Leto LXVII Pošfnina plalana T gotovini. f ljmjm, v peWč, dne 6. oktobri 1939 5tev. 229 Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Telefoni uredništva ln uprave: 40-01, 40-03, 404)3, 40-04, 40-05 Izhaja vsak dan zjotraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cokovnl račnn. Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6, Glas očeta pred viharjem V usodnih dneh in tednih najnovejše zgodovine se je sv. oče neumorno prizadeval, da bi pridobili vse sile za ohranitev svetovnega miru. Čeprav Kristusovemu namestniku ni bilo dano, da bi bili njegovi pogumni napori kronani z uspehom, mu bo vendar vse človeštvo za njegova prizadevanja neizmerno hvaležno. Dne 3. marca, to je takoj ob svojem nastopu, je sv. oče po radiu prebral spomenico, namenjeno vsemu svetu, v kateri je med drugim izvajal: »Tej naši očetovski poslanici želimo dodati želje za mir in svoj poziv k prizadevanju za mir, za oni mir, ki ga je naš prednik pobožnega spomina priporočal s toliko vztrajnostjo'ljudem, in za katerega je molil v svojih pobožnih molitvah. Vsi ljudje, ki imajo srce, žele miru, ker je mir plod pravice in usmiljenja. Pozivamo vse ljudi k miru, in da prežeti z ljubeznijo do Boga žive v miru kot ena družina, ki jo navdaja ljubezen do Kristusa. Želimo mir med narodi, mir s pomočjo bratskega sodelovanja in prisrčnega sporazuma ter v interesu velike človeške družine pod naklonjenostjo božje Previdnosti v teh težkih dneh, ko se, kakor se vidi, pojavlja toliko ovir za pravi mir. Posebno prosim za vse tiste, ki stoje na čelu držav, in katerim pripada velika čast in težka dolžnost, da vodijo narode po poti blagostanja in napredka.« Dne 9. aprila, to je na velikonočni praznik, je imel Pij XII. med slovesno sv. mašo kratek nagovor, ki se je pričel z besedami: »Mir z vami! Kristus, ki je vstal od mrtvih, je knez miru. S svojo krvjo je nebesom in zemlji prinesel mir. Na to moramo misliti, ko se na vseh koncili pojavlja največja skrb za ohranitev miru, ki je najvišje, kar moremo doseči. V današnjem svetu opazujemo razburjenje in nezadovoljnost, kakor da stojimo na pragu najhujših dni. Miru ne more biti, če se narodi med seboj ne razumejo, če so celo državljani ene države med seboj tako globoko ločeni po nespravljivih strankarskih koristih in borbah. Ne more biti miru, če dana beseda in pogodbe nič več ne veljajo, tako da toliko zaželjena materielna in nravstvena razorožitev od dne do dne postaja manj uresničljiva. Zato pozivamo vse, naj se \rnejo k Onemu, ki je dejal: Mir vam bodi!« Ob priliki svojega godu; dne 2. julija, je Pij XII. sprejel kardinale, katerim je v svojem nagovoru namignil na izredno težaven mednaroden položaj. Poudaril je, da takšno stanje lahko dovede do katastrofe in je treba zaradi tega iskati izhoda iz tega mučnega položaja, da bi narodi lahko šli na delo za splošno blagostanje. On bo ostal zvest svoji nalogi, ki jo ima pred svetom, da se človeštvu za vsako ceno ohrani mir in mu omogoči mirno delo in napredek. Poudaril je, da mora zmagati razum in da se težka kriza lahko reši s pravičnostjo, ki jo je treba postaviti pred silo. Le na ta način se bo človeštvo oddahnilo in šlo mimo sedanjih tegob, ki lahko dovedejo do najstrašnejših posledic, če ne bo zmaga! razum. Omenil je svoje delovanje ter dejal, da je pretekli mesec storil korake prav tedaj, ko je kazalo, da ni več rešitve pred novo katastrofo. Smatral je potrebno, da pošlje nekaterim glavnim državnikom svoje mnenje o svetovnem položaju ter jim je napovedal pot, po kateri bi se lahko odstranila vojna nevarnost. Opozoril jih je zlasti na dejstvo, da bo prišlo do strašnega prelivanja krvi in uničevanja človeštva, kar ni potrebno, če se ubere pravilna pot k mednarodni pomiritvi. Ta korak, je omenil sv. oče, je na splošno bil ugodno sprejet pri vladah in ko je zanj zaznala tudi javnost, je vzbudil prav tako hvaležnost prebivalstva. >Dobili smo zagotovila dobre volje, da bodo ohranili mir, ki ga želi tako mnogo narodov.« Ob priliki 25-letnice smrti papeža Pija X. je v Castelgandolfu sprejel sv. oče romarje iz Benečije ter v nagovoru poudaril: »Sedanja ura vzbuja nemir in strah v svetu. Od prvega dne našega papeževanja smo vse poizkusili, kar je bilo v naši moči, da odstranimo nevarnost vojske in da se utrdi mir, ki bo zgrajen na pravičnosti in ki bo varoval svobodo in čast narodov. Dobro se zavedamo, da moramo storiti za mir vse, kar nam je Ie mogoče in bomo to tudi storili v interesu katoliške Cerkve in vsega človeštva. Daj Bog, da bi se v nemirni svet, ki je podoben viharnemu morju, zopet povrnil mir in blagoslovljena zastopnost med narodi. Mi ne nehamo s podvojeno pobožnostjo za ta mir molili s klicem: Gospod, daj mir v naših dneh!« Dne 24.avgusta, ko se je svetovna kriza bližala svojemu tragičnemu vrhuncu, je sveti oče še enkrat po radiu naslovil na človeštvo pretresljivo poslanico, ki bo po svoji globini in silnosti ohranila vekovit pomen. Ta papežev klic narodom in njihovim poglavarjem tik preden so zagrabili za orožje, je brez primera v zgodovini. Kakor glas do smrti užaloščenega in nad vse skrbnega očeta so slišijo njegove besede: »Težka ura zopet bije za veliko človeško družino. Zato pozivam vse, na katerih v tem trenutku počiva teža tolike odgovornosti, da poslušate glas Kristusov, v katerega zaupajo milijoni in milijoni v času, V katerem more le njegova beseda prevladati Balkanskih držav se ne sme nihče dotakniti Odločno stališče Italije, da se vojska ne razširi na evropski jug in jugovzhod Stockholm, S. oktobra. »Svenslša Dagbladet« je dobila od svojega berlinskega poročevalca poročilo, da se je razgovor med italijanskim zunanjim ministrom Cianom in Hitlerjem veliko sukal okoli vprašanja Balkana. Po tein razgovora gledajo nevtralno države, zlasti na jugu in jugo-vziiodu, veliko bolj mirno na mednarodni položaj kakor do zdaj. Zadržanje Italije je namreč tako, da nemška politika v zvezi s sovjetsko ne bo mogla imeti poslcdic za balkanske države. Vprašanje Dardancl, kakor tudi balkanskih držav sploh je tako velikega pomena za Italijo, da je grof Ciano v Berlinu mogel točno pojasniti tozadevno stališče Italije, ki ga morata Nemčija in Sovjetska Rusija resno vpoštevati, ker je danes od Italije v veliki meri odvisen nadaljni razvoj mednarodnega položaja. Italijanski zunanji minister je dobil trdna zagotovila, da se ravnovesje na jugu in jugovzhodu Evrope ne bo kalilo in da politika Nemčije in Sovjetov ne bo motila lega območja, čigar nevtralnost je velikega pomena za vposlavitev miru v Evropi, za katerim italijanska politika v prvi vrsti stremi. V tem oziru podpira italijansko politiko ves Balkan s Turčijo na čelu in tej politiki se pridružuje tudi Madžarska, kar pomeni močan blok držav, ki nikakor no želijo biti zapletene v sedanjo vojsko. _ London. 5. oktobra. A A. Reuter: Napovedovalec rimske radijske postaje je sinoči sporočih Italijanska politika stremi za tem, da prepreči, da se druga evropska vojna ne razširi in ne postane katastrofa za človeštvo. Ni vzroka za domnevo, da se bo Italija udeležila vojnih operacij, razen čc bi morala to storiti v lastno obrambo ali pa v obrambo svojih koristi. Napovedovalec je potem dejal, da italijanska vlada ne ho dala pobude za. sklican je mirovne konference, kljub temu je pa voljna dati moralno diplomatsko podporo vsaki pobudi, ki bi utegnila pripomoči k miroljubni ureditvi spora. Francija želi miru, toda ne na podlagi, kakor si ga zamišlja Nemčija Pariz, 5. okt. lj. Tukajšnja politična javnost je še pod vtisom včerajšnjega Daladierovega govora, ki ga je imel pred zunanjim odborom parlamenta. Tisk poudarja, da je tostran in onstran Rokavskcga preliva napravil najboljši vtis in je znova potrdil ncomajnost francosko-angleške skupnosti, kakor jo je dan poprej potrdil angleški ministrski predsednik v svojem govoru. Zlasti pa tisk poudarja Daladicrove besede, da si Francija želi trajnega miru, ki pa bo v resnici trajen samo takrat, kadar no ho slonel samo na besedah, ampak bo imel še druga stvarna poroštva. Francija hoče doseči tak mir, ki ne bo samo odmor med dvema napadalna. V zvezi z diplomatskim razvojem tisk' tudi naglasa, da je vest o nenadnem odhodu turškega zunanjega ministra iz Moskve, ki da pred svojim odhodom s sovjetskim zunanjim ministrom /iitt ni imel poslovilnega sestanka, prišla v svet iz Berlina. (Včeraj so to vest širile vse svetovne radijske postaje in je zašla tudi v sinočnji tisk, nekateri so iz tega že sklepali na popoln konec pogajanj med Turčijo in Sovjetsko Rusijo, danes dopoldne pa so diplomatski krogi vše take vesti ovrgli, češ, da so brez vsake podlage — op. ur.). Mcrodajni krogi v Parizu pa domnevajo, da bo turški zunanji minister ostal v Moskvi še kakih 4—5 dni. Kaj pravi Berlin: Ne bo mogoče ločiti Sovjetov od Nemčije Berlin, 5. okt. Ob priliki predstoječega slovesnega vhoda nemške armade v Varšavo, pri čemer bo navzoč sdm vodja Hitler, pravijo v Berlinu, da bo Hitler v svojem govoru v petek *> 1. m. v rajhstagu izjavil, da jo Nemčija pripravljena razpravljati o ustanovitvi poljsko državo v njenih pravih narodnih mejah pod pogojem, da se sklone mir in da bo nova poljska vlada vzdrževala dobre odnošaje z Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Če bosta zapadni demokratični velesili to odklonili, si bo Nemčija Poljsko popolnoma prisvojila in jo proglasila kot del nemško države. Vendar je to samo domneva berlinske javnosti. Prizadevanje Nemčije za mir — pravijo v Berlinu — se ne smejo smatrati kot znamenje slabosti. Če nočejo miru, se bo Nemčija bojevala dafie in se glede nadaljnih ciljev vojske vnovič domenila z Moskvo. V Angliji naj tudi opustijo otroške misli o tem, da bi Nemčija njim na ljubo postavila drug režim, kakršnega si je postavila ob koncu minulo svetovne vojno. Ta defetistična politika se v Nemčiji ne bo več ponovila. Posebno, pravijo v Berlinu, se nc ho posrečila namera Anglije in Francije, da bi bilo mogočo ločiti od rajha Sovjetsko Rusijo, kateremu se Anglija danes že laska češ. da bo priznala zasedbo polovice Poljsko od rdečo armade, kar da, kakor je izjavil v radiju prvi lord admiralitele in največji nasprotnik Nemčije, VVinston Churchill, ustreza francosko-angleškim interesom. S tem mislijo, da bodo Sovjetsko Rusijo pridobili na svojo stran, pa se motijo. Ali jo mogoče tudi v korist Anglije, da so Sovjeti razširili svoj vpliv na ves tisti Baltik, ki je bil svoj čas pod carsko Rusiio in kateremu je tako goreče želela vsiliti svoje nadzorstvo Anglija? Tako se ironično sprašuje glasilo maršala Ooringa. V Angliji še ne vedo, ali bo Italija ostala nevtralna ali ne London, 5. oktobra, b". V krogih, ki so blizu vladi, prevladuje mnenje, da se Hitlerju ni posrečilo pridobiti Mussolinija za posredovanje med Nemčijo in zapadnimi velesilami v zadevi nemško-ruskoga mirovnega predloga. Zaradi toga pričakujejo, da bo Hitler to mirovne predlogo sporočil jutri sam v nemškem državnem zboru. Aktivnosti Italije pričakujejo v Londonu šele po seji nemškega državnega zbora. Mnenja, čo bo Italija ohranila svojo strogo nevtralnost ali no, so v Angliji zelo deljena. Večina politikov misli, da so Italija ne bo neposredno vmešala v dogodke, pridržala pa si bo popolno svobodo delovanja in.se bo aktivno vmešala v vojno šele tedaj, ko ho smatrala, da je prišel zanjo najbolj ugoden tro-nutek. Bodočo stališče Rusije bo vsekakor odločilno tudi za zadržanje Italije. Obstojajo inočnc skupine politikov, ki so mnenja, da bo Rusija ostala nevtralna tudi tedaj, fo bo mirovna konferenca propadla, tembolj, ker teritorialna in politična ekspanzija Rusije nalaga nje-nim diplomatom nove in težko nalogo. Polog tega smatrajo gospodarski krogi, da gro Nemčiji predvsem za ruske surovino in ne za vojaštvo. Nemčiji bi bila nevtralna Rusija prav tako koristna, ker bi imela v njej dobavitelja, kateremu so odprla tudi tržišča Amerike in drugih držav. Kaj bo predlagal Hitler: Mala Poljska, čije vlado bosta postavljali Nemčija in Sovj. Rusija Poizkus zaplesti v vojsko proti Britaniji tudi jugovzhodne države Nemčija računa na Italijo in Japonsko Hitlerjev govor danes ob 12 opoldne Kopenhagen, 5. okt. b. Berlinski dopisnik danskega lista »Politikenc napoveduje Hitlerjev govor. Glasom njegovih informacij bo dal Hitler gledq Poljske ponudbo, ki po mnenju Nemčije lahko ohrani prestiž Velike Britanije, tako da bi sprejela premirje in se pričela pogajati za mir. Ako bosta Velika Britanija in Francija takoj ustavili sovražnosti, bo kancler Hitler izjavil, da pristane na ustanovitev male Poljske, katere vlado pa bi imenovali sporazumno Moskva in Berlin, v nasprotnem primeru bo Poljska takoj postavljena pod nemško gospodstvo. Tako namerava Hitler izročiti usodo Poljske v roke Velike Britanije. Šele tedaj, ko bo Hitler dobil povsem jasen odgovor, da so n jegovi predlogi zavrnjeni, se bodo pričela pogajanja med Nemčijo, Rusijo in Italijo glede nadaljnjih ukrepov teh treh držav, ki bodo šli v smeri čim prejšnjega konca vojne. Ti koraki bodo predstavljali obliko popolne blokade Velike Britanije. Po mnenju dobro poučenih krogov bodo nevtralne države pozvane na posebno trgovsko konferenco, ki se bo vodila po načrtu, katerega bo izdelal dr. Schacht z ozirom na novo nastale trgovinske odnose med vzhodom in Sredozemskim morjem. Blago, ki ga nevtralne države, zlasti skandinavske države, zaradi poostrene kontrole na morju ne morejo več prepeljati v Veliko Britanijo, bo prevzela Nemčija deloma za lastne potrebe, deloma pa za nadaljno prodajo. Moskva, 5. oktobra, lj. Sovjetski zunanji minister in nemški poslanik v. Schulenburg sta danes podpisala dogovor Nemčijo in Sovjetske Rusije, ki ureja obmejne odnošaje med tema dvema državama na njihovi skupni meji na Poljskem. nad strastmi tega sveta. V imenu samega Boga pozivamo vladarje in narode k miru, ko se kljub vsem opominom bolj in bolj veča strah pred krvavim mednarodnim sporom in ko je napetost duhov dosegla tak višek, da se smatra izbruh strahovite vojne vihre kot stvar nekaj trenutkov. Nevarnost grozi neposredno, toda še je čas. Ce se napravi mir, no bo izgubljeno ničesar, če se začne vojna, pa bo propadlo vse.« »Ce bodo državniki pošteno poizkusili, da se razumejo in se bodo začeli med seboj raz-govarjati z dobro vol jo, spoštujoč pravice drug drugega, se bodo zavedli, da se pošteni razgovori ne morejo končati drugače, kakor s častnim uspehom. In če bodo zapovedali glasovom strasli, da utihnejo ter pustili razumu, da zavlada, bodo v resnici veliki in bodo prihranili svojim narodom prelivanje bratske krvi, svoji domovini pa propast.« »Naj poslušajo naš glas močni, da ne bodo postali majhni po krivičnosti; naj nas poslušajo mogočniki, če želijo, da njihova moč no bo ]K>stala uničevanje, ampak da bo v korist narodom in v zaščito miru, redu in delu. Zavedamo se, da z nami soglašajo vsi, ki so poštenega srca, vsi, ki so lačni pravice, vsi, ki trpijo. Z nami so srca vseh mater, vseh očetov, ki bi morali zapustili svojo družino, vseh revežev, ki delajo, da bi popravili svoj položaj, vsi nedolžni, ki jim grozi najhujše, kar si moremo misliti.« »Z nami je duša te slare Evrope, ki sla jo ustvarila vera in genij krščanstva; z nami je vse človeštvo, ki čaka pravice, kruha in svobode, ne pa železa, ki ubija in uničuje. Z nami je Kristus, ki je hratovsko ljubezen proglasil za temeljno božjo zapoved, za bistvo krščanske vere in za edini vir blagra posameznikov in vsakega naroda.« Berlin, 5. oktobra, lj. Nemški poročevalski urad poroča, da je državni zbor, na katerem bo Hitler govoril svoj pričakovani govor, sklican za petek 6. oktobra, ločno ob 12. Rim, 5. oktobra. Poučeni krogi pričakujejo, da bo jutrišnji nemški državni zbor trajal okrog dve uri. Vodil ga bo maršal Goring. Parts, 5. oktobra, lj. Javnost z zanimanjem pričakuje zasedanje jutrišnjega državnega zbora. Splošno domnevajo, da bo Hitler predvsem govoril o zmagi Nemčije nad Poljsko in da bo slavil nemške uspehe. Berlin, 5. oktobra, lj. Hitler se je danes po slovesnostih v Varšavi vrnil v Berlin. Z ozirom na jutrišnji državni zbor in Hitlerjev govor piše »Der Angriffc »Nemški rrarod samozavestno pričakuje fiihrerjeve besede. Nemški narod sloji trdno za fiihrerjem.« Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Sovjeti Prihodnji teden bo odpotovala nemška gospodarska delegacija, sestoječa iz 2« članov, v Sovjetsko Rusijo. Ker je dana podlaga za velik blagovni promet med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, bodo imele vse države na jugovzhodu priliko stopiti v gospodarsko zvezo z Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, oziroma v blok, kateremu se baje priključita tudi Italija in Japonska. Ta blok je zelo močan in bo mnogo doprinesel v samem začetku k uspešni blokadi Velike Britanijo. Berlin. 6. okt. AA. DNB. Iz Moskve poročajo: Iz poučenga vira se ie zvedelo, da se bo nemSka gospodarska delegacija, ki jo pričakujejo 7. oktobra v Moskvi, in ki jo vodi pooblaščeni minister pchnurre. pogajala s pristojnimi krogi v Moskvi o izpopolnitvi izmenjave blaga med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, kakor določa nemško-sovjetska pogodba z dne 28. septembra. Razen tega pričakuje^ v Moskvi reč zastopnikov velikih nemških koncernov in tvrdk, katerih naloga je, da takoj skušajo praktično izvesti vse gospodarske dogovore. Italija odpovedala pakt proti Kominterni London, 5 oktobra, b. Iz Rima poročafe da 1« italijanska vlada ponoči odpovedala pakl proti Kominterni. Zagrebška vremenska napoved: Zeio oblačno in deževno. mfaa^JI tSl/)TBKBC<, dne 6. oktobra 1999. 8te?. 229. Politično življenje v JRZ Kakor poročajo iz Belgrad«, je v smislu zad-.lje seje ožjega glavnega odbora JRZ tajništvo stranke razposlalo vsem strankinim organizacijam potrebna navodila za delovanje med ljudstvom. Od vseh strani države prihajajo poročila v Belgrad, kako je strankino dejanje n« vseh krajih poživljeno ter da organizacije stranke mirno in dobro pripravljene čakajo na prihodnje politične naloge, ki naj bodo posvečene temu, da se notranje politično življenje v državi uredi. V tem oziru je še posebej treba podčrtati pomen sestanka, ki so ga imeli, kakor je bilo že poročano, predsednik vlade Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec kot prvi podpredsednik JRZ, minister dr. Džafer Kulenovič kot drugi podpredsednik JRZ, ter minister Božidar Maksnnovič in minister pravde dr. Lazar Markovič. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da bodo somišljeniki Maksimoviča in dr. Markoviča med ljudstvom nastopali vzajemno s pristaši JRZ. S tem dogovorom je na zunaj postavljeno tesno sodelovanje vseh teh skupin z JRZ. To bo imelo le dobre posledice ter bo, zlasti v Srbiji, vrste JRZ le okrepilo. Danes, v petek, pa ho predsedništvo JRZ v Belgradu imelo sejo, na kateri bo obravnavalo vsa politična vprašanja, ki so v zvezi z bližnjimi senatnimi volitvami, z delovanjem Rtranke ter drugimi perečimi vprašanji, ki jih nalaga sedanji čas. Hrvati zahtevajo volitve v sabor »Hrvatski Dnevnik* v uvodniku od 5. t. m. obravnava vprašanje izvajanja sporazuma ter potem pravi: »Kar v sporazumu od 26. avgusta ni izrecno omenjeno, da pripada skupni vladi, mora pripasti izključno le banski oblasti... Hrvatski narod želi čim prej in čim močneje aktivno sodelovati v organiziranju svoje domovine in v skrbi za njeno gospodarsko ter kulturno okrepitev. On pozna le en inštrument, ki more to storiti, in to je hrvatski sabor. Vsi sprašujejo, kdaj bodo volitve v hrvatski sabor. Senatne volitve nas ne zanimajo mnogo. Te so za nas postranske važnosti. Hrvatska želi imeti svoj sabor, svoje postave. To je glas javnosti, ln zato prvi korak po prenosu knmpetenc mora bili uredba o volitvi narodnih zastopnikov za hrvalski sabor ter razpis volitev v ta sabor.« — Zagrebški »Obzor« pa prinaša v političnem članku razmišljanje o senatnih volitvah ter s tem v zvezi s potrebo po skupščinskih volitvah ter po volitvah v hrvatski sabor. Njegova inisel je, da senatne volitve same. brez skupščinskih, nimajo nobenega pomena. Zato morajo biti tudi volitve v skupščino, da bi senat imel kaj pomena, in pa v prvi vrsti volitve v hrvatski sabor, ki se Hrvati zanj najbolj zanimajo. O tem pravi: »Dan. ko se bo sešel hrvatski sabor, bo zares zgodovinski dan v novi hrvatski politični zgodovini. Po toliko stoletjih se bodo prvikrat spet zbrali v glavnem mestu Hrvatov predstavniki največjega dela troedine kraljevine ter enega dela Bosne in Hercegovine in enega dela istrskega okraja Kastva. Poleg narodno političnega pomena toga dogodka je sestanek hrvatskega sabora potreben iz čisto tehničnih razlogov. Banska oblast bo namreč normalno delovala le ob sodelovanju hrvatskega sabora. Poleg tega je gotovo splošna narodna potreba, da je v teh burnih časih zbrano hrvatsko narodno zastopstvo.« Razdelitev driave še ni končana Tako je med drugim naglašal na seji bano-vinskega odbora JRZ minister Kulenovič v Sarajevu. Med drugim je še dodal: »Bosna in Hercegovina, ki se je stoletja dolgo bojevala zoper Turke in Švabe, je bila razdeljena na štiri banovine, vendar so vsi njeni prebivalci čutili, da so vsi skupaj ena celota. Ni mogoče tisto, kar so zgradila stoletja in zgodovina, kar naenkrat podreti. Posamezni deli naroda so se tako vživeli, da je med njimi socialno, gospodarsko in politično edinstvo. Zato je treba zdaj ustanoviti take samoupravne enote, ki so v soglasju z narodnimi potrebami.