačem priljubil predvsem z borbeno igro in poštenim odnosom do kluba in navijačev, o Seadu Ziliču pa ni potrebno izgubljati besed, saj je s svojimi preigravanji in drugimi atraktivnimi potezami postal ljubljenec občinstva na Ptuju. Med drugim je postal tudi tretji strelec Lige Simobil v pretekli sezoni. Sama tekma ni bila na posebno visokem nivoju, gledalci so le redke posamezne poteze nagradili z aplavzi. Sead Zilič: »Drave ne bom nikoli pozabil, saj sem se na Ptuju počutil odlično. Imel sem dobre soigralce, s pomočjo katerih sem dosegel tudi pomembnih 13 zadetkov v prvenstvu. Z Dravo smo dosegli velik uspeh v zadnjem prvenstvu. Na Ptuj mi je bilo zares zelo všeč in celo razmišljam, da bi si tukaj kupil stanovanje. Mogoče pa bom svojo športno pot zaključil prav v dresu Drave.« Marko Grižonič: »V zadnjih dveh sezonah je bilo na Ptuju naravnost fantastično. Zahvalil bi se trenerju, da mi je ponudil možnost, da sem lahko zaigral za Dravo. Moje dobre igre pa so bile ključ za odhod v Wislo. Na Ptuj sem se prišel dokazovat. V lepem spominu mi bo ostala ekipa, vodstvo in navijači. Posebej pa igralci, s katerimi smo igrali, trenirali in se tudi skupaj zabavali.« Sead Zilič in Marko Grižonič sta se v 44. minuti znašla na ramenih ptujskih navijačev. Foto: Črtomir Goznik Oba vratarja v prvem polčasu nista imela veliko dela, svoje delo pa sta opravila brez napak. Igralci Drave so si priigrali dve lepi priložnosti, Zilič in Sladojevič pa nista zadela v polno. Aktiven je bil predvsem Trenevski, ki je veliko pretekel in asistiral, vendar ni imel veliko razpoloženih soigralcev. Obrambna linija na čelu s Šterbalom in Milja-tovičem je delovala zanesljivo in že sedaj je očitno, da bosta prav obramba in vratar Daba-novič nosila največji del odgovornosti v igri. V 44. minuti je sodnik Roman Glažar (odlično je vodil tekmo) ustavil igro in najzve-stejši navijači Drave so Marka Grižoniča in Seada Ziliča na ramenih prenesli pred tribuno, kjer jima je predsednik NK Drave Robert Furjan ob glasnem aplavzu gledalcev predal spominski darili in se jima tako zahvalil za njun prispevek k dobrim rezultatom Drave v pretekli sezoni. Dres s številko 77, ki ga je nosil Sead, pa so arhivirali in bo počakal na Seadov povratek na Ptuj. V drugem polčasu je trener Drave Srečko Lušič zamenjal skoraj celotno enajsterico (na igrišču sta ostala samo Miljatovič in Gorinšek) in Poljaki, ki so menjave oprav- ljali postopoma, so to znali izkoristiti. Imeli so precej več od igre in so si priigrali nekaj stoodstotnih priložnosti. Zasluge za ohranitev neodločenega rezultata ima predvsem golman Štelcer, ki je večkrat odlično posredoval, Poljaki pa so med drugim zadeli tudi vratnico. Na drugi strani je imel najlepšo priložnost Štro-majer, ki je z glavo žogo za las usmeril mimo gola. V igri Drave je še veliko rezerv, saj predvsem napadalna vrsta še ne deluje na ustreznem nivoju, premalo je gibanja brez žoge, tekanja v prazen prostor. Tako osta- jajo neizkoriščene uporabne žoge Viktorja Trenevskega, ki je za to ekipo zagotovo velika okrepitev. Tudi forma Gorazda Gorinška, Aleša Čeha, Matjaža Lundra in še koga iz prve enajsterice še ni na takšni ravni, da bi trenerju Lušiču omogočala miren spanec. V soboto in nedeljo sledi še turnir v Stojncih, kjer bo še zadnja priložnost za piljenje forme pred prvo tekmo novega prvenstva, ki bo 23. julija na Mestnem stadionu na Ptuju z Rudarjem iz Velenja. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Viktor Trenevski (Drava, modri dres) je bil na tekmi s poljsko Wislo med najaktivnejšimi igralci Drave. Nogomet • Jaka Štromajer (Drava) »Na Ptuj sem se prišel dokazovat« Nogometni klub Drava je po odhodu napadalca Seada Ziliča iskal zamenjavo v konici napada, torej na mestu, kjer se mora zadevati. Nekaj časa ni dobro kazalo, saj ni bilo pravih napadalcev nikjer na voljo, nato pa je le prišla priložnost, da se angažira Jaka Štromajer, ki je nazadnje igral za celjski CMC Publikum. Že na prvih pripravljalnih tekmah pa je pokazal, da je iz pravega testa in pričel dosegati zadetke ter se dobro vključil v igro. "K Dravi sem prestopil iz čisto enostavnega razloga, zaradi igranja. Enostavno rabim tekme, saj lahko samo tako pokažem svoje sposobnosti. Še prej, ko sem igral za Koper in nazadnje CMC Publikum, nisem bil veliko v igri. Pri Dravi sem dobil priložnost, ki jo bom seveda poskušal maksimalno izkoristiti," je na začetku pogovora dejal Jaka Štromajer. Celje je veliko mesto, nogometno bolj znano, z boljšo infrastrukturo. Zato je malo čudno, da mladi nogometaš zapusti takšen klub in poišče srečo drugje. Veliko se je tudi govorilo o njegovi neučinkovitosti. O tem je svetlolasi brezkompromisni napadalec dejal: "Ko rečeš Celje in CMC Publikum, se tako vse lepo sliši. Toda ko sem prišel na Ptuj, bi dejal, da je ta kraj bolj nogometen, v klubu pa se ukvarjajo samo z nogometom. O neučinkovitosti pa samo to, da sem enostavno dobil premalo priložnosti. No, pri Dravi je led prebit, saj sem dosegel dva zadetka proti dobrim nasprotnikom (Pula in Varteks)." Drava je po izpadu iz Inter-toto pokala odigrala nekaj pripravljalnih tekem, ob tem Jaka Štromajer pa je bilo število treningov veliko, tako da je utrujenost naredila svoje. »Res je, da smo imeli zelo naporne treninge in štiri prijateljske tekme, ki smo jih po mojem mnenju odigrali dobro. Na sobotni tekmi v Zagrebu pa se je že čutila utrujenost, noge so bile težke in zato nekaj nezbranosti. S svojim deležem na začetku sem zadovoljen, saj vidim, da dobro igramo, sodelujemo v igri, ob tem pa se forma dviguje,« je o tej temi povedal Jaka Štromajer. V novi sezoni tekmovanje potekalo po štirikrožnem sistemu, nekaj tekem bo več in tudi ne bo lige za prvaka in obstanek. Kje pa vidi mladi ptujski napadalec Dravo? "Napovedi so sila nehvaležne. Začetki so vedno težki. Osredotočiti se moramo na igre doma, kjer moramo zmagovati, od zunaj pa prinesti vse, kar se pač da. Veliko je odvisno od samega začetka. Imamo dobro ekipo, s katero bi se dalo daleč priti. In zakaj se ne bi vključili v borbo za sam vrh," je zaključil pogovor nova okrepitev Drave v napadu Jaka Štromajer. Danilo Klajnšek Fredi Kmetec - novi predsednik Športne zveze Ptuj: »Športniki moramo držati skupaj« Pred časom so bile volitve za novega predsednika Športne zveze Ptuj, na katerih je bil z veliko večino glasov izvoljen Fredi Kmetec. V zadnjih dveh mandatih je Športno zvezo Ptuj vodil Vladimir Sitar. Kdo je Fredi Kmetec? Je dolgoletni športni zanesenjak, ki ga poznamo, kot ustanovnega člana ene izmed najboljših malonogometnih ekip v Sloveniji - Poetovio - in član upravnega odbora nogometnega kluba Drava z najdaljšim stažem. Bil je tudi organizatorveč mednarodnih tekem v malem nogometu na Ptuju in kar nekaj dobrodelnih prireditev Nogometaši za Sonček in eden od pobudnikov obnove nogometnega igrišča, namenjenega za vadbo otrok v Ljudskem vrtu. Je tudi član tudi komisije za objekte pri Nogometni zvezi Slovenije. Štajerski tednik: Koga vse združuje pod seboj Športna zveza mestne občine Ptuj? Fredi Kmetec: Športna zveza mestne občine Ptuj združuje klube in društva iz naše občine, ki so včlanjeni v samo zvezo. Štajerski tednik: Kakšne bodo vaše zadolžitve v funkciji predsednika Športne zveze Ptuj? Fredi Kmetec: Sam bom poskušal privabiti še več društev in klubov, ki niso včlanjeni v našo zvezo. Športniki se moramo še tesneje povezat in držati skupaj. Narediti moramo pravi športni lobi, ki bo držal skupaj in bo od Fredi Kmetec, novi predsednik Športne zveze Ptuj Foto: Črtomir Goznik njega imela korist širša skupnost. Pomagali bomo vsem, ki si bodo to želeli, da bomo s skupno močjo zastavljene cilje lažje dosegli. Klubi in društva bi se morali bolj zavedati, da jim članstvo v Športni zvezi mestne občine Ptuj v bistvu pomaga, saj lahko preko nje sodelujejo na različnih razpisih, za pridobitev finančnih in drugih sredstev, ki pa jih ne morejo dobiti, če niso včlanjeni v Športno zvezo. Štajerski tednik: Za kaj se boste najbolj zavzemali v vašem mandatu? Fredi Kmetec: Sam bom poizkušal čim bolj združiti športne delavce in športnike. Tiste klube, ki so člani Športne zveze in dosegajo zavidljive rezultate in se tudi dosti ukvarjajo z mladimi, tiste, ki niso člani upravnega odbora Športne zveze, pa bom pozval, da ustanovimo odbore, v katerih bodo imeli možnost povedati vsa svoja stališča in mnenja, ki bodo koristila športu in športnikom ter širši družbeni skupnosti. Zavzemal se bom tudi, da bomo športniki in športni delavci spremljali dogajanja v zvezi z izgradnjo športne infrastrukture in dela, ki se bodo izvajala, bodo po potrebah, ki jih imajo športniki in ne tisti, ki objekte rišejo, v resnici pa se s športom niso nikoli ukvarjali in ne vedo praktičnih rešitev, ki so najcenejše in najboljše za šport. Štajerski tednik: Na kakšen način sodelujeta med seboj Športna zveza Ptuj in Športni zavod Ptuj? Fredi Kmetec: Športna zveza in Športni zavod ves čas tesno sodelujeta skupaj, saj je Športni zavod podaljšana roka občine. Vedno je pomagal klubom in društvom, saj so oni v resnici servis za klube in društva ter šolski Atletika • DP za mladince v Mariboru Kolaričevi še zmaga med mladinkami Potem ko je Nina Kolarič dosegla glavni cilj letošnje sezone z uvrstitvijo na evropsko mladinsko atletsko prvenstvo, si je razbremenjena pritiska, ki spremlja lovljenje norme, priskakala naslov državne prvakinje med mladinkami. Na državnem prvenstvu, ki je potekalo v soboto in nedeljo v Mariboru, je zmagala v skoku v daljino s 584 centimetri. »Srečna sem ob prvi zmagi na državnem prvenstvu v karieri, nekoliko manj pa sem zadovoljna s tokratnim rezultatom«, je na kratko komentirala Kola-ričeva. Do odhoda v Litvo jo čakajo naporni treningi dvakrat dnevno, v kvalifikacijah evropskega prvenstva bo nastopila 23. julija, morebitni finale pa je na sporedu dan kasneje. Vanj se ji bo uspelo uvrstiti, če bo približno ponovila svoj najboljši dosežek letos - 606 centimetrov. Največji kvalitativni preskok med ostalimi atleti iz Atletskega kluba Keor Ptuj je naredila obetavna pionirka Laura Pajtler, ki je v mladinski konkurenci osvojila dve nehvaležni četrti mesti na srednjih progah. Prvi dan tekmovanja je nastopila na 1500 metrov, svoj najboljši čas je izboljšala za skoraj deset sekund na 5:05,33. Še bolje se Foto: UE Obetavna pionirka Laura Pajtler (196) v vodstvu teka na 800 metrov je borila drugi dan na 800 metrov, kjer so ure pokazale za skoraj štiri sekunde izboljšan osebni rekord (2:17,68). Boj za bronastim odličjem, za katerim je zaostala za dobro sekundo, ji je najverjetneje preprečil nastop v slabši skupini tekačic, kjer je skoraj celotno dirko sama narekovala tempo in se borila s časom. V uteho ji ostaja septembrsko državno prvenstvo za pionirje, ko bo v obeh disciplinah startala kot prva favoritka. Ostalo klubsko zastopstvo je tekmovalo nekoliko slabše, vendar še vedno v okviru pričakovanj. Na 100 metrov je Sandi Kukovec ob lažji poškodbi zasedel 11. mesto z 11,68 sekunde, Rok Bezjak je tekel 11,96 sekunde, Mitja Horvat pa 12,04 sekunde. Uspešnejši so bili v štafeti 4 x 100 metrov, kjer se jim je pridružil še Rok Panikvar, z rezultatom 44,50 sekunde so zasedli peto mesto. Na 200 metrov je organizatorjem po-nagajala merilna naprava za čas, zato so obveljali ročno izmerjeni časi, Kukovec in Panikvar pa sta dosegla osebna rekorda z istim časom 23,1 sekunde. Slednji je bil deveti na 400 metrov, za stadionski krog je porabil 51,73 sekunde. Na srednjih progah je bil najboljši Leon Večerjovič, na žalost pa mu je zmanjkalo moči za kaj več, saj je bil žrtev lastnega prehudega ritma. Osmemu mestu na 1500 metrov (4:18,32) je dodal enajsto na 800 metrov (2:02,96). Na 800 metrov se z novima osebnima rekordoma lahko pohvalita Aljoša Vajda (2: 03,68) in Aljaž Vobič (2:05,89). V metalnih disciplinah je Matej Krušič, podprvak med mlajšimi mladinci v suvanju krogle, zasedel osmo mesto z 12,08 metra (tokrat 6-kilogramsko orodje) in 12. mesto v metu diska. Uroš Esih Štajerski tednik: Prihajate iz nogometnih vod. Kako bi odgovorili na govorice, da boste delali v glavnem na vašem področju? Fredi Kmetec: Vsi, ki me poznajo, vedo za rezultate in organizacijo klubov, v katerih delujem in ti klubi so v resnici uspešni. S svojim delom bom pomagal vsem klubom, ki si bodo to želeli. Po duši sem športnik in spoštujem vse športne panoge. Izvoljen pa sem bil iz različnih klubov, ne samo iz nogometa. šport. Njihova vrata so nam zmeraj odprta in njihova pomoč nam je zmeraj dobrodošla. Štajerski tednik: Kaj menite o športnih površinah v mestni občini Ptuj? Fredi Kmetec: Kar se tiče infrastrukture v športu, je slaba, se pa s pridobitvijo novih površin na mestnem stadionu in ob njem izboljšuje. Upam na čim hitrejšo izgradnjo dvorane normalnih dimenzij, da bodo predvsem dvoranske igre z žogo dobile dovolj terminov in prave pogoje za vadbo in delo z mladimi. Da se bo obnovilo čim več zunanjih igrišč, ki so v zelo slabem stanju. Z ozi- rom na vlaganja so rezultati nekaterih ptujskih športnikov zares vrhunski. Zato jim je potrebno čestitati za vsa odrekanja, ki potem prinašajo rezultate. Štajerski tednik: Kakšni so vaši cilji v vlogi predsednika Športne zveze? Fredi Kmetec: Čim bolj združit vse tiste, ki delujejo v športu, da delujemo brez zavisti in da si med seboj pomagamo ter se skupaj veselimo vseh uspehov ptujskih športnikov ter da ustvarimo čim močnejši športni lobi, ki bo lahko vplival na vse odločitve, ki bodo pomagale športu. David Breznik KEOR Teniški novički Odprto prvenstvo Krke Otočec do 18 let Pretekli konec tedna so na Otočcu merili moči teniški igralci do 18 leta starosti na OP Krke. Turnir šteje za lestvico teniške zveze. Iz ptujskega teniškega kluba je na turnirju sodeloval Toni Hazdovac, ki je na zadnjih nastopih ujel pravo formo. To je potrdil tudi na tem turnirju, saj se je uvrstil v finale, kjer pa ni bil kos domačinu Martinu Kraljiču. Najboljšo igro je Toni pokazal v polfinalu, kjer je v treh nizih premagal 1. nosilca Boštjana Repanška iz Domžal. Rezultati Tonija Hazdovca na turnirju: 1. kolo prost; 2. kolo: Hazdovac - Strašek 6:4, 6:2; 3. kolo: Hazdovac - Der-žič 7:6, 6:2; polfinale: Hazdo-vac - Repanšek 3:6, 6:4, 6:3; finale: Hazdovac - Kraljič 4:6, 1:6. Državno prvenstvo za deklice do 12 let na Ptuju Na igriščih TK Ptuj v Termah Ptuj so prejšnji teden merile moči na državnem prvenstvu igralke do 12 let. Vodja tekmovanja je bil Zoran Krajnc. Na turnirju smo lahko videli nekatere dobre nastope, v finale pa ste se po pričakovanju uvrstili najvišje postavljeni igralki: Sončka Jazbinšek iz TK Triglav Kranj in Nastja Kolar iz TK As Litija. Slednja je zmagala v finalu z rezultatom 6:4, 6:2. Nastopili sta tudi dve domači igralki, in sicer Nuša Lisjak in Martina Jutriša, ki pa sta obe izpadli v 1. krogu. Uspešnejši sta bili v dvojicah, kjer sta preskočili prvo kolo in nato v četrtfinalu izgubili proti 1. nosilkama Jazbinško-vi in Umkovi. JM Toni Hazdovac Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj Z okrepitvami v Evropo Pred reprezentančno tekmo Slovenije in Portugalske v Gorišnici je takrat na tiskovni konferenci predsednik kluba Miran Senčar dejal, da so cilji ŽRK Mercator Tenzor Ptuj usmerjeni k Evropi. To pa pomeni, da bodo njihove ro-kometašice visoko na prvenstveni razpredelnici. Temu primerno so tudi ukrepali in poiskali okrepitve, ki bodo ob obstoječem igralskem potencialu dosegle začrtani cilj, predvsem pa preprečili zgodbo iz minulega prvenstva, ko ob poškodbi dveh ključnih igralk, brez pravih kvalitetnih zamenjav cilji niso bili v skladu z željami. V ponedeljek pa so bili prestopi k ŽRK Mercator Tenzor Ptuj tudi uradno potrjeni za naslednje igralke: reprezentantko Slovenije, sicer levičarko, ki igra na desnem zunanjem in desnem krilu Ano Mihaelo Ciora (prišla iz Burje), Martino Strmšek, leva zunanja igralka (prišla iz Žalca), Darjo Raišič, vratar-ko (Loka kava KSI), Sabino Muršec, krožno napadalko, Ružico Radosavljevič, desno Rokomet Neno Potočnjak, trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj krilo (prišla iz vojvodinske lige). Ob tem pa sta se Simona Murko in Živa Lazarev, ki sta bili posojeni, vrnili v ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Veliko se je tudi govorilo o prestopu reprezentantke Vesne Puš iz ljubljanske Olimpije. Pogovori so še v teku in mogoče je, da bi odlična igralka vseeno prišla na Ptuj. Torej bo ŽRK Mercator Tenzor imel zelo kakovostno igralsko zasedbo, s katero bi lahko uresničil cilje v novi sezoni. O pričetku priprav smo se pogovarjali s trenerjem ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Nenom Potočnjakom, ki je dejal: »Znano je, da so cilji kluba visoki. Priprave na novo prvenstvo bomo pričeli 1. avgusta. V kadru je 22 igralk, ki se bodo borile za svoje mesto v ekipi. Prvenstvo se letos pričenja 17. septembra in prvo srečanje bomo odigrali v Brežicah, proti novemu prvoligašu. Liga bo v novi sezoni štela dvanajst klubov. Iz nje ni izpadel nihče, v njo pa sta se uvrstili ekipi Brežic in RK Inna Dolgun. O treningih lahko rečem le tole, da bodo na začetku namenjeni vzdržljivosti, pa potem hitrosti in delu z žogo. Do pričetka prvenstva bomo odigrali deset pripravljalnih srečanj, 10. septembra pa bomo organizirali tradicionalni turnir za ku-rentovo kapo, ki bo letos z mednarodno udeležbo. Čaka nas trdo delo, vsi pa vemo, da samo tako lahko dosežemo svoje cilje.