« Demokratska stranka in JNS se ne udeležita volitev Demokratska stranka je imela sejo, na kateri Je sklenila, da se volitev v senat ne udeleži. Ta sklep je utemeljila s tem, da so volitve po starem volivnem redu, ki ga je napravila diktatura ter da se zato demokratski stranki ne spodobi sodelovati. Kajpada se bo volitev v senat udeležila HSS in zemljoradniška stranka, ki sta bili poprej z demokratsko stranko skupaj v opoziciji. Vendar se ta doslednost, ki izvira seveda iz zadrege, zdi lepa, saj je utemeljena z geslom, ki je bilo prej geslo tudi drugih demokratskih strank, dasi danes ni več. Toda JNS se tega gesla ni mogla poslužiti, ker je ta diktatorske postave sama delala in vsilila. Zato je kar kratko povedala, da se volitev ne udeleži, kar naj njeni volivci, če jih je kaj, vzamejo na znanje. »Sporazum med Srbi in Črnogorci« Hrvatski listi prinašajo tole pikantno novico iz črnogorske Podgorice: »Tukajšnji tednik »Zeta< v zvezi z bivanjem dr. Sekula Drljeviča v Črni gori poroča, da je dr. Drljeviču bilo ponujeno, da bi kot voditelj črnogorske federalistične stranke lahko stopil v novo vlado. Toda dr. Drljevič je to ponudbo odklonil. Češ, da ne more iti v vlado, dokler se Črni gori ne prizna pravica po posebni banovini s prav takimi kompetencami, kakršne ima Hrvatska. Ist list pravi, da moramo v najkrajšem času pričakovati tudi srbsko-črnogorskega sporazuma.« Zoper hrvatsko zastavo na Hrvatskem V glasilu HSS, »Hrvatskem Dnevniku«, beremo s Sušaka pritožbo, da so preteklo nedeljo ob tamkajšnji slavnosti visele zastave z mestne posvetovalnice proti predpisom. Ko je nekdo zoper to ugovarjal, so ga mestni uslužbenci na-hrulili. Še huje so se pregrešili zoper banovo na-redbo uslužbenci javnih skladišč, ki so izobesili samo državno zastavo, ne pa hrvatske. Šolski upravitelj pa je hrvatsko zastavo izobesil na strani, pa še tista je bila stara in oguljena. ^Hrvatski Dnevnik« zahteva, naj merodajni ljudje pouče nižje mestne uslužbence, ki se še niso znašli v novih razmerah. Belgrad, 5. okt. m. Na predlog finančnega ministrstva je ministrski svet odobril kmetijskemu ministrstvu kredit 5 milijonov dinarjev za pospeševanje predelave sadja. Kredit je že stavljen v depozit pri Priviliglrani agrarni banki. Saradzoglu se pogaja dalje Govori se še vedno iudi o Romuniji Berlin, 5. okt. AA. DNB. Poučeni krogi trde, da je turška delegacija dobila včeraj Is Ankare nova navodila in da se bodo na njihovi podlagi pogajanja • sovjetsko vlado nadaljevala. Berlin, 5 okt. DNB. poroča iz Moskve, da je agencija Tass sporočila, ds j« turškega ministra za zunanje zadeve Saradzogla sprejel 3. oktobra ljudski komisar za vojsko Vorošilov. Istega dne je Saradzoglu obiskal komi6anja za zunanjo trgovino Mikojana. Obema sprejemoma sta prisostvovala turški veleposlanik v Moskvi Ali Hajdar Aktaj ter sovjetski poslanik v Ankari Terenkijev. Saradzoglu je obiskal včeraj Ljeninov mavzolej, kjer je položil venec. Berlin, 5. oktobra. AA. DNB poroča iz Ankare, da turški politični krogi pričakujejo, da ie bodo pogajanja v Moskvi končala koncem tega tedna. Smatra te, da bo prillo nato do sestanka med Saradzoglom ln Galencom v Konstanci. Turčija naglasa, da ji je na tem, da se sedanji spopad v Evropi reši na miren način. Na Turčijo izvajajo Sovjeti močan pritisk O rusko-turškl konferenci v Moskvi poroča diplomatski dopisnik »Exchange Telegrapha« iz Moskve, da Sovjeti zaradi svoje »veze i Nemčijo izvajajo močan pritisk na Turčijo, od katere sa-htevajo, da zaprejo Itardanele za vse tuje ladje in da ostanejo nevtralni tudi za primer, če bi se Rusija aktivno vmešala v vojno. Nekateri so namreč prepričani, da bodo Sovjeti zaradi svojega daljnosežnega prijateljstva z Nemčijo morda le stopili t vojno. Ravno zaradi tega hoče Molotov za vsako ceno doseči zaporo Dardanel in Črnega morja, kajti Sovjetska Rusija se boji, da bi angleške ladje in letala ne ogrožala njenih pelrolej-skih vrelcev v Bakuju. Turčija se ne odpove paklu x Anglllo London, 5. oktobra, b. Turška vojna misija je bila danes opoldne gost britanske vlade na svečanem obedu. Jutri ji prireja svečano kosilo londonski župan. Včeraj se je turška delegacija pogajala z zastopniki britanskega vojnega ministrstva ter zastopniki ostalih britanskih ministrstev. Vleraj je delegacijo »prejel tudi šef generalnega štaba general sir Ironside. Obenem se izve iz Ankare, da Turlija pri razgovorih z Moskvo nima v mislih nobe.ne zveze, ki bi bila kakorkoli naperjena proti Franciji ali Angliji. Živahno se tudi razlaga pisanje turškega tiska, ki piše v tem smislu in razgovore spremlja s trditvami: »Turški narod zna ločiti prijatelja od sovražnika.« Bolgarija se pripravlja? Rim, 5. oktobra. AA. Štefani: »Praznični listt prinaša vest, da se bodo vsi Bolgari, ki prebivajo v Franciji, vrnili na Bolgarsko. Baltiške države se branijo -a zaman ... Sovjeti grozijo Latviji Kovno, 5. oktobra. A A. Štefani: Sovjetsko po-veljništvo je premestilo 20 divizij z estonske meje na latiško mejo. V Kronstadtu pa je zbranih šest sto letal in vet tisoč pilotov. Helsinki, 5. oktobra. AA. DNB: Na merodaj-nem mestu demantirajo vest »Daily Expressa«, da nameravajo finske in švedske čete zasesti Aalandsko otočje, ker bi to pač pomenilo izzivanje Sovjetske Rusije. »Sporazum« z Estonsko se ie Izvaja Tnllin, B. oktobra. A A. Estonski zunanji minister Seldte ter sovjetski odpravnik poslov Bočka-rev sta izmenjala snočl ratifikacijske listine eston-sko-sovjetskega pakta o vzajemni pomoči, sklenjenega 28. septembra. S tem je ta pakt stopil v veljavo. Sovjetski komisiji, ki ima nalogo pripraviti izvedbo določb eštonsko-sovjetskega pakta, je bilo dodanih še 6 pomorskih Častnikov, ki so včeraj prispeli v Tallin. Izve se, da namerava Sovjetska Rusija zgraditi na Estonskem oporišča za čez 000 letni, vet sto oklopnih avtomobilov ter velike količine avtomatskega oroija. Litva se težko uda v svojo usodo Kovno, 5. oktobra. A A. Elta: Litovski minister za zunanje zadeve Urbsis so je vrnil v Kovno, da poroča o pogajanjih, ki jih je vodil v Moskvi. Urbsis se bo v kratkem vrnil v Moskvo, da začeta pogajanja nadaljuje. Danes bo imela litovska vlada sejo pod predsedstvom predsednika Smetone. Razpravljali bodo o poročilu zunanjega ministra Urbsisa in o navodilih, ki mu jih bodo dali. Glede teh navodil so v tukajšnjih krogih absolutno rezervirani. Urbsis se danes še ne bo odpeljal v Moskvo. Riga, B. okt. b. Iz Kovna poročajo poluradno, da bo rusko-litovska pogodba vsebovala sledeče: 1. Svoboden prehod ruskih transportov tez litovsko področje do litovske obale; 2. plebiscit v okolici Vilne; 3. sklenitev trgovinskega sporazuma. Sovjeti zahtevajo Aalandske otoke Rim, B. okt. b. »Osservatore Romano« predvideva, da bo Rusija v svojih naporih, ki jih je storila v cilju, da si zavaruje tako zvani »življenjski prostor« na Baltiškem morju, šla sedaj še na Finsko, od katere bo zahtevala Aalandske otoke. Helsinki, 5. okt. b. V zvezi z uvodnikom moskovskih »Izvestij« o Aalandskih otokih, so se tukaj razširile govorice, da namerava Sovjetska Rusija tudi te otoke uporabiti za svoja pomorska oporišča. Prebivalstvo tega otočja je zaradi tega zelo vznemirjeno, čeprav je evoboda teh otokov zajamčena z mednarodnimi pogodbami. Razen tega om>kega vojaštva. !* letalskih posnetkov se tudi jasno" vidijo mnoge poljske utrdbe ter prometne zveze t ozadjem, na katerem dela na desettisoče nemiklh delavcev podnevi in ponoči. Letalci so odkrili dolge kolone, ki prevažajo gradbeni material proti obrambni črti. Francosko-britanski generalni čtab je dobil obvestilo, da so morale do preteklega tedna vse osebe belgijske narodnosti zapustiti to področje. Od nedelje dalje je prepovedano ženam obiskovanje moi, okoliški kmetje pa so dobili nalog, naj bodo stalno pripravljeni. Aktivno nastopanje nemških čet na področju Aachena in Diueburga daje sklepati, da bo to področje spremenjeno v minirana polia. Vse kaže, da namerava nemško vrhovno poveljstvo ravno v tem področju pripraviti vse potrebno i* velik napad. Pariz, O. okt. b. »United Press« poroča o hudih borbah med nemškimi in francoskimi četami v področju gozda Borg ob obali Mosele. Nemci so napadli s težkimi tanki, od katerih so jih Francozi precej uničili, posadke pa ubili. Tanke je spremljala pehota, ki jo je podpiralo lahko letalstvo v zraku. Letala so letela zelo nizko. Nemški prodor ni uspel ln se je razbil ob francoskem topniške ognju. Francozi «o krepko zadržali v rokah vse strategično važne položaje okrog Borga. Turčija ne priznava stanja na vzhodu London, 5. okt. b. Turška vlada je priznala novo poljsko vlado v Parizn, torej tudi ona ne priznava novega stanja na vzhodu. Kakor znano, Turčija tudi prejšnjih delitev Poljske ni nikdar priznavala ter je ostala tudi zdaj zvesta svoji tradiciji. Poljska vlada — vojna vlada Pari«, 5. okt. lj. Vojni minister poljske vlade v Franciji j« dal izjavo, v kateri je dejal, da je ta poljaka vlada vojna vlada in da ima nalogo, organizirati Poljake za nadaljnji odpor in za vzpostavitev nekdanje Poljske. Zagreb, 5. okt. b. Te dni so potovali skozi Subotlco številni poljski begunci, ki odhajajo v Francijo, . . . \ .,-.« — Tudi šte. vilni poljski kmetje odpotovan * i-rancijo. Vsi poljski begunci so imeli dovolj denarja ter so pla-cali vozne karte in tudi stroške v vagoski restavraciji, Sopotniki so se zelo zanimali za zad* nje dogodke na Poljskem. Ameriško brodovje na Havajih Washington, S. oktobra. A A. Havas: Danes bo krenilo iz San Dlega 20.000 častnikov in mornarjev na 29 vojnih ladjah na Havajska otočja pod poveljniStvom viceadmirala Adolfa Angrusha. Med bojnimi ladjami bo nosilec letalska matična ladja letal »Empre Prise«, 7 lahkih in težkih kri-žark, 18 torpedovk in 4 rušilci. »Empre Prise« ima štiri eskadrile letal. Mornarica odpluje na Havajska otočja iz varnostnih razlogov. Znano je, da je Japonska zaradi tega vznemirjena, ker smatra, da je Amerika prevzela vlogo Anglije, ki je zaposlena na zapadu, in da hoče delati Japonski težave pri zavojevanju Kitaja. Drobne novice London, B. okt. Podtajnik za zunanje zadeve Butler je v poslanski zbornici izjavil, da jo nemška vlada po švicarskem poslaniku v Londonu sporočila angleški vladi, da Nemčija v smislu pogodbe v Ženevi od 1. 192B. ne bo uporabljala plinov in bakterioloških sredstev vojne, pod pogojem seveda, da se bo te pogodbe držala tudi Anglija. Rim, 5. oktobra. A A. Štefani: Iz Genove poročajo: Italijanska ladja »Conte di Savoia« je na povratku iz Newyorka prispela v Genovo. Vožnja je potekla popolnoma normalno. Med potniki je mnogo uglednih osebnosti, kakor predsednik kubanskega senata, ameriški petrolejski magnat Win-trop, Rockefeller itd. Pariz, S. oktobra. AA. Havas poroča iz Bukarešte, da je general Prchala. ki je organiziral na Poljskem češke ln slovaške legije, odpotoval včeraj iz Bukarešte v Francijo. Bukarešta. B. oktobra. AA. Havas: Iz dobro obveščenih krogov se izve, da je predsednik Ze-dinjenih držav povabil bivšega predsednika poljske republike Moscickega. naj se nastani v Zedi-njenih državah, toda zdravstveno stanje Moscicke-mu ne dovoljuje, da bi nastopil tako dolgo potovanje ter bo prebil več tednov v Švici, kakor je bilo to že javijeno. Sanghaj, 5. oktobra, b. Agencija Domej poroča, da je japonska zmaga nad kitajsko vojsko, ki se zbira okrog Čangkajšeka v severnem Hananu, mnogo večja, kot se je prvotno mislilo. Rim. 5. okt. AA. Štefani poroča iz Genove, da je neki lovec ujel v gozdu v bližini Sagone /ivega orla, na čigar nogi je bil pritrjen prstan r. napisom »varšavski zoološki vrt 6. 2. 1 '>39«. Širina razprostrtih kril orla znaša čez 2 m. Orel je pobegnil brez dvoma Iz varšavskega zoološkega vrta za časa bombardiranja, ter preletel čez 1200 km zračne črte od Varšave do Genove. Pariz, 5. okt. AA. Havas poroča iz Seville, da je Gvadalkvivir zaradi deževja stopil iz korita ter poplavil polje Triana. Prebivalci so se z živino vred izselili na okoliške hribe. Železniška proga Sevilla-Kordova je deloma poplavljena, tako da je promet ustavljen. Sevilsko pristanišče je zaradi močnega toka zaprto za plovbo. Gladina reke Ebro še je dvignila za 4 metre ter sc je tudi ta reka začela izlivati. Rim, S. oktobra. A A. Štefani: Iz Teherana poročajo: Iranska vlada je poklicala v domovino vse študente, ki te mude v Evropi. Beigrajske novice ^ ®cl?r»d-. 5- okt. m. Podpredsednik vlade dr. Maček je priredil sinoči večerjo na Avali, na katero je povabil vse člane kr. vlade. Dr. Maček je povabil na večerjo tudi predsednika senata ar. Antona Korošca. Na desni strani dr. Mačka ie sedel predsednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič, na levi pa predsednik senala dr. Korošec Večerja e potekla v prijetnem razpoloženju. Člani kr. vlade so porabili to priliko tudi za izmenjavo misli « raznih političnih vprašanjih. Posebno se je opazil razgovor, ki so ga imeli predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. podpredsednik vlade dr. Maček in predsednik senata dr. Anton Korošec. Belgrad, B okt. m. Z redom jugoslovanske krone tretje stopnje je odlikovan višji svetnik gradbenega ministrstva v pokoju Karel Ofel Belgrad, B. okt. m. V klubu predsednika vlade sla imela daljšo konferenco predsednik vlade "fa«'Aa Cve kov č in podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, ki je z nocojšnjim vlakom odpo-loval v Zagreb. Belgrad, 5., okt. m. Jutri dopoldne ho seja predsedništva JRZ. Seje se bodo udeležili vsi člani predsedništva. Samostojno hrvatsko pravosodje Sedež stola sedmorice B se prenese v Ljubljano kot „Vrhovno sodišče v Ljubljani' Belgrad, 5. okt. AA. S kraljevim ukazom so Rr. namestniki na predlog ministrskega sveta in aa podlagi čl. 15 uredbe o banovini Hrvatski podpisali uredbo o pravosodnih zadevah. Uredba v bistvu določa. Odsek pravosodnega ministrstva za področje apelacijskega sodišča v Zagrebu in odsek pravosodnega ministrstva apelacijskega sodišča v Splitu se z dnem 30. septembra 1939 ukineta. Dne 30. septembra preneha v pravosodnem ministrstvu tudi pristojnost oddelka za kaznilnice v banovini Hrvatski. Vse gori navedene zadeve po določilih čl. II. uredbe o banovini Hrvatski preidejo s 30. septembrom t. 1. v pristojnost banovine Hrvatske, Osebje pravosodnega ministrstva, ki je delalo V ukinjenih odsekih, «e pošlje na 6vojo redno funkcijo, če je bilo poklicano v pravosodno ministrstvo. Osebje, ki je bilo pa po svojem položaju imenovano v pravosodnem ministrstvu, se da na razpolago banski oblasti v banovini Hrvatski, ali pa postavi na razpoloženje po določilih uradniškega zakona, čl. 101,' razen Če to osebje ne dobi dru- Dom Nedavno je izšla pri Warnecku v Berlinu knjiga »Moj dom«, v kateri pripoveduje cela vrsta najboljših sodobnih nemških pisateljev, kakšen vpliv je imel njih rojstni dom oziroma starši na njihov nazor o življenju. Med temi je najbolj močna in gin-ljiva izpoved katoliške pisateljice Gcr-trude le Fort, ki po pravici slovi kot ena prvih pisateljic našega časa sploli. O svojem očetu pripoveduje, da se je držal Kantove filozofije, sicer pa da se je ,vedno udeleževal nedeljske službe božje in drugih verskih navad luteranske cerkve (starši le Fortove so bili protestanti). Najbolj ga je odlikovala njegova dosledna načelnost v vseh stvareh življenja, ki mu je bila na poti tudi v njegovem poklicu, v katerem ni dosegel tistih uspehov, ki jih je zaslužil, ker ni nikoli odjenjal od svojega prepričanja. Kantov kategorični imperativ mu je bil svet in verjel je v vesoljni nravstveni red, ki mu ni podrejen samo posameznik, ampak tudi družba in zgodovina. iVedno nam je zabičeval, da smo obvezani slediti tradiciji svoje rodovine, ki je bila v brezpogojni podrejenosti svojemu prepričanju. Toda nadprirodno religiozno stran naše 'duše je gojila naša mati. Njena pobožnost ni bila naučena, ampak neposredno živa, nežna in nevsiljiva ter zdržana, zato pa tem močnejša in vplivnejša. Govorov na tem področju ni držala ,vernost je dihala sama iz sebe in jo živela v vsakem svojem gibu. Najbolj je ljubila sveto pismo, h kateremu se je zatekala po nasvet ali po tolažbo in pogum ob vseh važnih prilikah svojega življenja. Zn svetim pismom ji je bila najdražja Kempčanova »Hoja za Kristusom« in »Liederschatz«, znana protestantovska zbirka nabožnih pesmi, med katerimi je zastopan poleg luteranca Pavla Gerhardta tudi Angelus Silesius, prvak katoliških nabožnih pesnikov. Te pesmi je znala kar na pamet in nam jih je prebirala in sicer po cerkvenem letu in v strogem izboru. Najljubša ji je bila pesem »Priporoči Bogu svoja pota«. Zlasti v svetovni vojni je črpala iz teh misli in čustev največje zaupanje ;v božjo dobroto in ljubezen in še se spominjam, kako je nuglašala konec te pesmi: »Vsaka stvar le nekaj časa traja, božja le ljubav ne mine« (»Alles Ding ^ahrt seine Zeit — Gottes Lieb in Evvigkeit«). »Ta ljubezen je bila« — zaključuje le Fortova — »moji materi poosebljena v Kristusu in ta vera moje protestantovske mamice mi je, ko je bila že v grobu, odprla pot v katoliško cerkev. Bila je tradicija mojega doma, ki me je pripeljala končno tja«. gega položaja v resoru drugega ministrstva ali v katerem drugem reesoru. (V naslednjih členih slede razmejitve med posameznimi sodišči, nekateri kraji se iz dosedanjih sodišč izločijo in priključijo drugim sodiščem, tudi nekatera okrožna sodišča pridejo pod druga ape-lacijska sodišča.) Tako na primer se okrni. sodišče v Mostanju izloči iz teritorialne pristojnosti apelacijskega sodišča v Sarajevu in priključi apelacijskemu sodišču v Splitu; okrožno sodišče v Sremski Mitrovici se izloči iz teritorialne prstojnosli apelacijskega sodišča v Zagrebu in priključi apelacijekemu sodišču v Novem Sadu; okrožno sodišče v Kotoru 6e izloči iz pristojnosti apelacijskega sodišča v Splitu in priključi apelacijskemu sodišču v Sarajevu; pomorska obala na področju okrožnih sodišč v Kotoru, Cetinju in Baru se izloči iz teritorialne pristojnosti okrožnega sodišča v Dubrovniku ter bo pomoreko sodstvo za to obalo vršilo okrožno so-dišeč v Kotoru; področje apelacijskega sodišča v Splitu se izloči iz teritorialne pristojnosti Stola sedmorice, oddelek 5 v Zagrebu, in 6e priključi Stolu sedmorice v Zagrebu. Najvažnejše za nas pa je: Čl. 21. Sedež Stola sedmorice oddelek »B«, v Zagrebu, ki obsega po izločitvi apelacijskega sodišča v Splitu iz njegove pristojnosti področje apelacijskega sodišča v Ljubljani, se 1. novembra 1939 prenese iz Zagreba v Ljubljano. So dišče spremeni svoje ime v »vrhovno sodišče v Ljubljani«. Vse izločitve in priključitve sodišč, navedenih v gornjih določilih te uredbe, 6e imajo izvesti dne 30 septembra t. 1., razen če ta uredba za posamezne primere drugače ne odreja. čl. 27. Vse civilne in kazenske zadeve, ki so na dan 30. septembra t. 1. v delu pri sodiščih, navedenih v gornjih določilih te ure dbe in ki zaradi spremenjene teritorialne pristojnosti sodišč po tej uredbi ne bi več spadale v njihovo pristojnost, ostanejo tudi po tem dnevu v delu pri teh sodiščih, dokler jih dokončno ne urede, razen če sodišča iz drugih razlogov ne bi bila pristojna zanje. V drugi in tretji stopnji ostanejo za te 6tvari tudi po 30. septembru t. 1. pristojna sodišča dosedanje pristojnosti. V vseh stvareh, v katerih razsodijo okrajna sodišča, katerih pripadnost k okrožnim sodiščem <>e s to Uredbo spremeni do vštetega 30 septembra 1939, bodo razsojala sodišča, ki so bila doslej pristojna zanje. Državna tožilstva pri okrožnih sodiščih sedanje teritorialne pristojnosti bodo poslala sodiščem nove teritorialne pristojnosti kazenske sezname v osebi, ki so jih okrajna sodišča, ki se po tej uredbi izločijo iz pristojosti sedanjih sodišč, do 30. septembra pravnoveljavno obsodila. V V6eh zadevah, ki se po določilu čl. 20 izločijo iz pristojnosti stola 6edmorice, oddelka B v Zagrebu, in v vseh zadevah, ki so do dne 30. septembra 1939 v delu pri stolu sedmorice, oddel. B, se ta dan ustavi nadaljnje delo pri stolu sedmorice odelku B in se takoj izroče v nadalnje delo 6tolu sedmorice v Zagrebu. Če 60 v kaznilnicah na področju banovine Hrvatske obsojenci, ki so jih obsodila sodišča, ki se ne nahajajo na področju banovine Hrvatske, bodo te kaznilnice izročile obsojence tistim kaznilnicam, ki jih določi pravosodni minister. Prav tako bodo kaznilnice z ostalega področja države izročile kaznilnicam na področju banovine Hrvatske tiste obsojence, ki jih je obsodilo katero izmed sodišč s področja banovine Hrvatske, in 6icer v tisto kaznilnico, ki jo odredi ban banovine Hrvatske. Če obstoji na področju banovine Hrvatske kakšen vzgojni zavod ali zavod za poboljšanje mladoletnikov, a takšnega zavoda ne bi bilo na ostalem področju države, se tudi po uveljavitvi te uredbe lahko tudi z ostalega področja države začasno pošiljajo v takšen zavod v vzgojo ali poboljšanje mladoletniki, dokler se kak tak zavod ne zgradi na ostalem področju država. Sovjetsko vojno brodovje Sovjetska Rusija je stopila v sklop evropskega razvoja in vse kroge zani'ma, kaj pomeni ta novi činitelj evropske politike, enemu kot prijatelj, drugemu kot nasprotnik. Ker je Sovjetska Rusija od najmerodajnejše Evrope dokaj oddaljena, pride pri njenem posegu v potek dogodkov najbolj v poštev njena mornarica, ker sovjetska vojska v notranjosti Rusije ne odločuje, odločevale pa bi sovjetske vojne ladje v Sredozemskem ali Vzhodnem morju. 0 veličini in bojni vrednosti sovjetskega vojnega brodovja je še marsikaj neznanega in večina tozadevnih poročil se pričenja z opombo: »Zaradi nezanesljivih podatkov je celotna slika nepopolna... resnično število vojnih ladij je najbrž še večje ... približno ... po zadnjih poročilih« itd. Tudi mi se moramo omejiti na prav take podatke. Z njimi bomo skušali podati sliko sovjetskega vojnega brodovja, med katerim so na prvem mestu — podmornice. Uradni podatki navajajo, da ima Sovjetska Rusija 100 podmornic (Italija okrog 110, Anglija in USA po 100, Japonska nekaj nad 80). Podmornice so bile stari šoli sovjetskega vojnega sistema najpriljubljenejše orožje. Po zadnjih poročilih so sovjetske podmornice razmeščene takole: v Vzhodnem morju 70, v Belem morju tudi 70, močne so skupine v Tihem oceanu, v Črnem morju pa jih je okrog 30. Podmorsko brodovje, ki ima za svoje oporišče Vladivostok, je imelo namen preprečiti japonski promet med azijsko celino in japonskimi otoki. Odkar pa je v veljavi rusko-japonski sporazum, je to brodovje prosto in ga je mogoče poslati na katerokoli drugo vojno oporišče. Pomorska pot iz Vladivostoka v Perzijski zaliv ali pred rtič Dobre nade na južnem koncu Afrike je dolga 7000 milj, akcijski radij sovjetskih podmornic pa znaša 10.000 milj. Znano je, da se je sovjetsko pomorsko vodstvo v zadnjih letih veliko prizadevalo., da bi našlo ledu prosto pot po severni strani evropske celine, skozi Ledeno morje okrog Kamčatke in pred Vladivostok, toda ta namen še ni dosežen, ker je ta pot vsako zimo več mesecev neplovna. Skupine podmornic v Črnem inorju, ki imajo v vojnem pristanišču Sebastopol lastne ladjedelnice, so Sovjeti spričo napetosti v Evropi močno okrepili, in sicer z nosilcem letal »Stalinom«, ki more prevažati 22 letal, in osmimi modernimi ladjami za spuščanje torped, vsaka ima 2800 ton in po 6 topov (po 13 cm). Poleg tega imajo Sovjeti v Črnem morju še nekaj vojnih ladij, 2 lahki križarki in. 5 rušilcev, vse še .kot dediščina iz carske Rusije. Čeprav to brodovje ne odgovarja zahtevam modernega vojnega brodovja, bi vendar pri prehodu iz Sredozemskega morja skozi Dardanele v Črno morje moglo pomeniti veliko oviro. Težišče sovjetskega vojnega brodovja pa je vsekakor v Vzhodnem morju, ki je po znanem Stalinovem prekopu zvezano z Belim morjem. V Vzhodnem morju imajo Sovjeti 70 podmornic, 2 starejši vojni ladji, vsaka po 12 topov (30.5 cm). Tu je tudi težka križarka »Kirov« z 8000 tonami in več 18 cm topovi. »Kirov« je neka vmesna križarka med navadnimi težkimi križarkami, ki imajo po 10.000 ton in 20.3 cm topove, in navadnimi lahkimi križarkami, ki imajo po 0000 ton in 15 cm topove. »Kirovu« se bo kmalu pridružilo še 7 ladij te vrste, od katerih se tri že grade v ladjedelnicah Leningrada. Nekdaj so imeli Sovjeti v Vzhodnem morju tudi še 10 rušilcev, ki pa so bili starejše vrste in modernim zahtevam niso odgovarjali, zato so jih nadomestili s 13 modernimi torpednimi čolni. Ti čolni imajo to redko lastnost, da gredo samo 3 m v globino. Taki sta samo še dve vrsti majhnih podmornic, ki tvorita večji del sovjetskega vojnega brodovja v Vzhodnem morju, in sicer imajo podmornice prve vrste po 600 ton, podmornice druge vrste so pa še manjše in imajo samo po 200 ton. Da gredo te enote tako plitvo v globino, je zaradi tega, ker se je bilo treba prilagoditi meram Stalinovega prekopa, ki je med jezerom Onega in Belim morjem globok samo 3.5 m. To brodovje more po tej morski poti iz Leningrada priti v Belo morje ali obratno. Iz jezera Onega pa se odpira po Marinskem prekopu druga pomorska pot, ki pelje v veletok Volgo in po njem v Kaspiško morje. Meram teh umetnih pomorskih poti je Sovjetska Rusija prilagodila tudi obseg svojega novejšega vojnega brodovja, da bi tako moglo pluti iz enega morja v drugo. Judi na Poljskem Poljska je bila že od nekduj na glasu, da ima med svojim prebivalstvom veliko Ju"ov' Tudi zdaj, ko je Poljska razdeljena med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, to vprašunje ni brez pomena, ker s prebivalstvom so tudi Judjo prešli deloma pod sovjetsko, deloma pod nemško oblast. Glede deleža judovskega prebivalstva med Poljaki so podatki nesigurni, ker so Judje pri raznih štetjih proglašali svojo pripadnost zdaj po inatemcm jeziku, zdaj p<> veri. Zadnje poljsko ljudsko štetje, ki je bilo 1. 1931. izkazuje, da je bilo takrat na Poljskem Judov po maternem jeziku 2.732.000 ali 8.6% vsega prebivalstva Poljske, po veri jih 3,f 13,900 ali 9.8% vsega prebivalstva. Torej je bilo tudi na Poljskem več stotisoč Judov, ki so se po poreklu in veri čutili za Jude, po jeziku in narodni pripadnosti pa za Poljake, ali kakor ie o takih Judih dejal neki poljski list: »Gente llebraeits — natione Polonusc. Ako k zgornjim številkam iz 1. 1931 prištejemo še nnravni prirastek, ki bi po statistah znašal okrog 291.000, ie letos na Poljskem Judov — 3.404.900. (Vsa Poljska je imela okrog 35 milijonov prebivalstva.) S tem številom so imeli Judje v vsem poljskem javnem življenju, gospodarskem, kulturnem, pa tudi političnem, velik vpliv, čeprav so poljske vlade v zadnjih letih skušale njihov vpliv čimbolj zmanjšati. Najbolj gosto so z Judi naseljene pokrajine, ki so nekda j bile pod carsko Rusi jo, t. j. poljski vzhod. Kakor drugod po svetu, so se tudi na Poljskem Judje najraje dr/ali mest. Samo en odstotek Judov je bil resnično kmet-skega poklica, vsi ostali so se preživljali v drugih poklicih, čeprav so bili naseljeni na deželi. V vojvodstvih (imenujemo jih z imeni glavnih mesti, ki so prišla pod Nemčija, imajo Judje naslednji delež med poljskim prebivalstvom: Varšava 9 9% Judov. Lodz 14.4%, Kielce lt.1%, Lublin 13%, Poznanj 2.1%, Torunj (p<>-morjansko vojvodstvo) 1.8%, šle/.ija (glav. mesto Katovice) 1.5%, Krakov 7.6%. V vojvodstvih, ki so prišla pod Sovjetsko Rusijo, pa je naslednje razmerje: Bialystoško vojvodstvo (glav. mesto Bialvstok) ima med prebivalstvom 12.3% Judov, VVilna 8.7%, Novogrodek 7.8%, Bresto-Litovski (jiolesko vojvodstvo, po katerem gre sedanja meja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo) 10 1%, volinjsko vojvodstvo (glav. mesto Luck) 10%, Lvov 11%, Stanislavov 9.5%, Tarnopol 8.4%. V Varšavi sami pa je bilo med prebivalstvom 29.9% Judov. 7,e ta pregled kaže, da so bili Judje na Poljskem močna narodna manjšina in da so tudi na smer svetovnega judovstva imeli velik vpliv. Če še upoštevamo, da je Judov v najnižjih in naj-skromnejših poklicih bilo le malo, nam bo morda tragična usoda Poljske bolj razumljiva, obenem pa bomo- imeli še večje spoštovanje pred obupnim junaštvom poljskega naroda, ki je do zadnjega diha branil svojo neodvisnost. Kulturni in gospodarski vpliv poljskih Zidov, ki pripadajo Aškenazom, to je, večinski veji židovstva z najbolj izrazitimi nagoni tega plemena, je bil zelo negativen. Pod Avstro-Ogrsko so se gališki Židje ha vili predvsem s tem, da so posojali denar poljski /lahti, plemičem, ki so zato Judom dajali velike pred-pravice (pod Avstro-Ogrsko je poljska žlahta, ki je imela od cesarskega namestnika do okr. glavarja in zadnjega občinskega sluge v roknh vsa upravna mesta, tvorila pravo državo v državi). Židi so imeli v svoji oblasti vso vas. so posojali na oderuške obresti, vodili vso trgovino, zlasti pa so bili krčmar.ji — na ruskem Poljskem podobno, dočim v nemškem delu pruska birokracija Judom ni dovolila razmaha. Pod sedanjo nem«ko upravo se Židom seveda ne bo godilo dobro, pač pa bodo pod Sovjeti imeli neovirano življenje, četudi jih ukrajinsko in belorusko prebivalstvo hudo sovraži in utegne imeti ta okolnost nekoliko vpliva tudi na zadržanje oblasti. Poljski sjetniki nrftn»2njo ranjenen iz bitke ob Visll Nemška 10.000 tonska križarka »Admiral Scheer" križari po Atlantiku Križarka »Admiral Scheer« London, 5. oktobra. Iz Bahia (Brazilija) poročajo, kaj so povedali mornarji potopljenega britanskega trgovskega parnika »Clement«. Mornarji namreč pripovedujejo, da je njihovo ladjo potopila nemška 10.000-tonska križarka »Admiral Scheer«, ki križari po južnem Atlantiku. Mornarji so najprej zagledali vodno letalo, ki je nekaj časa letelo v veliki višini nad njimi in streljalo s strojnico na ladjo, kmalu nato pa so zagledali na obzorju nemško križarko, ki je mornarjem ukazala, naj se nemudoma izkrcajo, ker bo ladja potopljena. Moštvo je ubogalo in takoj nato je križarka oddala na trgovsko ladjo več topovskih strelov in končno še torpedo, ki je ladjo zadel, da se je potopila v 45 sek. Vest, da nemška križarka križari po južnem Atlantiku, je v Londonu vzbudila veliko zanimanje. Pomorske oblasti so izdale potrebne odredbe za varstvo pomorske plovbe. »Admiral Scheer« spada med najmodernejše nemške križarke, ki so jih Nemci zgradili zadnje čase. Je tipa tako imenovanih »žepnih križark«, ki imajo veliko hitrost (26 vozlov na uro, 1 vozel = 1852 m), in so opremljene z najmodernejšim topništvom. Njih izdelava je tudi pri inozemskih strokovnjakih vzbudila mnogo priznanja. Mehika, 5. oktobra. TG. Veliki nemški transportni ladji »Columbus«, ki je last severno-nem- škega Lloyda in ima 23.000 ton, se je posrečilo pobegniti iz luke Vera Cruz. Spremlja jo več nemških podmornic. Vojska na morja Pariz, 5. okt. lj. Neka francoska podmornica je potopila neko nemško trgovsko ladjo. Zalotila jo je na odprtem morju 840 km od nemške obale. London, 5. okt. AA. Reuter: Iz Kodanja poročajo: Včeraj so slišali v Esbjergu hudo grmenje kakor od topovskega streljanja. Nekateri so mislili, da gre za pomorsko bitko pri Lelgolandu. Toda Reuter izjavlja, da ni londonskim krogom nič znano o takšni bitki. Rim, 5. okt. AA. Štefani: V Neaplj u so izvlekli iz morja neko nemško podmornico, ki le bila z 10 drugimi podmornicami namenom,, potopljena za časa minule vojne, da ne bi padla v roke zaveznikov. Podmornico so odpeljali v neapel jsko I u ko. London, 5. okt. b. ^United Pro**s« poroča, da jo 28 mornarjev z grško ladje »Diamanti« prišlo preteklo noč v zaliv Ventrv v grofiji Kerr\. Grško ladjo je potojiila nemška podmornica. Člane posadke, ki so preživeli katastrofo, jo prevzela sama podmornira, na kateri so bili 36 ur. Med mornarji jih je šest lažje ranjenih. Najlepši film priljubljene umetnice. Najboljša kreacija popularne ljubljenke vsega ■vetaI —• Lepota, Sar m in mladost te igralke bo osvojila vsakega gledalca! Doživljaj mlade, na deieli živeče poročene žene v velemestu, v mondenem nočnem lokala! Z zavistjo je gledala lepo iivl/enje meščank, dokler ni spoznala prevaro ... . . .. AJ le navideznega bleska in se Kino Union, tOl. 22-21 skesano vrnila v domačo vas! ilca! DanielleDarrieu* (Rstour k l'aube) S | POVRATEK OB ZORI I S l'o znamenitem romanu VIKI BAUMA. -Sodelujejo PIEKK OUX, JAQUKrf ■ ■ DASMEUIL. KAYM0NUC0BDT_| Dane* premiera. Ob 16., 10. in 21. uri B CjjOAp&cLaMtvo Javna dela pri nas Izjava gradb. ministra dr. M. Kraka le izjave ministra za gradbe g. dr. Kreka časnikarjem posnemamo, da je bilo letos po gradbenem ministrstvu izdano za javna dela 306 milijonov dinarjev. Do danes je bilo zgrajenih oz. se nahaja v delu 157 km ce6t iz kamnitih kock, 146.5 km od eementnega betona in 205 km od aslaltne-ga betona. Poviiina cest drugega sistema znaša 94 km, tako da je bilo skupno izdelanih oz. je v gradnji 604 km. Poleg tega je bilo izdelanih novih makadamskih cest 248 km, kar pomeni, da je bilo skupno zgrajenih 851 km novih cest. Glavna eestna dela so naslednja: 1. Mednarodna cesta Belgrad—Novi Sad—Su-botica—madž. meja in Belgrad—Mladenovac—Topola v dolžini 282 km. Ta cesta je izdelana, razen delnice med Srbobranom in Irigom v dolžini 2 km, ta del ceste pa bo dovršen še v prvi polovici oktobra. V delu je cesta med Topolo in Kragujev-cem. Vsa cesta do Kragujevca bo končana drugo leto. Od Niša do Bele Palanke ee cesta gradi. Ta dela bodo zaradi težavnosti terena dovršena prihodnje leto. 2. Od Bleda do Podvina gradi dravska bane-rina moderno cesto, ker je ta del banovinska ee-sta. Od Podvina do Nakla je cesta izdelana, od Nakla skozi Kranj do Jeprce pa je v delu, ki hitro napreduje. V okolici Zagreba je izdelana cesta proti Ljubljani do Bregane, proti Belgradu pa do Dugega sela, v delo pa je izdana tudi že delnica naprej do Božjakovine. S. Cesta Belgrad—Pančevo—Vršac je končana, dela se delnica »kozi Pančevo in spoj med Pan-čevom in poizkusnimi delnicami. 4. Zveza Ljubljane s severno mejo je dograjena na sektorju Maribor—St. Ilj, v delo pa je dana delnica Maribor—Fram. 5. Cesta Sušak—Baker—Kraljeviča je izdelana na sektorju med Sv. Jakobom in Novim, dela se delnica Sušak—Bakarac, končana je cesta od Karlobaga do Starigrada in del ceste od Splita do Tropira. 6. Izdelana je cesta Sarajevo—Uidža, nadalje Dubrovnik—Cavtat. 7. Končujejo se dela na cesti Prijepolje—Bi-jelopolje. 8. Kmalu bodo končana dela na cesti Vlese— Gradsko—Demirkapija. Poleg tega 90 izdelana tudi številna moderna cestišča skozi mesta po vsej državi, med njimi tudi v Ljubljani in Mariboru. Nadalje so že zgrajeni naslednji mostovi is sredstev cestnega skleda in posojil za javna dela: 1. Most čez Lim pri Boranab, 1.8 milij. din. 2. Most čez Kanal Karlja Petra I. pri Srbro-branu, 4.6 milij. din. 3. Most čez Jegliško Baro (na mednarodni cesti), 0.38 milij. din. 4. Most čez Krivaje pri Srbobranu, 1.8 milij. 5. Nadvoz pri železniški postaji Rimske šance (na mednarodni cesti), 1.46 milij. din. 6. Nadvoz pri železniški postaji v Mladenovcu, 2.7 milij. din. 7. Most čez reko Jermo in nadvoe na cesti Pirot—Caribrod, 1.25 milij. din. 8. Most čez Savo pri Zagrebu, 7.4 milij. din. 9. Most čez Timok, 0.88 milij. din. 10. Most čez reko Pčinjo pri Kaplanovu, 1.2 milij. din. 11. Most tez reko Babuno, 1.45 milij. din. 12. Most čez Črno reko, 1.1 milij. din. 13. Most čez Moračo v Podgorici, 2.1 milij. din. 14. Rekonstrukcija 6tarega kamnitega mostu čez Drino pri Višegradu, 2 milij. din. 15. Nadvoz iz velikih betoniranih jeklenih nosilcev pri Zabnici nad železniško progo Ljubljana— Jesenice 0.3 milij. din v dolžini 15 m. 16. Nadvoz iz betoniranih jeklenih nosilcev pri Naklem nad želenziško progo Kranj—Tržič v dolžini 15 m za 0.3 milij. din. Iz državnega proračuna se grade naslednji objekti: 1. most čez Taro, 11 milij. din; 2. most čez Savo pri Gradi&ki, 23 milij. din; 3. most čez Tiso pri Zablju, 24.4 milij. din; 4. most čez Uno pri Bosanskem Novem, 2.2 milij. din; 5. most čez Petraščico, 1 milij. din; 6. most čez Crlenico, 0.7 milij. din; 7. most iz armiranega betona čez Savo pri Gozdu, dolžina 47 m, ta 0.54 milij. din. Iz cestninskega sklada se gradi most čez Var-dar v Skoplju za 2 milij. din. Za ta dela, gradba cest in objektov na njih, je bilo do sedaj izplačano iz kredita za javna dela v znesku 1 milijardo 487,840.289.19 din iz 4 mili-jardnega posojila ter iz cestnega sklada 45 milij. 624.068.03 din, Ce ne računamo izdatkov iz cestninskega skalad ter rednega državnega preračuni, je bilo potrošenih 543.464.375.22 din. I Ker Je Se vedno zelo veliko zanimanje I Poslednja tapoved za film, ga predvajamo nepreklicno Se danes ob 16,19 in 21 uri KINO MATICA tel. 21-24 I Proslava 50 letnice Mestne hranilnice ljubljanske 5 milijonov dinarjev za zgradbo nove mestne ubožnioe Ljubljana, 5. oktobra. Dane« popoldne je bila v sejni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske svečana seja, na kateri so proslavili 50-letnico ustanovitve M H L. Poleg članov ravnateljstva ter odbornikov uprave je bilo zbrano tudi vse uradništvo zavoda. Slovesni seji je prisostvoval tudi ban g. dr. Marko Natlačen, nadalje v zastopstvu župana dr. Adlešiča podžupan g. dr. Vladimir Ravnihar in vladni komisar hranilnice g. dr. Hubad Josip, načelnik upravnega oddelka banske uprave. Vse navzoče je uvodno pozdravil predsednik branilnične uprave g. Josip Bahovec, ki je v daljšem govoru orisal razvoj MH od njene ustanovitve leta 1889 pa do najnovejšega časa. Orisal je lepe in težke čase, skozi katere je šla hranilnica pri naši gospodarski osamosvojitvi našega naroda pred svetovno vojno. Do leta 19T4 so njene vloge dosegle višino nad 500 milij. din (krone preračunane na dinarje). Po vojni so vloge narasle največ do zneska 479 milij. din. MH je v veliki meri pomagala investicijski delavnosti pri nas. Raznim občinam in drugim javnim ustanovam je hranilnica doslej izplačala 320 posojil za okoli 127 milij. din. S tem zneskom je bilo zgrajenih 142 šol, 8 cerkva, 5 elektrarn, 4 bolnišnice, 7 ubožnic, 33 vodovodov in vodnjakov, 5 sodnih in uradnih poslopij. 23 mostov, 6 gasilskih domov, 41 občinskih stanovanjskih hiš, 27 občinskih uradnih poslopij itd. Nadalje je samemu mestu Ljubljani posodila MH nad 125 milij. din, iz katerih se je v Ljubljani ogromno zgradilo. Poleg tega je MH tudi v veliki meri izdatno podpirala slovensko kulturo. V zadnjih petih letih je MH izplačala za razne prosvetne, verske, socialne in športne podpore 2.3 milij. din, odpisala pa je v iste namene 2 milij. din. Za zgradbo nove ubož; niče v Ljubljani je MH dala leta 1931 znesek 5 milij. din, nadaljnjih 5 milij. din pa je določila v isti namen ob svoji 50-letnici. Končal je z ugotovitvijo, da je 50-letna zgodovina MHL zgodovina uspešnega dela in boja za osamosvojitev, napredek in obstoj slovenskega gospodarstva. To delo in zmagoviti boj sta jasno pokazala žilavost in organizatorično sposobnost našega človeka. Za predsednikom g. Bahovcem je spregovoril ban g. dr. Natlačen, ki je najprej najiskreneje čestital mestu Ljubljani, hranilnici, njeni upravi in njenemu uredništvu ob 50-letnem obstoju zavoda. Omenjal je, da pomeni 50-letna zgodovina hranilnice tudi zgodovina našega naroda in njegovega napredka. Nato je nadaljeval: Govor bana dr. Marka Natlačena gest let se je Mestna hranilnica borila za pravico do življenja. Zmagala je trdna volja narodno zavednih ustanoviteljev, zmagala je njihova neomajna vera v lastno moč probujenih narodnih sil. S to samozavestjo in z energijo, ki ne pozna ovir, je MH sovodila povest vseh desetletij slovenske osamosvojitve, kazala je pot domovini, ki se tega vodstva sedaj s hvaležnostjo spominja. Mestna hranilnica je začela svoje delo. kot je živel slovenski človek v popolni gospodarski od t---- HI trpivcjoir^n S. visnosti on KapnaiiiO „.r..., . . . . Misel, da le gospodarsko krepak in neodvisen rod lahko politično, gospodarsko in kulturno napreduje, je vodila MH v njenem gospodarskem delu. Razvoj je pokazal, da 60 narodne sile le spale in da jih je bito treba le prebuditi. Mestna hranilnica! jih je prebudila, jih organizirala z zbiranjem privarčevanega kapitala šitokih slojev, stavila ta kapital v službo narodnega gospodarstva, ne le mesta Ljubljane, ampak vse slovenske skupnosti. Tako slavi danes Mestna hranilnica ljubljanska jubilej dela in uspehov kot največji slovenski denarni zavod, ki je v vseh časih s častjo prestal najtežje preizkušnje. Vse to gospodarsko delo pa preveva duh plemenitega altruizma: ob medsebojnem delu svoje uprave, s skrbjo za uradništvo in z mecenskim podpiranjem vseh kulturnih in socialnih stremljenj. Mestna hranilnica ljubljanska po pravici slovi kot odličen socialni faktor našega javnega življenja. Prehajamo v dobo, ko bo slovenski narod v toliki meri kot še nikdar prej sam vplival na svojo nsodo. Potrebna nam bo trdna vera v lastno moč, pogum in vztrajna energija vsakega posa meznika in vsega organiziranega naroda. Kar je veljalo pred petdesetimi leti, bo veljalo tudi še naprej in vidno: le na trdni gospodarski osnovi se bodo mogle razvijati vse bogate duševne sile našega naroda. Naloge hranilnic z Mestno hr£^-nilnico ljubljansko na čelu bodo v bodočnosti še pomembnejše: v skladnem delu z drugimi denarnimi zavodi naj organizirajo varčevanje vseh članov naše narodne družine, naj tako zberejo vsa kapitalna sredstva in jih dajo na razpolago pri vatni iniciativi in javnemu gospodarstvu, da se bodo zajioslile vse pridne roke, ki segajo po delu ter ga iščejo, in da se bodo izvrševale produktivne investicije, ki naj dvignejo donosnost našega narodnega gospodarstva. Sklepam z željo, da bi Mestna hranilnica ljub ljanska z isto požrtvovalnostjo in ljubeznijo kakor doslej na čelu mestnih in občinskih hranilnic vse svoje delo, vse svoje izkušnje in vse svoje velike možnosti poklanjala gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu napredku našega naroda in naše domovine. V imenu mestne občine ljubljanske je čestital k jubileju podžupan g. dr. Ravnihar. Poudaril je pomembno delo MH za našo gospodarsko osamosvojitev ter za procvit našega gospodarstva. Mestna občina je dala MH neomejeno jamstvo, vendar se je hranilnica občini oddolžila z velikimi posojili, ki so pripomogla, da je Ljubljana danes lejvi urejeno mesto. Z željo za nadaljnji procvit je zaključil svoj govor. Za uradništvo je spregovoril vodja vložnega oddelka g. Sterlekar. ki se je zahvalil hralničnim upravam za njihovo skrb za uradništvo. Končno je zaključil slavnostno sejo zavoda predsednik g. Bahovec, poudarjajoč, da bo MHL po začrtani poti še naprej delala v korist slovenskega naroda. Preskrba driave s premogom Minister za gozdove in rudnike je izdal pravilnik o preskrbi države z mineralnim premogom v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju, ki je objavljen v »Službenih novinahe. Pravilnik velja za vse vrste premoga. Vsi pro-izvodniki in uvozniki morajo dostavljati ministrstvu mesečne in letne zaključke knjig o proizvodnji in uvozu. Pri oddelku za vrhovno rudarsko nadzorstvo se osnuje referat preskrbe države z rudarskimi surovinami. Že v mirnem času morajo biti izvedene vse predpriprave za vojno proizvodnjo rudnikov. Referat bo vodil točno statistiko potrošnje, uvoza, izvoza v mirnem času, nadalje mu morajo podjetja dati vse podatke za event. proizvodnjo in potrošnjo v vojnih časih. Podatke za hišne potrebe, obrti, kmetijstva bodo dostavljale banske uprava, in sicer na osnovi podatkov občin. Preskrba v mirnem Času temelji izrecno na svobodni trgovini. Pri projektih novih inštalacij bodo pristojna ministrstva pazila na to, da se inštalacije prilagode za potrošnjo domačega premoga. Oni, ki uvažajo premog iz inozemstva in ga trošijo, morajo poskrbeti za najmanj trimesečno rezervo. Na dan ukaza o mobilizaciji se ustavi svobodna prodaja premoga (eventuelno tudi še prej) in bodo premogovniki delali predvsem za potrebe vojske, železnic ter industrij, ki so važne za drž. obrambo. Vse zaloge se morajo dati na razpolago ministrstvu gozdov in rudnikov. Osnuje se tedaj tudi pri oddelku za vrhovno rudarsko nadzorstvo odbor za preskrbo države z rudarskimi surovinami. Premog bo razdeljevan za mesec dni v naprej po določeni skali. Ustanove, ki rabijo premog, morajo poslati podatke o potrebnih količinah do 15. v mesecu za prihodnji mesec, banske uprave za malo potrošnjo pa do 20. v mesecu. Kontrolo drž. rudnikov vrše upravniki drž. podjetij, v zasebnih podjetjih pa vojni komisarji, katere postavlja minister za gozdove in rudnike. Event. izvoz premoga v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju dovoljuje samo svet državne obrambe, a premog bo uvažala iz inozemstva direkcija za zunanjo trgovino pri ministrstvu trgovine in industrije. Podatke je treba dajati, ker so sankcije za kršitev dane v zakonu o državni obrambi. Povišanje obtoka bankovcev vsepovsod Poročali smo že o višini obtoka bankovcev naše Narodne bank* za konec meseca septembra. Sedaj so nam na razpolago podatki tudi še za nekatere druge emisijske banke v Evropi, ki tudi kažejo znatno povečanje obtoka bankovcev vse povsod. V naslednjem navajamo te podatke obenem s primerjavo za konec meseca julija in avgusta letos, ko so bile še drugačne razmere in pa za konec septembra lani, ko ie evropska politična kriza dosegla vrhunec {vse v milij.): 1938 1939 sept. julij avg. sept. 8,023 8.989 10,907 10,995 1,933 1,741 2,024 2,082 853 879 1,038 1,087 8,115 6,391 6,056 6,438 7,404 7,354 7,986 9,108 Pri nemških podatkih ni upoštevan tudi obtok bankovcev Rentenbanke. Zanimivi so izkazi Narodne banke češko-moravskega protektorata. — Banka izkazuje od meseca marca letos dalje sta len odtok zlata in deviz, kar je najbrž potrebno za nabavo surovin češkomoravski industriji. Tako je znašal na koncu marca 1939 zlati zaklad češko-moravskega protektorata 1,896 milij. kron, do konca eeptembta pa se je zmanjšal na 1,659 milij, kron, torej ea 237 milij. kron. Istočasno se je zmanjšal devizni zaklad od 982 na 793 milij. kron, torej za 189 milij. kron. Skupno je znašal odtok zlata in deviz od konca marca do konca septembra, torej v dobi 6 mesecev 426 milij. kron, kar je znatna vsota. Licencovanje bikov in mrjascev. Jesensko licencovanje bikov in mrjascev bo v okraju Logatec po naslednjem vrstnem redu: 17. oktobra ob 9 na sejmišču v Žireh, ob 14 v Rovtah na sejmišču. 