« Novost je tudi ta, da bo druga ekipa ŽRK Mercator Tenzor Ptuj zaigrala v 1. B SRL. Po vsej verjetnosti bodo tu nastopale mlajše igralke, kjer bodo igrale in si pridobivale prepotrebne izkušnje za prehod v prvo ekipo. V ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so se resno lotili dela, saj želijo doseči začrtane cilje, predvsem pa ustvariti močan regijski ženski rokometni klub. Danilo Klajnšek Marko Bezjak s kadeti četrti na Švedskem Moška kadetska reprezentanca letnik 1986 in mlajši je sodelovala na odprtem evropskem prvenstvu na Švedskem. Med 22 reprezentancami je Slovenija, za katero je nastopal tudi Ormožan Marko Bezjak, osvojila končno četrto mesto. Pod vodstvom trenerja Janeza Ilca so mladi Slovenci v predtekmovanju brez težav odpravili Italijo (30:19) in Litvo (25:12). V glavnem delu turnirja, kjer je nastopilo šestnajst ekip, so naši fantje zabeležili še nove tri zmage in se uvrstili v polfinale(Avstrija 25:14, Slovaška 27:15, Islandija 21:18). Pot v finale so našim roko-metašem prekrižali Rusi, ki so slavili z izidom 33:29. V tekmi za bron je Slovenija doživela še drugi poraz, tokrat proti domačinom Švedom z rezultatom 34:31. Zmagovalci so postali Nemci, ki so v velikem finalu premagali Ruse. Marka Bezjaka skupaj z Nedeljanom Dejanom Kukcem že 25. avgusta čakajo priprave na Rogli za 15. svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo potekalo na Madžarskem. Naši fantje bodo na SP, ki bo potekalo od 14. do 28. avgusta, zaigrali v skupini C skupaj z Argentino, Češko, Kuvajtom ter Srbijo in Črno goro. Uroš Krstič ^ Marko Bezjak Foto: Črtomir Goznik Športne novice Komisija za mali nogomet v novi sestavi Na nedavni seji lO NZS je bila dokončno oblikovana in imenovana nova komisija za mali nogomet pri NZS. V naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju bo predsednik Koprčan Patrik Peroša, podpredsednik Stane Kokalj, člani pa Dušan Bezjak, Stanko Damiš, Zlatko Kajdič, Matej Kavčič, Miran Mullner, Slavko Režo-nja, Darko Rojs - MNZ Ptuj, Janez Štravs, Bogdan Šuput in Štefan Tivold. Novo državno prvenstvo prvoligašev se bo začelo na prvi jesenski dan, drugo-ligaši pa bodo startali teden ali dva kasneje. Že teden dni preden se bo skotalila s sredine igrišča prvoligaška žoga, bo tekma za super pokal NZS, v kateri se bosta pomerila državna prvakinja Svea Lesna Litija in pokalni zmagovalec minule sezone Oplast iz Kobarida. sta Nogomet • Zavrčani pričeli priprave V ponedeljek so priprave na novo prvenstvo v 3. SNL - vzhodna skupina pričeli nogometaši Zavrča, ki so v minuli sezoni osvojili prvo mesto in se odpovedali igranju v drugoligaški konkurenci. Ekipa ni doživela sprememb, tako da bodo završki nogometaši tudi v tem prvenstvu igrali pomembnejšo vlogo, čeprav so dobili v ligo po milostni strani nekdanjega slovenskega giganta Muro iz Murske Sobote. Trenersko mesto je pri Zavrču zasedel Miran Emeršič (na fotografiji), ki bo s svojimi fanti delal petkrat tedensko in njegovi nogometaši bodo odigrali še tekmo. Tempo vadbe bo kar naporen. Po prvih petih treningih pa bodo nogometaši Zavrča sodelovali na nogometnem turnirju v Stojncih, ki se bo odvijal to soboto in nedeljo. Danilo Klajnšek 10 let Športnega društva Podlehnik Ob 10-letnici delovanja ŠD Podlehnik in v okviru 4. občinskega praznika so se odvijale v maju in juniju pestre športne aktivnosti. 28. maja je kegljaška sekcija ŠD Podlehnik organizirala na kegljišču na Ptuju 6. kegljaški turnir za pokal občine Podlehnik. Sodelovalo je 12 ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa KD Podlehnik, drugo kolesarska sekcija ŠD Podlehnik in tretje kegljaška sekcija ŠD Podlehnik 29. maja je bilo pri ribniku v Podlehniku in v športnem parku zelo živahno. V počastitev občinskega praznika in 10-letnice ŠD so člani Pihalnega orkestra KD Podlehnik ob 13.30 priredili promenadni koncert na jezu ob ribniku. Ob 14. uri pa je bil ob ribniku že 9. rekreacijski tek. Udeležilo se ga je okrog 60 rekreativnih tekačev. Gost prireditve je bil tudi maratonec Mirko Vindiš (na sliki desno). Po teku so se odvijale v športnem parku družabne igre krajanov. Ekipe so se pomerile v hoji s hoduljami, skokih v vrečah in vlečenju vrvi. Najuspešnejša je bila ekipa KFD Podlehnik. Odigrali so tudi prijateljsko nogometno tekmo med ženskami in veterani. Ob 18. uri je bila slovesnost ob 10-letnici delovanja ŠD, na kateri sta bila slavnostna govornika župan občine Podlehnik in predsednik ŠD Podlehnik. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Podlehnik, Pihalni orkester KD Podlehnik in Kopači KFD Podlehnik. Podeljeni so bili tudi pokali in nagrade za dosežke na kegljaškem turnirju in družabnih igrah. Ob tej priložnosti je predsednik ŠD podelil priznanja za delo na športnem področju. Po končani prireditvi je bilo družabno srečanje krajanov. V soboto, 4. junija, je kolesarska sekcija ŠD Podlehnik organizirala 7. kolesarski maraton Podlehnik 2005. Maratona seje udeležilo okrog 160 kolesarjev Iz vseh krajev Slovenije. Pripravljeni sta bili dve progi, na 23 in 46 km. V soboto, 11. junija, je bil v športnem parku turnir v malem nogometu. Sodelovalo je devet ekip iz občine Podlehnik. Pokale za prva tri mesta so dobile ekipe Ovčar, Peugeot Toplak in Livoles. Množična udeležba na športnih prireditvah je dokaz, da so ljudje povezani s športom, saj se zavedajo, da jim krepi zdravje, ohranja mladost in energijo ter nudi priložnost, da se po napornem delu in učenju sprostijo. Danica Kurež Foto: Arhiv SD Pocllehnik Poli maraton • 3. sept. 2005 Kolo je prispevalo k emancipaciji ženske Dunajska borka za pravice žensk Rosa Mayreder je leta 1905 izjavila, da je kolo k emancipaciji ženske višjega družbenega sloja prispevalo več kot vsa prizadevanja ženskih gibanj skupaj. »Žensko kolesarjenje - nepotrebna in nespodobna aktivnost« Pisalo se je leto 1989 in tedaj so bili meščani že vajeni kolesarjev in koles, saj je kolo že vstopilo skozi velika vrata njihovega vsakdanjika. A bolj redke ptice so tedaj še vedno bile kolesarke. Predvsem moški del občinstva je na dame na kolesih gledal z vznemirjenjem in celo z razburjenjem, saj so v tem videli nepotrebno in nespodobno aktivnost. Za vožnjo na biciklu je treba moči, energije, treba je spretnosti, okretnosti, treba je nekaj telovadnega duha z ozirom na ravnovesje. Ženska telesna moč je povsem nekaj drugega nego moška. Od te prirode ženska vendarle ni ustvarjena za to, da bi s telesno močjo imponirala; žensko telo namreč reprezentatira v prvi vrsti gracijo, lepoto, milino in prelest. To je prava ženska moč!« je bilo leta 1898 mnenje Antona Aškerca, s katerim je izrazil svoje moralno- estetske zadržke glede kolesark in se pod njimi podpisal Antikolesarjevič. »Ženska naj ne kolesari, ker lahko izgubi odvečne kilograme« Lepo telo je zdravo telo. Za nekatere danes že nekoliko izpeti rek, bolje rečeno samoumeven, ki mu danes posvečamo premalo svojega časa in prizadevanj. V »včerajšnjem svetu« pa daleč od tega, da je bil sprejet. Razširjeno mnenje je namreč bilo, da ženske pri telovadbi pridobijo nelepe in oglate oblike. Še več, mnogi so bili celo mnenja, da ženska na kolesu že med samim kolesarjenjem dobi videz, ki je marsikomu odvraten. Nasprotnikom kolesarjenja je bilo namreč nesprejemljivo na kolesu videti zasoplo in sopihajočo, pravzaprav že kar barvasto žensko. Vijolična v obraz, oči rdeče od prašnih cest, po vrhu pa še oblivanje potu, kar ni izgledalo prav nič damsko. Danes nesprejemljiv očitek anti-kolesarjev ženskam je bil med drugim tudi ta, da je ženska ob naprej upognjenem telesu provokativna, poleg tega pa je pri kolesarjenju izpolnila še en »estetski zadržek«: izgubila je njej primerno težo, shujšala ter odpravila prikupne obline in od antikolesarjev tako opevane mehke linije. Telo odrasle ženske je ostalo tabuizirano vse do družbenih sprememb ob prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko se je s socialnimi in ekonomskimi spremembami spremenila tudi podoba ženske. Estetska merila ženskega telesa so se postopoma spreminjala in ženske so vse pogosteje spodbujali k telesnim aktivnostim, saj je postalo jasno, da je le zdravo telo lepo telo. Kolesarjenje se je postopoma dokazovalo kot sredstvo za dosego lepote ženskega telesa. »Kolesarska v korzetu« Modne zapovedi 19. stoletja nikakor niso bile naklonjene kolesarkam. Ideal ženske mode je bilo v korzet ukleščeno telo. Če je ženska hotela biti dama, ni smela kazati nobene značilnosti svoje postave. Da bi ženska oblekla za na kolo praktične hlače, pa je bila takrat nadvse drzna misel. Za kolo nepraktična ženska krila so sprva vodila v ideje, da bi se ženske namesto dvokolesa raje oprijemale trokolesa, kjer je dama lažje, predvsem pa bolj noge skrivajoč potiskala pedala. Vseeno pa se je le prijel model ženskega dvokolesa, pariški modni duh pa je v kolesarske modne smernice vnesel tudi nekaj, kar je bilo sprejemljivo tudi za bolj konzervativne. Sprejet je bil križanec med moško in žensko obleko - hlačno krilo. Ženska kolesarska moda je ponujala več rešitev tudi v drugih kosih oblačil. Ženski oklep (korzet) je sprejel več blažjih in manj stiskajočih variant. Posebnost kolesark so bile tudi poseb- ne večfunkcijske bandaže, ki jih je kolesarka ovijala pod kolenom, vse bolj uporabna pa so bila tudi lažja obuvala, narejena iz mehkejših materialov. »Članstvo v kolesarskem klubu - privilegij za izbrane kolesarke« V teku institucionalizacije športa so bile ženske sprva izločene iz kolesarskih društev. Ženska se je pojavila samo takrat, ko je bila pozvana, da sodeluje pri narodnih prireditvah, svečanostih, glasbenih proslavah itd. Bila je sodelavka po odredbah drugih. V klub so sprva vstopale le ženske, ki so bile v tesnem sorodstvu s člani kolesarskega kluba. Uradno naj bi bile ženske sprejete v klub šele od leta 1896 dalje, a tudi tedaj je veljalo načelo sorodstva oziroma tesnih, dobrih zvez. A žensko članstvo je kljub strogim pravilom vztrajno raslo. Za primer vztrajnosti naj navedemo, da je klubska primadona gdč. Pini von Ruehling na leto naredila 4000 km poti. Ženske na kolo za zdravo telo. Za užitek. Zato, ker jim je to preprosto všeč. Glavni argumenti, da naj ženske kolesarijo, se danes prav nič ne razlikujejo od tistih, ki veljajo za moške. H kolesarjenju vzpodbuja dejstvo, da si s kolesarsko aktivnostjo krepimo telo in duha. Danes tako moški kot ženske kolesarimo za zdravje, dobro počutje ali pa za užitek. Na kolo se preprosto usedemo takrat, ko to hočemo. V krilu ali hlačah ali pa v njunem križancu. Tako moški kot ženske. »Zdravje, svoboda, dobra volja in jaz - mi kolesarimo skupaj« je slogan letošnjega 3. Poli maratona, ki 3. septembra vabi vas, matere in očete, hčere in sinove, velike in majhne, mlade in mlade po srcu, da sedete na kolo in uživate ob premagovanju kilometrov Mini ali Maxi Poli maratona z začetkom in zaključkom na letališču v Moškanjcih. Pripravljeno po: Borut Batagelj: Ali naj dame kolesarijo?, Kolesarke in žensko telo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Zgodovina za vse (2004). Tanja Subotič, Dialog Foto: DK Foto: OM Rokomet • 13. Eurofest v Izoli, Kopru in Portorožu Mlade Ptujčanke osvojile sedmo mesto V Izoli, Kopru in Portorožu je od 2.-7. julija potekal že 13. Eurofest, ki je na slovensko Obalo privabil okrog 170 ekip in okrog 3000 udeležencev iz 19 držav (Avstrija, Belgija, Danska, Kanada, Češka, Španija, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Rusija, Srbija in Črna gora, Bosna in Hercegovina, Finska, Francija, Poljska, Švedska, Tajvan, Slovenija). Med številnimi ekipami se je izredno močnega turnirja udeležila tudi ženska ekipa mlajših deklic letnik 1992 iz Ptuja, Mercator Tenzor. Med sedemnajstimi sodelujočimi ekipami (letnik 1992) iz Avstrije, Danske, Češke, Hrvaške, Madžarske, Tajvana in Slovenije so Ptujčanke ob štirih zmagah ter dveh porazih zabeležile končno sedmo mesto, s kančkom sreče pa bi lahko krojile vrh v svoji kategoriji. Mlade Ptuj-čanke so slavile proti Burji iz Škofij (15:10), češki Ostravi (13:8), avstrijski MGA Hand-boll (12:6), Krimu Eti Malizii (15:13) in proti Madžarkam - Esztergomu (17:13). Žal so bile za varovanke trenerke Vesne Havlas dvakrat usodne Madžarke, in sicer ekipi Mlada ekipa ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (letniki 1992) na turnirju v Izoli Doza Diaksportegyesulet ter Nemeth Laszlo AJ (poraza 12:19 in 13:15). Barve ptujskih trgovk so na Eurofestu zastopale: Nuša Ivančič, Jožica Plohl, Tina Potočnik, Patricija Ko-rotaj, Lučka Havlas, Larisa Krabonja, Karin Hržič, Serge-ja Masten, Katja Bolcar, Anja Ozmec, Špela Dobnik, Tamara Lubec, Marina Uplaznik, Ajda Kovačič, Nastja Erhatič, Katja Munda, Maruša Križanec, Sara Šestan, Katja Podgoršek, Vesna Havlas (trenerka), Ladislav Szabo (pomočnik). Dekleta Mercatorja Ten-zorja Ptuja so ob dobrih igrah izstopala tudi po lepem vedenju in si zaslužila pohvalo organizatorjev ter njihove prijazne gostiteljice Luča-ne Čendak, ki je poskrbela, da je ptujska ekspedicija v izolskem Jagodju imela vse potrebno na razpolago. Poleg prijazne gostiteljice je za varnost deklet skrbel še pes čuvaj Taj, ki je postal velik ljubljenec ptujskih rokome-tašic. Uroš Krstič Strelstvo • 26. svetovne igre zdravnikov in stomatologov Odlični dosežki Teodorja Pevca in Vesne Mele Od 2. do 9. julija so v južnem španskem mestu Alicante potekale 26. svetovne igre zdravnikov in stomatologov, ki sta se jih v konkurenci 3000 športnikov tudi letos udeležila strelca SK Ptuj Teodor Pevec in SD TSO Ormož Vesna Mele. Streljala sta v treh različnih disciplinah, s standardno zračno puško, zračno pištolo in malokalibr-sko puško 60 leže. Teodor je v tekmovanju s standardno zračno puško dosegel odličnih 558 krogov in zasedel drugo mesto ter osvojil naslov svetovnega podprvaka. V pogovoru nam je Teodor zaupal, da je ustrelil 30 desetic in po njegovih ocenah je bil rezultat še za dva kroga višji, vendar pa je kljub temu zelo zadovoljen z nastopom. Nekaj težav je imel le z iskanjem pravilnega položaja, saj je za poizkusne strele in prvi dve seriji porabil več kot uro časa, zaradi česar je na koncu zašel v časovno stisko in končal tekmovanje manj kot minuto pred koncem! (strelja se 105 minut za 60 strelov). Zmaga je ponovno pripadla Slovencu, tokrat Branku Koširju iz SD Železniki, ki je dosegel 562 krogov. Dober rezultat je Teodorju uspel tudi v streljanju z zračno pištolo, kjer ni veljal za favorita za medaljo, vendar je presegel vsa pričakovanja in dosegel 513 krogov ter osvojil bronasto medaljo! Zmagovalec je dosegel 530 krogov. S tema odličnima dosežkoma je tako dopolnil svojo zbirko medalj iz svetovnih