18. oktobra ob 9 v Gor. Logatcu na sejmišču, ob 14 na Planini pri Tegeiju, ob 16 na Uncu pri Gnezdi. 19. oktobra ob 7 v Cerknici (na domu biko-rejcev, ob 8 v Dolenji vasi (na domu bikorej cev), ob 10 v Begunjah na sejmišču, ob 14 i Žerovnici (na domu bikorejcev), ob 16 v Sta rem trgu. 20. oktobra od 9 dalje na Blokah na domu bikorejcev. Italija gradi štiri nove celulozne tovarne. V zadnjim tednih so začeli v Italiji graditi štiri nove tovarne celuloze, ki bodo predelovale izključno domač material. Dosedanja proizvodnja celuloze v Italiji je znašala 400,000 met. stotov, vsaka od novih tovarn pa bo dala okoli 200.000 met. stotov. Tako pričakuje Italija, da bo lahko vse potrebe celuloze krila doma. Dunajski velesejem 1989. Letošnji dunajski velesejem bo od 15. do 21. oktobra. Namestto odpovedi je prišlo mnogo novih prijav, tako da bo velesejmski prostor dobro zaseden. Prostor, kjer je bila znana rotunda, ki je svoječasno zgorela, je že ves pripravljen za sejmske razstavne prostore. Posebni oddelek tvori strojna razstava, nadalje bodo posebne razstave: Italija, Madžarska, Slovaška, Bolgarija in Turčija. Posebno dobro bo zastopana moda. Gafidd petrolej. Dasi je prvotno izgledalo, da bo hotela Nemčija kot dobiček sedanje vojne s Poljsko imeti tudi gališk« petrolejske vrelce, je ruska intervencija predvidevanja spremenila. Ozemlje s petrolejskimi vrelci je zasedla ruska vojska. Vendar gališki petrolej-ski vrelci niso tako velikega pomena, kakor jim mogoče pripisujemo. Petrolejska ležišča v Galiciji so dejansko revna in njihov donos pada. Dočim je bila leta 1936 proizvodnja še 800.000 ton, je znašala lete 1938 samo 500.000 ton. Nemčija (RM) i > , . Švica (frankov) . . . , Madžarska (pengo) . Češko-rroravska (kč) Jugoslavija (din) . . . Borze Denar Ameriški dolar 65.— 5. oktober. Nemška marka 14.30 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 2,761.302, na belgrajski pa 6,560.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 850.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji London 1 funt . Pariz 100 frankov , , , i Newyork 100 dolarjev , , Ženeva 100 frankov . , , Amsterdam 100 goldinarjev Bruselj 100 belg Ljubljana — Svobodno London 1 funt Pariz 100 frankov » , , , , Newyork 100 dolarjev ( , , Ženeva 100 frankov . . , , Amsterdam 100 goldinarjev « Bruselj 100 bi g...... 178.65- 181.85 101.05— 103.35 4405.50—4465.50 995.00—1005.00 2351.00—2389.00 741.50— 753.50 tržišče 220.80— 224.00 124.95— 127.25 5480.00—5520.00 1228.87—1238.87 2905.27—2943.27 916.31— 928.31 Ljubljana — Zasebni kliring Berlin 1 marka...... 14.20— 14.40 Zagreb -Solun 100 drahem Belgrad - Solun 100 drahem Zasebni kliring , , , . , 31.025— 31.725 - Zasebni kliring < , i . » 30.60— 31.30 Curih — ob 8.45: Pariz 10.22, London 18.025, Newyork 445.75, Bruselj 74.75, Milan 22.45, Amsterdam 237, Berlin 177 50, Stockholm 106.15, Oslo 101.15, Kopenhagen 86, Buenoe Aires 104.50. Curih — ob 15.15; Pariz 10.19, London 17.99, Newyork 445, Bruselj 74.62, Amsterdam 237.12. Vrednostni papirji Vojna škoda: 'romet v Ljubljani 384—386 v Zagrebu 383—384 v Belgradu 384—385 Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 90 do 92, agrarji 51—53, vojna škoda promptna 384 do 386e, begi. obv. 54—58, dalm. agrarji 55 do 58, 8% Blr. pos. 80—82, 7% Bler. pos. 73—75; 7% stab. pos. 87—89. —■ Delnice: Trboveljska 155-165. Zagreb, državni papirji: vojna škoda promptna 383— 384 (384), begluške obveznice 57 blago, dalmatinski agrarji 50—51 (50), 6% šumske obveznice 56 blago, 8% Blerovo posojilo 80 blago, 7% Blerovo posojilo 71 blago. — Delnice; Priv. agr. banka 170 blago. Trboveljska 157.50—160 (160). Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo (90), vojna škoda promptna 384—385 (385), begluške obveznice 55.75—56.50, dalm. agrarji 53,50-54.50 (53, 52.50), 8% Bler. posojilo 76—78 (79), 7% Blerovo posojilo 71—72 (71), 1% posojilo Državne hipotekarne banke % denar. — Delnice; Narodna banka (4.700), Privilegirana agrarna banka (174). Žitni trg Novi Sad. Vse nespremenjeno, srednji. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Mariboru (mesto) 3. oktobra: Voli I. 4.75, II. 4.30, III. 3.30; telice I. 4.75, II. 4.15, III. 3.50; krave I. 4.10, 11. 4, III. 2.60; teleta l. 5.50, II. 4; prašiči špeharji 7.25, pršutarji 9.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 10—12, II. 8—10, III. 6—10; svinjina 12,50, slanina 13—16, svinjska mast 17.50; čisti med 17; surove kože goveje 8.50, telečje 12.25, svinjske 6 din za 1 kg. Pšenica 190, ječmen 195, rž 185, oves 185, koruza 180, fižol 375, krompir 125, lucerna 90, seno 82, slama 40; jabolka I. 400, II. 300, III. 200; hruške I. 500, II. 400, III. 300; moka pše-nična 290, koruzna 175, ajdova 375 din 100 kg. Drva 105 din za kub. m, jajcca 0.85 din komad, mleko 1.75 din liter, surovo maslo 25 din 1 kg. Vino v gostilnah navadno mešano 10, finejše sortirano 14 din liter. m Kino Kodeljevo te/.4t 64 mm Danes in jutri ob 8. uri filmska mojstrovina v naravnih barvah, posvečena ljudskemu duhu in hrabrosti Osvajalci vsemlrja Mojstrovina z Ray Mc Landom, ki prekaša celo »Poslednjo zapovedc. Strup Charles Boyer v svojem edinem francoskem filmu ganljive tragedije. Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri. — Jon KlCPUra in Karla EtffiCIlIl v odPčnem glasbenem filmu. — Glasba: Puccini, šlagerji: Robert Slsl«, režija: Geia Bolwary. — Psnl Kemp Jm m ^^ ^^ ^^ m m ^ m. m ^^ m m °*kar sim»- Prit* Imhoff. Theo r mL n D U E M lf Lin*«« in Ribani Romanowskj. V M 9% D W ns F*! V W KINO SLOGA, ieieiss :?:» I Živinski sejem v Ptuju, dne 3. oktobra 1939. Na živinski sejem je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih) glav: 80 (42) volov, 245 (154) krav, 39 (34) bikov, 16 (2) juncev, 75 (30) telic, 2 teleta in 75 (4) konj. Cene so bile naslednje: voli 3—4.50, krave 2—3.75, biki 3—4, junci 3—3.25, telice 3—4.50 din za kg žive teže, konji 600 do 3.500 din za komad, Skupno je bilo prignanih 532 glav, od tega je bilo prodanih 266 glav, od tega zopet 5 goved v Nemčijo. Svinjski sejem t Ptuju dne 4. oktobra 1939. Na svinjski sejem je bilo prignanih 99 svinj in 111 praseov, skupno 210 repov, od tega je bilo prodanih 50 repov. Cene so bile naslednje: prasci od 6—12 tednov stari 40—125 din za rep, pršutarji 6.75—7, debele svinje 7.25—7.50 din, plemenske svinje 5—6.25 din za kg žive teže. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi 2. oktobra: Biki i. 3—3.50, II. 2.75—3- telice I. 3—4; krave I. 2—3; teleta I. 5, II. 4; prašiči pršutarji 5—8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 8—10, svinjina 10—12, slanina 18, svinjska mast 20; čisti med 15—17; surove kože goveje 8, telečje 11 din za 1 kg. — Pšenica 140, ječmen 150, rž 125, oves 125, koruza 125—130, fižol 300—325, krompir 50—60, seno 35—40, slama 15; jabolka I. 100, II. 75; moka pšenična 300—325, koruzna 175—200, ajdova 200—250 din za 100 kg. — Drva 105—100 din kub. m, jajca 0.60—0.70 din komad, mleko 1.25—1.50 din liter, surovo maslo 24—28 din kg, gro/dje 3—4 din 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4. finejše sortirano vino 4.50—6, vinski mošt (ponudbe pred trgatvijo 4—5 din za liter. Nova stanovanjska kolonija v Ljubljani Mestna občina ljubljanska je lo lani ▼ no- | vembru začela graditi lično stanovanjsko kolonijo za Bežigradom. Temu delu Ljubljane je mestna občina tudi že prejlnia leta posvetila precejšnjo pozornost, da je tam cela vrsta kolonij, ki jih je občina zgradila samo zato, da bi Ljubljana imela nekaj več cenenih družinskih stanovanj. Tudi ta zadnja gradbena akcija mestne občine ljubljanske 6luži temu namenu in bo nova kolonija imela 48 ličnih enosobnih družinskih stanovanj, ki se bodo oddajala za prav ceneno najemnino. Lani so začeli Lani v novembru je mestna občina oddala gradbena dela stavbnemu podjetju Battelino Vili-bald v Ljubljani, ki je prevzelo težaška in zidarska dela za okrog poldrug milijon dinarjev. Čez zimo so bila gradbena dela ustavljena, letos spomladi pa 60 se nadaljevala in je podjetje lepo pohitelo. Zato je stavba v glavnem že dokončana. Opravljene so že vse instalacije in vsa druga niška dela. Pleskarska in slikarska dela se tudi že končavajo in kolonija bo godna za vselitev že prvega decembra letos. S tem je ljubljanska občina napravila veliko uslugo vsem manj premožnim slojem, saj je znano, da je družinsko eno-sobno stanovanje v Ljubljani težko dobiti, zlasti pa še, če je mesečna plača skromna m če najem-nik ne more odšteti več stotakov za stanovanje. Veliko stavbišče Nova stanovanjska kolonija mestne občine stoji na razsežni parceli, ki meri skoraj 4000 m1 ia ki leži ob Lavričevi in Kobaridski ulici. Prav tam stojita že sedaj dve enonadstropni mestni stanovanjski hiši z mansardnimi stanovanji. S sedaj dograjenim blokom bo ves svet ob Kobaridski ulici in ob Lavričevi ulici primerno zazidan s samimi mestnimi stanovanjskimi hišami. Tako 6tari stanovanjski hiši kakor tudi oba nova stanovanjska bloka bodo imeli lične predvrtove, tako da bodo odmaknjeni od cestnega prometa in prahu. Precej sveta bo ostalo tudi za vrt in za otroško igrišče. Za najemnike pa bo na razpolago tudi nekaj gred, kjer si bodo lahko nasadili najbolj potrebno zelenjavo. Dva bloka In otroško zavetišče Načrte za stanovanjsko kolonijo je izdelal gradbeni oddelek mestne občine, ki se je ravnal po načelu, naj nova kolonija nudi kar najbolj higienska, a vendar tudi cenena stanovanja. Zato so ob Lavričevi in Kobaridski ulici zgradili dva stanovanjska bloka, dolga 48 m in globoka 10 m. V sredi med njima pa so zgradili še otroško zavetišče dolgo 19 m in globoko 12 m. Vsak stanovanjski blok je dvonadstropen in ima štiri stopnišča. V vsakem stopnišču je šest stanovanj, tako da je v vsakem bloku 24 enosobnih stanovanj. Oba stanovanjska bloka sta pokrita i položno streho s slemenom in visoka do kapu okrog 10 m. Podstrešje je, kakor to določajo predpisi, ostalo neizrabljeno. V kleti so pralnice, sušilnice in pa shrambe. Za vsako stopnišče, katerega se bo posluževalo šest strank, je v kleti posebna pralnica in posebna sušilnica, prav tako pa tudi kopalnica s tušem. Ker ima vsak blok štiri stopnišča, 60 vse te naprave v vsakem bloku nameščene po štirikrat. Lepa stanovan|a Stanovanja so lična in udobna. Vhod iz stop nišča vodi v predprostor, iz katerega so dostopne tudi pritikline. Značilna je nadalje zelo velika kuhinja, ki ima v 6teno vgrajen pomivalnik, nad njim pa veliko omaro za kuhinjsko 6hrambo. Nekoliko manjša je soba, vendar je glede na velikost kuhinje zadostno velika za udobno družinsko spalnico. Stanovanja so v obeh blokih zgrajena po istem načelu. Med inštalacijami moramo omeniti le električno in vodovodno, plina in centralne kurjave pa ne bo, kar je glede na cenenost stanovanj popolnoma razumljivo. OtroškO zavetišče Med obema blokoma stoji nekako na sredi stavbne parcele lično otroško zavetišče, ki je enonadstropno. V pritličju ima veliko dvorano za otroški vrtec. Ena stena dvorane je iz samih vrat, ki se odpirajo na otroško igrišče tako, da je ustvarjen pri odprtih vratih neposreden »tik med | igriščem in dvorano. Nadalje so v pritličju še umivalnice in mala kuhinja. Prav tako pa pisarna za upravo in soba za učiteljico. V pritličju bo zavetišče za mladež staro do 6 let. Tu bo prebila ves dan lahko mladina iz V6ega bežigrajskega okoliša in bo po potrebi lahko tam dobila tudi kosilo. Prvo nadstropje zavetišča bo pa imelo dve veliki sobi za dojenčke, sobo za dojilje, umivalnico, kopalnico in druge pritikline. S 6vojo oelotno ureditvijo bo otroško zavetišče velika socialna pridobitev za vse družine v bežigrajskem okolišu, med katerimi so mnoge take, da morajo čez dan, ko gredo starši po poslu, pustiti otroke doma brez varstva. Stroški tri in pol milijona dinarjev Na zunaj je vsa stanovanjska kolonija zgrajena preprosto, toda lično. Ožja čelna stran obeh stanovanjskih blokov pa je okrašena z lepimi grafiti, ki jih je izdelal akademski slikar Slavko Pen-gov. Grafite imata le tisti dve steni, ki gledata proti me6tu. Na eni je v velikem kro^gu, ki meri skoraj šest metrov v premeru, naslikan ljubek otroški prizor, na drugi pa prav tako v krogu slika iz družinskega življenja. Obrtniška dela, ki so bila v glavnem dokončana v letošnjem poletju, so zahtevala toliko izdatkov, da bo V6a kolonija veljala, ko bo popolnoma dograjena, nekaj nad tri milijone din. Uredili pa bo treba še obsežno dvorišče in vrt ter postaviti enotno ograjo. Ko bo vse to urejeno, bodo nara6tli stroški skupno na okrog 3 in pol milijona din. Ta velika vsota je hkrati najlepši dokaz, da se mestna občina ljubljanska ni ustrašila velikih izdatkov za to, da preskrbi Ljubljančanom 6koraj 50 udobnih, lepih in higien6kih družinskih stanovanj, v katere se bodo lahko selili tudi nepremožni ljubljanski prebivalci. Če poslanik zahteva potne listine Nekaj ii sveta diplomatov O diplomatskem svetu, ki si pa mislimo ko nekakšen srečen, varen otok sredi vseh vojnih zmed, imamo jako slabe predstave, in brez dvoma se je v teh razrvanih časih že marsikdo vprašal, kaj vendarle počenjajo v tem svetu! Tu so pojmi, kot, vzemimo, eksteritorialnost, ki je tujka, katero malokdo prav razume, pa je vendar pravica diplomatov, na katero jako ljubosumno pazijo. Ta izraz pomeni: kos inozemstva v tuji državi. Kdor stopi, na primer, v italijansko poslaništvo v Belgradu, je na italijanskem ozemlju I To velja celo za vlomilce! Vlomilca ne sme kak belgraj6ki stražnik kar tebi nič meni nič prijeti v poslaništvu, marveč mora jugoslovanska vlada izdati prošnjo za izročitev svojega državljana, prav tako, kakor č} bi bil vlomilec pobegnil čez jugoslovansko mejo v Italijo. Seveda bi vlomilca takoj izročili policiji. Drugače pa je, če je kak politični osumljenec ali kak državljan dotične države, ki išče zaščite v svojem poslaništvu. Spričo domače justice pa ni le poslaništvo zavarovano, marveč uživajo »vsi člani kakega inozemskega zastopstva posebno varstvo za svojo osebo. Če se ti, recimo, pregrešijo zoper kak zakon dotične države, kamor so poslani, jih ta država ne sme poklicati na odgovor. Ta osebna zaščita je tako obsežna, da se niti ne sme prijeti šofer avtomobila kakega poslanika, če se je pregrešil zoper prometni red. Avtomobili zastopnikov tujih držav imajo zadaj črki CD, kar pomeni »Corps diplo-matie« (diplomatski zbor). Velesile imajo v tujih državah veleposlanike, ki bivajo kot zastopniki svojih držav v prestolnicah, manjše države pa imajo poslanike. Večkrat pa povišajo poslaništvo v veleposlaništvo; s tem izkaže dotična država posebno spoštovanje tuji državi. V poslednjih letih se je to večkrat zgodilo. Veleposlanik in tudi poslanik mora biti od tuje vlade poverjen (poverline listinel). Navadno vpraša tuja država dotično državo, kamor pošlje svojega zastopnika, ali ji je osebo tega zastopnika všeč in ali ga sprejme v svojo državo. Zgodovina diplomacije pozna več primerov, ko so se izcimili ostri spori vprav zato, ko je kaka^ država odklonila tega in tega zastopnika tuje države. Uradna razlika med veleposlaništvom in poslaništvom je ta, da ima veleposlanik pravico pogajati se naravnost z državnim poglavarjem (kraljem, predsednikom republike), a poslanik sme razpravljati le z zunanjim ministrom. Veleposlanik in poslanik imata čin ministra in naslov eksce-lenca. Veleposlaništvo kake velike države pa seveda ne sestoji samo iz veleposlanika. Za njim pride na vrsto veleposlaniki svetnik, ki ga zastopa kot poslevodeči uradnik. Dalje je še dolga vrsta uradnikov, ki imajo kot legacijski svetniki ali atašeji svoje posebne posle. Mimo teh so še vojaški, mornariški in letalski atašeji, ki so večidel neposredno podrejeni samo veleposlaniku in imajo zelo samostojno postojanko. Vsi inozemski akreditirani, kar se pravi, poverjeni inozemski zastopniki skupaj tvorijo diplomatski zbor, na čigar čelu je kak doyen, ki na vseh uradnih prireditvah, kakor pri novoletnih sprejemih, nastopa kot besednik vseh inozemskih zastopnikov. Doyen je diplomatski čin, ki izvira še iz časa dunajskega kongresa in ki ga doseže Italijanski zunanji minister grof Ciano pri Hitlerja v novem državnem poslopja v Berlinu. Na desni Ribbentrop. Nemški topničarji pred Varšavo. tisti diplomat, ki pri dotičnl vladi najdelj biva, če ni ondi papeškega nuncija. Če pa Vatikan nima nobenega svojega zastopnika v kaki državi, kar se večkrat pripeti (tako je na primer v Angliji zakon iz 16. stoletja, ki prepoveduje bivanje papeževega zastopnika v državi) — pa velja zastopnik papeža kot najstarejši poslanik. Naloge veleposlanika — ali pa poslanika — so zelo raznovrstne in so brez dvoma tudi polne odgovornosti. Vse pomembnejše zadeve, ki se tičejo obeh drav, mora on obvladati. Zatorej postane kdo poslanik šele po daljšem diplomatskem službovanju. Če torej poročajo listi ali radio, da ima ta ali oni poslanik z zunanjim ministrom kak razgovor, že lahko vemo, da sta razmotrivala važne in bistvene zadeve. Kadar pa kak poslanik (ali veleposlanik) zahteva potne listine od države, pri kateri je poverjen, tedaj je to znamenje najostrejše politične napetosti. Takrat so pretrgani dotedanji politični stiki. V tem primeru pokličejo na posvet zastopnika kake tretje države, da posreduje mod obema državama, če je to še mogoče. Nadaljnja pogajanja preidejo od diplomacije v roke vojaških oblasti. Namesto pogajanj na diplomatskem parketu stopi vojna oblast. Saj vojna ni nič drugega kakor nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. O verskem življenju Estonske Estonska je konec 12. stoletja sprejela krščanstvo iz Nemčije in Danske. Škof Adalbert iz Rige se je zaoblubil, da bo spreobrnil Estonsko in sosednje dežele. V 13. stoletju je imela Estonska že 3 škofije. L. 14-36 so Danci prodali Estonsko nemškemu viteškemu redu, ki se je pod pametno upravo tega reda lepo razvijala. Ko je prodrl prdtestanti7fem v deželo, so bili 1. 1525 katoliški redi pregnani iz nje. Po 200 letni ruski vladi je postala Estonska 1. 1918 samostojna republika in protestantska vera jo postala državna vera. Dne 20. novembra 1925 se je izvršila ločitev vere od države. V času pq svetovni vojni se je zaradi izselitve večine Poljakov skrčilo število katoličanov na 2000. Torej je na Estonskem samo 0.2% katoličanov, 78.6% protestantov in 19% ruskih pravnslnv-cev. Katoličani so v župnijah: Reval, Narva, Dorpat in Vnlk. Od I. 1925 upravlja kntpliško cerkev na Estonskem poseben administrator, ki je neposredno podrejen sv. Stolici. Najhitrejša riba Kakor je neki ribogojec severnoamoriške-I ga mesta Seattle po dolgem raziskovanju dognal, je jas tog najhitrejša morska riba. Plava tako hitro, da doseže hitrost 40 km na uro in more s to naglico plavati več ur dolgo, ne da bi se utrudil. Izmed sladkovodnih rib pa je ščuka najbolj urna riba. Vendar se 7 ja-stogom ne more meriti-, ker doseže ščuka le hitrost 16 km nu uro. C I S TEK Saturnin: Na Stol Res sva medtem že dospela po travniku do lesenih senikov. Bilo jih je najmanj deset. Sedla sva poleg enega na pokošeno travnato strnišce, kjer je sonce že pregnalo roso. S posebnim užitkom in ob prijetni toploti jutranjega planinskega sonca sva použivala vsebino najinih nahrbtnikov. To so bile različne dobrote v trdem in tekočem stanju. Oba sva bila zelo dobre volje. Takega užitka pač že dolgo nisva imela. V tako lepi naravi, v planinah, na svežem zraku, ob jutranjem soncu, med ptičjim koncertom, na travnatem »stolu«, v katerem pojo murni, ko so kolena namesto mize, pa brez žlic, vilic in krožnikov pospravljati izdelke domače kuhinje ter najrazličnejše delikatesne dobrote — tega si vendar v Ljubljani ne moremo privoščiti, pa če tudi bi sli na streho nebotičnika. V tem prijetnem razpoloženju sva prisluhnila. Zaslišala sva drobno zvonjenje zvončka. Kje neki bi to bilo? Iz doline bi slišala le mogo&iozvo-njenje, ne pa nežni glas malega zvončka. Odkod nelji bi to bilo? Valzazorjeva koča je predaleč. Sicer pa o kaki kapeli pri tej koči še nisva slišala. Nisva mogla priti na jasno. »Morda pa ima kakšna krava na Zabreski planini tako močan zvonec,« se je pošalil Jože. Toda živinskih zvoncev nisva slišala. »Počakaj,« se je domislil Jože, »vrhu Rovt je itak planinska koča, kot se spomnim. Tam ima pastir svojo bajto in živina hlev. Morda 60 tam naredili kakšno kapelico. Če pa ne, bova vprašala pastirja, kaj je to.« Odpravila sva se naprej. Bilo je že nekoliko lažje. Nahrbtnika sta bila nekoliko olajšana, v želodcu se pa ne čuti teže, če ni prepoln. Po vijugasti stezi sva se vzdlgovala vedno više in više. Slrmo je bilo zares precej, kar v koleno bi se bil lahko ugriznil. Sonce je dobilo svojo moč, midva sva si začela brisati potno čelo. Saj nekoliko se znojiti je menda še zdravo. Hodila sva enakomerno in molče. Kar zavpije Jože: »Tonče, stoj! Poglej nazaj!« Takoj sem ee ustavil in skoraj prestrašen pogledal, kaj je. Videl sem Jožeta, ki je s stegnjeno roko kazal na — Bled. O srečne oči I Preko hriba se je lesketalo jezero. Bilo je kot lavica živega srebra. In tako blizu, da bi si v njem lahko roke umil. Otoka nisem videl, zakrival ga je Blejski grad na visoki pečini. »Celo čolne vidim na jezeru. Tri, štiri, pet jih je. Ali jih vidiš?« me je vprašal Jože. »Seveda jih. Toda pogled je prekrasen. Tako lepo in blizu se vidi jezerce, da bi ga človek kar zajel. O, Bled, ti ponos slovenske zemlje in biser gorenjskega kota. Naša narodna last si in dal Bog, da te ne bi nikdar izgubili.« »Da, da.« je prikimal Jože, «le škoda, da Bled tako hitro izgublja slovenski značaj. Čisto mednaroden je že. Če si na Bledu, skoraj ne veš, ali si sploh še na slovenski zemlji. Slišiš samo tujo govorico, toda nikjer ni ničesar, kar bi vpilo, da je Bled slovenski, da je last slovenskega naroda. Premalo damo mi na to, kar je naše. Nacionalni smo, a žalibog ne za to, kar je naše.« Tako je vzdihnil. Nisem ga hotel motiti v njegovi bolesti, ki sem jo v dno srca občutil tudi sam. Molče sva šla dalje. Bila sva že bolj proti vrhu Rovt, ko je naju spet presenetil zategnjen vrisk prav v bližini. Zagledala sva tedaj mladega fanta, ki je sede drčal z veliko hitrostjo po strmem travniku navzdol. Pomahal je nama z roko in drčal navzdol, kot bi se udiralo pod njim. Gledala sva za njim, kako ga je kar neslo po travi navzdol in ga ponekod precej privzdignilo od tal. Daleč pod nama se je na majhni ravnici pri grmovju ustavil. Vstal je, spet zavriskal, da je kar odmevalo, pograbil smrekove veje, na katerih je sedel in stekel po travniku na drugo strmo mesto. Sedel je spet na veje in se vriskajoč odpeljal naprej v dno Rovt. »To je pa res posrečeno,« jo hitel navdušeno Jože. »Škoda, ker se midva ne vračava po tej poti nazai.« sem pristavil. »Ti bi gotovo takoj poskusil to prevozno sredstvo!« »Brez dvoma! Zakaj pa ne? Tudi tebi bi pristajalo.« »O, seveda, samo tako hitro ne bi šlo. Radoveden sem, koliko časa bi se ti peljal sede v takem »vozičku«? Na dnu Rovt bi vsekakor jaz moral iskati po grmovju tvoje sestavne dele z nahrbtnikom vred Potem bi te posal v Nurnbeg, da te spet sestavijo, s pripombo, naj znani lijak dobro uporabijo.« Oba sva se smejala. Jože je dejal: »No, le norčuj sel Zdi se mi, da slutiš, da bi se s teboj kaj takega pripetilo. Sicer pa priznam, da zahteva tako »smučanje« svojo vajo in spretnost. Toda ti Gorenjci mi zares ugajajo. Korajžni in praktični ljudje so.« V takem j>ogovoru sva že pozabila na težave strme serpentinnste steze. Skozi leso sva prišla iz Rovt na planinski pašnik. Zaslišala sva prijetno cingljanje kravjih zvoncev. »To ti je simfonija narave,« sem vzkliknil. 2e sva zagledala na desni v bregu pasočo se čredo govedi, na levi pa pastirsko kočo s hlevom. »To je Zabreška planina. Na tej planini pase od junija do septembra pastir živino iz vasi Za-breznica, ne daleč od Žirovnice. Odtod ime »Zabreška« planina, je pojasnjeval Jože. I« koče je pravkar prišla pastirica. »Ali ni tukaj nekje kapelica?« sem vprašal. »O, seveda je. Še dve sta. Ena je tukaj zadaj za tem robom v gošči, kakih pet minut dale,« in je polazala proti vzhodu, »v njej mašujejo gospod Finžgar, ki imajo zraven svojo kočo ,Murko',« je razlagala žena, ko sva je prekinila: »To je naš slovenski pisatelj Franc Ksaverij Finžgar, ki je napisal toliko lepih povesti in dram. Kdo bi si mislil, da si je tukaj pripravil 6voj pokoj. Zaslužil si ga je. Lepo mora biti tam.« Pastirica je nadaljevala: »Druga kapela je pa takoj tukaj nad nami, kjer je tudi zvon. Bogo-slovci imajo gori kolonijo revnih otrok iz Ljubljane Gotovo ste slišali zvon?« »Seveda sva g* slišala in sva bila radovedna, kje neki je. Kje gre pa pot na Stol?« sva vpraševala naprej. »Kar tukaj naprej po tej poti. V dobrih dveh urah sta lahko že na vrhu.« Zahvalila sva se prijazni pastirici za pojasnilo in 6e poslovila. »Časa imava torej še na pretek, kaj ko bi si še ogledala taborjenje v planinah. To mora biti posebno zanimivo in romantično. Škoda bi bilo, če bi prezrla kaj takega,« sva modrovala in se dvignila po strmem pašniku v nakazani smeri. Že sva zagledala veliko lepo kočo z dvema verandama, in ko sva prišla še bliže, sva zaslišala petje: Povsod Boga... Sveta maša jo bila ravno proti koncu. Dečki, nekaj bogoslovcev in nekaj turistov je bilo zbranih okoli kapelice. Peli so ob 6preniljevanju violine, katero je igral bogoslovec. »To je pa nekaj edinstvenega, maša v tej lepi planinski prirodi. V planinah si itak bliže Bogu. In še take posebne orgle imajo. Res, nekaj lepega je to,« sem dejal Jožetu, ki je prikimal in ves zavzet gledal ter poslušal. Med petje se je mešalo še zvončkljanje kravjih zvoncev iz daljave. Povsem planinska harmonija. Po maši sva stopila med ljudi. Med turisti so bili tudi Hrvatje in neki gosjx>d je dejal, da ga niti slovesna služba božja v zagrebški katedrali ni tako ganila in pritegnila kvišku, kot ta 6kromna maša tu v planinah. Bogoslovec je nato nama na vprašanje razložil, da je tu kolonija mestne občine ljubljanske. Revni dečki iz Ljubljane taborijo tu ves mesoc. Koča je last nekega društva iz Ljubljane. Dovolil nama je, da si ogledava taborišče. Na izravnanem in ograjenem prostoru stoji šest šotorov. Štirje so veliki, dva sta majhna. Precej prostora je še praznega. Tam Imajo dečki napeto vrv za igranje odbojke. V sredi taborišča je iz kamnov zloženo veliko taborno ognjišče, okoli njega so sedeži. Tu se dečki zvečer ob taliornom ognju zabavajo. Na veliki skali ob strani taborišča je jambor t iepo, belo-modro zastaro, olizu njega tabla za objave in dnevni red. V ozadju taborišča sloji velik, do tri metre visok križ iz neobdelane smreke. Pogled na celotno taborišče je lep. Vse po skavtsko. »Tonče. veš kaj. Se mio dolg 8 metrov in pol in bo imel 34 sedežev. Na karoseriji bo varaždinski grb in napis »Kraljevsko in svobodno mesto Varaždin«. Avtobus bo izročil varaždinski občini zastopnik nemške organizacije za promet, občina pa bo ob tej priložnosti poklonila nemški organizaciji primerno darilo v hrvatski ornamentiki. * Porušila se jo koča pri Šibeniku in pokopala pod seboj družino. Preteklo noč okrog 11 se je podrla mala koča. Pod ruševinami je bile pokopanih pet Sabska kraljica«. Red A. — 8. okt., nedelja: »Prodana nevestu«. Izven. Znižane cene. — 9. okt., ponedeljek: Zaprto. Vsem, ki ljubijo duhovito salonsko komedijo. bo vprizoritev Scribeove komedije »Kozarec vode« dobrodošlo razvedrilo. Historično dejanje pokaže spletke na dvoru angleške kraljice Ane. Igrali bodo: Maria Vera, Na-blocka, Levarjeva, Levar, Jan, Brezigar in Pre-setnik. Režiser: prof. šest. Sobotna premiera bo za Premierski abonma. Opozarjamo na današnjo dijaško predstavo v operi. Vprizorili bodo opero hrvutske-ga skladaffelja Jakova Gotovca, »Ero z onega s v e t a«. K predstavi ima dostop tudi ostalo občinstvo. Cene so izredno znižane, od 16 din navzdol. Radio Ljubljana Petek, 6. oktobra: 11 Šolska ura: Kako smo taborili. — Razgovor učencev bežigrajske poskusne šole, vodi g. Miroslav Zor — 12 Po naših logih in gajih (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Slovanska glasba (radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: O konserviranju sočivja (ga. Brodarjeva) — 18.20 WaIdteufiovi valčki (plošče) — 18.40 Iz zgodovine gorenjskega železarstva (g. Av^. Kuhar) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Kotiček SPD: Gore v jeseni (g. prof. M. Lipovšek) — 19.40 Nac. ura — 20 Klavirski koncert ge. Ducy Temmel-Belec — 20.45 Pester spored radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 6. oktobra: Zagreb: 20 Dueti, 20.30 Klavir, 21 Harmonika in zbor — Bratislava: 19.35 Komorni koncert, 20.40 Igra — Sofija: 19 Verdijeva opera »Othelo« — Ankara: 20 Operna glasba, 20.50 Jazz — Beromiinster: 19.45 Orkestralni koncert, 21.25 Voiaška godba — Budimpešta: 19.25 Vojaška godba, 20.10 Klavir, 21 Ciganski orkester — Bukarešta: 19.45 Verdijev »Requiem«, 21.35 Lahka glasba — Horby-Stockholm: 20 Klavir in orkester, 20.40 Igra, 22.15 Orkestralni koncert — Trst-Milan: 17.15 Pianino, 19.25 Operetna glasba, 21 Igra, 22.30 Simfonična glasba — Rim-Bari: 20.30 Operetna glasba — Florenca: 20.50 Operna glasba — Oslo: 19.35 Harmonika, 22.15 Orkestralni koncert — Sottens: 20 Pisan spored, 21 Orkestralni koncert. Predavanja Frančiškanska prosveta v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da bo prirejala letoe prosvetne večere skupno s Prosvetno zvezo v frančiškanski dvorani vsak petek zvečer ob 8. Pri teh večerih W sodelovala tudi naša prosveta po svojih močeh. Članstvo opozarjamo na današnje prvo predavanje o beli Ljubljani, ki bo ob 8 zvečer, Sestanki F, O. Ljubljana - mesto. Pozivam vse člane na sestanek drevi ob 8 v Gospodarski zvezi. Na sporedu zanimivo predavanje proi, dr. Šarabona, fantovski orkester, petje in recitucije. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mir. Leustek, Reslje-va cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič - Tržaška cesta. 17 hercegovskih polj bi bilo treba izsušiti Potem bi Hercegovina dajala letno 8000 vagonov žita Mostar, 5. oktobra. Zdaj. ko je v Hercegovini rešeno vprašanje tobaka, prihaja na vrsto vprašanje melioracije 17 hercegovinskih polj, ki bi jih bilo treba urediti tako, da bi se odstranila možnost povodnji, ki redno nastopajo spomladi in v pozni jeseni, to je v času, ko se koruza sadi in ko dozoreva. Glavna polja, ki bi jih bilo treba urediti, so: Drinovačko-Imotsko polje Poljski 22 cm topovi na poti v zaledje. (7300 ha). Popovo polje (4600 ha), blato dolnje Neretve (5000 ha), Mostarsko blato (3500 ha) itd. Najgosteje naseljena kraja Hercegovine sta ljubuški in imotski okraj. V njih živi okrog 110.000 prebivalcev, ki potrebujejo za svojo prehrano letno okrog 3000 vagonov koruze. Ravno v njunem območju pa se razprostira Drinovačko-Imotsko polje, ki bi ga bilo treba najprej osušiti. Lani so že pričeli z deli, za katera je bilo odobrenih 1,100.000 din. Toda za ta denar so prevrtali le 300 m nekega hriba, skozi katerega naj bi se voda s pol ja odtekala v reko, s čemer bi bilo polje obvarovano pred povodnijo. Izvrtati pa je treba še 1350 m hriba. Ko je bil izčrpan kredit, so prenehali z delom. Danes daje hektar posejane zemlje v Hercegovini povprečno 800 kg žita, večinoma koruze, ako pa bi se vsa ta polja uredila, bi vsak hektar prinašal najmanj 1300 kg letno. Ker bi Hercegovina z melioracijo vseh polj, ki trpe vsako leto ob povodnji, pridobila ' 22.000 ha plodne zemlje, bi se donos žetve povečal letno za 5000 vagonov. V Hercegovini pa so tudi polja, ki rode dvakrat na leto (n. pr. Popovo polje.) Takšnih pol j je za okrog 5000 ha, kar bi povečalo letni donos žita za 700 vagonov. Po temeljiti melioraciji vseh od povodnji ogroženih polj bi Hercegovina dajala letno 8000 vagonov žita in bi ta količina z uvozom približno 1000 vagonov letno zadostovala za prehrano vsega hercegovinskega prebivalstva. Melioracija hercegovinskih polj bi veljala okrog 180,000.000 din. Po melioraciji bi se donos žita povečal letno za 5000 vagonov, kar predstavlja denarno vrednost 75—90 milij. din, Eo tem pač, kakor bi se cena koruzi gibala, »ve do tri žetve bi torej vrgle nazaj ves denar, ki bi bil vložen v melioracijo Uboga, skalnata Hercegovina nima mnogo zahtev in želja. Zahteva samo dvoje: da se ji tobak pravično plača in da se ji izsuše polja. v Savo zaradi prepirov v družini. Pogumna reševalca je številno občinstvo, ki se je zbralo na bregu Save, navdušeno pozdravljalo in jinja izrekalo svoje priznanje. * Logar ustrelil kmeta, ker je sekal drevo v tujem gozdu. Logar karlovških državnih gozdov Rudolf šepič je hodil po gozdu in naletel na kmeta Bučana in njegovo ženo, ko sta sekala drevo. Šepič je začel kmeta zmerjati, zakaj krade tuja drevesa, nakar mu je Bučan odgovoril, da ima dovoljenje od logarja Kitiča, da sme posekati nekaj dreves in da jih bo naknadno plačal gozdni upravi. Prišlo je do prepira, med katerim je logar Šepič iz razdalje 4m ustrelil kmeta, ki se je mrtev zgrudil na tla. šepič se je prijavil orožnikom z izjavo, da je Bučana ustrelil v samoobrambi, ker je Bučan navalil nanj s sekiro. Bučanova žena opisuje dogodek čisto drugače. Trdi, da je šepič, ko je zapazil njenega moža, takoj začel zmerjati z najgršimi besedami, nakar se je Bučan z ženo podal proti domu. Ker pa je pozabil suknjič, se je vrnil in šepič ga je ustrelil. Žena trdi, da Bučan ni imel sekire v rokah. Anekdota Kneza Metternicha je vprašala njegova mala nečakinja, kaj je prav za prav diplomat. Metternicb se je nekoliko zamislil, nato pa odgovoril: »Ljubo dete! Diplomat je človek, ki ima nalogo, da razplete politične zapletljaje, ki bi jih sploh ne bilo, če ne bi bilo diplomatov na tem čudnem svetu ...« Soareja v Afriki. »Momenti Se malo belega si dara na llcele ^ LJUBLJANA Najnovejša poročila Naša trgovina v Anglijo London, 5. okt. AA. Reuter: Britansko ministrstvo za informacije sporoča, da se v gotovih krogih govori, da bo jugoslov. zunanja trgovina z Veliko Britanijo pretrpela škodo zaradi sedanjega vojnega stanja v Evropi, le vesti so tendenciozne in brez vsake osnove ter slone na dveh predpostavkah. Na prvem mestu se govori, da Velika Britanija ne bo imela možnosti ohraniti svojo dosedanjo zun. trgovino. Dejansko pa je položaj čisto nasproten. Kakor je tudi sam Chamberlain z uradnega mesta izjavil, se Velika Britanija pripravlja na dolgo vojno. Z ozirom na to dejstvo se mora angleška zunanja trgovina ohraniti. Začasni zastoj v trgovini z Veliko Britanijo je treba pripisati izključno le prehodu iz mirnega v vojno stanje. Velika Britanija in njeni zavezniki bodo lahko preskrbovali Jugoslavijo z najpotrebnejšimi proizvodi. Na drugem mestu se govori, da trgovina z Veliko Britanijo po morju ni varna. Omenja se potopitev nevtralnih trgovskih ladij od strani nemških podmornic v Severnem morju. Tukaj pa je treba poudariti, da so te potopitve omejene le na Balti- škem morju, kamor je angleški vojni mornarici trenutno nemogoče zapluti. Na vseh drugih morjih pa so britanske vojne ladje že zavarovale svojo premoč in uspešno preprečujejo nemško podmorniško delavnost. Anglija je tudi tokrat uvedla sistem spremstva, ki se je tudi zdaj pokazalo prav tako učinkovito, kakor v pretekli vojni, in ta sistem se izpopolnjuje čedalje bolj. London, 5. oktobra. AA. Reuter. V Londonu se sedaj nahajajo gospodarski strokovnjaki, predstavniki raznih nevtralnih držav, ki razpravljajo o vprašanjih izvozne trgovino njihovih držav v zvezi z njihovimi odnosi v zvezi z Veliko Britanijo. Diplomatski urednik Reuterja pravi, da je najvažnejše vprašanje o katerem bodo razpravljali določitev novih ren z ozirom na to. da so se današnje oene popolnoma spremenile zaradi vojnih razmer. Nemška grožnja z neomejeno podmorniško vojno proti nevtralnim državam bo predstavljala neizbežno enega izmed najvažnejših predmetov na razpravi. Tetn gospodarskim strokovnjakom se bodo prihodnji teden pridružili tudi irski delegati. Vojna na morju London, 5. okt. AA. Reuter: Kapitan potopljene grške ladje »Diamantis«, po imenu Panagos, je dal danes intervju uredniku lista >Evening News« glede tega, da so angleška vojna letala in vojne ladje pregan jale podmornico, ki je izvršila potopitev njegove ladje. Ko je bila vsa posadka »Diamantisa« s kapitanom vred vkrcana na podmornico, brodolom-cem ni bilo dovoljeno, da bi gledali, kaj se dogaja. Slišali so tri strahovite strele in zdelo se jim je, kakor da so bili trije torpedi spuščeni na našo ladjo. Poveljnik podmornice je rekel, da je naša ladja potopljena: Panagos je nato nadaljeval: Nato smo slišali, kako so bila naglo zdana povelja. Čutili smo, da se podmornica potaplja. Nato mi jo poveljnik podmornice izjavil, da je bil prisiljen potopiti se s podmornico, da bi se umaknil pred angleškimi letali, ki so se pojavili. Pod vodo smo ostali tri ure in morda še več, preden smo se pojavili na gladini. Mi smo se tačas pojavili na površini in spet zginili pod vodo. V času vseh 26 ur, dokler smo se nahajali na podmornici, smo dobivali hrano Tedno kakor člani posadke podmornice. Hrana je bila dobra. Dali so nam tudi nemške cigarete. Ko je opisal, ko je podmornica izkrcala njegovo posadko ob irskem primorju, je kapitan končno dejal: Ko sem zapustil podmornico, mi je kapitan podal roko in rekel: Na svidenje in srečno. Ko smo se pa izkrcali, je komandant stal na stolpu podmornice in nam mahal z roko v pozdrav, nakar je podmornica spet odrinila na odprto morje. Moskva, 5. okt. A A. DNB: Izve se, da je bilo 12 angleških in pet švedskih ladij, katere so bile natovorjene s celulozo in rudami za Anglijo, zadržanih v Murmansku od strani sovjetskih oblasti. Sovjetske oblasti spravljajo ta ukrep v zvezo z dekretom dne 9. sept., s katerim je dobil komisar za trgovino pooblastilo, da prepove izvoz sovjetskega blaga v države, v katerih obstoje naredbe ali pa ukrepi, ki gredo v škodo sovjetske trgovine. London, 5. oktobra. AA. Štefani. Sporočajo, da je neka nemška podmornica potopila neko angleško ladjo, ki je imela 900 ton. Stockholm, 5. oktobra. AA. Štefani. Nemške pomorske enote so zaplenile in odpeljale v pristanišče Kiel 5 švedskih ladij, od katerih so tri plule v Holandijo, dve pa v Združene države. Anglija in Francija o mirovnih posredovanjih London, 5. oktobra. I« uradnega vira poročajo, da je angleška vlada ▼ sporazumu i francosko vlado sporočila italijanski vladi, da nima posredovanje la mir nobenega pomena, dokler nista iipolnjena dva najvažnejša predpogoja. Prvi predpogoj je vpostaviiev prejšnjega stanja na Poljskem, drogi predpogoj pa je prenehanje porabe sile za reševanje sporov t Evropi. Turki in velesile Moskva, 5. okt. b. Turški zunanji minister Saradzoglu je sprejel britanskega in francoskega veleposlanika v Moskvi ter jima zagotovil, da Turčija ne bo sklenila s Sovjetsko Rusijo nobenega pakta, ki bi bil v nasprotju s sporazumom med Turčijo ter Veliko Britanijo in Francijo. V Romuniji ne verujejo v mir Bukarešta, 5. oktobra, b. Na nemško mirovno ofenzivo gledajo v Romuniji zelo skeptično. Za malo verjetno smatrajo, da bi se mogla sedanja na-sprotstva obeh taborov kakor koli zgladiti. Zaradi tega so v Bukarešti mnenja, da sedanji čas ni primeren za mirovne napore. Delavci in vlada v Angliji London, 5. oktobra. A A. Reuter. Chamberlain je v prisotnosti ministra za delo in podtajnika za ministra za vojno preskrbo sprejel delegacijo Trade Uniona. Sprejem je bil v zvezi s stališčem gibanja Trade Uniona glede izvedbe programa narodne obrambe. V imenu delegacije je razložil sir VValter Citrin in poudaril željo svoje organizacije, da doprinese svoj delež v narodnih naporih za vodenje vojne. Govornik je poudaril potrebo, da se zagotovi popolno sodelovanje med posameznimi zainteresiranimi ministrstvi in samo organizacijo. Chamberlain je poudaril od svoje strani vladno željo, da se doseže čimbolj popoln sporazum in sodelovanje med vlado in delavsko organizacijo Trade Union. Prevzel je tudi nalogo, da bo skušal ustreči vsem zahtevam te organizacije. Francosko vo|no poročilo Pariz, 5. okt. AA. Havas: Poročilo vrhovnega poveljstva 5. oktobra zvečer se glasi: Zatišje na vsem bojišču. Obojestranska aktivnost izvidniških elementov na raznih točkah bojišča. Nemško poročilo Berlin, 5. oktobra. AA. DNB. Meseca septembra je nemška protiletalska obramba ter nemško letalstvo zbilo 72 sovražnih letal in sicer 27 angleških ter 45 francoskih. Indija in vojska na zapadli London, 5. oktobra, lj. Iz Indije prihajajo poročila o zasedanju indijskega kongresa, na katerem je ponovno prišla do izraza solidarnost Indije z Anglijo. Gandhi je bil ob tej priliki sprejel pri guvernerju, kateremu je izjavil, da sedaj ne misli na osvoboditev Indije, ker je svoboda tolikih narodov v nevarnosti. Dejal je tudi: >Zdi se, da Hitler ne pozna druge besede kot »sila«. — Kongres je obsodil nemški napad na Poljsko in sprejel sklep, da so vse sile Indije Angliji na raz- polago v njenem sedanjem naporu proti uveljav-Ijenju groženj in sile v mednarodnem življenju. Tokio, 5. okt. Tukajšnji listi poročajo, da so v Bombayu indski delavci vprizorili veliko demonstracijo, v kateri so nosili napise, ki protestirajo zoper namere Anglije, da bi se poslale na zapad indske čete. V Tokiu pravijo, da je v vsej Indiji pokret zoper to, da bi bila Indija zapletena v vojsko in da ta pokret vodi indska nacionalistična stranka, čije vodja je znan prijatelj komunizma. V Tokio ne dvomijo o tem, da je protiangle-ški. pokret v Indiji zaneten od ruskih Sovjetov. Drobne novice Washington, 5. oktobra. A A. Havas. Roose-velt je proglasil 11. oktober za dati Pulavskega, to jo v čast poljskega generala Kazimira Pulavskega, ki se je z Amerikanci boril v vojni za neodvisnost in padel pred Savanunah. Rim, 5. oktobra. A A. Štefani: Iz Benetk poročajo: Od 13. do 16. t. m. se bo vršil prvi nacionalni kongres za razvoj tehniško industrijske izobrazbe. V okviru kongresa bo tudi razstava poučnih filmov. Ta razstava bo imela mednarodni značaj. Udeležile se je bodo po dosedanjih prijavah razen Italije tudi Nemčija, Češka, Madžarska, Švedska in južnoafriška unija. Rim, 5. okt. AA. Štefani: V notranjosti Ana-tolije so odkrili več ležišč nafte v globini 500 metrov. Riga, 5. okt. b. Oddelek posebne Hitlerjeve osebne garde, ki se je doslej boril pred Varšavo, je s Hitlerjevim odlokom premeščen v Prago. Državni protektor von Neurath je tej gardi priredil posebno svečan sprejem. Berlin, 5. okt. AA. DNB: Angleško letalsko ministrstvo je večkrat trdilo, da so angleška letala metala v noči med 2. in 3. oktobrom letake nad Potsdamom in Berlinom. Poveljnik nemškega letalstva izjavlja, da niti v imenovani noči, niti v drugih nočeh niso sovražna letala letela nad omenjenima mestoma ter zato tudi niso mogla metati letakov. Berlin, 5. oktobra. AA. DNB: Iz Moskve poročajo: Tu se širijo glasovi, da bo sovjetska vlada v kratkem imenovala novega poslanika v Rimu, in sicer Gorelkina, dosedanjega višjega uradnika v komisarialu za zunanje zadeve. V sredo 4. oktobra zvečer je nenadoma umrl upokojeni poštni ravnatelj g. dr. Anton Vagaja, komu je bilo podeljeno še sveto poslednje olje. Htida živčna bolezen, za katero je že dalj časa bolehal, je bila vzrok, da je z aprilom letošnjega leta stopil v pokoj. Rajni dr. Vagaja se je rodil v Trstu, kjer je bil njegov oče višji poštni kontrolor. Po končanih juridičnih študijah in ko je bil promoviran za doktorja prava, je leta 1906 stopil v poštno službo kot konceptni praktikant pri tržaškem poštnem ravnateljstvu, kjer je služboval do prevrata. V tem času je napredoval do komisarja oziroma nadkomisarja. Ob prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je z vso vnemo in bogatim znanjem sodeloval pri organizaciji novega poštnega ravnateljstva. V svojstvu inšpektorja mu je bilo za časa zasedbe Koroške zaupano zastopstvo poštne uprave v Celovcu. Ko je biio zasedeno Prekmurje in so Italijani deloma izpraznili zasedeno ozemlje, je pokojni dr. Vagaja prevzemal od italijanskih oziroma madžarskih uprav pošte, ki so nam spet pripadle. Nato je bil deset let nadsvetnik in tudi pomočnik poštnega ravnatelja do 31. avgusta 1935, k