prvenstev, v kateri se sedaj nahajajo vsa tri odličja. Vesna Mele je ponovila svoj lanskoletni dosežek iz Garmisch-Partenkirchna, ko je osvojila tri zlate medalje. To ji je uspelo tudi letos, saj je bila najboljša tako z zračno puško, s katero je dosegla 367 krogov, kot s pištolo, kjer je dosegla 328 krogov ter prav tako z MK puško 60 strelov leže, kjer je dosegla 575 krogov. Simeon Gonc Mali nogomet Foto: Branko Košir Udeleženca 26. svetovnih iger zdravnikov in zobozdravnikov Teodor Pevec in Vesna Mele z osvojenimi odličji - srebro in bron za Teodorja ter trojno zlato za Vesno Miklavž 2005 Rezultati 5. kroga: Pušenci -Mladost Miklavž 3:2, Joker Ivanjkovci - Koestlin Železne Dveri 1:3, Nova Slovenija Ormož - Invest Ormož 3:0, Kog - Stara Gora 2:0. Rezultati 6. kroga: Nova Slovenija Ormož - Koestlin Železne Dveri 4:3, Mladost Miklavž - Kog 1:2, Joker Ivanjkovci - Invest Ormož 2:3, Pušenci - Stara Gora 9:1. Lestvica po 6. krogih: 1. N. Slovenija 18, 2. Koestlin 13, 3. Invest 12, 4. Kog 9, 5. Mladost 9, 6. Pušenci 8, 7. Joker 1, 8. Stara Gora 0. Razpored za zadnji, 7. krog, petek, 15. julij: Stara Gora - Joker Ivanjkovci (20.00), Invest Ormož - Koestlin Železne Dveri (20.50), Mladost - Nova Slovenija Ormož (21.40), Pušenci - Kog (22.30). Podgorci 2005 Rezultati 7. kroga: Štajerles trade - Bar Ljubica 2:9, Belcont - Podgorci 4:1, Deco Design - AŠ Prednost 0:3, Mihovci Center - Cvetkovci 1:2 Lestvica po 7. krogih: 1. Belcont 18, 2. Bar Ljubica 16, 3. Podgorci 12, 4. Mihovci Center 9, 5. Gamsi 9, 6. Cvetkovci 7, 7. AŠ Prednost 6, 8. Deco Design 5, 9. Štrajerles trade 0. Razpored za 8. krog, sobota 16. julij: Mihovci Center - Podgorci (20.00), Bar Ljubica - Belcont (21.00), Deco Design - Štajerles trade (22.00), AŠ Prednost - Gamsi (23.00). UK Športni napovednik Turnir v Stojncih Nogometni klub Stojnci bo tudi letos organiziral močan nogometni turnir, na katerem bodo nastopile najmočnejše ekipe našega področja - Drava Ptuj, Aluminij Kidričevo, Zavrč in pa Stojnci. Turnir je ljubiteljem nogometa in trenerjem v času priprav na start novih prvenstev v raznih ligah dobrodošel. Prvi bodo lahko videli zanimive nogometne predstave, trenerji pa ocenjevali trenutno formo svojih nogometašev. Ta sobota in nedelja bosta tako rezervirani za nogometni turnir v Stojncih. Volja žreba je bila ta, da se bodo v soboto, s pričetkom ob 16.30 uri, pomerili Drava in Zavrč, ob 18.30 pa Stojnci in Aluminij. V nedeljo bo ob 16.30 najprej tekma za tretje mesto, ob 18.30 bo finalno srečanje, ob 20. uri pa bo svečana podelitev priznanj. Danilo Klajnšek Turnir Tišina 2005 V soboto, 16. julija, in nedeljo, 17. julija, bo v Tišini odigran zelo zanimiv turnir Tišina 2005, kjer bodo sodelovali domačin Tišina (3. SNL vzhod; nasprotnik Ormožanov v pokalu Hervis), Mura 05 Murska Sobota (3. SNL vzhod; novoustanovljeni klub), Rakičan (Pomurska liga) in Holermuos Ormož (3. SNL vzhod). Razpored: sobota, 16. julij 2005: ob 16. uri: NK Holermuos Ormož - Mura 05 Murska Sobota ob 18. uri: NK Tišina - NK Rakičan nedelja, 17. julij 2005: ob 16. uri: za 3-4 mesto ob 18. uri: za 1-2 mesto UK Mali nogomet / Turnir v Pušencih Športno društvo Pušenci pri Ormožu prireja 1. memorialni dnevno-nočni turnir za pokal Mateja Trstenjaka v malem nogometu, ki bo v soboto, 16. julija 2005, ob 17. uri pri Vaškem domu Pušenci. NAGRADE: 1. mesto: 100.000 SIT + pokal + prehodni pokal 2. mesto: 60. 000 SIT + pokal 3. mesto: 30.000 SIT + pokal 4. mesto: 10.000 SIT + pokal Prijavnina znaša 10.000 SIT. Nagrade bodo v celoti izplačane, če bo prijavljenih vsaj 16 ekip. Ekipe se lahko prijavijo do 15. 7. 2005 v Baru Texas Pušenci ali na tel. 02/741 12 66. Žrebanje parov bo v petek, 15. julija, ob 19. uri v Baru Texas, Pušenci. VABLJENI! UK Vpis v nogometno šolo Drave V dolgi in bogati zgodovini ptujskega nogometnega kluba Drava je bilo vzgojenih veliko dobrih in znanih nogometašev, saj so nekateri zaigrali tudi za reprezentanco Slovenije. Tradicijo želijo nadaljevati, zato vabijo v svoje vrste vse od 5. leta starosti (letnik 2000) do letnikov 1987, da se jim pridružijo. Vpis v nogometno šolo Drava se bo pričel 1. avgusta. Vse informacije na telefonih: 02 7 7 9 74 30 v dopoldanskem času in 051 394 181. Danilo Klajnšek Planinski kotiček Izlet na Triglav Vabimo vas, da se nam 30. in 31. julija 2005 ob 110. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu pridružite na dvodnevnem potepanju po triglavskem kraljestvu. Na slovenskega očaka se bomo povzpeli iz doline Vrat po varovani poti čez Prag do Staničeve koče in Triglavskega doma na Kredarici. Z vrha bomo sestopili mimo doma Planike in Vodnikovega doma na Rudno polje na Pokljuki. Ker nas prvi dan čaka naporen vzpon, se bomo v soboto, 30. julija, že ob 4. uri odpeljali s posebnim avtobusom izpred železniške postaje na Ptuju v Vrata do Aljaževega doma, kjer bomo začeli našo planinsko pot navzgor proti cilju. Do Triglavskega doma na Kredarici z vmesnim postankom na Staničevi koči bomo potrebovali cca. 7 ur hoda. V Triglavskem domu na Kredarici bomo prenočili in se okrepili za vzpon na vrh, ki bo naslednji dan. Vzpon na vrh bo trajal cca. 1.30 ure. Ob lepem vremenu boste očarani od lepega razgleda in občutkov. Na vrhu bodo prvopristopniki krščeni po planinskih običajih. Sledil bo sestop do doma Planika (1.30 ure) in nato do Vodnikovega doma na Velem polju (1.30 ure) in naprej na Rudno polje (3.00 ure). Utrujeni, vendar polni vtisov, bomo na Rudnem polju okrog 18. ure zapustili triglavsko kraljestvo in se odpeljali proti domu. Prihod domov je planiran ob 22. uri. Cena izleta je 6.000,00 SIT in vsebuje prevoz, prenočišče in čaj. Potrebna je planinska oprema za visokogorje (visoki čevlji z gumo, ne-premočljiva vetrovka, rezervno perilo, nahrbtnik, po možnosti čelada _). Prijave s plačilom sprejemajo v društveni pisarni na Prešernovi 27 ob torkih in petkih med 17. in 19. uro do 26. 7. 2005, oziroma do zasedbe mest v avtobusu (prostih 45 mest). Izleta se lahko udeležijo le člani planinskega društva, kar pomeni, da je potrebno za prijavo na izlet poravnati planinsko članarino. Dodatne informacije je možno pridobiti na PD Ptuj ob uradnih urah ali pri Tonetu Purgu, ki bo vodja izleta (mobi št. 031/331 042). Za dobro počutje in varnost bodo poskrbeli še trije vodniki PD Ptuj z vso potrebno tehnično opremo. Tone Purg a'Î'V/]/ S kolesarjenjem si lahko izboljšate zdravje! marâïbn Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005 največji slovenski relireativni lcolesarsl(i dogodek www.perutnina.com Foto: UK Knjiga meseca Josip Jurčič: Sosedov sin Prav je, da se spomnimo tudi avtorjev, ki so živeli že pred nekaj časa, a so ga močno zaznamovali. Njihova dela so v mnogih pogledih izjemna, še vedno aktualna, zgodbe v njih žive in zanimive še za današnjega bralca. Josip Jurčič je avtor, ki je dal pečat slovenskemu - po navedkih strokovnjakov nepravemu realizmu - s številnimi deli. Spomnimo se romana Deseti brat, pa del, kot so: Domen, Kozlovska sodba v Višnji gori, Cvet in sad, Jurij Kozjak, Veronika Deseniška, Rokovnjači in Sosedov sin. Ta preprosta, tenkočutna pripoved je v nje-govern obširnem opusu pomenila zaključek mladostnega pisateljskega obdobja. »Z njo je opustil romantične motive in se približal realizmu, predvsem veji poetičnega realizma nemške kmečke povesti,« je ugotovljeno tudi v spremni besedi iste knjige. Zgodba je aktualna, napeta, polna preobratov, dramatičnih zasukov, smeha, joka, histerije, masovnih čustev, kolektivne dinamike. Zgodba o osrednjih dveh junakih sama po sebi nič posebnega, saj ljubezen, ki jo loči socialno zaledje, lakomnost staršev in njihova zaslepljenost, ni nič novega. Strast, ki jo ločijo sile tega ali onega, so značilne že za zgodnje helenistične romane in še mnogo prej, vendar pa je zgodba Sosedov sin pomembna zaradi nečesa drugega. Če odmislimo osrednjo zgodbo, v kateri vlada trikotnik med Petrom, Franico in Štefanom, je to pristna slika tedanjih časov - spopada za grunt med Smrekarjem in Pogreznom, logika spletk, lakomnosti in zavisti, je to lepa slika tedanjih običajev in dober opis masovnih scen. Knjiga torej, ki je napeta in lahka hkrati, ki jo lahko vzamete kot resno branje ali zgolj kot lahkotno prebiranje na plaži, kar vam v tem času še kako prav pride. Ob osrednjih likih velja pogledati tudi na stranske, kjer je vrsta vaških posebnežev, ki jih je Jurčič tako rad zajemal v zajemalko svojih literarnih del. Psihologija, ki je nekoliko ali bolj odklonska od običajnega, ga je pritegnila vedno znova; tako tudi v tem delu. Pogreznov Peter je tako alkoholik in labilnež, ki mu je le do denarja, Franica nežna, da bi jo lahko nežna sapa odpihnila, Štefan upornik, skrajni pa so tudi hlapci in vaške dekle, ki so norčavi, nevzgojeni in večkrat celo hinavski. Čeprav je to knjiga, slika starih časov, je vredna branja - da obudimo lastno slovensko preteklost ali pa da neobremenjeni ugotovimo, da ljubezen nekoč in danes sploh nista tako zelo različni! David Bedrač Literarno kolo (29) - Rudi Ringbauer - 1 Aforizme »jemljite« kot zdravila - po kapljicah Ali dati nekoga, ki piše in ustvarja aforizme, tudi med literarne ustvarjalce? Je aforizem del literarnega korpusa ali spada nekam drugam? Ko sem se sprehajal med različnimi literarnoteoretski-mi študijami, sem opazil različne poglede. Od teh, da so aforizmi publicistični razrast, do teh, da sodijo na področje trivialnosti in zabavljaštva, a tudi to nam ne da pravega odgovora. Poslanstvo aforizma je v prvi vrsti v kratkem, zgoščenem, jedrnatem izpovedati kako resnico; ta je povezana - praviloma - z družbenim dogajanjem, stanjem v nekem času in prostoru, nanaša se lahko na družbo ali posameznika, hkrati pa v nas vzbuja različna občutja - jezo, posmeh, žalost, zaskrbljenost. Če to ni sorodno leposlovju, seveda zapisano precej enostavno in površno, pa vendar! Sam dojemam aforizme kot literarne drobce, ki so blizu ugankam ali haiku pesmim, po svoji vlogi pa satiri in puščicam. Pri nas je kar nekaj dobrih aforistov, sicer pa tudi pri vseh večjih avtorjih najdemo kake aforizme, prebliske, puščice. Če pa govorimo o aforistih našega mesta, potem pa prej ko slej trčimo ob eno in edino ime - Rudi Ringbau-er, ki mu je aforizem spremljevalec že vrsto let. Sicer je Rudi rojen v Murski Soboti, a ga zaradi njegovega dolgoletnega življenja in bivanja na Ptuju lahko mirno ujamemo v literarno kolo, ki vendarle govori o naših literatih, tistih, ki so tu rojeni, ki so tu odraščali, delali; ali vsaj v bližnji okolici mesta. Pa vendar je Rudi pomembno zaznamoval naše mesto. Nenazadnje kot sodnik, kot osebnost, katere modrosti so sedaj zajete tudi v aforizme, ki jih piše. V teh se dotika vseh mo- Koinkišta Šlo je za sodelovanje med slovenskimi literarnimi ustvarjalci in literati latinskih dežel. Tako so pri nas gostovali pisatelji, pesniki in slikarji iz Mehike, Španije in Urugvaja. Njihova dela so številni prevajalci prevedli v slovenski jezik, medtem ko so dela slovenskih avtorjev prevedli v španski jezik, med njimi tudi imena, kot so: Lucija Stupica, Andrej Blatnik, Primož Repar, Jure Jakob, Robert Titan Felix, Marko Samec in David Bedrač. Na prireditvi na Ptuju v Kolnkišti so poleg Davida Bedrača pesmi brali še: Leonardo Rosisiello iz Urugvaja, Xavier Farré iz Španije in štirje predstavniki iz Mehike: Ricardo Catillo, Gerardo Gu-tiérrez Cham, Luis Medina, César López Cuadras. David je zbrane prepričal, tako da bo nekaj njegovih pesmi izšlo tudi v Barceloni, dobro pa so njegovo poezijo sprejeli tudi Mehičani, kjer ga je literarna kritika že uvrstila v nekatere vidnejše literarne revije - v njih bodo tako kmalu izšle pesmi iz tretje, prihajajoče zbirke Pesmi iz šipe. Pesmi v španščini so brale tudi ptujske gimnazijke Neva in Nika Siebenreich ter Maša Vodušek in prevajalka Barbara Pregelj. David Bedrač je ob zaključku festivala povedal: »Pri- Gostovali so tuji literati Malo je tako vseobsežnih festivalov, kot je ta, ki se je dogajal v več slovenskih mestih, in sicer v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju. jetni ljudje! Španija me je že sicer navdušila, ko sem potoval po obali Costa Brave. Tamkajšnji ljudje živijo lahkotnejše življenje, manj so pod stalno napetostjo in stresom! Čeprav so toliko daleč, so nam vendar po razmišljanju zelo blizu, saj se naša in njihova literatura ne razlikujeta pretirano. Vse literarne ustvarjalce vznemirja hiter, impul-ziven svet, ki nas trenutno obdaja. Načini, kako to izrazijo, pa so seveda različni. Vesel sem, da so moje pesmi prevedli tudi v španščino. Zvenijo lepo, četudi ne razumem veliko Jana Bedrač gočih področij - vedno pa je družbeno angažiran; zanima ga posameznik, njegova vloga, pomen in moč v družbi, ki se tudi skozi njegove aforizme kaže na ta način, da je neenakomerno razporejena. Nekdo, ki ima vse in je v tem in enem trenutku vsemogočen, in drugi, ki kljub izjemnim domislicam ostaja pritisnjen ob zid in v ozadju. Gre za vprašanje, ki izhaja iz vprašanja moči - politične, ekonomske, intelektualne in še katere. Od tod najbrž tudi delo iz leta 1993, ki nosi naslov Božje resnice. Božje v naslovu ima ironični prizvok. Božje povezujemo z dogmo, z nečim, kar je dokončno, v kar ne dvomimo, o čemer ne sprašujemo ali na novo odkrivamo. Dvom nima tu kaj početi, čeprav so Rudijevi aforizmi nastali prav na ta način. Najprej moraš dvomiti, da bi iskal, brskal. To sicer prinaša določeni duševni in notranji nemir, pa vendar to posledično vžge tudi motor radovednosti in potem se lahko prične. Odkrivanje ^ Rudi v aforizmih počne namreč prav to - odkriva. Dobri aforizmi namreč delujejo na osnovi dvojega. Po eni plati zakrivajo, tako da mora bralec sam najti pot in možnost, po drugi plati pa odkrijejo ravno toliko, da nas zbodejo. Aforizmi so torej kot opozorila, kot vulkančki, ki opozarjajo. In če upoštevamo, da jih je vražje težko napisati, hkrati pa paziti tudi, da se ne ponavljamo, da morda ni že podoben ali prav tak že napisan. Torej tudi za aforizem velja vse, kar velja za leposlovje sicer. Naj natresem nekaj najo-strejših iz zbirke Božje resnice: »Človek je bil predolgo žival, da bi mogel biti člo- vek; Od kod toliko vojn, ko pa imajo vse države sveta le obrambne ministre?; Ko smo v hudi stiski, smo sami sebi najslabši svetovalci; Dokler bo od lakote umiral en sam človek, nas je na svetu odločno preveč; Svet je zelo pokvarjen, da se človek več ne more zanesti niti nase.« Tu je avtor ironičen, hudomušen, vendar nas s trpko resnico zmeraj zbudi in zbode. Tematsko so ti aforizmi široki, bogati, dotikajo se življenja kot takega, zato je takšen naslov povsem upravičen, saj nas navaja k nečemu splošnemu. Avtor včasih malo požuga, a je v prvi vrsti le zapisovalec, spremljevalec, ki tiho bdi nad vsemi nami in nas skozi ironijo vsake toliko opozori, nam navaja poti in možnosti, pokaže pa tudi preteče nevarnosti, čeri ^ Je pa v knjigi tudi nekaj takih aforizmov, kot so: »Aforizme »jemljite« kot zdravila: po kapljicah; Dokler vas imajo otroci radi, je z vami vse v najlepšem redu; Dokler nas je strah, nismo svobodni«, ki izkazujejo najširše resnice sploh, ki se nanašajo na slehernega med nami in so nam lahko ne le v zabavo in branje, ampak tudi v poduk. Aforizmi imajo namreč učinek šele, ko nam nastavijo zrcalo, ko se predramimo ali nekaj v nas, ko si postavimo vprašanje, ko postanemo sami sebi uganka, izziv, kajti takrat se zgodi sprememba, ki nujno zahteva premik, razvoj. To je avtor lepo podal v aforizmu, ki pride prav tako v poštev za slehernega med nami: »Priti do spoznanja, to je priti nekako do pol poti. «« Med iskrivimi, zabavnimi, zanimivimi, skratka vredni- mi branja pa so še nekateri, ki vam jih ponujam v branje: »Večina ljudi se prezgodaj preneha spraševati - zakaj; Tisti, ki se hvalijo, da se vedno znajdejo, pozabijo pribiti, da to praviloma počno na račun drugih; Hudo narobe je to, da je skorajda za vsako svinjarijo moč najti na desetine izgovorov; Trikrat premislite, preden se odločite za to, da boste izjema; Če drugim nikoli ne zaupate, se nemudoma vprašajte, kaj je z vašo poštenostjo; Če vas kdo ne mara, je često vzrok v tem, da ga vi prav tako ne marate; Ce že nikoli nič ne dajete, bodite vsaj toliko pošteni in tudi nič ne jemljite. « In še mnogi drugi, ki vam jih priporočam v branje. Zanimivo je, da Rudi svoje zbirke aforizmov zmeraj pospremi z lastnim nagovorom ali neke vrste spremno besedo, iz katere prav tako izvemo veliko zanimivega. Knjiga aforizmov Božje resnice, ki jo je posvetil - kakor zapiše uvodoma - sestri Irmi, drugi materi, je tako razode-la mnoge zanimivosti. Tako piše: »Nekega večera pred mnogimi leti seje bogve od kod prikradla misel, se me rahlo dotaknila in obotavljajoče, kot je prišla, tudi izginila. ^ Leta so minevala, jaz pa sem počasi nabiral izkušnje, širil svoja obzorja in medtem dodobra spoznaval tudi aforizme. Vedno znova sem jih iskal po časopisih, revijah in jih prebiral z izrednim užitkom. Bilo je leta 1959 ali bolj verjetno 1960, ko me je muza znova obiskala, vendar je tokrat blagohotno sklenila, da me ne bo več tako kmalu zapustila. Celih triindvajset let je bila resda bolj skopa, saj sem jih v tem času, aforizmov namreč, zapisal le borih sto deset, morda kakšnega več ali manj. V letu 1983 pa je prišlo do nenavadnega preobrata: aforizmi so pričeli vedno pogosteje trkati na moja vrata in tu in tam se je primerilo, da sem jih zapisal tri, štiri ali celo več na dan. Lahko bi dejali, da sem nekako dozorel, da so moja številna razmišljanja pričela roditi sadove.