čuti zveza s celoto. Nobeno vprašanje ne pušča avtor na pol poti. V uvodu govori o prodoru evolucijske teorije ter omenja njen razvoj. V prvem deln obravnava pisatelj pet dokazov za evolucijo ter kritično oce- njuje njihovo vrednost (morfološki dokaz, temeljni biogenetski zakon, rudimenti, dokaz iz rastlinske in živalsko geografije, dokaz iz paleontologije) ter pride končno do rezultata: evolucijska teorija jo samo domneva, hipoteza. V drugem delu razlikuje pisatelj vzroke evolucijo. Tu se srečamo najprej i darvvinizmom ali teorijo naravnega izbiranja, ter takoj poda tudi kritiko Darwinovih domnev. Prav tako razlaga in kritizira lamarckizem, mutacionizem ter ostale mehanične teorije, ki jih vse muči obupna nemoč. V tretjem delu razpravlja avtor o postanku človeka s podnaslovi: opica in človek, evropski praljudje (neandertalsc, pračlovek iz Piltdowna, beidelberški pračlovek), azijski praljudje (pithe-canthropus in sinnafhropus); afriški praljudje (o!doway, kanjera itd.), ter ugotavlja, da so bili praljudje razumna bitja. V četrtem delu obravnava vprašanje duha človekovega, .ki na vsak način izključuje živalsko poreklo. V potem — zadnjem — delu pa se peča pisatelj z najbolj zanimivimi vprašanji: človek in živa bitja v luči evolucijskega ustvarjanja in poli filetizma; govori o notranjih faktorjih, ki so edina rešitev evolucije, o embrionalnem razvoju, o veri in evoluciji, o etičnem razkrajanju mehaničnih evolucijskih teorij, ter končno o darvviniza-ciji in »j>oopičju< pri Hrvatih, kjer polemizira z »Leksikonom zdravja«, s šolskimi knjigami Pet-koviča, Tomiča in Erdeljanoviča ter dostavlja: »Kar je najslabše, je pa to, da ti učbeniki nosijo potrdilo Glavnega prosvetnega sazeval« ter se vprašuje: »Ali imajo naše šole nalogo, da vzgajajo ljudi ali opičje gangstere?« Knjiga, ki ima tudi cerkveni imprimatur, se naroča pri založbi »Logos« v Zagrebu ter stane broš. 60 din, vez. 70 din, kar je malo, v primeri z obširnostjo, temeljitostjo in aktualnostjo katoliškega gledanja na najvažnejše človeško vprašanje: Odkod sem? Ali bi ne bilo morda primerno, da nekaj podobnega, toda pisano še bolj poljudno, izda nekoč tudi Mohorjeva družba? To vprašanje je samo mimogrede. Dr. J. Revija jugoslovanskih grafikov Šport Zagrebška prosvetna centrala Združenja jugoslovanskih grafikov izdaja že od leta 1936, zopet ponovno svoj strokovni tromesečnik »Grafička revija«, ki prinaša poleg umetniških reprodukcij tudi strokovno tvarino o tehničnem razvoju grafične stroke. Revija je znana širom naše države in prinaša razprave v srbohrvaščini in slovenščini. Lansko leto smo imeli priliko videti tudi jubilejni izvod, katerega je izdala ljubljanska zveza ob proslavi 70 letnega jubileja grafične organizacije. Svečane proslave, ki so spremljale ta visoki jubilej so našle tedaj v vsej javnosti globoko razumevanje za grafično prosveto. Na palači »Doma Grafikov« so viseli prapori in ponoči razsvetljeni grafični emblem, je spominjal tudi na delo akademskega slikarja J. Jurkoviča. Vse to je bilo vidno znamenje ugleda tiska, te najplemeni-tejše pridobitve novega veka. Letos v maju je izdal tudi beograjski prosvetni odbor svoj karakteristični izvod revije, ki objavlja tamkajšnji razvoj grafike in statističnih podatkov. Belgrajsko revijo krasi lepa barvna priloga »Študija glave«, umetniško delo slikarja Borivoja Stevanoviča, ki je nedavno izdal tudi knjigo. Reprodukcijo oljnatega originala je izvršila »Državna štamparija« v Belgradu. Naslednji izvod »Grafičke revije št. II-1939 \e oskrbel zagrebški prosvetni odbor v zvezi z lito-kemi-■ grafskim klubom. Naslovna stran je zelo precizno podana in predstavlja grafične umetnike v silhu-etnih podobah pri njihovem delu. Središče naslovne strani krasi lep grafični grb z besedilom »Saša Loquuntur« reprezentativni osnutek J. Bold-židarja. Vsebina te zagrebške revije je nad vse zanimiva. Predstavlja nam tehnično plat grafične umetnosti in industrije v naši državi. Lito-kemi-grafska stroka je oni činitelj, brez katerega si ne moremo danes predstavljati nobene knjige ali ilustracije, ki obstoja v kulturnem življenju človeka. Lajiik si ne more predstavljati, koliko truda in spretnosti tiči v grafičnih zavodih predno pride v svet knjiga ali revija. Postopki sami zahtevajo veliko izkušenj. Grafični zavod »Tipografija« je prispeval v reviji barvno reprodukcijo od akva-relnega originala. V živih barvah so nam predočeni risarski postopki in plastične barvne skale. Besedilo »Grafične revije« je izpolnjeno s članki, ki 60 zgodovinskega, znanstvenega in tehničnega značaja. Tu najdemo članek o razvoju reprodukcije in lesoreza, ki ga obširno opisuje Rudolf Schlick. On podaja snov iz egipčanske dobe in se opira na kulturni razvoj azijskih narodov. K temu je dodan bakrorez iz 14. stoletja, ki izraža mnogo umetniške rutine. Na 63. strani je objavljen dober tehnični članek Ivana Kovačiča, kemigrafa iz Ljubljane, o »Analitični kemiji v grafični stroki«. Tu vidimo prikazano znanstveno vedo o splošni kemiji, ki je velikega pomena v grafični stroki. Sama snov je d,obro poaana in kaže, da ima pisatelj odlični strokovni elan, ki krasi to grafično literaturo. Končno je posvetil savez tudi nekaj vrstic v spomin pokojnemu tehničnemu ravnatelju Vladimirju Rožankowskemu. Sirom naše države je bil znan ta plemeniti mož, ki si je pridobil na polju grafične umetnosti nepozabnih zaslug. Karakteristične osnutke za naslovno stran revije so napravili tudi naslednji zagrebški kvalificirani grafiki: Zlato Spevan, Milovan Kraker, Jo-eip Morkv« in Artur Skufei. Iz njihovih del veje iniciativni duh moderne plastika, ki daje globok umetniški čut. In na tej točki si ustvarjajo oni 6vojo narodno vsebino. Jugoslovanski prosvetni odbori v V6eh podružnicah grafičnega združenja se trudijo, da bi čim popolnejše usposobili svoje članstvo v tehničnem pogledu. Zato odhajajo sposobnejši v inozemstvo na grafične akademije, da bi si izpopolnili znanje in zavzeli smeri 6odobne grafične umetnosti. Njih trud ni bil zastonj in stvaritelji stopajo na plan. Oni živijo, ustvarjajo, gradijo in se dogradili vse ono, kar je združeno z znanostjo in umetnostjo, Izjava Z ozirom na govorice izvestnih krogov, da se imain za uspešno izvajanje vloge »Sulamit« v »Sab-ski kraljici« zahvaliti predvsem gospe Boccherini, izjavljam resnici na ljubo, da je moj učitelj za 6olopetje že tretje leto gospod Julij Betetto in le njegovemu vestnemu in skrbnemu pedagoškemu delu je pripisovati moj uspešen razvoj in seveda tudi moj uspeh v »Sabski kraljici«. Ljubljana, 5. okt. 1939, Heybal Valerija. Naša atleta Klinar in Mikič sta zasedla prvi dve mesti v deseteroboju V sredo je bil končan drugi del olimpijskega deseteroboja na letošnjih balkanskih igrah v Atenah; obenem pa je bila to največja zmaga kar jih je doslej dosegel kateri jugoslovanski atlet na balkanskih igrah. Kajti naš vsestranski atlet Klinar, je zasedel prvo mesto z 5620 točkami, na drugo mesto pa se je plasiral tudi jugoslovanski reprezentant Mikič s 5537 točkami. To je brez dvoma tak uspeh, da ga prav lahko imenujemo senzacija, saj je prvi dan vodil Grk Leksas pred obema našima Poleg tega pa je treba pomisliti, da je olimpijski deseteroboj najtežje tekmovanje ne le v lahki atletiki, temveč v športu sploh, kajti altet mora pokazati v desetih disciplinah visoko stopnjo športne sposobnosti ter mora biti izredno vztrajen in seveda vsestranski športnik, če hoče doseči v tem mnogoboju kake rezultate, kaj šele zmago na tako važnih tekmah in v tako hudi konkurenci kakor so ravno balkanske igre. Zmage naših dveh odličnih atletov se vsi športniki v Jugoslaviji zelo veselimo ter jima čestitamo na velikem uspehu, zlasti pa našemu vsestranskemu in še veliko obetajočemu mlademu atletu Klinarju. ki je celo zasedel prvo mesto in ob svojem prvem nastopu postal balkanski prvak. Rezultati Klinarja v deseteroboju so: tek na 100 m 12, skok v daljavo 618 cm, met krogle 12.28 m, skok v višino 160 cm. tek na 400 m 52.1, tek na 1(0 m zapreke 18.6, met diska 32.08, skok s palico 310 cm. met kopja 41 m, tek na 1500 m 4:46.2. S temi rezultati je Klinar dosegel 5620 točk. Mikič pa je dosegel naslednje rezultate: 100 m 12.1, skok v daljavo 623 cm, met krogle 12.12 m, skok v višino 170 cm, 400 m 53.5, 110 m zapreke 17.7, disk 34.75, palica 280 cm kopje 41.02 m, 1500 m 5:10.3. Dosegel je 5537 točk.' Tretja sta bila Grk Leksas in Romun Ma-ješčuk s 5208 točkami, peti Turek Melih 4940 točk. šesti Romun 4602 točke. V teku na 3000 m preko naravnih ovir je zmagal Metkopulos (Grčija) 9:436. 2. Maura-postulos (Grčija) 9:57.2, 3. Kotnik (Jugoslavija) 9:57.2, Cristea (Romunija) 10:02, 6. Schmiederer (Jugoslavija). Tekmovanje se nadaljuje v soboto po določenem programu. Prvi dan X. balkanskih iger Atene ,1. okt. Balkanske igre so se pričele! Atleti pripravljeni tekajo v hotelu sem ter tja, avtomobili švigajo po mestu, vse izgleda tako nekam praznično Ln v pričakovanju nekaj veličastnega. »Iti bo treba,« pravijo naši Kranjci. Avtomobili se pripravljajo za odhod. Pol 3 je bila ura, ko smo se vstavili pred garderobami nad vse veličastnega Stadiona. Veliko vpitje in zvoki godbe so dali slutiti, da mora biti začetek vsak trenutek. Slika, ki jo dobiš ob pogledu na to veliko delo, je nepopisna. Prvi dan ni bil stadion popolnoma zaseden, toda kljub temu je zadonelo iz 50.000 grl, ko je vstopil v stadion grški kralj Jurij II. v družbi kraljice in prestolonaslednika. Še pred njim pa je prišel predsednik grške vlade Metaxas z ostalimi člani in neštetimi uglednimi osebami. Točno ob 3 60 zadonele sirene in izpod velikega slavoloka nad vhodom so prikorakali zastopniki vseh balkanskih narodov z Bolgari na čelu, za njim pa Romuni, Turki, Jugoslovani in kot poslednji Grki. Po defileju so se zvrstili v areni. Sirene so zopet najavile nov dogodek. Priteklo je 5 tekačev, med njimi tudi naš zastopnik Košir, ki so iz Akropole prinesli olimpijski ogenj. Z njim so prižgali na sredi arene žaro kot simbol, ki bo svetil vse do konca X. balkanskih iger. Sledil je pozdrav posameznim narodom in godba je zaigrala himne. Po ogledu stadiona je imel predsednik grške vlade Metatas pozdravni nagovor, nakar je otvoril tekmovanje in oficielno X. balkanske igre grški kralj Jurij II. Po vsem tem smo se končno znašli v pravih balkanskih igrah, v borbi, ki bo pokazala in odločala o moči lahkoatletov iz celega Balkana. Kot prva disciplina je bil predtek na 100 m. V finale smo dobili dva naša zastopnika Klinga in Stevanoviča. Najbolj je bil usoden ta predtek za Grka, ki sta izpadla, eden z rezultatom 12.00 Sprejem pri grškem kralju Athčnes, 2. oktobra. Današnji dan imenujejo atleti — dan počitka. Bil je namreč brez večjih dogodkov — če ne upoštevamo sprejem pri kralju, ki je bil danes ob 11 dopoldne v slikarski akademiji. Je to namreč veličastna palača, polna slikarskih umetnij in drugih lepot. Tja smo se pripeljali s taksiji, kjer so bili že zbrani poslaniki vseh balkanskih držav, grški ministrski predsednik Metaxas in številne druge ugledne osebe. Takoj smo bili povabljeni v slavnostno dvorano, ki daje veličasten pogled. Krasne slike okoli in okoli nudijo človeku tako, kar mu ne more nuditi nobena druga umetnost. Zavzeli smo mesta v ložah. Pred nami so bili že zbrani atleti Grčije in Turčije. Malo po 11 se začujejo zvoki grške himne, ki dajo slutiti prihod kralja. In resi Grški kralj Jurij II. prihaja v spremstvu prestolonaslednika, za njim pa predsednik grške vlade Metaxas v spremstvu poslanikov Jugoslavije, Turčije, Bolgarije, Romunije in Grčije. Jugoslovansko lahkoatletsko zvezo je zastopal podpredsednik dr. Mlinarič. Predsednik grške vlade Metaxas je otvoril sejo, pozdravil kralja in imel pri tem daljši nagovor. Sledili so mu govorniki vseh balkanskih držav, med njimi tudi dr. Mlinarič. Po končanih govorih je grški kralj Jurij II. ob sviranju grške himne zapustil umetnostno dvorano. Tudi mi smo se poslovili in kmalu smo se znašli zopet v hotelu »Acropol«. Kolikor mogoče hitro se je vsak potrudil, da je prišel čimprej do kosila. Cul si vseskozi klice »grigoka — grigoka« (hitro, hitro), kajti to je edina beseda, ki jo mogočo pozna vsak naš »kolonist«. Kliub temu, da izgleda hrana obilna in fina. našim — zlasti Slovencem kar nič ne prija. Nihče se ne počuti tako, kot bi bilo treba, zlasti slabo vpliva na vse voda, kar se nam je že zelo poznalo pri prvem dnevu tekmovanja. Najslabše se počuti Goršek. ki se danes kar posti, dočim se naš .rist Skušek vsako jutro hrani z ovsenimi kosmiči, ki si jih kar sam pripravi. Ce je treba, mu tudi Zmago pomaga, medtem ko jih jaz občudujem. (Vsi trije smo namreč v skupni sobi.) Današnji popoldan pa so atleti porabili za trening. Vsi so kar v dobri formi in upajmo na znatno zboljšanje stanja v prihodnjih dneh. Veliko zanimanje vlada že za jutrišnji desetoboj in met kladiva. Naš Klinar niti spati ne more, tako »nestrpen« je že. Zastopal nas bo namreč skupno z Mikičem v desetoboju. Tudi ing. Stepišnik je kar najbolj pripravljen, da se privošči jugoslovanskega rekorda v »leteči krogli« ali metu kladiva. Imel bo seveda prav hudega nasprotnika v Biro-iu (Romunija), ki se je od Celovca že mnogo popravil. Tudi Goič se bo moral »junaško« boriti. Proti večeru pa so nas avtobusi odpeljali v Pirej, kamor smo bili povabljeni od ministra mesta g. Michela. ki nas je peljal na teraso — lachting Cluba. Kot otvoritev so bile seveda go-vorance, toda zaključek je bil drugačen. Obložena miza jedač in pijač, da kar ne veš, kje bi prijel... Končno je moralo biti tudi tega konec! Tik pred odhodom pa je našega atleta Klinarja doletela neljuba nesreča, ki bi lahko postala pri malo večji smoli, zelo resna! Ko je šel malo okrog avtomobila, mu je nenadoma zmanjkalo tal in padel je skoraj 3 metre globoko, od koder se je valil še kakih 15 m in končno nekje »srečno obvisel«. Posledice so bile male praske, toda hujše kar je, so bolečine, ki jih čuti po telesu. Zato nas skrbi, da ne bi mogoče fo jutri imelo kakih posledic pri deseteroboju. Po ugotovitvi dejanskega stanja ni trajalo dolgo, ko smo se zopet znašli pri večerji, ki je »oficielno« zaključila današnji dan. Danes je bilo freba s sprehodom malo počakati, kajti do pol 10 je bilo mesto v temi zaradi zračnega napada — seveda poskusnega. »Močno fčst«, — tako pravijo Ribničani, so svetili reflektorji in iskali »letečih sovražnikov«, ki se jim pa žal ni posrečilo, da bi jih našli, kajti »hangerji so malo predaleč«! sekund in drugi z rezultatom 12.2. Omenim naj še, da je na tem mestu tekališče nekoliko dvignjeno in, da je pihal močan profiveter. V prvem predteku je zmagal Turek Muzaffer B. z rezultatom 11.5 pred Jugoslovanom Klingom 11.6 in Romunom Koraku 11.7. V drugem predteku je pritekel kot prvi Jugoslovan Stevanovič s časom 11.7, drugi je bil Anton Kristea (Romunija) 11.8 in tretji Melih (Turčija) 11.9. Zadnji Grk je kot že omenjeno dosegel čas 12.2. Istočasno se je vršil tudi skok v višino, ki ie za nas izpadel obupno. Dosegli nismo niti ene točke (lansko leto 1. in 3. mesto = 6 točk). Najbolj se je pokazala odsotnost Martinija. ki se nahaja pri vojakih. Zastopala sta nas oba mlada atleta Bratovž in Lazarevič: slednji je skakal odlično in prišel med šestoriro tistih, ki so preskočili 180 cm. Zal je imel 1 popravo, zaradi katere je moral na 5. mesto. Naš drugi zastopnik Bratovž je skakal brez sprinteric. kajti edine, ki jih je imel, so se mu pokvarile. Tako je preskočil z muko komaj 175 cm. Zmagal je Grk Lekatsas (180) pred Turkom Poulatom 180. ki sta se skoraj pol ure borila za prvo mesto, kajti imela sta enako število poprav. Tretji je bil Grk Pantazis (180), nato Jost Ceza (Romunija) 180. Kot peti se je plasiral Jugoslovan Lazarevič. Po tej disciplini je bilo stanje točk: Grčija 6, Turčija 3. Romunija 1. Izredno dramatičen je bil tek na 800 m, za katerega ni nihče mislil, da bosta pred nami oba Grka. Za naše tekače je to tekališče naravnost obupno. Ima namreč izredno kratke in ostre ovinke ter dolgo ravnino. Temu primerni so tudi rezultati; tekališče je dolgo točno 400m. Goršek je imel zunanjo progo in je imel takoj obilo dela, predno se je prerinil v ospredje. Vodil je Turek Maksud pred Goršekom in Grkoin Stratakosem. Do 400 m je bil kot zadnji Naber-nik, ki se je pri 500 m prerinil malo v ospredje, docim je bilo ostalo vse pri starem do 600 m, ko je vodil Goršek le za trenotek in že je bil na vodstvu Grk Stratakos, ki si ga je znal obdržati do konca. Tik pred ciljem pa sta se prerinila pred Ooršeka še Grk Glenis in Turek Maksud; slednjega se je Goršek zadnji hip otresel. Stratakos je dosegel čas 2:00,0, Glenis 2:00,4 in Goršek 2:00,5; četrti — Turek Maksud se je s časom 2:01,6 plasiral pred Jugoslovana Nabernika. Navdušenje množice je bilo nepopisno. Grmelo je, kot da bi streljali iz topov. Stanje točk se je za nas ponovno poslabšalo, kot bi bilo pričakovati: Grčija 13, Turčija 4. Jugoslavija 2, Romunija 1. Našo prvo zmago, ki je bila ta dan obenem edina, smo zabeležili v metu krogle. Naš stari ru-tiner Kovačevič si je osvojil z metom 14.66 m prvo mesto in postavil nov balkanski rekord. Drugi je bil Romun Schulleri 14.44, tretji Grk Ste-fanakis 14.29. Naš drugi zastopnik dr. Narančič žal z metom 13.25 ni prišel v finale. Stanje točk: Grčija 15, Jugoslavija 6, Turčija 5 in Romunija 4. V finalnem teku na 100 m je tik pred ciljem pobegnil in zmagal Turek Muzafer 11.5 pred Klingom 11.5 in Stevanovičem 11.6. Četrti je bil zop«t Turek Melih 11.7 in kot zadnja Romuna Koraku in Anton Kristea. Stanje: Grčija 15, Jugoslavija 11, Turčija 10, Romunija -. Ena najbolj zanimivih disciplin je bil tek na 10.000 m. Naravnost »kruta« je bila borba med Romunom Ninu Kristeom, ki je pred 1 tednom postavil nov romunski rekord s časom 32:12 in Grkom Ragazosem, lanskim zmagovalcem v maratonskem teku. 7000 m je vodil Kristea pred Ragazosem, ki je taktično tekel naravnost odlično, tako, da je bil Kristea prisiljen, da ostane vse skozi na vodstvu. Naša Kvas in Krajcar sta pri 2000 m zaostala za 100 m. skupno z Grkom Kiria-kidisem, obema Turkoma in enim Romunom. Razdalja se je seveda vse skozi povečavala, tako, da je bil Kvas po 4500 m zaostal že za 1 rundo. 