«« Preden pa naredimo most med prvo zbirko in drugima dvema, preden si torej ogledamo razvoj njegovih aforiz-mov, premike in spremembe v razvojnem smislu, pa vendarle moramo pogledati aforizme še pod literarnim mikroskopom. Kako so zgrajeni, kako delujejo na bralca, kje se skriva njihova moč? So nam sploh potrebni? David Bedrač Ljutomer • Horvatovi so prejeli ključe nove hiše Pomagali s skoraj 30 milijoni tolarjev Štajerski tednik se je vključil v humanitarno akcijo pomoči družini Horvat s Podgradja pri Ljutomeru, prav s pomočjo medijev pa je koordinacijskemu odboru uspelo osemčlanski družini, ki je leta 2003 ostala brez moža in očeta, pridobiti sredstva za izgradnjo nove hiše. Novembra 2003 se je Jožef Horvat s Podgradja v občini Ljutomer v zgodnjih jutranjih urah odpravil z motornim kolesom v službo, vendar se je njegova pot končala le dober kilometer od doma. Ob vključevanju na glavno cesto Raz-križje-Ljutomer je spregledal avtomobil, trčenje pa se je končalo tragično. Nekaj dni pozneje je namreč za posledicami nesreče umrl v mur-skosoboški bolnišnici. Jožef je tako zapustil brezposelno ženo Dragico in sedem mladoletnih otrok, ki so živeli v skromni, razpadajoči hiši. Že v mesecu decembru 2003 je bil ustanovljen koordinacijski odbor za pomoč družini Horvat, ki je pod vodstvom Borisa Lebarja najprej številčni družini omogočil dostojno bivanje v stari hiši, ki so jo obnovili, nato pa se lotil zahtevnega projekta - gradnje nove stanovanjske hiše. Preko medijev so prišli do številnih donatorjev, s pomočjo katerih so v začetku tega tedna družini Horvat predali opremljeno hišo. Lansko leto septembra je koordinacijski odbor podpisal pogodbo za novogradnjo hiše z Območno obrtno zbornico Ljutomer, pod vodstvom predsednika zbornice Zvonka Morda in predsednika gradbenega odbora Stanislava Rakuše je bila konec '.ÎtM Osemčlanska družina Horvat pred novo hišo na Podgradju Foto: Mlha Sostaric novembra hiša že pokrita, vsa ostala dela pa so bila zaključena pred nekaj dnevi. »Cena hiše po projektu je znašala 25,7 milijona tolarjev, okolica z dovozno cesto je stala 1,2 milijona, oprema (pohištvo, svetila, bela tehnika) pa 2,5 milijona tolarjev. Skupaj je torej izgradnja nove hiše za Horvatove stala 29,4 milijona tolarjev. Na posebni transakcijski račun je bilo zbranih 14,7 milijona tolarjev, v višini omenjenega zneska pa je bilo podarjenega tudi materiala,« je nekaj številk predstavil Le-bar, ki je poudaril, da bodo potrebovali še okrog 600.000 tolarjev, saj so morali urediti še dovozno cesto, kar najprej ni bilo predvideno. Omenjenega zneska še nimajo zagotovljenega, so pa prepričani, da jim ga bo uspelo pridobiti od donatorjev. Kot je ob otvoritvi nove hiše za Horvatove dejal Lebar, bo koordinacijski odbor po plačilu zadnjega računa za to investicijo prenehal delovati. »Ustrezne službe bodo po svoji strokovni plati morale opraviti svoje poslanstvo in skrbeti za podarjeno imovino, tako kot to zahtevajo sponzorji, donatorji, skratka dobri ljudje, katerim se je odprlo srce za Dragico, takrat 12-letnega Marka, 11-letnega Primoža, 7-letno Polonco, 6-letno Martino, 5-letno Veroniko, 18-mesečno Ano in takrat komaj tri mesece starega Uroša,« je še dodal Lebar, ki je s tem apeliral predvsem na Center za socialno delo Ljutomer, ki je v okviru svojih programov že pomagal. Miha Soštarič Ptuj • Ljudska univerza Podelili spričevala poklicne mature Poklicno maturo na Ljudski univerzi (LU) Ptuj je letos opravljajo 40 kandidatov: 28 za poklic ekonomski tehnik, 5 v poklicu gostinski tehnik in 7 za kvalifikacijo strojni tehnik. Dva izmed maturantov sta dosegla vse možne točke. Kot je po svečani podelitvi spričeval povedala direktorica LU Ptuj mag. Klavdija Markež, so kandidati pri opravljanju poklicne mature dosegli 98,2-odstotni uspeh, kar je po njenem mnenju izreden rezultat. »Na LU držimo že od vsega začetka zelo visok nivo uspeha na poklicni maturi. Lani smo bili celo 100-odstotni. Naši odrasli udeleženci držijo res visok nivo kakovosti svojega izobraževanja, kar kažejo tudi letošnji rezultati. Dva izmed maturantov - Bojan Ivanšič in Elvira Vukojevič - sta na Maturanti LU Ptuj v programu gostinski, ekonomski in strojni tehnik. Na fotografiji desno tudi direktorica LU Ptuj mag. Klavdija Markež poklicni maturi dosegla vse možne točke, sicer pa je bilo izmed 40 kandidatov kar pet odličnjakov, zelo veliko pa je bilo tudi prav dobrega uspeha,« je povedala direktorica Markeževa in dodala: »Odrasli, ki se odločajo za šolanje pri nas, morajo najprej zbrati zelo veliko poguma, da sploh prestopijo naš prag. V nadaljevanju pa je potrebno ogromno volje, motivacije, podpore družine in v končni vrsti tudi naših sodelavcev. Udeleženci naših izobraževalnih programov kljub vsem obveznostim, ki jih imajo (služba, družina dosežejo boljši uspeh kot marsikateri redni dijak v srednji šoli. Sicer pa je potrebno še dodati, da trend vpisa v naše izobraževalne programe narašča. To pa verjetno zaradi tega, ker ponujamo nove izobraževalne programe in ker si ljudje želijo boljšega življenjskega standarda, do česar pa jih lahko v končni fazi pripelje tudi izobrazba.« Mojca Zemljarič Od tod in tam Ptuj • Glasbeni duo brez imena z ulice Eva Milošič in Boris Magdalene sta mlada Ptujčana, i je povezala ljubezen do glasbe in nastopanja na mestnih ulicah in trgih. Glasbeni duo sestavljajo afrokubanska tolkala bongosi in flavta. Njuna glasba je improvizacija, mešanje različnih stilov, gre za bolj vzhodnjaški stil igranja, s pridihom arabskega, kar je v bistvu zelo težko določiti, pravi Boris. Letošnje poletje bosta preživela v igranju na ulieah mesta, kjer ju bodo želeli. Na Ptuju šele orjeta ledino, ulično igranje je večini Ptujča-nov še tuje, nekateri ga imajo eelo za beračenje. V Mariboru je zelo drugače. Kam se bo razvilo njuno igranje, v tem trenutku ne razmišljata. Pomembno je, da se imata lepo, da delata to, kar ju veseli. Poletje na Ptuju je bogato z dogajanji, čeprav bi lahko bilo še več prireditev. Velika škoda pa bo, če bodo osiromašili blagajno Kluba ptujskih študentov, kije za obogatitev kulturne seene v zadnjem obdobju naredil izredno veliko. MG Radenci • Šesta Radenska konjenica Pred leti je bila v Radencih ustanovljena „Radenska konjenica - konjenica treh občin", v katero so vključeni ljubitelji in lastniki konj iz občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Med najpomembnejše aktivnosti sodi organiziranje »Radenske konjenice« -potepanja sprijatelji iz drugih društev ljubiteljev konj in konjenic iz Slovenije in tujine. Letos bo na sporedu šesto omenjeno potepanje.na katerem pričakujejo približno 50 konjenikov iz Slovenije in sosednje Avstrije. „Udeleženci se bomo zbrali v soboto, 30. julija, ob 9. uri v Breznik-Irgoličevištali na Kobilščaku. Od tam se bomo podali proti Zdravilišču Radenci, potem prestopili čez Muro v sosednjo Avstrijo. V popoldanskem času se bomo vrnili v Gornjo Radgono, nato pa do lovskega doma v Negovi, kjer bomo prespali. Drugi dan bomo ježo nadaljevali proti Svetemu Juriju ob Ščavnici. Sledilo bo jahanje po Ščavniški dolini vse do izhodiščnega Kobilščaka," je pot predstavil stotnik Darko Firšt. ^ Miha Soštarič Ptuj • Poletne delavnice Brož Od 18. do 29. julija bodo v Termah Ptuj potekale že osme poletne delavnice za dijake "Sonce za vse"poletnega Broža. Namenjene so dijakom od 15. do 19. leta starosti. Z udeležbo mladoletnega dijaka morajo biti seznanjeni starši, ki morajo dati tudi pisno privolitev, opozarja vodja projekta Olga Popov. Vstop v Terme in udeležba na vseh delavnicah sta brezplačna, vodili jih bodo Vanja Popov, Tanja Belec, Tomo Drevenšek, Sabina Gmajner, Marjanca Hari Novinšek in Zmago Godina. Teme delavnic so različne, govorili bodo o nasilju, zdravi prehrani, svobodi, nenasilni komunikaciji, vrednotah, prijateljstvu, broževski olimpiadi, sprejemanju drugačnosti, obiskali pa bodo tudi zavod dr. Marijana Borštnerja v Dornavi. Konec tedna bodo udeleženci poletnega Broža preživeli v domu na Menini proti plačilu okrog 7 tisoč tolarjev, topla malica pa jih bo za vse dni poletnih delavnic stala 4 tisoč tolarjev. "Pridobivanje pozitivnih stališč in vrednot, pozitiven in odgovoren odnos do dela in ljudi, razvijanje in krepitev lastnega občutka vrednosti, smiselna uporaba prostega časa, ozaveščanje o zdravem načinu življenja brez odvisnosti, druženje in prijateljstvo, omogočanje počitnic mladostnikom iz socialno ogroženih družin," so cilji letošnjih delavnic poletnega Broža, je povedala vodja projekta Olga Popov. Prijave sprejemajo na tel. 031 623 034 ali na e-mail olga.popov@hotmail.eom. Foto: vki Burghausen • Še o Grajskem prazniku 2005 Ko mesto živi z zgodovino ... Kot smo na kratko že poročali v prejšnjem Štajerskem tedniku, se je skupina članov Društva cesarsko-kraljevi Ptuj konec tedna (9. in 10. julija) udeležila grajskega praznika v nemškem Burghausnu, mestu, ki je pobrateno s Ptujem. Obema mestoma je skupno to, da imata srednjeveško podobo, grad (no, burghausenški je malce večji - z enega konca na drugega meri kar kilometer in 36 metrov), da ležita ob rekah (Burghausen ob Salzachu), pa vsako ima svoje jezerce ... In v obeh se zanesenjaki trudijo, da bi bili kar najbolj turistično prepoznavni. Le da je uspeh teh prizadevanj na nemški strani večji. Osrednja turistična prireditev Burg-hausenčanov je že omenjeni Grajski praznik, ki ga organizira društvo Her-zogstadt Burghausen (Knežje mesto Burghausen). Praznik sestavljata dva sklopa: prvi del je dogajanje na Mestnem trgu, kjer se pred slavnostno tribuno (na kateri so seveda plemenitaši s cesarjem Maximilianom I. na čelu) zvrstijo skupine srednjeveško oblečenih podložnikov (od revežev, beračev do plemenitih gospa, vitezov, loko-strelcev, različnih obrtnikov ...), drugi del pa je dogajanje na grajskem hribu, kjer si te različne skupine na številnih grajskih dvoriščih in zelenicah postavijo vsaka svoje prizorišče in na njem vsak dan predstavljajo svoje srednjeveško življenje: postavijo šotor ali platneni nadstrešek, uredijo svojo majhno rokodelsko delavnico, srednjeveško vasico, gledališki odrček ... in tri dni zaživijo, kot se je pač živelo v preteklosti v mestu in okolici. Seveda organizator- Foto: jš Predsednik Društva cesarsko-kraljevi Ptuj Boris Zajko (na levi) je Horstu Haufu, predsedniku društva Herzogstadst Burghausen, v spomin na letošnje srečanje podelil intarzijo Voja Veličkovića. ji pripravijo številne stojnice s hrano in pijačo (pivo je zakon! - litrsko!!), prodajalnice s spominki, prizorišča za kakšna tekmovanja (lokostrelstvo, boj z vrečami, viteški boji ...) in glasbene nastope (koncerti, srednjeveški plesi in petje) in k dogajanju uspejo priva- Tudi ptujsko zastopstvo se je prelevilo v srednjeveške meščane. Foto: jš Foto: jš Tipično prizorišče na gradu: šotor, ogenj in skupina srednjeveških meščanov, obrtnikov, kmetov biti množico sodelujočih in seveda radovednih obiskovalcev. Ampak za razliko od Ptuja, kjer imamo vsakoletno kurentovanje, na katerem večina Ptuj-čanov sodeluje zgolj kot opazovalci, v Burghausnu večina meščanov sodeluje v dogajanju - od najmlajših do najstarejših, ki s pristnim navdušenjem za dan, dva pozabijo, da živijo v 20. stoletju, ter se preselijo v davno preteklost. No ja, saj res srečaš viteza z mobilnim telefonom, ampak to sploh ne moti. Obe partnerski mesti, Ptuj in Burg-hausen, sta srednjeveški, to kaže tudi videz obeh: stisnjeni pod gradom, z ozkimi uličicami, urejenimi fasadami (no, v enem mestu bolj, v drugem manj). Ampak velikanska pa je razlika, če malce pogledaš izložbe trgovin. V nemškem srednjeveškem mestu namreč izložbe kar kipijo od srednjeveške tradicije, saj ponujajo vse, kar si človek predstavlja, da naj bi bilo iz srednjega veka - od starinskih oblačil do orožja (tudi lesenega za otroke), glasbil, igrač, okrasja ... V Ptuju pa - saj vemo: nič ne kipi. Kot da bi pozabili, da smo srednjeveški (razen ko tarnamo, kako drago je obnavljanje starega mestnega jedra), kot da bi se sramovali, da imamo tudi meščansko-obrtniške korenine. Mogoče pa se bo našel kak ptujski trgovec, se povezal s kakim burghausenškim in bosta skupaj uredila trgovinici: Ptujčan v Burghausnu, Burghausenčan v Ptuju. Verjamem, da bosta oba uspešna. Ptujsko Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj, ustanovljeno pred tremi leti z namenom, da tudi v Ptuju obudi srednjeveški duh, se poskuša pri kolegih v Burghausnu naučiti, kako tudi pri nas pripraviti podobno praznovanje. Letos ga bodo 27. avgusta. Seveda ne bo šlo čez noč, nihče ne pričakuje, da bodo takoj pritegnili množice obiskovalcev in nastopajočih, ampak njihov cilj je optimističen in usmerjen na daljši rok. In če bodo s srednjeveškim dogajanjem zaživeli tudi Ptujčani, bomo pa morda res dobili tudi meščanski praznik, kajti kurentovanje je vendarle prireditev, preseljena s podeželja (in zato zadnja leta tudi živi tako uspešno v markovski občini). Jš Nagradno turistično vprašanje Kje na Ptuju se dobro je? V soboto, 16. julija, se bodo na Slovenskem trgu na Ptuju prvič predstavili starinarji, zbiralci starin. Gre za več prireditev, ki bodo ob sobotah, vključno do 13. avgusta, potekale na Slovenskem trgu. V. d. direktorja LTO Ptuj Aleksander Dolenc je povedal, da se bodo na stojnicah predstavili zbiralci starega denarja, trobent, ogledal, pohištva. Ljubitelji starin jih bodo lahko tudi kupili. Vsi predmeti, kijih bodo starinarji prinesli, so stari nad 100 let. Sobotne dopoldneve s starinami bodo skušali obogatiti tudi z glasbo, k sodelovanju so povabili tudi Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj. Čeprav je na videz letošnje ptujsko prireditveno poletje revno, ker ni izrazitega organizatorja poletnih prireditev, se bo na ulicah in trgih starega Ptuja marsikaj dogajalo. Glasbeno bodo oživele nekatere gostinske terase, na račun bodo prišli tudi vsi, ki se radi smejijo, na ulico se vračajo večeri smeha. Konec julija se bodo nad Ptuj Foto: Črtomir Goznik V znameniti Ljutomerski hiši bo po novem sedež Turističnoinforma-cijskega centra Ptuj. znova dvignili baloni. Najbolj živahno pa bo 5. in 6. avgusta, na tradicionalni ptujski poletni noči, potekala bo na Mestnem trgu, Miklošičevi ulici in Slovenskem trgu, kjer bodo nastopili številni znani glasbeniki, Petar Grašo s skupino Bolero, Slapovi in Polka punce, Posodi mi jurja, Vagabundi, Orleki in drugi. Na praznični dan mestne občine Ptuj bo v Termah Ptuj tudi polfinalni izbor za mis Slovenije 2005. Največja prireditev letošnjega poletja pa bo 28. evropska žon-glerska konvencija, ki bo potekala v Termah Ptuj in na ulicah in trgih starega mestnega jedra. Še prej pa bodo Terme Ptuj na slovesen način proslavile 30-letnico uspešnega poslovanja. 28. avgusta bo na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju nastopila legendarna Tereza Kesovija, ki se rada vrača v mesto ob Dravi, kjer je že večkrat nastopila. September pa bo že po tradiciji v znamenju festivala Ptuj - Odprto mesto. Program prireditev pod naslovom Poletje na Ptuju je LTO Ptuj izdala v nakladi 20 tisoč izvodov. V nakladi 100 tisoč izvodov pa je izšla zloženka, ki jo LTO Ptuj deli na mejnih prehodih Šentilj in Gru-škovje tranzitnim gostom s povabilom, da se za kratek čas ustavijo na Ptuju, ki ima kaj pokazati. Turističnoinformativni center Ptuj, ki za zdaj domuje še v neprimernih prostorih na Slovenskem trgu 3, naj bi kmalu dobil nove prostore v znameniti Ljutomerski hiši na Slovenskem trgu 5. V LTO Ptuj so prepričani, da jim MO Ptuj ne bo odrekla prispevka v sofinanciranju, saj si mesto, ki prisega na turizem, zasluži kvalitetnejše prostore za svoj turistični biro. Vsak teden ga obišče med 100 in 200 turistov, ki se predvsem zanimajo za kolesarjenje, za prenočevanje v kmečkih hišah, počitniških hišah, ki pa morajo biti poceni, skoraj vedno pa jih zanima, kje na Ptuju lahko dobro jedo. S ponudbo hrane so v večini primerov nezadovoljni. Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Elizabeta Krajnc, Ulica 25. maja 8, Ptuj, kije pravilno zapisala, da je 4. januarja letos minilo 60 let od porušitve minoritske cerkve na Ptuju. Danes vprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji balonarski praznik. Nagradi za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 22. julija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri po vrsti bo letošnji balonarski praznik?_ Ime in priimek: Naslov: Otok KRK 3* Beli Kamik II, otrok do 12 let 50% popusta do SOJVSD/POL 22.470 STRUNJAN 3* Sallnera, brezplačno za otroka do 10 let do 28.8y5D/NZ 36.000 MAKARSKA RIVIERA 3* Pavlć, sončnik in laželnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta 16.7.-30.7y7D/NZ 38.430 PARIZ in DISNEYLAND 5-dnevni avtobusni izlet, slovensko vodenje ii.8y5D/Nz 39.900 NEUM, Južna Dalmacija 3* Stella, brezplačno za otroka do 12 let 16.7.-20.8y7D/POL 51.990 Sončkov Iclub na CRESU 2* dep. Kimen, pestra ponudba izletov, otrok do 12 let brezplačno do 20.8./7D/POL 55.900 Sončkov klub na MURTERJU TURČIJA, Alanya 3* Borovnik, izposoja koles brezplačno za otroka do 12 let 23.7.-20.8/7D/POL 61.880 GRČIJA, Samos 2* Ireon beach, letalo iz yubljane 20.7./7D/NZ 69.900 3* Palmiye, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 24.7y7D/POL 102.900 KRIŽARJENJE PO NILU 5* hotel/ladja, slovensko vodenje, letalo iz Ljubljane 22.777D/POL 189.900 SONČEK TUI potovalni center Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82 TeL prodaja: 02/22 080 33 • www,sanchek.cam WorMof TUI Kuharski nasveti Solata iz glavnatega ohrovta Sestavine (za 5 oseb): manjša glava glavnatega ohrovta 4 krompirji sol, poper, kis 1 žlica belega ali oljčnega olja 5 filejev vložene rdeče paprike 2 dl kisle smetane Potek priprave: Glavnatemu ohrovtu odstranimo liste, izrežemo debeli del žile in liste narežemo na široke rezance. Posebej v loncu zavremo vodo in vanjo stresemo narezan ohrovt ter kuhamo okrog 5 minut. Ohrovt odcedimo, splakne-mo s hladno vodo in ohladimo. Posebej skuhamo krompir, kuhanega olupimo in narežemo na tanke rezance. Krompir stresemo k ohrov-tu, dodamo na tanke rezance narezano rdečo papriko in rahlo premešamo. Solato začinimo s soljo, po želji po-pramo, dodamo malo kisa in žlico olja ter kislo smetano. Namaz iz jajčevcev Sestavine (za 4 osebe): 2 manjša jajčevca 2 bučki sol, poper 3 stroki česna oljčno olje peteršilj, drobnjak alu folija Potek priprave: Jajčevce in bučke operemo, zavijemo v alu folijo in v pečici spečemo. Pečene jajčevce in bučke odvijemo, še vroče olupimo in na deski grobo sesekljamo. Iz jajčevcev po želji odstranimo semenje. Nato jajčevce in bučke stresemo v električni mešalnik, dodamo po okusu sol, poper, česen in oljčno olje in fino zmeljemo. Nato damo vsaj za eno uro v hladilnik. Uporabimo kot namaz za kruh. Kakavovi rezanci z orehi Sestavine (za 4 osebe): 20-25 dag gladke moke 2 jajci 1,5 žlice kakava ščep soli Omaka: 10 dag masla 10 dag mletih orehov 2 dl sladke smetane 2 žlici sladkorja cimet Potek priprave: Iz moke, jajc, soli in kakava na hitro zgnetemo testo za rezance. Dovolj zgneteno damo počivat vsaj 10 minut. Nato testo razvaljamo in narežemo na široke rezance, ki jih v slani vodi skuhamo. Rezance kuhamo 8 do 10 minut. Posebej stopimo maslo, dodamo mlete orehe in sladkor ter zalijemo s sladko smetano. Kuhamo tako dolgo, da se omaka zgosti. Na koncu omako začinimo s cimetom. Rezance damo na krožnik in jih oblijemo s pripravljeno omako. Češnjeva pita Sestavine: 3 jajca 16 dag gladke moke 10 dag mletih orehov 1 vanilin sladkor 8 dag margarine Mokri smrček Sedimentacija krvi Vprašanje bralke Monike iz Ptuja: Doma imamo psa. Zanima me, ali se lahko tudi pri živalih določi sedimentacija krvi in kdaj je omenjena preiskava potrebna? Hvala za odgovor. Odgovor: Tako kot pri ljudeh lahko tudi pri hišnih ljubljencih določamo sedimenta-cijo krvi. Na hitrost sedimen-tacije vpliva število in oblika rdečih krvničk, položaj cevke za sedimentacijo in sestava plazme. Najmočnejši vpliv na hitrost sedimentacije imajo medsebojna razmerja med ^ pecilnega praška 5 dag sesekljanih mandljev Nadev: 50 dag skute 3 žlice sladkorja 1 vanilin sladkor 2 rumenjaka 30 dag kuhanih češenj sladkor v prahu Potek priprave: Ločimo rumenjake od beljakov. Margarino penasto umešamo, ji dodamo rumenjake in sladkor, nato dodamo moko, orehe in sesekljane mandlje in pecilni prašek. Na koncu dodamo trd sneg iz beljakov. Okrogel model s pre- merom 30 cm dobro namažemo z margarino in potresemo z ostro moko. V model damo tri četrtine testa. Pečemo pri 180 °C 20 minut, nato vzamemo iz pečice in premažemo z nadevom. Nadev pripravimo tako, da skuto pretlačimo, ji dodamo rumenjake, sladkor, vanilin sladkor in kuhane češnje. Po nadevu iz testa, ki smo ga prihranili, s pomočjo dresirne vrečke nabrizgamo mrežico. Pečemo še 20 minut pri 180 °C. Preden ponudimo, po želji potresemo s sladkorjem v prahu. Nada Pignar, profesorica kuharstva beljakovinskimi frakcijami plazme. Fiziološke vrednosti se izražajo v mm/h, tj. v navpični pipeti (metoda po Wester-greenu). Za psa so referenčne vrednosti 1,3 mm/h, 2,5 mm/2 uri in 8,00 mm/24 ur. Po hitri metodi so vrednosti sedimentacije naslednje: pes 20-40 mm/30 min, mačka 20-40 mm/30 minut. Hitrost sedimentacije ugotavljamo pri bolnih živalih skupaj z ostalimi krvnimi te- Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si. sti ter biokemijskimi preiskavami krvi. Povečane vednosti so prisotne zlasti pri najrazličnejših vnetnih procesih, kužnih boleznih, odpovedovanju ledvic, anemiji ipd. Zmanjšane vrednosti so predvsem posledica poliglobulije, hepatopatije, hipoksemije, bolezni želodca in prebavil ... Ker gre za specifiko, ki je največkrat povezana z določeno patologijo posamezne živali, so interpretacije izvidov krvnih testov domena lečečih veterinarjev, ki obolelo žival zdravijo. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V 8 02/ 771 00 82 V vrtu Vrtna narava v poletni svežini Julijsko deževje je vrtno naravo dobro osvežilo, zemljo pa koristno za dalj časa napojilo. Z nego rastlin, pletvijo, plitvim rahljanjem in zastiranjem tal ohranimo talno vlago pred prehitrim izparevanjem, ki bo sledilo v vročih poletnih dneh. V SADNEM VRTU j e sredi poletja, ko pojenje obdobje intenzivne rasti pri večini vrst sadnega drevja, primeren čas, da opravimo zeleno rez. Mlademu sadnemu drevju izrezujemo zalistnike z mladik in vej namenjenih za osnovno oblikovanje drevesne krošnje, poganjke, ki še odganjajo iz debla, provodnika, in ogrodnih vej, pa pinciramo na dva do tri liste, da bodo pomagali z asimilati utrjevati ogrodje drevesne krošnje. Odraslemu sadnemu drevju izrezujemo pregoste navpično rastoče mladike bohotivke, primerno razredčene pa vzgojni obliki primerno upogibamo v poševen ali vodoraven položaj, da bodo upočasnile z rastjo v dolžino, v mesecu avgustu pa se bodo na njih pričeli tvoriti cvetni brsti. Pri starejšem sadnem drevju, ki mu prerašča vrh v težje dosegljivo višino ali razrašča stranske ogrodne veje v škodo sosednjemu rastju in zgoščuje ter zasenčuje drevesno krošnjo, je še v mesecu juliju primeren čas, da ga znižamo oziroma skrajšamo na želeno velikost. Rez zmeraj opravimo na primerno navzven rastočo mladiko ali vejo, rezno ploskev pa zgladimo in premažemo s premazom, ki preprečuje okužbe in pospešuje celjenje ter zaraščanje rane. V OKRASNEM VRTU nam zahvaljujoč dobri negi in ugodnim vremenskim razmeram okrasno rastje v tem letnem obdobju zadovoljivo raste in cveti. Stanje in kondicijo, ki so si jo rastline z dosedanjo rastjo prirasle, bodo še dolgo ohranjale ob primerni negi, obdelavi, dohranjevanju in varstvu pred boleznimi in škodljivci. Okrasno rastlinje, ko v svoji rasti doseže vrhunec in odcveti, se odpravi k krajšemu počitku, da bi si nabralo moči za zaključevanje vegetacije. Gredice in nasade v tem času oplevemo, plevele pa odstranimo. Z rastlin odrežemo poškodovane in obolele poganjke, liste in odcvetele cvetove. Odstranimo pritlehno listje ali cele poganjke ter razredčimo razraščene in pregoste sestoje. Po nevihtah poškodovano rastlinje pognojimo z ustreznim listnim gnojilom, sicer pa z lahkotopnimi mešanimi rudninskimi gnojili, ki jih ob plitvi obdelavi in rahljanju povrhnjice pomešamo z zemljo. S plitvim rahljanjem tal za dalj časa zadržimo talno vlago pred izhlapevanjem. Pred glivičnimi boleznimi uporabimo že ustavljene pripravke, da preprečimo okužbe. V vročih poletnih dneh in ugodni zračni vlažnosti so pogoji za razvoj pepelaste plesni, ki se lahko loti večine vrst okrasnega rastja. Pozorni smo na pojav listnih uši, ki se v tem času množično pojavljajo na rastnih vršičkih skoraj vseh vrst okrasnega rastja. Zatiramo jih z insekticidi z globinskim delovanjem. Dotikalni strupi za uši niso učinkoviti, ker se hranijo le na način sesanja rastlinskih sokov. V ZELENJAVNEM VRTU so bile padavine v preteklih dneh izredno koristne za vse vrste vrtnin, ki so v tem poletnem času še na višku vegetacije, dobrodošle pa so tudi za nove posevke in nasade, ki jih v tem času opravljamo. Zalivanja in umetnega namakanja ni mogoče v ničemer primerjati z naravnim rahlim dežjem, zato je potrebno toliko bolj ceniti to naravno danost - obilen dež sredi poletja. Stanje vlažnosti vrtnih tal v tem času omogoča, da se lahko nekoliko več ukvarjamo s pridelovanjem kapusnic, ki so v začetku vegetacije velik porabnik vode. Do konca meseca je še čas za setev zgodnjih sort zelja, cvetače, brokolija, kitajskega kapusa, rukole in kreše. Kapusnice: zelje, cvetačo, brokoli, listnati, brstični in glavnati ohrovt za jesensko rabo pa je potrebno do konca meseca presaditi. Miran Glušič, ing. agr. 15-Petek 16-Sobota 17-Nedelja 18-Ponedeljek 19-Torek 20-Sreda * 21-Četrtek Moč procentnega računa ... ...ali kako ustvarjati donos v času padanja tečajev Stanje na naši borzi ni kaj prida rožnato. Ljudi je strali, kaj se bo zgodilo tečajem v naslednjem obdobju. Zadnjega pol leta namreč tečaji drsijo navzdol. V tem primeru priporočam izključno dodatni nakup na borzi, saj vrednostne papirje kupujemo ceneje »po akcijskih cenah« kot v trendu nenehnega naraščanja. Kdor pa želi vstopiti na trg kapitala sedaj, pa je strategija investiranja seveda drugačna. Znesek, ki je namenjen investiranju, naj se razdeli na več enakih delov in se postopoma (najbolje mesečno) investira v enakih deležih. Če tečaji padajo, bomo z vsakim nakupom (za isti znesek) kupili več, poleg tega pa pokrivamo izgubo, ki smo jo ustvarili s prejšnjim vložkom. Vzemimo primer. Imam 1 mio SIT. Na začetku leta, torej 1. januarja investiram 500.000 SIT. Kupim delnice podjetja X, katerih cena je 1.000 SIT. Kupim torej 500 delnic. Predpostavimo, da vrednost delnice pade za 50 % (v prvem mesecu)! Še vedno imam 500 delnic, vendar bi mi prodaja nanesla samo 250.000 SIT. Namesto prodaje (zapomnite si, šele ko delnico prodam, lahko govorim o dobičku ali izgubi!) pa se odločim, da bom investiral še ostali denar (500.000 SIT) v isto delnico. Ker je cena delnice sedaj 500 SIT, za isti denar kupim 1.000 delnic. Skupaj imam torej 1.500 delnic podjetja X, ki sem jih kupil za 1 mio SIT. Kaj sem s tem naredil? Poglejmo najprej procentni račun. Na prvih 500.000 SIT sem ustvaril 50% izgubo. Ostalih 0,5 mio SIT »nima« ne izgube in ne dobička. Vprašanje se glasi: koliko procentov mora zrasti vrednost delnice X, da naložba spet doseže vrednost 1 mio SIT. Odgovor: trenutno je moja naložba vredna 750.000 SIT (prejšnji vložek 0,5 mio s 50% izgubo in sedanji vložek 0,5 mio SIT). Že s samim nakupom sem izgubo zmanjšal s 50 % na 25 %. Vsega skupaj sem vložil 1 mio, sedaj imam 750.000 SIT. Če se vrednost delnice (od zadnjega nakupa po 500 SIT za delnico, ne glede na še morebitne dodatne vmesne padce) zviša za 33%, pridem spet nazaj na 1 mio SIT. Ker se na borzi tečaji gibajo »procent-no«, lahko vidimo, da sem zaslužil z nakupom delnice, ko je le-ta padla za 50 % (in sem bil pri padcu udeležen s polovico mojega kapitala), potem pa se je tečaj dvignil za 33 % (na drugo polovico kapitala) - torej ni tečaj dosegel niti ravni prejšnje vrednosti! Pri vsakem dodatnem procentu imam že dobiček. Davek na dobiček bom v tem članku zanemaril, ker želim pokazati samo moč procentnega računa! Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com POSLIJŠMIE MS M INTERNETU! RADIOPTUJ (mtUMC 32k îhTunelnl www.radio-ptuj .si Astrolog svetuje Venera - čarobnost lepote Venero v astrološkem jeziku povezujemo z lepoto, ljubeznijo, vsem lepim in romantičnim. Astronomi so ugotovili, da je drugi planet, gledano od Sonca, in velja za najlepši planet našega osončja zaradi sre-brnkasto belega sija. Obkroži pa ga kot edini planet v skoraj popolnem krogu. Njeno leto, torej da obkroži Sonce, pa traja 225 dni. Po nebesni dolžini se giblje približno stopinjo na dan. Ko je v direktnem gibanju, doseže zgornjo konjunk-cijo s Soncem (takrat je na drugi strani Zemlje kot Sonce) in se na nočnem nebu pokaže kot »večernica«. Tedaj jo lahko občudujemo na nočnem nebu po sončnem zahodu. Potem vsako noč nekoliko kasneje zaide, dokler se ne oddalji za 48 stopinj, kar je maksimalna oddaljenost. Takrat je najsvetejša, doseže pa tudi spodnjo ko-njunkcijo s Soncem, postane nevidna, potem pa se pojavi na drugi strani Sonca in tedaj je to zvezda jutranjka. Venera vlada vsem lepim rečem, plodnosti in je zavetnica mladih ljudi, še posebej žensk. V psihološkem smislu predstavlja združitev ženske in moškega, v erotičnem (estetskem) smislu. Nakazuje, kako se nekdo preda ljubezni in simbolizira tudi lik matere. Ženski čari Grška mitologija jo povezuje z Afrodito, ki se je rodila iz morske pene in je boginja ljubezni. Imela je svoje templje, kjer so jo ljudje častili in se predajali njenim čarom. Predstavlja čustveno plat, kaže lik ženske, kako se ženska počuti Prejeli smo Zakaj je vrtec tako vroča tema? Po vseh pisanjih in natolcevanjih okrog novega vrtca v Kidričevem ni nihče zadel pravega bistva predlagane spremembe lokacije. In prav je, da kot eden od dveh pobudnikov spremembe lokacije podam še svoj prav, občanke in občani občine Kidričevo pa sami presodite, ali je ta pobuda res bila dana tako narobe. Začetek vsega je pomenil zaprtje kuhinje v OS Kidričevo zaradi neustreznih pogojev. Ker je bila potrebna popolna obnova kuhinje po standardih, ki jih predpisuje HASAP, smo se na občinskem svetu odločili, da zgradimo novo kuhinjo kot samostojni objekt, priključen k šoli. Po današnjih normativih je potrebna velikost kuhinje za potrebe OS in jedilnice 460 m2. Ker pa tako velik objekt služi le pripravi 400 malic in približno 150 kosil, se je porajala ideja, zakaj ne bi koristno uporabili kuhinje tudi za namene vrtca, oz. bi kuhinja postala del vrtca in nudila tudi usluge kot ženska in kako bo lahko pokazala svoje čare in plati moškemu. V moškem horoskopu pa kaže, kakšen odnos ima ta oseba do žensk, kakšne so mu všeč in kako dojema ljubezen. Vlada tudi modi in je zavetnica modnih smernic. Svoje močno delovanje pa je najbolj izraženo v obdobju adolescence in pubertete (15. do 22. leta). Tedaj se učimo, kako ljubiti, spoznavamo ljubezen in se učimo tega odnosa. V teh letih tudi spolno dozorimo. Prava lepota je minljiva Venerina varovanca ste negativni (ženski) Bik in pozitivna (moška) Tehtnica, vsak po svoje strmita po lepoti, harmoniji in modnih zapovedih. Spodbuja modne zapovedi in vnaša prijateljstvo, harmonijo in potrebo po vsem, kar je lepo - tako za telo kot tudi dušo. Predstavlja pa vse tiste ljudi, ki delajo kaj z modo, lepoto in umetnostjo. V astrološki karti nakazuje, kako se človek zabava, kdaj se bo poročil in kot sem že omenil - odnos do ljubezni. Ljudje, ki imajo Venero v astrološki karti dobro predstavljeno, so lepih skladnih oblik in resnično lepi. Čeprav je splošno znano, da je prava lepota minljiva, notranja ostane celo življenje. Nakazuje pa skladno postavo, ki je prej majhna kot velika, toda skladnih oblik in imajo lepe ustnice. Če je Venera v močni povezavi s Soncem ali znamenjem Leva, Ovna in še z nekaj drugimi povezavami, so ponavadi to ženske, ki se svoje lepote zavedajo in s pridom uporabljajo svoje čare. Če se giblje nazaj po nebesnem shodu (retrogradno), to predstavlja, da so ljudje v tem času nekoliko bolj pod stresom v ljubezni. Več je prepira, nesoglasja in lahko bi se reklo, da se včasih kregamo za oslovo senco. V kolikor pa je to v osebni karti, pa to nakazuje, da trikrat premislijo, preden se odločijo, da bi zapeli poroč- Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! ni zvonovi in zadonele fanfare. Svoja čustva težje izražajo in to je bogata šola duše, na kateri se dela leta in leta. Marsikdo s takim položajem se tudi ne poroči, v kolikor so še drugi dejavniki v tej smeri, toda ima pač druge naloge in le-te se vidijo v skladu z astrološko karto. V astromedicini pa vlada grlu, žlezi ščitnici in ženskim organom (maternici). Brez Venere ne bi bilo ljubezni, romantike in čustvenosti, brez tega pa je človek izgubljen, rabi družbo, saj je v svojem bistvu sociološko bitje. Venera odpira vrata v magičen svet ljubezni, erotike, umetnosti ^ Vidno vlogo in razumevanje o njej naj bi imeli partnerji, kajti lažje bi razumeli sebe in ljubljeno osebo, ki je del božjega načrta. Tadej Šink Prejeli smo Ptujčani nismo ovce Ptujčani niso le meščani Ptuja. Smo tisti, ki nas povezujejo podobne vrednote. Gojimo nek poseben odnos do zemlje in njenih darov. Zemlja nam ne daje le materialnih dobrin. Iz nje črpamo svojo človeško energijo. Osrednja vrednota je hotenje po svobodi z uveljavljanjem lastnih ustvarjalnih sposobnosti. Liriki in sociologi bi naš značaj opisali seveda z drugimi besedami. Ta čas berem in poslušam o javnem spopadu dveh, opozicijske in pozicijske, politične opcije pri nas. Razumem jih kot spomin na pretekle in kot priprave na prihodnje volitve. Ne obsojam. Politika je sredstvo za uveljavljanje interesov in doseganje ciljev. V ospredje je postavljen predlog zakona o spodbujanju regionalnega razvoja. Ta je priložnost, ki se je ne sme izpustiti za političen spopad. Duševno zdravje Droga Anita in Stanko sta zaskrbljena starša, ki sumita, da njun 15-letni sin uporablja marihuano. Ne vesta, kako naj ravnata? Osnovno vodilo je, da se ne smeta panično odzvati. Najprej se morata pogovoriti med sabo, da bosta lahko zavzela enotno stališče. Če seveda ne vesta dovolj, si morata pridobiti dodatne informacije (prebereta knjige o drogi, pogovorita se s strokovnjakom v posvetovalnici, poiščeta na internetu Pogovora s sinom ne smeta začeti z direktnim vprašanjem: "Ali kadiš travo?" saj bo odgovor "NE!" Bolje je torej začeti pogovor posredno; Kako dobro poznaš učinke drog?, Kako misliš, da bi to vplivalo nate?, Kakšne so tvoje izkušnje? Naj POSKUSATA odkriti, ali kadi travo vsakodnevno ali ob koncih tedna ali pa morda na zabavah. Naj POSKUSATA zvedeti tudi o uporabi drugih psihoaktivnih snovi (alkoholu, nikotinu, tabletah, sintetičnih drogah, heroinu, kokainu .). O uporabi naj se Anita in Stanko potrpežljivo in razumno s sinom pogovorita in če presodita, da gre za resno težavo, morajo vsi trije poiskati strokovno pomoč. Sinu morata pokazati, da sta mu maksimalno pripravljena pomagati, ne smeta biti pretirano sumničava in ga tudi ne smeta zastrahovati s katastrofalnimi posledicami! Sinu sta potrebna in sta mu tudi pomembna vzornika in učitelja in kot takšna mu morata postavljati tudi omejitve. Pa še to - naj ne bosta razočarana nad sabo, saj popolna družina ne obstaja. mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. Bolj kot kdaj koli prej bi danes morali izpostaviti namero zakonodajalca in dolgoročne posledica tega zakona. Če se jih pripadniki ene ali druge politične opcije seveda zavedajo in jih razumejo. Zakon je izraz tipične slovenske politične preračunljivosti. Niso pomembni narodni niti nacionalni interesi, pomembno je le, koliko denarja bomo dobili vrnjenega iz Evropske skupnosti in kako, zakaj in kdo vse ga bo porabil. To je ost (zelo skromnih) argumentov zakonodajalca. Delitev Slovenije na tri ali dve regiji ni več nacionalen problem, ampak prestižno vprašanje. Tri regije so osrednje slovenska (krajnska) dežela in dveprovin-ci, ena pod vplivom zahodnih, druga pod vplivom severnih sosedov, dve regiji pa Slovenijo delita na zahodno in vzhodno, eno bližje in drugo, ki je dlje od Evrope. Prvo varianto zagovarja sedanja opozicija, drugo varianto pa sedanja pozicija. Pozicija in opozicija sta si izmislili in trdita, da gre le za statistične regije. Poznamo jih samo v Sloveniji. Ustava RS, Zakon o lokalni samoupravi, Evropska listina o lokalni samoupravi, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, očitno ne obvezujejo, ker jih lahko obidemo. Zakonodajalec si izmisli in obljublja pokrajine kot upravno politične enote, kot da bi si želeli upravne enote za lažje pridobivanje osebnih dokumentov in politične (v posesti strank) kot volilne enote To je DRŽAVA v vsem svojem bistvu in brez lokalne samouprave. Le kako je mogoče izdvojiti lokalno samoupravo od pravice do lastnega razvoja. Ptujčani moramo skupaj povzdigniti svoj glas in ohraniti avtonomen razvoj v skladu s svojimi sposobnostmi. Nimamo presežka strokovnih potencialov, da bi šli v pomoč drugemu delu statistične razvojne enote. Če je tak zakon o spodbujanju regionalnega razvoja nujnost, ga je potrebno z amandmaji popraviti. Ptujčani nismo ovce. Vojteh Rajher, Kidričevo 10. 07. 2005 malice in kosil za OS. Nesmisel je namreč imeti dve kuhinji po HASAP sistemu na razdalji 500 m. Ob tempa sem zadolžil občinsko upravo, da nam priskrbi idejno zasnovo možne umestitve vrtca zraven šole, vendar kot popolnoma ločen, samostojen in neodvisen javni zavod, zgrajen po vseh normativih in standardih. Gonja proti temu pa se je začela, še preden je bila izdelana idejna zasnova. Vsa mnenja, ki jih je iskala ravnateljica in jih pridobila, so bila narejena na zavajajoči postavki, da vrtec postane del šole, ne kot ločen samostojni javni zavod, ograjen in odmaknjen od šole. Ko je bila izdelana idejna zasnova in se je pokazalo, da je možna umestitev vrtca v pritlični varianti v velikosti osmih oddelkov in da je na zunanjih površinah več prostora za igrala in ostale otroške aktivnosti, in ko je tudi večina ostalih svetnikov uvidela, da je prestavitev lokacije smiselna, smo poklicali projektanta, ravnateljico vrtca in gospoda Prosnika, kjer je bila predstavljena nova ideja vrtca. Ko je gospod Prosnik videl novo umestitev, je dejal, da je predvidena lokacija odlična in da je to nekaj popolnoma drugega, za kar je on v začetku podal negativno mnenje na osnovi samo pisnega vprašanja ravnateljice. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se vsi popravki naredijo skupaj z vodstvom vrtca in se v primeru potreb poskuša umestiti še tri dodatne oddelke v pritlični varianti, za kar bi bila možnost gradnje kasnejša. To je bilo tudi narejeno in je tudi možno izvesti. Naj vas spomnim, da je prvotna varianta vrtca na zdajšnji lokaciji nadstropna, zaradi pomanjkanja prostora so vse igralnice v nadstropju in igranje na balkonih kljub ograji ni stoodstotno varno. Kaj če se slučajno zgodi nesreča in kakšen otrok pade v globino, kdo bo nosil odgovornost - verjetno svetniki in Občina, ki so potrdili takšen način gradnje vrtca. Prav tako se moramo zavedati, da bi gradnja na stari lokaciji potekala praktično ob sedanjem vrtcu, katerega del bi morali porušiti. V času gradnje bi bilo zelo oteženo bivanje otrok v vrtcu, skoraj ogroženo. Se bolj me motijo govorice ravnateljice, da je to njen vrtec, da bo imela najlepši vrtec v Sloveniji itd. Kot da se ne zaveda, da je ves denar za gradnjo iz občinskega proračuna, da bo ministrstvo sofinanciralo delež samo šestih oddelkov, ker število rojstev strmo pada. Hajdina pa bo gradila svoj vrtec in nenazadnje ministrstvo ne bo dalo denarja za gradnjo vrtca v nadstropju. Dogovor z ministrstvom je tudi, da se novi projekt samo zamenja s starim in ostanemo v vrstnem redu ter tako lahko pričnemo gradnjo v letu 2006, če pa ne bomo pravočasno vložili novega projekta, pa se bo financiranje z države zavleklo za nedoločen čas in potem bodo krivdo za neizgradnjo vrtca morali prevzeti ti, ki so sedaj vztrajno proti novi lokaciji, saj je na stari lokaciji pritlična varianta vrtca v takšni velikosti neizvedljiva, nadstropne pa ministrstvo ne bo sofinanciralo. Resnica okrog varčevanja pa je sledeča. Največji prihranek je pri kuhinji, saj bi bila po novi varianti samo ena, prav tako ni potrebna več podplinska postaja, saj se lahko priklopi na obstoječo, ki je dovolj velika, in pri izvedbi strehe, ki je po starem načrtu zelo zelo draga. Nihče od nas pa ni nikoli pomislil, da bi se varčevalo na kakovostnem bivanju otrok, saj smo vedno poudarjali, da morajo biti zajeti vsi najvišji standardi in normativi, ki so predpisani. Zato me zelo moti natolcevanje dveh svetnikov, ravnateljice in tako imenovane civilne iniciative, da želimo »šparati« pri otrocih in da smo ubogi svetniki, ki podpiramo novo varianto, zavedeni od uprave itd. Uprava samo izvršuje, kar smo ji zadali, saj to mnenje podpira 12 svetnikov, politične stranke (LDS, SLS, De-sus, SDS) in velika večina prebivalstva na območju občine Kidričevo. Bo pa v kratkem na Občini predstavljena primerjalna varianta obeh projektov na obeh lokacijah in takrat se boste lahko sami prepričali, da smo mi tisti, ki mislimo za dobro vaših in naših otrok in da so vse gonje in lažna natolcevanja dveh svetnikov in ravnateljice vrtca do takrat samo zapravljanje časa in zavajanje občank in občanov občine Kidričevo. Upajmo samo, da bo še ostalo dovolj časa za zamenjavo projekta in da bomo končno dobili nov in sodoben vrtec, kakšnega si Kidričevo tudi zasluži. Vodja koalicije LDS, SLS, Desus v občinskem svetu, predsednik OO LDS Kidričevo, Zoran Žunko Info Glasbene novice Kaj vas najbolj pritegne pri pesmi? Je to melodija, besedilo, ritem ali kaj drugega. Pomembno je, da veste, zakaj vas pesem pritegne, in da imate svoja trdna merila, zakaj vam je neka pesem všeč oziroma vam ni všeč. Zadnja leta je mali kralj britanske soul in r&b scene CRAIG DAVID, katerega je potegnil v glasbeni svet garage mojster Artful Dodger s hitom Re - Rewind. Dober pevec je največ pozornosti pritegnil s skladbami, kot so 7 Days, Fill Me In, Walking Away, What's Your Flava in Rise & Fall. Kdor zna, ta zna, je znan pregovor, ki gotovo velja za nekronanega kralja, saj v novi r&b mojstrovini ALL THE WAY (***) zveni zelo sočno in sveže! JESSICA SIMPSON je blond ikona in sila povprečna pevka, katere največji hit do sedaj se imenuje I Wanna Love You Forever. Enega večjih pozitivnih glasbenih šokov je priredila čudovita izvajalka, saj je na izviren način priredila klasiko THESE BOOTS ARE MADE FOR WALKING (****) in ga je v originalu pela Nancy Sinatra. Nova pop verzija ima tudi nekaj country elementov (gostje Willie Nelson) in se nahaja v filmu The Dukes Of Hazard. Nizozemska kič skupina CHIPZ je v celinskem delu Evrope naredila v letu 2005 pravi 'biznis', saj je zmagovala na lestvicah s Chipz In Black ter Cowboy. Potem ko je kvartet najprej kopiral skupino Aqua, nato pa skupino Rednex, so sedaj pripravili dokaj avtorsko pop parodijo CAPTAIN HOOK (**). Se še spomnite skupine FUN FACTORY? Kje so že tisti časi, ko je nemška skupina imela hit poletja z uspešnico I Wanna Be With You. Njihov najlepši preblisk je bila popevka I Love You. Iz ljubezni do glasbe se kvartet vrača z zabavno pop latino zadevo ILARIE (***), ki jo v originalu izvaja skupina Buttons. Škotski band TEXAS sestavljajo Aly McEriane, Richard Hynd, Edie Campbell in Sharleen Spiteri. Njihovo ustvarjanje je najprej zaznamovala pesem I Don't Wanna Lover, nato je sledila masa hitov, izmed katerih gotovo poznate naslednje Say What You Want, In Our Lifetime, Summer Son, In Demand, Inner Smile . Kvartet bo svoj status odličnih glasbenikov obdržal tudi z aktualno atraktivno pop/rock zadevo GETAWAY (****). Kanadska izvajalka ALANIS MORISSETTE nedvomno živi v svojem svetu. Letos mineva deset let od izdaje njene plate Jagged Little Pill, ki jo je vpisala v glasbeno zgodovino, saj je še zmeraj najbolje prodajana velika plošča v ZDA kakšnega glasbenega novinca. Izvršni um omenjenega fantastičnega albuma je bil Glen Ballard, ki je sedaj potegnil zanimivo potezo. Kakšno? S kontroverzno izvajalko je posnel še akustično različico albuma Jagged Little Pill in z nje na radijske postajepotisnil znano temo HEAD OVER FEET (****). Podobnega projekta se je lotila tudi DIDO, saj je na tržišče postavila koncertno zgoščenko Live At Brixton Academy, na kateri združuje najboljša dela z zgoščenk No Angel in Life For Rent. Pevkin brat Rollo Armstrong, sicer član skupine Faithless, je imel največ prste vmes pri nastanku te koncertne plošče, na kateri imajo največjo energijo Thank You, White Flag in Life For Rent. Pravo ime country in v zadnjih letih tudi pop ikone FAITH HILL je Audrey Faith Penn. Med njenimi country uspešnicami je največja This Kiss, medtem ko je največji pop hit balada Breathe. Čudovita pevka se z novo dinamično pesmijo MISSISSIPPI GIRL (****) vrača na country sceno, v avgustu pa bodo izdali tudi pop različico omenjene pesmi. David Breznik Glasbeni kotiček LA TORTURA - Shakira & Alejandro Sar 4. GHETTO GOSPEL - 2 Pac & Elton John^ 5. LONELY NO MORE - Rob Thomas' DON'T PHUNK WITH MY HEART - Bjack^ Fijacion Oral vol 1. - Shakira (2005 - Epic - Menart) Kolumbijska glasbena raketa Shakira je kar dolgo mečkala' novo veliko ploščo Fijacion Oral vol 1. Verjetno se vprašujete, zakaj vol 1.? To je prvi del albuma, ki je posnet v španskem jeziku, medtem ko bo drugi del izšel v sredini poletja in bo posnet v angleškem jeziku. Vsi se še spominjamo divje pevke, ki nam je pred leti za-migala' v uspešnici Whenever Wherever. Prav tako uspešen in plesno je bil usmerjen tudi celotni projekt oziroma album Laundry Service, ki je presegel pet milijonov prodanih izvodov. Novi album Fijacion Oral vol 1. vsebuje deset pesmi, remix, akustično izvedbo pesmi, dodatni CD z videoposnetki in le dobrih 43 minut glasbe. Vse pomembne poteze je ob pevki na albumu vlekel pevki dober prijatelj, sicer pa ugleden in priznan produkcijski tip Rick Rubin. Tisti, ki pričakujete na albumu plesno latino glasbo, ste v veliki zmoti, saj je na albumu več kot 70 % umirjene glasbe, ki bi lahko sodila tudi v kakšno mehiško, argentinsko ali brazilsko televizijsko novelo! Prvi hit La Tortura je popolnoma takšen, kot ste ga pričakovali, mar ne!? Dinamičen latino z južnoameriškim temperamentom. Prava zadeva za ples, ki jo je vokalno dopolnil izjemno popularen izvajalec Alejandro Sanz. Dodatek k plošči je tudi malo bolj disco obarvan remix hita La Tortura, ki ga podpisuje studijska ekipa Shaketon. Malo več energije seksi izvajalka pokaže tudi v Las De La Intucion, vendar ta pesem zveni zelo pop in starinsko. Vse ostale pesmi so bolj na easy' in vsebujejo elemente popa, rocka, latina, jazza in soula. Takoj na začetku albuma nas Shakira preseneti z nekaj besedami v francoskem jeziku v skladbi En tus Pupilas, vendar v njej nato kar hitro prevlada španski jezik in preprosta pop melodika. Čisto malo več energije in rocka je prisotnega v La Pared, vendar je v tem komadu najboljše pevkino nihanje z glasom. Starinsko, a vrhunsko zveni Oblener Un Si (ta je direktno za kakšno soap nadaljevanko), saj si v njej podajata roko pop in komercialni jazz. Vso zadevo pa ojačajo trobila v Filmski kotiček Jezne in zaljubljene Ah, še ena romantična komedija, boste rekli. Pa se boste zmotili. Kajti ne gre za še eno za lase privlečeno zgodbico, napumpano z osladnimi romantičnimi pripetljaji, ki se jim niti 13-letnice več ne smejijo. Ne. Gre za izjemno dobro romantično komično dramo. Če bi človek iskal napake v filmu The Upside of Anger, sicer filmu o materi (Joan Allen), njenih štirih hčerah (Erika Christen-sen, Evan Rachel Wood, Keri Russell, Alicia Witt) in pijanem sosedu (Kevinu Costnerju), ki se še vedno opira na staro slavo športne zvezde, ne bi našel ničesar. Če bi iskal še bolj natančno, bi še enkrat ostal praznih rok. Če še ne bi odnehal in bi šel zelo globoko, bi bila situacija še enkrat ista. Ni kaj, The Upside of Anger, ki ga je režiral Mike Binder, avtor filma The Sex Monster, filma o paru, ki je v posteljo povabil še eno žensko, nima napak. Še^osebej znotraj svojega žanra! Žanra, kjer mnogi filmi hitro padejo v pretirano patetiko in zoprne klišeje. Žanra, ki je povzročil, da so se Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uro Kdo je glavni igralec S v filmu Jezne in zaljubljene? Odgovor:_ Ime reševalca:_ Naslov:_ NAGRADNO I M VPRAŠANJE ■ n o Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Darja Koren, Sedlašek 108/A, Podlehnik. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) Izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol Odgovore pošljite do torka, 19. julija, na naslov: fíadio-Tednik Ptuj, RaiiSeva 6,2250 fza Info). The Upside the Anger romantična komedija Dolžina: 118 min Leto: 2005 Država: ZDA, Nemčija, Velika Britanija Režija: Mike Binder Scenarij: Mike Binder Igrajo: Joan Allen, Kevin Costner, Erika Christen-sen, Evan Rachel Wood, Keri Russell, Alicia Witt ozadju, ki so premalo prisotna na tej plošči. Po tempu nedvomno srednje hitra popevka Dia Especial ima nekaj elektronskih vložkov in lepljiv refren. Najbolj agresivna pesem na plati je Escondite Ingles, ki ima pravo rock energijo in nekaj fantastičnih kitarskih solaž. Ko sem že pri kitarah, naj omenim, da ima posebno vlogo v skladbi No akustična kitara, saj daje prav poseben občutek umirjenosti v tej preprosti baladi. Skrivnostno in igrivo zveni Dio Di Enero in v njej je minimalno prisotno tudi igranje na harmoniko. Napeta, celo filmska bi lahko bila skladba La Imprescindible, ki vsebuje nekaj elementov sodo- bne elektronske muzike! Celoten pregled albuma zaključuje še čudovita klavirska akustična izvedba uspavanke La Pared. Shakira bo s ploščo Objection Oral vol 1. pri glasbenih kritikih obdržala status super zvezdnice zaradi svoje glasbene kvalitete projekta. Vprašanje pa je, komu je namenjena ta fina glasba? Najstniki jo bodo zaradi zahtevnosti preskočili, medtem ko bodo zreli poslušalci v njej našli premalo atributov za nakup. Kolumbijski pevki hvala za zanimiv glasbeni projekt, a množice z mano vred bolj nestrpno pričakujemo njen novi album v angleškem jeziku. David Breznik nekateri romantiki odpovedali romantiki, ker so od gledanja tovrstnih filmov dobili sladkorno. V obliki poceni narejenih romantičnih filmov. Ne, The Upside of Anger je drugje. Tam, kjer so veliki. Tam, kjer sta bila nekoč Harry in Sally. Tam, kjer je About Schmidt. Tam, kjer je As Good As It Gets. In seveda tam, kjer sta Ordinary People ter Terms of Endearment. Vse je na svojem mestu: zgodba, igralska ekipa, mešanica drame, romantike in komedije, dialogi ter igralske kreacije. Vse se ujema in zato bo ta film všeč tudi filmofilom, ki sicer prisegajo na druge žanre. Vse je tam, kjer mora biti. Tudi prizor, ko Miku Binderju raznese glavo. Tudi prizor, ko Kevin Costner po vzoru Williama Hurta iz filma Body Heat zlomi vrata, da pride do Joan Allen. Izjemno dober film. Film, kjer se ženska smeji že ob misli na seks. Je kaj boljšega? O ZGODBI Oskarjeva nominiranka Joan Allen, oskarjevec Kevin Cost-ner, Erika Christensen, Evan Rachel Wood, Keri Russell in Alicia Witt so glavni igralci v komični drami Jezne in zaljubljene. Joan Allen in Kevin Cost- ner se tokrat predstavljata kot zapuščena predmestna žena in nekoliko zagrenjeni bivši base-ballski zvezdnik, ki se zapleteta v romanco. Ta pa začne zelo hitro povzročati sive lase štirim hčerkam. Allenova igra ostroumno Terry Wolfmeyer, predmestno gospodinjo in mater. Njeno življenje zavije v nepričakovano smer, ko izgine njen mož. Terry se mora spoprijeti z njegovim nenadnim izginotjem, hkrati pa se vedno bolj prepira s svojimi štirimi trmastimi hčerkami ter utaplja jezo v alkoholu, dokler se ne spoprijatelji s sosedom Dennyjem. Nekdanji igralec bejzbola in lokalna radijska zvezda postane Terryjin pivski bratec ter sčasoma vir njene moči in nekakšen oče njenim hčerkam. Zadeve se zapletejo, ko se punce navadijo nanj. Romantične dileme ne tarejo le njihove mame, ampak tudi njih same. Duhovit ter na trenutke piker in grenko sladek film Jezne in zaljubljene je napisal in režiral Mike Binder, ki v filmu igra lik Shepa, Denny-jevega producenta. Jezne in zaljubljene je bil sicer premierno predstavljen na letošnjem filmskem festivalu v Sundanceu. Grega Kavčič Koncert udeležencev prvih poletnih glasbenih delavnic na Ptuju. Petek, 15. julija, ob 20. uri; na prostem, pri CID, če bo deževalo, v našem klubu. Vstopnine ni! Od ponedeljka, 18., do petka, 22. julija: Ulične delavnice v Mestnem parku pri Dravi - vsak dan od 10. do 12. ure, delavnice so brezplačne. Izdelava različnih vrst nakita - v CID vsak dan od 10. do 12. ure; vodita Nuša in Lea, ki oblikujeta unikatne iz-delkepod imenom New life. Začetni tečaj pogovorne španščine - vsak dan od 17. do 18.30; vodila bo študentka španščine Ana Fras. Tečaj flamenka - vsak dan od 19. do 20. ure - za fante in dekleta vseh starosti! Vodila bo Ana Fras. Poletna potepanja z gospo Viko Dabič: 14. 7. ob 9. uri izpred CID - Pinčarjev mlin in turniški grad, 21. 7. ob 9. uri izpred CID - Gozdna učna pot pri Knezovem ribniku; prvo potepanje 1000 SIT, vsako naslednje 500 SIT. Dva otroka iz iste družine plačata ceno ene udeležbe. HIP HOP delavnica, ob petkih, s fanti skupine Project raplica. Pokličite in se pridružite! Vabljeni tudi ustvarjalci grafitov. Počitniške pravljične urice - v torek in četrtek ob 10. uri v pravljični sobi ptujske knjižnice. Badminton - vsak četrtek ob 19. uri v telovadnici OŠ Tedenski programi stanejo 3000 SIT z izjemo brezplačnih programov. Za vse prostovoljce je udeležba brezplačna; vsi ki imajo za sabo že en teden delavnic, imajo pri naslednjih 30% popust. Prijazno vabljeni! Dosegljivi smo vsak delavnik na tel. 780 55 40 in 041 604 778, seveda pa tudi osebno v CID od 9. do 18. ure, ko so naši prostori odprti za javnost. KUHINJSKA POSODA, KOZICA DEL JEZDEČEVE OPREME TRAJEKTNA LUKA NA OTOKU BELOROKI GIBON OČRT, OPIS ORODJE ZA KIDANJE GNOJA AMERIŠKI FILMSKI SKLADATELJ (ROGER) MEVŽA, TEPČEK (NAR.) PRELEŽANINA, DEKUBITIS VKLJUČENOST V ORGANIZACIJO MILIJONSKI DEL MILIMETRA EMIL NAVINŠEK PARCELA SMUČARSKI KLUB GREGOR KLANČNIK HOKEJIST (PETER) SEVERNI JELEN IZ BESED ALKATROS ALFRED NOBEL AM. ASTRON. ZAVAROVALNA AGENCIJA VALJEVO MINERAL KALCIJEV GLINENEC TENISAČICA SREBOTNIK SUDANSKI POLITIK ROMUNSKA TELOVADKA PRITOK REKE INN SAMOMOR INDIJANSKA RACA SREDIŠČE VRTENJA NEM. FILOZOF (GEORG) DIRKAČ LAUDA UROŠ UMEK DRAGO OCEPEK KRAVICA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: plast, raspa, opart, Loro, P, plesišče, FV, obdanost, čevljarka, Leopolda, persekutor, Ernani, rman, KN, sekt, Ane, Caka, okit, TC, Nabl, Ivan, saz, Ob, GČ, drnulja, sat, bikarna, Edin Pandur, bosiljek, raka, tona, proslava. Ugankarski slovarček: ARP = ameriški astronom (Halton Christian, 1927-); EDENS = ameriški filmski skladatelj (Roger, 1905-1970); LAR = beloroki gibon; NASEDKIN = ruski grafik in slikar (Vladimir, 1954-); PRELA = kubanska tiskovna agencija; RIGGS = ameriški filmski režiser (Marlon, 1957-1994, umrl za aidsom); SENE = preležanina, dekubitus; ZILLER = desni rotiok Inna na Tirolskem. Zanimivosti V odvrženi žimnici našel 240.000 frankov Pariz (STA/AFP) - Nek Francoz, ki trdi, daje v stari odvrženi žimnici našel 240.000francoskih frankov (36.920 evrov), je primer prijavil policiji. Ta je možakarju takoj zaplenila denar zaradi preiskave. Moški, čigar identitete niso odkrili, je na policiji izjavil, da je aprila našel šop bankovcev, in sicer v stari žimnici, odvrženi ob cesti blizu neke vasi v osrednjem delu države. Navedel je, da je v neki banki skušal denar zamenjati za evre, vendar so ga zavrnili, ker ni imel dokaza o poreklu denarja. Neimenovani moški se je nato obrnil na policijo, da bi prijavil denar, ki je bil nemudoma zaplenjen. Trditve najditelja zdaj preverja tožilstvo. Zaskrbljeni zaradi slabe kakovosti straniščnega papirja Dar es Saalam (STA/AFP) - Tanzanijsko vlado skrbi higiena njenih državljanov, zato je opozorila domača podjetja in trgovce, da na tržišču ne bo več dopuščala toaletnega papirja slabe kakovosti. Tovrstni izdelki bodo morali v prihodnje zadostiti strogim lokalnim standardom »mehkobe in velikosti«, če se želijo izogniti tožbam, je ostro opozorila vlada. »Vse več podjetij proizvaja ali trguje s toaletnim papirjem slabe kakovosti. Poleg higienskih standardov in zaščite državljanov, moramo misliti tudi na ugled naše države,« je dejal eden od tanzanijskih politikov. Po njegovih besedah je v državi trenutno le en proizvajalec toaletnega papirja, ki izpolnjuje standarde. Kača poginila, potem ko je pičila duhovnika New Delhi (STA/dpa) - Kača, kije na vzhodu Indije pičila nekega duhovnika, je kmalu začela bruhati kri in poginila, poročajo indijski časniki. Duhovnik templja Nag Devta, kačjega boga, v indijski zvezni državi Jhark-hand okreva v bolnišnici. To, da je »čudežno« preživel pik strupenjače, dolge poldrugi meter, pa Indijci pripisujejo hindujskemu bogu Šivi. Šiva, eden od treh glavnih hindujskih bogov, nosi okoli vratu kačo. Verniki so prepričani, da to simbolizira njegovo moč nad smrtonosnimi bitji. Sadam Husein v ječi kadi kubanske cigare Aman (STA/AFP) - Kubanske cigare so v ZDA po uradni politiki nezaželene, ne pa tudi v ameriškem vojaškem oporišču v Iraku, kjer priprtega iraškega diktatorja Sadama Huse-ina oskrbujejo s temi znamenitimi cigarami. Strmoglavljeni iraški diktator jih kadi z vso strastjo, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal vir blizu njegove družine. Havanke Sadamu pošilja njegova najstarejša hčerka Ragad prek mednarodnega odbora Rdečega križa, ki skrbi za ohranjanje stikov med pripornikom in njegovo družino. »Vsakič pošlje sporočilo svoji družini, da si želi havank, kijih ima najraje,« je dejal isti vir. Husein, ki so ga ameriške sile prijele decembra 2003, čaka v celici na sojenje, saj je obtožen zločinov proti človečnosti. Lujzek • Dober den vsoki den Najpretvam pošilam tople pozdrave prek mokre Drove, haloških bregov in prleških dolin, Ptujskega in Drovskega polja, da bi vas rada mela dobra volja. Gnes, v nedelo, 10. julija, je po več de-žovnih dnevih in nočeh megleno in boj hladno vremen, puno bremen, ki slabo pšenico zori in nam to povzroča skrbi. Kombajni so priprovleni, nabrušeni srpi in kose, hitro se posušijo jutranje rose, mi ta stori kosci pa že treniramo tisto storo pesem: »Oče naprej kosijo in jim jajce doj visijo, jazpa kosimpočas in odrajžam k ljubici v vas Z Mico sma bla naptujskemfe-stivali, ki ga radi poslušajo vejki in mali. Valček na polki in polka na vlački, tak se vičijo domoče glasbe že naši malčki, ki pa žal rajši tuje popevke poslušajo in se v diskih oglušajo. Po stori navodi sta si ptujski festival in dež v žlohti kak mokri plohti. Nemre-ta eden brez drugega in so zato muzikanti z lepimi gvanti tudi letos mogli pobegnoti z dvoriša minoritskega samostana v Šol- ski center in jih je tam sprejela vejka dvorana O politiki gnes nič posebno novega, ne pametnega in posebno norega. Poslanci in drugi se odpravljajo na počitnice, da si malo porjavijo ritnice, prevetrijo možgone in operejo gate posrone . Večina jih bo, kak se čuje, šla na nudistične plaže, da se nede vidlo in čulo, keri resnico guči in keri laže . Zaj pa še malo heca in malo resnice z vsem spoštovanjem do moje Mice. Vete, ko sem jaz še mlodi in lepi bija, seveda boj mlodi kak lepi, sem bija petelin-ček fakinček in sem nosa v srci in hlačah tri dekline. Prva bla vaška zdravnica, druga bla učiteljica, tretja pa telefonistka. Nekak mi je bila najboj simptoma-tična učiteljica. Dohtarco sem odpisa med prvimi, saj stalno guči - naslednji prosim - telefo-nistka največkrot odgovori - zasedeno, poskusite pozneje, učiteljica pa reče - zdaj bom pa vse še enkrat ponovili . No, ja na kunci sem si izbral mojo Mico, ki združuvle vse tote lastnosti in fcoj še drugih dosti. Pa smo na konci, ko Mica že ruži z nedeljskimi lonci. Srečno! RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 16. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono AmbrDŽč (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). NEDELJA, 17. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). PONEDELJEK, 18. julija: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 19. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). SREDA, 20. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 21. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 22. julija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN V tem tednu boste živahni, uspešni in dejavni. Sonce vas bo toplo grelo od zunaj in od znotraj, saj boste nekomu pomagali, da se bo sprostil in razrešil svojo težavo. Pri tem boste uživali in se napolnili z notranjo energijo. BIK Izzvani boste, da dokažete svojo veljavo. Pri tem morate samo paziti, da bo vse potekalo brez nepotrebnih trenj in razdiralnih strasti. Od sobote naprej boste pogum-nejši. Petek bo stresen dan, v nedeljo pa boste dosegli pozitiven dogovor. DVOJČKA V tem tednu bo na vas »vplivala« luna. Nič hudega se vam ne bo zgodilo. Izvedeli boste zelo zanimive in »sončne« zgodbice. Tudi sami boste nenavadno zgovorni in čisto malce »nori«. Nič hudega, tudi to je del sproščujoče terapije, ki jo potrebujemo. RAK V tem tednu boste dali prednost vzgoji, odgovornosti in starševstvu. Pri igrah na srečo ne tvegajte preveč, ker boste v teh dneh ves čas nekoliko bolj nemirni in napeti. Priporočamo previdnost. LEV Teden, v katerem boste pod stresom, saj se boste morali prilagajati drugim, kar pa vam ne leži ravno najbolje. Zelo pametno bi bilo, da si izdelate strategijo in natančen urnik, da boste lažje z vsem na tekočem. Konec tedna bo bolj romantičen. DEVICA Če se vam je porodila zamisel, jo le uresničite, saj boste na delovnem področju dobili voljne pomočnike, ki jih boste navduševali s svojim pogumom. Višek energije, ki jo boste občutili v tem tednu, izkoristite za fizično delo in šport. TEHTNICA Poslovni dogovori, povezani z obeti za boljši zaslužek, promocijo ali koristno poslovno partnerstvo, bodo obtičali na mrtvi točki. Za to bo na žalost ali na veselje kriva višja sila, zato si ne očitajte, ampak si ob koncu tedna privoščite sproščujoče počitnice. ŠKORPIJON Srednje ugoden teden na poslovnem polju. Ne zaupajte preveč svojim čustvom, ker bodo močnejša od razuma. V prvi polovici tedna počistite vso navlako, ki se je nabrala, ker prihaja nov začetek. Soboto izkoristite za nakupe, saj se tam najbolj sprostite. STRELEC Razgiban teden, čeprav bi rajši imeli mir. Pozorni bodite na zdravstvene težave, predvsem želodec, stegna in kolke. Poslovno najbolj uspešne poteze boste imeli v petek, kar se pa osebne sreče tiče, boste najbolj blesteli v sredo, ko boste dosegli, kar si želite . KOZOROG Srečen in ustvarjalen teden. Komunikacija bo zaživela, čakajo vas številni prijetni pogovori, obujanje spominov, načrtovanje svetle prihodnosti _ Posebno zabavno se boste imeli v soboto, naklonjena pa vam bo tudi sreda. VODNAR Imeli boste občutek, da vam nevidna sila vliva po nevidnih kanalih moč, pogum in vitalnost. Živahni boste iz dneva v dan bolj, zabavali se boste predvsem v soboto in nedeljo, včasih tudi na tuj račun. RIBI Odličen teden za energično delo, doseganje novih ciljev in tudi za pridobivanje telesne kondicije. Malo več pozornosti namenite v torek predvsem poslovnim zadevam, ker boste bolj občutljivi. Zelo dober dan za vas pa bo nedelja. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz Ustvarjalčki Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 19. julija in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjal-čkov iz 46. številke Štajerskega tednika je: Lara Stoger, Podvinci 111/a, 2250 Ptuj. Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencema, ki bosta knjigo prejela po pošti. KNJIŽNI DISKONT ZALOŽBA KARAMTAMIcJA blZU^AČNA tůMJKAEHAt vettko ZŘ VÇAk tfP! LUELJAMA: BTC, HALA A NOVO LIESTO: BTC NOVO MESTO NOVA OOaiCA: JjELPIHOVA IS Po kateri poti mora iti deklica, da bo našla svojo punčko? Sale BRUTALNOSTI »Otrok moj,« reče babica vnuku, »ne glej več teh brutalnosti na televiziji!« »Kaj pa naj delam?« »Pridi k meni, da ti bom povedala, kako sta Janko in Metka porinila čarovnico v peč in jo zakurila.« DEKLIŠKO IME K psihiatru je vstopilpa-cient. »Kako se pišete?« ga je vprašal doktor. »Ime mi je Winston Churchill, gospod doktor!« »Če se prav spominjam ste bili pri meni že lani in takrat ste se imenovali Margaret Thatcher!« »Točno, gospod doktor. To je moje dekliško ime!« NAGICA Psihiater testira mladega bolnika. Nariše vertikalno črto in vpraša: »Na kaj vas spominja ta črta?« »Na nagico.« Nariše zvezdo in spet vpraša, na kaj misli. »Na nagico.« Potem nariše krog in spet dobi isti odgovor. »Videti je, da imate v glavi same nagice!« »Jaz? Kdo jih pa riše? Vi ali jaz?« POVABILO »Jure, ali si za skupinski seks?« »Sem. S kom pa?« »Z menoj in tvojo ženo!« Dolena • Srebrni jubilej FD Rožmarin Od razstave do plesa Folklorno društvo Rožmarin iz Dolene je eno redkih, ki se lahko pohvali z dolgoletnim aktivnim in uspešnim delovanjem. Minuli konec tedna je namreč obeležilo 25-letnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1980 na pobudo Francke Petrovič, ki ga je vodila vse do lani. Ob tej priložnosti so se člani odločili, da takšen jubilej tudi primerno proslavijo. Slavica Petrovič, ki vodi FD Rožmarin od lanskega leta, je povedala, da je bila odločitev o dvodnevnem praznovanju srebrne obletnice enoglasna: »V okviru praznovanja smo tako že v petek zvečer od- prli razstavo izdelkov aktiva kmečkih žena, ki deluje pod okriljem društva. Razstava je prvenstveno kulinarična, zato smo jo poimenovali Od kruha do zrna. Članice aktiva so postavile na ogled najrazličnejši domači kruh in peciva, ki nastajajo pod njihovimi spretnimi rokami, obiskoval- Za praznično in veselo vzdušje na 25. obletnici so ob domačih poskrbele tudi številne povabljene folklorne skupine plesalcev in pevcev iz okolice. Predsednica FD Rožmarin iz Dolene Slavica Petrovič je nadvse ponosna na delo društva in tudi na aktiv kmečkih žena, ki je ob jubileju pripravil razstavo odličnih domačih dobrot. ci pa si lahko ogledajo tudi druge izdelke domače obrti.« Sobotni večer pa je FD Rožmarin namenilo predstavitvi dela plesnih skupin: »V okviru našega društva deluje namreč več plesnih sekcij, od otroške do odrasle, ki združujejo lju- Zetale • Uradno odprtje novega vodovoda 142 novih priključkov V centru Žetal, ob obnovljeni občinski stavbi, je bilo v petek pozno popoldne kljub dežju nadvse slovesno. Kar veliko domačinov se je zbralo na ploščadi pred novim vodohranom, kjer je potekala uradna predaja novozgrajenega javnega vodovodnega omrežja Žetale-Čermožiše, ki deloma posega tudi v naselja Kočice, Nadole in Dobrina. »V okviru novega sistema je zgrajeno 16.000 metrov primarnega in 10.000 metrov sekundarnega voda, nabirni vodohran in novozgrajene ali obnovljene prečrpalnice. Vodovodne priključke je tako dobilo 142 gospodinjstev, še 40 pa se jih lahko priključi. S tem omrežjem smo tako pokrili večji del občine,« je v slavnostnem nagovoru povedal župan Anton Butolen. Za izvedbo tega projekta je občina Žetale uspela pridobiti tudi evropsko pomoč, in sicer 415.000 evrov (približno 100 milijonov tolarjev) iz programa Phare, okoli 230 milijonov pa zagotavlja občinski proračun in prispevki občanov za priključnine. Da gre resnično za realizacijo največjega in enega najpomembnejših investicijskih projektov doslej, je bilo razbrati ne le iz cifer, ampak tudi iz ostalih podatkov, ki jih V znak otvoritve novega vodovodnega omrežja sta slavnostni trak prerezala župan Anton Butolen in predsednik gradbenega odbora Janez Vogrinc. je v nagovoru posredoval Bu-tolen: »Ob ustanovitvi občine Žetale nismo imeli niti enega priključka na javni vodovod. Leta 1998 smo začeli z izgradnjo, zaradi težke konfiguracije terena pa je bilo vodovodno omrežje načrtovano v štirih različnih smereh, v povezavi z ostalimi sosednjimi občinami. Tako tehnična kot finančna izvedba je bila zelo zahtevna. Do leta 2000 smo na javni vodovod priključili prvih 126 gospodinjstev, s sprejetjem razvojnega načrta občine v letu 2002 pa smo nadaljnjo izgradnjo vodovodnega omrežja označili kot prioriteto. Že takrat je bilo jasno povedano, da bo za izvedbo potrebno tudi dolgoročno zadolževanje, zato so očitki, ki se pojavljajo v zadnjem obdobju in polarizirajo občino na dva dela, povsem neumestni in škodljivi za nadaljnji razvoj. Vodovod je vendarle osnovni pogoj za življenje.« Butolen je ošvrknil tudi tiste, ki so se razburjali zaradi prednostnih izgradenj vodov na določenih odsekih, saj je po njegovih besedah bilo potrebno upoštevati interese vseh povezanih občin ter še dodal, da je pokritje občine z javnim vodovodnim omrežjem nujno iz več razlogov: »Vsi vemo, kakšne težave so bitelje domačih plesov. Naši najmlajši člani štejejo manj let, kot je prstov na eni roki, na vajah, ki so vsak petek ob večerih, pa se učijo prav vseh slovenskih narodnih plesov.« Ob domačih plesalcih (otroške in odrasle folklorne skupine, ljudskih pevcev FD Rožmarin in DU Dolena) pa se je v soboto na odru pod šotorskim platnom v Doleni zavrtelo še lepo število povabljenih folklornih skupin in ljudskih pevcev ter godcev, ki so dodobra ogreli dlani številnih obiskovalcev. Med njimi so bili: FS Vinko Korže iz Cirkovc, FS FD Lan-cova vas, FS FD Anton Jože Štrafela iz Markovcev, mladinska FS FD Destrnik, KUD Študent Maribor, ljudske pevke iz Sel, pevke Druge pomladi iz Kidričevega, FS Bolnišnica, DPD Svoboda iz Ptuja ter Mladi muzikanti. Veselo druženje so zbrani zaključili pozno v noč ob zvokih ansambla Bič Boys. SM bile v sušnih obdobjih z vo-dooskrbo. Gasilci so pripeljali več kot 20 milijonov litrov vode, samo v letu 2003 preko 4,5 milijona litrov. Vse to je moral sofinancirati občinski proračun. Ob vsem tem pa voda, ki se je uporabljala iz zasebnega vodovodnega omrežja, ni ustrezala niti kakovostnim parametrom niti novi zakonodaji.« V Žetalah so namreč že pred tremi desetletji občani osnovali društvo uporabnikov lokalnega vodovoda, ki je z lastnim omrežjem povezovalo veliko gospodinjstev, kljub temu pa ni moglo zagotoviti dovolj vode v poletnih mesecih: »To je bilo vsekakor izjemno delo brez plačila in verjetno edino tovrstno društvo v Sloveniji, ki pa z se z današnjim dnem izteka. Vsekakor gre vsem velika zahvala, tako članom društva kot vsem izvajalskim podjetjem in občanom, ki so pomagali pri izgradnji, čeprav je bilo tudi nekaj takšnih, ki so jo zavirali.« Uradno otvoritev vodovodnega omrežja sta pozdravila tudi predsednik gradbenega odbora Janez Vogrinc in predsednik vodovodnega društva Franc Vogrinc, v imenu konzorcija izvajalskih podjetij pa je zbrane nagovoril predstavnik NGR Hoče Slavko Bračko, ki je občini zaželel še veliko uspešno izvedenih projektov. Slovesnost se je končala z blagoslovom domačega župnika in simboličnim prerezom traku pred novim vodohranom, ki sta ga opravila župan Anton Butolen in predsednik gradbenega odbora Janez Vogrinc. SM Od tod in tam Stojnci • Dan krompirja Dan krompirja je pritegnil veliko obiskovalcev. Na kmetiji Meznarič v Stojncih je podjetje Roko iz Maribora v ponedeljek, 4. julija, organiziralo dan krompirja. Predstavniki podjetja so obiskovalce popeljali po nasadu krompirja in jim pojasnili nekatere značilnosti po sortah. O tehnologiji integrirane pridelave je spregovorila specialistka za poljedelstvo iz Kmetijsko-goz-darskega zavoda Maribor Dragica Zadravec, aktualne probleme pri predelovanju krompirja v letošnjem letu pa je predstavil mag. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Gostitelji - domačija Meznaričevih - so poskrbeli za pogostitev z odličnim bogračem, nekaj taktov pa je na prireditvi zaigrala tudi markovska pihalna godba. MZ Sv. Trojica • Rekorden ulov Pri Sveti Trojici je padel še en rekord. Viktor Mlakar, sicer član RD Maribor, je iz globin Trojiškega jezera potegnil rekordnega tolstolobika. Tehtal je 36,5 kg in meril 130 cm. Nemogoče, so zmajevali presenečeni ribiči in se po ponovnem tehtanju in merjenju prepričali, da je vse skupaj res. Tolstolobik je novi rekord Trojice in doslej se tamkajšnji ribiči ne spomnijo, da bi kdo potegnil na suho tako velikega. Vsi so bolj naskakovali some in krape, na tolstolobikepa najbrž pozabili. Razlog več, da poskusijo še drugi. Viktor Mlakarje rekordno trofejo potegnil na suho v nedeljo, 10. julija, okoli 8. ure zjutraj. Srečnemu dogodku je prisostvovalo veliko ribičev, zadovoljen je bil tudi predsednik lenarške RD Pesnica Alojz Fajdiga. Marjan Toš Gobarstvo • Prvi petnaj'sterčki Foto: M. Ozmec V času gobarske sezone so nam prinesli na ogled že najrazličnejše gobje velikane in posebnosti, česa takega pa zares še ne. V začetku tedna nam je Slavko Mlakar iz Zgornjega Leskovca prinesel redko in nevsakdanji gobjo družino jurčkov - petnajsterčkov. Največja goba v zraščenki je bila visoka kakih 7 cm, najmanjša pa le 5 mm. Razumljivo je, da nam ni izdal svojega gobjega "placa", le to nam je zaupal, da so po minulem deževju gobe vendarle začele množično rasti, saj je ta dan nabral prek 100 jurčkov, da o lisičkah ne govorimo. Začenja se torej prava gobarska sezona, zato gobarji pazite in nabirajte le tiste gobe, kijih resnično poznate! -OM Foto: MZ Foto: SM Foto: SM Foto: MT Foto: SM Gočova • Proslavili 50. jubilej Asfaltirali dvorišče pred gasilskim domom "Vaščani Gočove so se odločili, da bi osnovali sebi v korist in svojemu bližnjemu eno gasilsko enoto, ki bi služila vsemu ljudstvu," je stavek, s katerim se začenja prvi zapisnik v kroniki Gasilskega društva Gočova in nosi datum 5. februar 1955. Društvo se je z leti razvijalo in nabavljali so najnujnejšo opremo. Prva faza izgradnje gasilskega doma je bila končana v letu 1967. Društvo ima danes 30 dejavnih članov, 18 članic, 6 veteranov, 2 veteranki, 38 pionirjev, pionirk, mladincev in mladink ter 47 podpornih članov. Najbolj vzpodbudno je to, da je 38 članov in članic društva mlajših od 18 let, kar je ob številnih osvojenih pokalih v teh letih podlaga in vodilo za dobro delo tudi v prihodnje. Društvo ima primeren gasilski dom, v kate- rem stojita vozili, eno za prevoz moštva in kombinirano vozilo s 1800 litri vode. Ob brizgalni Rosenbauer je pripravljena tudi visokotlačna Kotorna ICD 320. Gočovski gasilci so praznovanje 50-letnice pričeli v petek, 1. julija, ko so se zbrali na slavnostni seji. Predstavili so tudi publikacijo, ki so jo izdali ob jubileju. Zgodovino vasi Gočova in PGD Gočova je zbral tajnik društva Aleksander Blažič, ki je publikacijo tudi uredil. Pripravili so tudi krajši kulturni program, v katerem so nastopile re-citatorke - mladinke PGD Gočova, plesna skupina PGD Gočova in mažoretke - pripravnice Twirling plesnega in mažoretnega kluba Lenart. Slavnostne seje se je udeležilo tudi devet ustanovnih članov. Ustanovni člani društva (sedijo od leve): Franc Kranvogel, Roman Kranvogel, Franc Fras, Viljem Mi-halič, (stojijo od leve): predsednik društva^ Erik Vogrinec, Vinko Petrič, Stefan Čeh, Ludvik Toplak, Vinko Čeh in poveljnik PGD Gočova Milan Šalamun. Praznovanje so nadaljevali v soboto, 2. julija, ko je potekala osrednja slovesnost ob jubileju, ki se je pričela z mimohodom gasilcev, ki se ga je udeležilo prek 80 gasilcev iz devetih prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Lenart in gasilci sosednjih in prijateljskih društev Biš, Razvanje, Starše in Zrkovci. Sledila je osrednja slovesnost, na kateri so spregovorili predsednik PGD Gočova Erik Vogrinec, predsednik GZ Lenart Stanko Šteinbauer in podžupan občine Lenart Franc Krivec. Pripravili so kulturni program, v katerem so nastopili mladi pevci PGD Gočova, recita-torke PGD Gočova, plesna skupina PGD Gočova, gasilske ljudske pevke PGD Osek, kadetinje mažoretke Twirling plesnega in mažoretnega kluba Lenart in Vanesa Selinšek, ki je recitirala pesmi častnega člana društva Franca Pučka. Na osrednji slovesnosti so podelili tudi priznanja. Odlikovanje 1. stopnje gZs je prejela Terezija Petrič, odlikovanja 111. stopnje GZS so prejeli Branko Lupša, Milan Šalamun, Marko Žmavc, Franc Petrič, Miran Peklar in Aleksander Blažič. Priznanja 11. stopnje GZ Lenart sta pre- Foto: ZS Ob koncu prireditve so svojemu namenu predali asfaltirano dovozno pot in dvorišče pred gasilskim domom. Vrvico sta prerezala predsednik društva Erik Vogrinec in podžupan občine Lenart Franc Krivec. jela Erik Vogrinec in Marija Pečovnik. Priznanje 111. stopnje GZ Lenart so prejeli Hilda Peklar, Jelica Sužnik, Robert Dobaja, Roman Selinšek in Matjaž Šalamun. Značko za 60 let dela v gasilstvu je prejel Viljem Mihelič. Značke za 50 let dela so prejeli Franc Fras, Marija Kranvogl, Roman Kranvogl in Franc Kranvogl. Listini častnega člana sta prejela 1van Rašl in Franc Pučko. Podpisniki zapisnika o ustanovitvi društva so prejeli plaketo ustanovnemu članu. Prejeli so jih: Viljem Mihalič, Ludvik Toplak, Vinko Čeh, Roman Kranvogel, Franc Kranvogel, Vinko Petrič, Anton Pukšič, Franc Fras in Štefan Čeh. Ob koncu prireditve so namenu predali asfaltirano dovozno pot in dvorišče pred gasilskim domom. Vrvico sta prerezala predsednik društva Erik Vogrinec in podžupan občine Lenart Franc Krivec. Praznovanje 50. jubileja so gočovski gasilci zaključili z družabnim srečanjem. Zmago Šalamun ERA Ponudba velja do 18. julija 2005 iZDGPLSi Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure. i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10, po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si. ^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve. Mali oglasi STORITVE GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507. 33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933. 1= POLNJENJE IN KONTROLA AV-TOKLIM za osebna in tovorna vozila. Vulkanizerstvo Ivan Kolari~, s. p., Ptuj, PE Raj{pova ul. 22. Tel. 749 38 38. NOVO! Montaža in prodaja pnevmatik za motocikle - popust 15 %. Vulkanizerstvo Ivan Kolari~, s. p., Bukovci 121 c, Tel. 788 81 70. Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303. ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594. f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. i RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona. AMni.c ^H ^H iMljaii«niiiit.p. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251 STE BILI POŠKODOVANI P^RAVna^ V PROMET^^ —^ ■ NEZGODI? ^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 080 1 3 1 4