3000 m pred ciljem pa se situacija mahoma spremeni. Grk Ragazos v silovitem finisu prehiti Dinu Kristea in dohaja močno zaostalega Grka Kiriakidosa, ki ga kmalu tudi dohiti, tako, da sta se sedaj skupno, vedno bolj in bolj oddaljevala od Kristea. Ko je Ragazos, kot prvi pretekel cilj, je navdušenje množice doseglo tak obseg kot pri teku na 800 m. Cas prvega je 32:53.8; Dinu Kristea je kot drugi dosegel čas 33:39,0, tretji Ku-riaxidos 33:50,8, četrti je bil Turek s časom 35:19,6 in peti Jugoslovan Kvas 36:20,5. Edino kar nam je pri tem teku manjkalo, sta bila imena Krevs in Bručan; če bi imela ta dva, potem bi bilo vsekakor stanje malo drugačno. Stanje točk po tem teku: Grčija 21, Turčija in Jugoslavija 11, Romunija 7. Naš drugi nepričakovani poraz je bila štafeta 4X400 m. Naša štafeta je v postavi Despot— Gaberšek — Markovič — Skušek dosegla s časom 3:33,1 skoro 9 sekund slabši čas od rekorda, ki je bil skoraj v isti postavi dosežen v Celovcu pred 2 mesecema. Najboljša tekača štafete sta bila Markovič in Skušek. Popolnoma pa je odpovedal Gaberšek, ki ima prav gotovo na vesti ta poraz. Zmagali so Grki s časom 3:31,8 pred Turki 3:32,3 in Jugoslovani 3:33,1. Kot zadnji so pritekli Romuni. Tako je bilo končno stanje prvega dje naslednje: Grčija 25, Turčija 14, Jugoslavija f3, Romunija 8. Toda v6e to nam ni vzelo poguma in upajmo, da bomo v prihodnjih dneh častno dosegli drugo mesto! Na svidenje! Bo—jan. Slavija : Moste Ob 10.15 bo na igrišču Jadrana derby-tekma II. razreda za točke. Oba kluba zavzemata v tem razredu važno mesto in bo tekma zelo zanimiva. Kot predtek-ma bodo ob 9.15 igrali do seda) še nepremagljivi ju-moji SK Slavijo proti hermežanski juniorski enajstorici. Ti mladi igralci Slavije še letos niso izgubili nobene bitke, ampak so nedavno porazili Reko z 7:0 in Svobodo s 3:1; res posne»r.anja vrednol Vsi, ki ljubite lep nogomet, vabljeni. Vstopnina nizka. SK Slavija. Danes, v petek, ob 20 važen sestanek vseh nogometašev v lokalu. Važno zaradi nedeljskih tekem. — Opozarjam gg. načejiike jun. in I. moštva, da določijo postavo samo iz igralcev, ki imajo plačano članarino. Igralce pa opozariam, da takoj poravnajo zaostalo članarino ter tako omogočijo klubu, da si nabavi novo potrebno opremo, saj veste, da smo dvisni samo od svoje pomoči Vsi sigurno in točno! Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije (službeno): Vse kolesarske podzveze in klube obveščamo, da se bo letošnje gorsko državno prvenstvo za A-katego-rijo vršilo v nedeljo, dne 15 oktobra, na progi Rude— Pliešivica v dolžini 10 kilometrov. Start bo točno ob 10 dopoldne v Rudah pri km 1. Cilj bo na Plješivici pri km. 10. Prijave sprejema do vključno 14. oktobra zvezni tajnik Otmar Ferrari, Zagreb, Vukovičeva 3. — Ickma bo ob vsakem vremenu. Btsr. 229. >flLOVEWBC<, dn« & oktobr* 185& Strta g 11 Vinko Kukovec | Celje, 9. oktobra. Danes ob pol 2 popoldne je zatistiil na »rojem domu na Lavi št. 7 pri Celju svoje trudn« oči stavbni podjetnik in tesarski mojster g. Vinko Ku-kovec. Vest o nenadni smrti priljubljenega javne-ga delavca se je hitro razširila po Celju in mnogi niso mogli verjeti, da je smrt pobrala tega vrlega moža, katerega smo še pred tednom videli veselega kakor je vedno bil, na celjskih ulicah, Pokojni se je rodil 23. decembra 1870 pri Sv. Tomažu v Slov. goricah. S trdim delom na kmečki grudi si je utrdil značaj. Od doma je šel že z 19. letom. Ko pa je odslužil vojaščino, je šel v Gradec, kjer ja dovrlil obrtno lolo Nato j* naatopil prakso na Dunaiju, Budimpešti. Zagrebu i« v Sarajevu. V Celje je prišel 1. 1903. S svojo marljivostjo se je čez tri leta osamosvojil kot tesarski mojster in stavbenik. Leta 1910 se i« poročil • hčerko okoliškega župana Fazarinca, a kateri j« imel pet otrok. S pridno družico «i je uatvaril družinsko srečo, z marljivostjo pa je dvignil na Lavi pri Celju ugledno podjetje: lesno trgovino, tesarsko in stavbeno podjetje, L. 1923 mu je smrt iztrgala iz družine dobro ženo, tako da se )e moral sam posvetiti vzgoji svojih otrok. Kljub temu, da ie Imel mnogo dela doma, je pokojni Vinko Ku-kovec mnogo javno deloval, saj je bil od 1. 19^ do 1931 podžupan okoliške občine Cel|e, od leta 1931 do 1935, to je do komasacije okoliške občine z mestno občino celjsko, pa Župan okoliške občine. Nadalje pa je bil član mestnega sveta v Celju. Kot župan okoliške občine je mnogo storil za njan napredek, zlasti je mnogo pažnje posvetil javnemu delu. Bil je predsednik Slovenskega obrtnega društva v Celju, ki ga je izvolilo zaradi njegovega vnetega delovanja za častnega člana. Mnogo je deloval tudi pri okrajnem celiekem odboru, kjer je bil dolgo let podpredaednik. Nadalje je deloval kot odbornik Zveze obrnih društev dravske banovine. Bil jc član upravnega sveta Celjske posojilnice itd. Za svoje požrtvovalno delo je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Vinko Kukovec je bil značajen in blag mož. Ni uspel zaradi strankarske protekdje temveč zaradi svoje možatosti in nastopa. Bil je dolgoletni naročnik »Slovenca« in »Slovenskega doma«. Nje-[ov brat je minister v pokoju in odvetnik dr. Ve-Koslav Kukovec. Pokojnik zapušča sina Slavka in hčerki Marico in Zlato. Na zadnji poti bomo spremili blagega pokojnika v soboto ob pol 4 iz hiše žalosti Na LaVi 7, na pokopališče v Celju. Na) bo pokojniku ohranjen časten spomin! Hudo prizadetim svojcem naše globoko sožalje. £ ,.Krvaveče očetovo srce" (Zdravniška anekdota.) Kirurg Beutler je bil prav tako boga? kakor' skop. Nekoč mu je zbolela njegova edina hči zaradi vnetja slepiča — in kar pač malo-kateri zdravnik stori — je oče operiral svojega lastnega otroka. Operacija se je posrečila. Drugi dan so prišli znanci, prijatelji in sorodniki vprašat, kako ie kaj z bolnico. Skoraj vsak pa je vprašal kirurga: »Ali ni krvavelo vaše očetovsko srce, ko ste imeli svojega lastnega btroka pod nožem?« ' ^Odgovor ni bil nič prijazen: »Neumno vprašanje] Operacija je operacija! Urežeš, vzameš ven, zašiješ, pa pika!« Tudi brat zdravnika je prišel: »Ah ti ni srce krvavelo...« , Ves divji ga je prekinil kirurg: »Zdaj sem ,a že do peta sit'teh vaših trapastih vprašan j Jaj me vendar že skoraj štirideset let poznaš! Sem mislil, da me poznaš že do dna.< Tedaj se je brat nasmehnil, rekoč: »Daj, da do konca povem! Saj vprav zato, ker te tako dobro in že štirideset let poznam, sem te hotel vprašati: Ali ti ni krvavelo srce, ko si moral hčerko iz tako bogate hiše zastonj operirati?« Eskimi „so odkrili pošto" To so dognali uradniki arktičnih pokrajin, ki opravljajo službo patrulje. Prej so si Eskimi redkokdaj pisali pisma in je bilo pismo v tistih krajih zares veliko čudo. Zdaj pa zmeraj bolj pogosto prihaja pošta v družine Eskimov. Poštni parnik »Nascopie«, na primer, ki se vsako leto ustavlja na obalah Grenlandske in otokov in sprejema in odda ja pošto, je zmeraj bolj priljubljen. Da si prej Eskimi niso dopisovali, je bil vzrok ta, da se pismeni znaki evropskih besed kar niso mogli prilagoditi je- S t/* \ J* t ~ V v ^ u > a, ■ '■>• MObis Y strelskih jarkih pred Varšavo. Že tisočletja jedo vojaki homis hoteli ves komis navoziti iz domačih krajev, >le Preskrba kake armade z živili je bila mimo strateškega udejstvovanja v vseh dobah najnujnejša skrb poveljnikov, in ker je kruh poglavitni del človeške prehrane, so zlasti preskrbi s kruhom posvečali vojaški krogi zmeraj največjo pozornost. Pri nas je zaradi vozečih, iz kraja v kraj premikajočih se poljskih peka-rij glede na to vse v najlepšem redu. Tudi naš sedanji komis, vojaški kruh, ki ga pečejo po načinu dolgoletnih preizkušenj, je jako tečen, redilen in okusen. Egiptovski mumijskl kruh V muzejih je videti staroegiptovskl mu-mijski kruh, ki je skoraj črn, jako trd, pre-kviašen in je torej pravi komis. Težko si moremo dandanes misliti, da so imeli že pred štiri tisoč leti faraonovi vojščaki na svojih pohodih v Sirijo in Sudan komis — kot železno podlago — v svojih »telečnjakih«. Grki in nato rimske legije pa glede na kruh svojih prednikov niso posnemali. To vojaštvo je prejemalo kar žito, tci so ga mleli z ročnimi mlini ali pa so ga mečkali med dvema kamnoma. Moki so primešali vode in so imeli nekakšne pečence mlince. V srednjem veku se niso dosti zmenili za vojaški kruh, in zlasti najemniki so rajši izropali do-tično ozemlje, kamor so prišli, in so se tako prehranjevali. Napoleonovo načelo Vojaški kruh »komis« so šele v novejši dobi uvedli v Franciji in sicer po Louvoisu, duhovitem vojnem ministru Ludviku XVI. Nekoliko kasneje je tudi pruska armada dobila svoj komis in sicer v dobi cesarja Friderika Viljema I. Friderik Veliki je posvečal preskrbi z vojaškim kruhom tako pozornost, da si je s tem večkrat škodoval na vojaških pohodih. Iz moke, ki jo je prevažal s seboj, so v poljskih pekarijah sproti pekli kruh, pekarije pa so se morale oskrbovati z moko. iz posebnih skladišč, od katerih niso smele biti oddaljene več kot po pet do šest pohodov. Premikanje čet je ta stroga ureditev zaradi peke kruha jako ovirala, toda v tistih časih se armade itak niso naglo gibale, vojaki pa so'Te redno prejemali svoj komis. Napoleon je začel izvajati načelo, ki je še zdaj v veljavi, da se mora kruh peči čim bliže armade. Uvedel je skupine vojakov-pekov, ki ki jih je vpoklical iz vrst pekov. Toda to se ni obneslo. Preden so sezidali peči za peko kruha, je bilo vojaštvo že naprej, in kruh so morali voziti za četami, tako da le ni bil svež. Ker so se napoleonske armade sploh jako brezobzirno preživljale s tem. kar so dobile v do-tični deželi, ki so jo zasedle, je imelo prebivalstvo dolžnost, da je tudi s kruhom oskrbovalo Napoleonovo armado. Največ so bile te armade preskrbljene s prepečencem, ki je bil na pohodih njih poglavitna prehrana Ta zanikr-nost v preživljanju vojaštva pa se je na pohodu v Rusijo bridko maščevala. Obratno napako je zagrešila nprava pruske armade v vojni 1. 1866. Ker niso mogli kriti krušnih potreb v sovražnikovi deželi, so ziku Eskimov. Njih besede so postale v teh črkah predolge in preveč okorne. Zdaj pa imajo Eskimi iz vzhodnih arktičnih pokrajin posebno pisavo v zlogih. Ta pisava sestoji iz 60 fonetičnih znakov, ki so prilagojeni zahtevam njihovega jezika. misleč, da bo novo prometno sredstvo, železnica, dovolj urna za tako preskrbovanje. Ker so pa pošiljali kruh iz takih oddaljenih pokrajin na bojišče, je bil že zdavnaj izprijen, preden so ga vojaki dobili. Napake iz 1. 1866 tudi niso bile odstranjene v začetku vojne I. 1870, dokler se ni potem ta krušna zadeva tako uredila, da so voine pekarne uporabljale mline v sovražnikovi deželi. »Vsakdanji kruh« tako skromnega japonskega vojaka je bil med vojno v Mandžuriji samo riž, ki so si ga na najpreprostejši način vojuki sami pripravljali. — Ruski _ vojaki, _ ki so so izkazali kot izvrstni pekovski mojstri v rusko-tur.ški vojni, so si svoj komis pekli kar v jamah, ki so jih naglo izkopali. V balkanski vojni so si turške čete same pekle svoj tako imenovani arabski kruh tako, da so devali redko testo na kovinske plošče in jih dajali na ogenj. Ta urno spečeni kruh pa ni zadoščal za prehrano, in tako so turški vojaki dobivali mnogo prepečenca. KeT pa niso imeli vode, da bi ga bili mogli razmočiii, so se jim od žvečenja vnele zobrne in ustne dupline, tako da sploh niso mogli več jesti. V prejšnjih časih, ko je imela le vsaka kmečka hiša svojo kruS- no peč, si ie tudi vojaštvo laže peklo kruh. Zato je tem bolj važno, da imajo sedanje mili jonske armade tako odlično prirejene posebn< poljske pekarne. Iz Julijske Krajine Goriška deželna uprava. Odbor gorlSke deželni uprave je imel v sredo 27. septembra sejo, kateri je prvič prisostvoval novi goriški prefekt dr. Ca-vani. Na dnevnem redu je bila dolga vrela »adev, ki se tičejo občinskih uprav v deželi. Svojevrstno idravljenje »oslovskega kalija«. — Neki tržaški letalec ima sedemmesečnega sinčka, ki ga je več kot mesec dni mučil tako zvani »oslov-aki kašelj«. Za zdravljenje te sitne otro&ke bolezni zdravniki zelo toplo priporočajo spremembo zraka. Brihtni Tržačan je prišel na izvirno misel: najel si je civilno letalo in je z njim z goriškega letališča odpeljal kafiljajočega otročiča v zračne viiave. Po 45 minutah je bil zdravilni zlet, ki je dosegel višino 2000 m, končan. Mali potnik je med poletom sladko zaspal. Ko je stroj pristal, se je prebudil in se je ves srečen smehljal očetu in številni družbi, ki ga je pričakovala. V koliko je sicer velika, vendar nagla sprememba zraka malčku pomagala k ozdravljenju, ne vemo, vsekakor Je pa najbrl dosegel višinsko prvenstvo. Težko, da je bil pred njim že kak 7 ine«ečni otrok z letalom nad 2000 metrov visoko v zraku. še vedno žrtve vojnega streliva. Pred dnevi so našli nepremišljeni, za vsakdanji kruh se boreči mladeniči v pobočju strašnega Sv. Gabrijela zasuto, vendar dobro ohranjeno ka-verno, v kateri je bila še lepa zaloga raznih granat. Pričeli so iih spravljati in prazniti. Pri tem nevarnem del u se je pripetila huda nesreča. Granata je eksplodirala in hudo raz-mesarila 21 letnega Franca Štruklja iz Oze-ljana pri Šempasu, njegovega tovariša Košuto je pa močno ranila. Štruklja so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnil. Naj mu bo Bog milostljivl — Sv. Gabrijel, »škabrijel« kot mu pravi ljudstvo, je pravcati rudnik za revne in brezposelne. Že skoraj 20 let iščejo, kopljejo in vrtajo po njegovih re-brih in kakor aa še ni dovolj napojen z gorko človeško krvjo, zahteva večino novih mladih žrtev, vrndar se ga ljudje ne boje. Mnogim daje kruha, mnogim je res rudnik, čeprav grozen. In glej strahoto! še ni izčrpan ta rudnik svetovne vojne, že žari sij novega krvavega klanja preko gora, novi rudniki se madijo. gr- ^troiki kotiček SLON SAMBO (75) Z dvema javkajočima fantoma je bradač slednjič pristal na kopnem. »Molčita, ali pa vaju na-klestim!« je zarolinel. Pred trgovino z oblačili so se ustavili. — >Zdaj dobiva drugačno obleko in bova Arabca!« je veselo vzkliknil Jan. Pri tem sta pozabila na žalost zafaefi Samba, ki se je tako malo zanimal zanju. (76) V novih oblekah sta Sla dalje. Njun spremljevalec je stopil k svojemu prijatelju, ki je imel osla, in se je začel pogovarjati z njim. A glej! — kaj je bilo to? »Tik-tik-tik!« je osel svaril s kopitcem. To sta fanta razumela. »Zbežita, ker vama preti nesreča! Pojdita skozi mala vrata in se skrijta za skalo,« je osel svetoval in Filip in Jan sta ga urno slu šala. Pierre L'Ermite: 31 Ljubezen - soprog ali Bog? It francoščine i dovoljenjem avtorja Oba zakonca sta kot ponavadi odšla v salon, kjer si ie Gilbert prižgal cigareto in odprl najzanimivejša pisma. Nato je naglo odšel na sodišče, bodisi, da je tam res imel opravka, ali pa je hotel le Luciji dati čimprej priliko, da prečita župnikovo pismo. Ko je Lucija ostala sama, je pismo vprašujoče pogledala. Prav dobro je vedela, od koga je. Kaj se dogaja? Kaj zopet spletkari njen soprog? Očitno je Gilbert dal gospodu Pauletu oficielno dovoljenje, ker bi se sicer ne upal pisati. .. Dovoljenje? A prav gotovo še mnogo vec! Njen soprog ga je gotovo pritegnil v svojo priskutno igro, kot kakega aduta. Lttcija gleda okoli sebe in odpre vrata, da se uveri, ali je Gilbert res odšel. Nato pa se USCfl gt Koliko intrig se spleta okoli nje! Kako rad bi jo soprog spravil v svoje mreže. Bolj ko razmišlja, bolj se ji zdi očito Gilbertovo posredovanje. . Včasih se pojavi v izčrpanili možganih moč razumevanja, ki preseneča. Dejal bi tedaj, da prodira duša brez običajnih posredovalcev naravnost no dno duše bližnjega. Enako se jt1 dogajalo v Luciji. Z nezmanjšano ostrostjo še vedno misli na svoio bol. Zdaj čita bolestno v soprogovih na-črtih: šel je obiskat župnika Pauleta. Zakaj ne? 7, njo se je še vse drugače igrali Najprej je duhovnika izgnal iz svojega doma, sedaj ga je v svojem interesu povabil nazaj, da bi pomiril njo in uspaval njeno bolest z uspavanko, i/ katere se je nekoč toliko norčeval. Gilbert se nikoli ne pomišl ja storiti teira, kar ie v njegovem interesu. Kajti tedaj, ko bo Lucija pomirjena, bo zopet prišla ▼ njegovo oblast. Misel na duhovnika, ki ga smatra za pomočnika svojega soproga, se ji tako zastudi, da naglo raztrga ovitek Ni si vzela niti toliko časa, da bi ga odprla. Njegova vsebina ji bo dala jasen vpogled v trenutni položaj. Toda, bo li imela kako korist, če bo pre-čitala to pismo? Že vnaprej dobro ve, kaj vsebuje. Treba ji bojevati le nove boje. Boriti se bo morala proti novim dokazom. Morala se bo odločiti. Da. čemu naj ga čita? Zadosti ji je vsega! Srce ji je polno bolesti! In ta župnik ji sedaj med vrsticami... Ali ji vsaj on ne more dati mirul Ah, miru! Lucija gleda okoli sebe s strmečimi očmi. Mir? Nikjer ga nima, ne podnevi, ne ponoči. Žile ji razbijajo v sencih, kot da ji hočejo počiti. Zdi se ji, da prežijo ogleduhi nanjo od vseh strani. Gilbert je dal tozadevna navodila služkinjam, hišniku, zdravnikom in celo župniku. Postal je nekakšna Nessusova tunika (nesreča, ki se je ne moremo otresti). Ker jo je prevaral in jo vara še sedaj, naj jo vendar puste vsaj pri miru, on in vsi ostali! Dovolj! Ne more več prenašati tega žaljivega sočustvovanja v očeh svojih prijateljic. V razkošnem salonou vije uboga Lucija roke: »Od nikogar ne potrebujem sočutja! Zdaj sanjam le še o enem: da bi kmalu v miru umrla.« Onega večera se je Gilbert zaman sukal okoli svoje žene, da bi si pridobil njeno zaupanje in zvedel, kako je reagirala na prejeto pismo, od katerega se je nadejal veliko dobrega. Toda preveč ni maral siliti vanjo, da bi se ne izdal Njegova žena je postala zid, za kaferim je bilo nekaj skritega. A kaj vendar? Koliko moč ima molk! Lucijina molčečnost draži soproga do blaznosti. Zdaj je prišel on na vrsto, da si zastavi vpfašanje: Kaj bo jutri? Kako se bo vse to končalo? 32. poglavje. Dva rini kasneje, proti tretji uri popoldne. Moči jo zapuščajo bolj in bolj. Po cele ure presedi s knjigo v roki v salonu. Spalnice in soprogove delovne sobe se izogiblje zaradi ne-všečnih spominov, ki se ji vzbujajo ob pogledu na nju. V salonu pa, ki je dostopen vsem, je varna pred njimi. Soprog je ravnokar odšel. Pri odhodu jo je hotel poljubiti. Lucija pa ga jc potisnila od sebe: »Prihranite mi to komedijo!« »Ali ljuba moja!«... »Prosim vas! Motite se..a Gilbert je popustil. Z očmi strmečimi na razvaline svoje sreče ždi v priljubljenem svojem kotičku. Po obedu je naročila: »Sprejeti ne maram nikogar, absolutno nikogar.« Zdaj sedi že celo uro tako in sanja. Naenkrat zabrni skozi tihotno stanovanje zvonček v predsobi, nato se oglasi še karijon na vratih. Toda namesto dveh, treh vsakdanjih fraz, s katerimi jc sobarica doslej odpravila vse obiskovalce, začuje Lucija pogovor. Kaj se dogaja? Vrata v salon se hrupno odpro. .Mlada žena zavpije... Visoka postava /upnika Pauleta se je pojavila na pragu jiredsobe. »Vi? Vi ste!« »Da, draga Lucija, jaz sem. Ker mi niste odgovorili, setn prišel osebno po odgovor.« »Odgovor?« s Lucija stopi korak nazaj, tako da ostane med njo in duhovnikom miza, ter upre sovražno oči vanj. »Ali me ne poznate več?« »O, da, poznam vas.« »Saj ste prejeli moje pismo?« »Vaše pismo? Tam leži!« S prstom pokaže Lucija na raztrgani plav-kasti ovitek. »Ali ga nisfc prečitala?« »Nc! čemu? Soprog vam ga Je narekoval. Mojega moža prihajate branit!« »Nisem prišel branit vašega moža, ampak vas rešit! Jaz scin dobri pastir, ki pozna in ljubi vse svoje ovčice! Ena, katero sem posebno ljubil, je pred dvema letoma izginila. Prišel sem pogledat, kaj se je z njo zgodilo.« »To veste prav tako dobro kot jaz sama!« »Vem, da preživljate težko preizkušnjo Zato sem mislil, dn je prišla pioja ura.« »Torej ste se videli z mojim soprogom?« vzklikne Lucija. »Da.« »Ali vas je on poslal?« »Toliko stvari bi se rad z vami pomenil!' »Čemu?« »Da bi vas spomnil na Njega, ki je rekel .Pridite k meni vsi, ki ste potrebni tolažbe'« Lucija zmaje z rameni: »Stara pesem!« »Ubogo dete! Tako daleč ste že?« »Da, tako daleč sem.« Župnik Paulet se usede, strt od tega pri znanja. Tiho zamrmra sam zase: »Glej, kaj je napravil iz nje, ki smo m' jo zaupali.« Lucija se sarkastično zasmeje: »Konec je zvezd!« »Toda ne! še so zvezde, le vedno jih n vidimo.« »Kaj mi to mar?« __ Župnik Paulet gleda Lucijo. Išče, ne da b našel. Njene oči zro jekleno mrzlo vanj, njen nos jc postal špičast, usta trpka. »Glej, kaj je napravil iz moje drage Lucije!« Ker čuti, da bi bilo vsako nadaljno prigo-varjanje odveč, in d« njegova prisotnost le teži ubogo bitje, ki je s svojimi živci pri kraju, se dvigne, da bi odšel. Barntana Kamnik sprejme takoj 4-5 diplomiranih inženirjev-kemičarjev ki morajo biti rojeni naši državljani. Prednost imajo neoženjeni in oni, ki so odslužili vojaški rok ali pa so istega oproščeni. V službo sprejeti kandiduti bodo imeli 70 do 00 din dnevno. Po uspešni službi bi se predložili za stalne državne civilne ali vojaške (inženir-poročnik) nameščence z mesečno plačo. Podrobna pojasnila daje barutana Kamnik. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Mali oglasi T malih o* lan I h velja vsaka beseda 1 din; fenltovanlskl •rlasl t din. Debelo tiskane naslovne besed« sc računajo dvojno. Najmanjši snesek ta mali osla* IS din. . Hali •Klasi m plačujejo takoj pri naročila. • Pri ajtlatlh reklamnega tnačaja se računa enokolonaka, I mm visoka petltna vrstica po 1 din. • Za pismene odgovora sleda malih oclasov treba prlloiltl snamko. Automofor Motorno kolo do 200 ccm, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe poslati : Grilc, Novo mesto. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric, svak, gospod Alojzij Breceljnik sedlarski mojster v četrtek, 5. oktobra, po kratkem trpljenju mirno umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 7. oktobra ob 2 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne- 5. oktobra 1939. Jožefa Breceljnik, soproga; Anton, sin; Slavica, hčerka in ostalo sorodstvo. + Potrti in v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobrosrčna in iskreno ljubljena mama, tetka in svakinja, gospa Marija Rakun roj. Žonfar v sredo, 4. oktobra ob pol osmih zjutraj po dolgem holehanju, previdena s tolažili svete vere, v 56. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek. 6. oktobra ob pol enajstih na farno pokopališče v Rečici ob Savinji. Rajnko priporočamo v molitev in blag spomin. Št. Janž, dne 4. oktobra 1039. Globoko užaloščeni otroci: Franc, Ivan, sinova, Ana, Marija, hčerki. g >,"■", t.. . Umrl je po dolgi, mukapolni bolezni gospod Karel Gorišek učitelj v pokoju T sredo, 4. oktobra, večkrat previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 6. oktobra ob 4 popoldne izpred mrliške reže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, dne 5. oktobra 1939. f I * I • v v • Službe iscejo Starejša kuharica žeti službo v župnlšču. Brezplačno, samo dober postopek. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15988. Samostojna kuharica ln gospodinja, želi službo v boljši manjši družini, najraje pa v župnlšču. -Naslov v podružn. »SI.« v Celju. Absolventka nižje gimnazije ln trgov, tečja prosi primerne zaposlitve. Gre tudi na deželo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nada« št. 16.690. (a ilužbodebe Krojaškega pomočnika za veliko delo, sprejme krojaški salon »Moda«, Ljubljana, Resljeva 8. Krojače dobro izvežbane v moški ln damski konfekciji, in več krojačic, takoj sprejme Gorlčar, Sv. Potra c. št. 29. Denar Hranilne knjižice 3°/o obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40. ODDAJO: Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospodični takoj. V bližini pivovarne »Union«. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 159S9. II Živali n Nemške kratkodlake ptižacje 15 mesecev stare, dresl-rane, lz prvovrstnega legla - prodam. Štular Ivan, lovski čuvaj Vrhnika, Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod dr. Anton Vagaja direktor pošte, telegrafa in telefona v pokoju, odlikovan z redom so. Save 111. stopnje. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 6. oktobra 1939 ob treh popoldne iz hiše žalosti, Gorupova ulica št. 20, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. oktobra 1939. Globoko žalujoči: Elza, soproga; Vera, Tonček in Marjan, otroci; Ivan, Elizabeta in Franc, brata in sestra, ter ostalo sorodstvo. Procfamo I čebulo, krompir, zelje v glavah ln Jabolka dobavlja Josip Lah, Oslu-ševcl pri Ptuju. Sadni mlin dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 16008. « Poceni prodam veliko hladilno pripravo za žganje kuhati, navadna okna, gumi-cev s pum-po za vino, razne kotle, razne steklenice, mreža za vrt. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Poceni« št. 15990. Staro železo medenino, baker ln cink kupuje po najvišjih dnevnih cenah Franc Belič, pri Rupena Lutz, Ljubljana VII. (k Staro železo ln druge kovine plačuje po najvišjih cenab Fr. Stupica, železnina LJubljana, Gosposvetska 1 Čitajte in širite »Slovenca«! štev. 2427. RAZPIS Občina Radovljica razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska Izobrazba: višji tečajni izpit. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o obč. usi: je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uslužbenec bo moral položiti kavcijo 5000 din. Prosilci s prakso imajo prednost. Občina Radovljica, dne 4. oktobra 1939. OTOMANE kauče, naslanjače vseh vrst dobavlja najceneje »OBNOVA« P. NOVAK, Jurčičeva 8. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš nad vse ljubljeni oče, brat, svak in stric, gospod Vinko Kukovec stavbni podjetnik in tesarski mojster danes ob dveh popoldne po kratki bolezni za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 7. oktobra ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Lava štev. 7, na okoliško pokopališče. Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 9. oktobra ob pol sedmih zjutraj v farni cerkvi v Celju. Celje, dne 5. oktobra 1939. Globoko žalujoči otroci: Slaoko, Marica in Zlatka. Za Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani: Jože Kramarič Vdajate!j: inž. Jože Ssdja Urednik: Viktor Cenčic felov. 229. »SLOVENEC«, dne 6. oktobra 1989. Sinus T f DUBIJ4N4 ^f^r^nton^Vagajaj V sredo 4 oktobra zvečer je nenadoma umrl upokojeni poštni ravnatelj g. dr. Anton Vagaja, komu je bilo podeljeno še sveto poslednje oije. Huda živčna bolezen, za katero je že dalj časa bolehal, je bila vzrok, da je z aprilom letošnjega leta stopil v pokoj. , Rajni dr. Vagaja se je rodil v Trstu kjer je bil njegov oče višji poštni kontrolor. Po končanih juridičnih študijah in ko je bil .promoviran za doktorja prava, je leta 1906 stopil v poštno službo kot konceptni praktikant pri tržaškem postnem ravnateljstvu, kjer je služboval do prevrata. V tem Času je napredoval do komisarja oziroma nadkomlsarja. Ob prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je z vso vnemo in bogatim znanjem sodeloval pri organizaciji novega poštnega ravnateljstva. V svojstvu inšpektorja mu je bilo za časa zasedbe Koroške zaupano zastopstvo poštne uprave v Celovcu. Ko je bilo zasedeno Prekmurje in so Italijani deloma izpraznili zasedeno ozemlje, je pokojni dr. Vagaja prevzemal od italijanskih oziroma madžarskih uprav pošte, ki so nam spet pri; padle. Nato je bil deset let nadsvetnlk in tudi pomočnik poštnega ravnatelja do 31. avgusta 1935, ko je bil imenovan za poštnega ravnatelja. Naporna in odgovorna služba zadnjih let je njegovo zdravje močno izpodkopala, saj si v svoji službi skoro nikdar nI privoščil potrebnega počitka. Skrb za redno opravljanje sluzfbe in za potrebe usluž-benstva na njegovem področju ga je priklepa a na urad. V svoji službi je bil rajni dr. Vagaja skrajno nepristranski, marljiv in veslen, do uslužbencev pa vljuden in korekten. Bil je tudi veren krščanski mož. Rajni dr. Vagaja zapušča soprogo gospo Elzo, hčerko Vero in sina Tončka ter Marjana. Pogreb . . n , i i . t rt__J.. _ kl!w S«.. bo v petek 0. oktobra ob S popoldne iz hiše ža'-lostl, Gorupova ul. 20 na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim našo globoko sožaljel «— Pri lenivostl črev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita na* ravna »Franz-Joselova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35._ 1 I. prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani, velja novi Ljubljani. Predaval bo univ. prof. dr. Franc Štele o tvarini, ki mora zanimati slehernega Ljubljančana. Za uvod bo recitacija iz Cankarjevih zbranih spisov, odloimek, ki se nanaša na ljubljansko mesto. Nato pa bo predavatelj opisal, kako se je razvijala v zadnjih letih Ljubljana in kako 6e bo razvijala v bodočih letih, Nihče ne more tajiti, da je bil tukaj storjen ogromen korak k napredku naše prestolnice. Tudi vemo, da ie veliki mojster univ. prof. Franc Plečnik tisti, ki obnavlja, snuje in podaija smernice razvoju naše matuške, ki naj bo prava prestolnica slovenske banovine. Tudi vemo, da je prav 6edanja občinska uprava tista sila, katera je izvršila že toliko Plečnikovih osnutkov in načrtov. Ljubljančani, pokažimo z veliko udeležbo, da nam je pri srcu bodočnost in umetniško lice naše bele Ljubljane. Predprodaja V6topnio v Prosvetni zvezi, Miklošičeva ce6ta 7, zvečer pa od pol 8 do 8 pri blagajni ob vhodu v frančiškansko dvorano. Sedeži 3, in 2 din ter 1 din za dijake in članice ter člane FO in DK, ki se izkažejo z znakom ali z izkaznico, 1 Prosvetno društvo za mesto Ljubljana. Tem potom obveščamo svoje člane in članice, kakor tudi Člane in članice krožkov in odsekov, da bodo v bodoči jeseneki-zimski sezoni skupna predavanja vsak petek ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Člani in članice, ki se izkažejo z društvenim, od-sekovim alf krožkovfm znakom ali z izkaznico, plačajo samo 1 din. Opozarjamo na današnje prvo skupno predavanje ob 8 zvečer v franč. dvorani. I Praznik sv. Terezike Deteta Jezusa ln obletnico blagoslovitve cerkve na Kodeljevem obhajamo v nedeljo, dne 8. oktobra. Na predvečer bo, če bo lepo vreme, rimska procesija. Na praznik dopoldne bo ob pol 9 govor, nato slovesna sv. maša. Poje mešani zbor » spreni-ljevanjem orkestra. Popoldne od 2—3 ura molitve za mir, nato govor, pete litanije in blagoslov. Po blagoslovu bo v kinodvorani slavnostna akademija. Vsto|> je brezplačen, vendar pa je treba imeti vstopnico, ki se dobi v pisarni ravnateljstva. Vabimo častilce sv. Terezike Deteta Jezusa, da se udeležijo našega žegnanja. 1 Električne instalacije v zavodn za strojništvo ln na vsenčili&ki knjižnici so bile oddane. Oboje je prevzelo podjetje inž. Milač iz Ljubljane. Instalacije v Zavodu zu strojništvo so bile odane za 70.000 din, instalacije v vseučiliški knjižnici pa za 191.000 din. 1 Dojenčkom plenic in jopic, bosim obutve, golim in raztrganim toplega oblačila in obuvala ter v veselje malo igračk: pod tem geslom in za te potrebe bodo zbirale požrtvovalne žene vseh stanov in naša visokošolska mladina darove za severno mejo v soboto in nedeljo, 7. in 8. t. m. na mestnih križiščih v postavljene košare. Denarne darove za defektno deco in socialne potrebe bodo pa sprejemale v nabiralnike. Upamo, da se bo tudi to pot odzvalo zlato srce bele Ljubljane. 1 Spored prosvetnih večerov, ki bodo vsak petek ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani, je sledeč: V petek, 6. oktobra, predava o novi Ljubljani vseuč. prol. dr. Franc Štele. Nato sledijo predavanja: dr. Ivan Grafenauer: 130 let rojstva Matija Majer Ziljskega; 20. oktobra ravnatelj Vinko Zor: Slovenci pri sv. očetu Piju XII; 27. oktobra, pred praznikom Kristusa Kralja, g. I. Martelanc, ravnatelj: Letošnji kongres Kristusa Kralja v Ljubljani v besedi in sliki; 3. novembra: Viktorijan Demšar, spi- ritnal, o »vojih vtisih na svetovni razstavi v Newyorku; 10. novembra se bomo spomnili 400 letnice Sv. gore pri Gorici, o čemer bo predaval g. dr. Ivo Česuik; 17. novembra nas bo obiskal g. Viktor Zakrajšek, generalni vikar iz Skoj)lja, ki bo predaval o življenju naših rojakov na jugu države; 24. novembra predava Tr. S. Finžgar, odlični poznavalec našega ljudstva: Naš kmet, njegov jezik, narodnost in država; 15. decembra bo (jodal v besedi in sliki odličen znanstvenik, g. prof. Josip Žontar: Slovenske pravne starine; za božične praznike pa nam bo predavil g. referent Lndovik Puš: Cerkveno leto v slovenskih pesmih, šeguh in slikah. — To je spored za letošnje leto. 1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss. Mesinl trg 18. 1 Premiera filma »Povratek ob zori« i Da-nlelle Darrioux v kinu Unionu. Malokatera (Umska umetnica uživa pri nas lake simpatije, kakor mlada, šarmantna Francozinja Danielle Darrieux. Njeni veliki filmi »Zloraba zaupanja«, »Katja Dolgoruka« itd. so jI utrdili priljubljenost v najširših krogih občinstva. Te svoje simpatije pa si bo slavna umetnica povečala še s filmom »Po-vratek ob zori«, ki je od danes naprej na sporedu v kinu Unionu. Film je napravljen po znameniti noveli pisatelja Vleki Bauma in obravnava danes zelo aktualno snov. Vsaka žena. živeča na deželi, gleda z nekim pritajenim hrepenenjem na mestno življenje ln si želi preživeti v mestu vsaj nekaj dni, nekaj zabavnih noči. Tudi Anita je bila istih misli, naključje jo je pripeljalo v velemesto, toda bridko Je sjjoznala prevaro in le navidezni blesk tega življenja. V »Povratku ob zori« je podala Danielle Darrleus svojo najlepšo in najglobljo kreacijo in bo zategadelj film zadovoljil vsakega gledalca. 1 Vročekrvnost pa taka. V torek ponoči Je sedel v gostilni Grajska klet na Mestnem trgu P. F., brezposelni tovarniški delavec iz Ljubljane. Malce pregloboko je pogledal v kozarec, kar je precej podžgalo njegovo bojevltost. V razgovoru s 65-ietnim Gorjancem Feliksom se Je tako razvnel, da so se mu zdeli besedni dokazi odveč in se je lotil dokazovanja s pestmi. Ko je že pošteno nabunkal moža, ki niti najmanj ni bil kriv njegove jeze, ga je popadel in še pahnil skozi gostilniška vrata na dvorišče. Mož je padel vznak na betonirano dvorišče ter z glavo udaril ob tla s tako silo, da je dobil nad tilnikom globoko krvavečo rano. Gorjanc sam niti vstati ni mogel, zato so bili poklicani reševalci, ki so ga odpeljali v bolnišnico, vročekrvnež pa se ie šel hladit v i policijske zapore. Celje Mi AR I BOR Vprašanie starokatoliskih zakonov Na mariborskem okrožnem sodišču je čim dalje več razprav o veljavnosti starokatollških zakonov. Množijo se pač sporna vprašanja, pri katerih mora končno sodišče odločati, ali Je zakon veljaven aH ne. Ta sporna vprašanja so pokojnine, podpore, razni prispevki iz Javnih sredstev, v zadnjih dneh pa pride k temu Se vprašanje podpore za primer orožnih vaj, oziroma mobilizacije. Ker se zahteva razčiščenje teh vprašanj uradnim potom, mora sodišče postopati ter je prav sedaj 12 takih postopanj v teku. Pri vseh teh primerih gre za zakonce, ki so bili že prej poročeni po rimskokatoliškem ali pravoslavnem obredu. Po naših zakonih ne more nihče, ki je bil poročen po katoliškem obredu, skleniti nove zakonske zveze, ker je zakon po kanoničnem in civilnem pravu nerazdružljiv. V Mariboru pa se dogaja, da se še ljudem nadalje, ali vedoma, ali zaradi nepoučeno-sti, dajejo informacije, da se lahko poročijo po starokatoliškem obredu, čeravno so bili že prej poročeni in še prejšnji zakon ni pravilno razvezan. S tem seveda pridobiva starokatoliška cerkvena občina nove pripadnike, ki prestopajo k njej zaradi nove poroke. Pri tem pa se opaža, da mnogi novi pripadniki tega koraka ne vzamejo resno ter opravljajo svoje verske dolžnosti in predpise še dalje po drugih veroizpovedih. Starokatoliška župnija tudi daje napačna pojasnila glede veljavnosti njenih porok, dasi bi ji moralo biti znano, da je sodišče že v več primerih razsodilo, da so taksni zakoni neveljavni. Načeli smo to vprašanje zaradi tega, ker postaja zadnje čase posebno važno prav zaradi zgoraj navedenih zapletljajev, katere mora potem razčiščevati sodišče. Nastajajo dolgotrajni spori in sodna postopanja, ki bi izostala, če bi bili ljudje pravilno poučeni. Važno je to tudi zaradi tega, ker so pristojna civilna oblastva nedavno prepovedala ustanovitev starokatoliSke župnije v Mariboru. • m Trgatev se je že pričela. V Halozah in Slovenskih goricah se je trgatev že pričela. V mariborski okolici vinogradniki ie čakajo ter nameravajo pričeti z bratvijo s prihodnjim tednom. Pri-četek slabega vremena je vplival na vinogradnike, da so pohiteli s trgatvijo, ker se boje, da bi deževje trajalo daljšo dobo, kar bi povzročilo v vinogradih večjo škodo. Grozdje, ki je dosedaj izredno lepo in zdravo, bi potem začelo pokati ter bi nastopila gniloba. Pritožujejo se tudi, da delajo letos v vinogradih zelo veliko škodo ptiči. Vino- IliJiiiMP '1'lifllP'iP« T * ___________ . Poljska letala aa odlflt so zapazila med bombnike. gradi so polni kosov, posebno pa Škorcev in leto6 60 tudi ie vrane dobile željo po sladkem grozdju ter «i ga obilo privoičijo. Proti tem ikodljivcem ne pomaga nobena straža. Izgledi za kvaliteto letošnje kapljice bi bili izborni, če bi sedaj nastopilo lepo vreme, da bi se količina sladkorja v grozdju ie dvignila. Na mariboraki Vinarski in sadjarski ioli merijo vsak dan količino sladkorja. Včerajinje merjenje je pokazalo za navadne vrste 18, za boljie 19 in za nekatere vrste celo 20 stopinj sladkorja. V slučaju lepega vremena bi se dala količina sladkorja dvigniti povprečno na 22 stopinj. Vinska kupčija z moStom se ie ne razvija ter «6 tako vinogradniki kakor kupci 5e v rezervi ter čakajo na rezultat trgatve. m Sadna trgovina nič dobrega ne obeta. Ves izvoz naiih jabolk sedaj stoji. Ni ie dovoljenja za zimsko izvozno sezono, ker tozadevna pogajanja med našo in nemško delegacijo v Belgradu še niso končana. Mariborski sadni izvozniki pričakujejo, da 6e bodo zaključila konec tedna. Sporno je sedaj edino ie vprašanje cen. Nemci nam ponujajo za zimsko namizno sadje 15 RM za 100 kg ter se pri tem sklicujejo, da jim nudi po isti ceni zimska jabolka Italija, Litva in Holandska. Naša delegacija zahteva 25 RM za 100 kg. Zimskih jabolk je na štajerskem kakih 500 do 600 vagonov za izvoz, od tega nekaj v ljutomersko-ormoškem okraju, okrog Konjic, v Savinjski dolini ier vzdolž železniške proge Grobelno-Rogatec. Z ozirom na malo količino bi bilo pričakovati, da bodo dosežene ugodne izvozne cene, kar pa je zaradi trdovratnih zahtev Nemčije težko izvedljivo. Točasno se plačuje blago iranko postaja po 135—145 din, izvozniki pa ga kupujejo le na špekulacijo, ker še ne vedo, če ga bodo lahko sploh izvozili Pojavlja se kot kupec tudi Češka, ki pa ponuja tako nizke cene, da «e izvoz ne izplača, povrhu pa bi morali izvozniki tudi predolgo čakati na denar. Nemčija išče tudi gospodarsko sadje ter sadje za prešo. Za prvo ponuja 10 RM, za drugo pa 7.50 RM, kar pa je premalo. Prešnega sadja 6edaj itak ni veliko, dosti je gospodarskega blaga za napravo marmelade in bodo tega Nemci menda plačevali bolje, kakor 6edaj ponujajo, ker bodo rabili veliko tega sadja za svojo prehrano, v kateri igra marmelada zelo važno ulogo. Tudi Švicarji so se zanimali za prešno sadje, pa 60 bili prenizki s svojo ponudbo. m Smrt znane vrtnarlc«. Na G oep os ve taki cesti U je umrla gospa Ivana Cvilak, stara 75 let Pokojnica je imela znano vrtnarijo v Koroškem predmestju ter je bila znana vsem obiskovalkam mariborskega trga. Naj počiva v mirul m EUy Beinhorn je ie v Mariboru. Slabo vreme, ki je nastopilo, je prisililo slavno nemško le talko Elly Ro«enmeyer-Beinhorn, da ostane še na daje s svojim letalom v Mariboru. Zaradi meglenega ozračja in dežja ne more odleteti ter bo počakala tu na lepie vreme. m Predavanja v mariborskem bogoslovnem učl-liifiu so se pričela včeraj. Letos šteje bogoslovje 76 gojencev, od tega jih je vstopilo v prvi letnik 21. m Trgovski krogi u davčno amnestijo. Zbirajo se podatki za obiirno amnestijo za prestopke zoper davčne predpise. Ta amnestija bi obsegala samo prestopke zoper državne davčne predpise. Mariborski trgovski krogi pa so uvedli akcijo, da bi naj tudi naia banovina izdala slično amestijo za prestopke zoper banovinske dajatve. m Mariborska opora pripravlja Beneievo zelo veselo opereto »Navihanka« ter Rista Savina opero »Lepa Vida«. Ljubiteljem glasbenih predstav se nudi ie do »obote, 7. t. m. možnost, da se priglase sa abonma. m V gledališki balet se sprejme nekaj deklet, ki naj se prijavijo pri gledališki blagajni. m Preklic policijske naredbe. Predstojniitvo mestne policije preklicuje svojo naredbo z dne 4. septembra t. 1„ s katero je bilo prepovedano točenje alkoholnih pijač vojaškim vpoklicancem. m Tovorni avto podrl hidrsnt. Hudo smolo je imel tovorni ivto iz Ljubljane, ki ga je ioliral Bruno Merljak. V Ciril-Metodovi ulici je pred poelopjem nemikega konzulata obračal avto, pri tem pa je ritenski zavozil v hidrant ob trotoarju ter ga odlomil, s hldrantom vred pa se jo odlomi! ie kos vodovodne cevi. V mogočnem curku je ii-nila voda iz odprtine ier je trajalo .precej časa. c Konudija »Pygmalion* na celjskem odru. Narodno gledališče v Mariboru bo odprlo gledališko sezono v Celju dne 11. oktobra ob 8 zvečer s komedijo v treh dejanjih, Shawow »Pygmalionc. Komedijo je spisal Bernard Staavv, režira pa jo g. Vladimir Skrbinšek. Za prvi nastop Mariborčanov v celjskem mestnem gledališču po dolgem času, odkar so gostovali v Celju, vlada med občinstvom veliko zanimanje. Vso, ki ie niso kupili vstopnic za predstavo, opozarjamo, naj to store še te dni I c Nov Prosvetni dom bodo sezidali v Teharjih pri Celju. Stal bo poleg župnijske cerkve. Načrte za nov dom dela tehnik g. Gajšek iz Ljubljane. c Zadnji rok za abonente. Prlglašanje abo-nentov za gledališko sezono se zaključi jutri, v soboto 7. oktobra. Vsi, ki se Žele abonirati, naj store to še danes ali jutri dopoldne v Slomškovi knjigarni. c Napeljava vodovoda v Sv. Juriju pri Celju. Trg Sv. Jurij pri Celju bo po prizadevanjih krajevnih činiteljev dobil prepotreben vodovod. Za vodovod so se Šentjurčani potegovali več let. Sedaj je kr. banska uprava že razpisala dobavo vodovodnih cevi za napeljavo in odobrila proračunski znesek 253.600 din. Za vodovod bo potrebnih 2530 m lltoželeznlh cevi. c Nalrte za javna zavetiila proti plinskim napadom za mesto Celje pripravljajo v Celju. Za gradnjo bo potrebna precejšna vsota denarja. c Svinjska sejma bosta v Celju 11. in 14. oktobra, na Teharjih pri Celju pa bo živinsko-kramar-ski sejem 12. oktobra. o Plaiana bojaleljnost pri koiuhanju. Pri po-sestnici Majerič Katarini v Sv. Juriju so fantje in dekleta kožuhali. Pri kožuhanju so precej pili in se začeli prepirati. Bele Rok je dejansko napadel Mikoliča Franca. Tretji, Vodošek, ju je začel miriti, kar pa nI pomagalo in je Bele 6e naprej izzival. Vodošek je uvidel, da bo prišlo do pretepa, zato je družbo zapustil ln šel proti domu. Bele je skočil za njim in ga dvakrat zabodel z žepnim nožem v hrbet. Vodošek ni mogel uiti, zato je zagrabil za kol in udaril Beleta s kolom po glavi, da je nezavesten obležal. Bele Roka so našle neke Hrvatice, ki so ga spravile k MajariČevim. naslednjega dne pa so peljali Beleta k banovin-skemu zdravniku g. dr. Ogorevcu Martinu v Rogatec, ki je ugotovil, da Ima pretres možganov in prebito lobanjo. Sedaj se zdravi Bele v celjski bolnišnici. c Zakaj se spotikajo nad oblinsko javno tehtnico? Šentjurska občina postavlja javno občinsko tehtnico, ki pa celjski »Novi dobi« ne ugaja in se spotika ob njo. Vsem je znano, čemu je občinski svet soglasno sklenil, da se nujno postavi, saj vemo, da imajo v Št. Juriju kar 6 zasebnih tehtnic, kmetje pa so hodili raje na železniško upravo, dokler jim tega gotovi ljudje niso preprečili. Tako so si morali poiskati kmetje, ki prodajajo svoje pridelke že itak po nizki ceni, vsaj zanesljivo novo tehtnico. Pripomnimo še, da je bilo tudi že več ovadb na državno tožilstvo v Celju zaradi tehtnic v Št. Juriju. Toliko o dolgem modrovanju celjskega lista. c Knjižica Delavske zbornice v Celju redno posluje za stranke vsak dan od 5 do 8 zvečer. c Po vsem iivotu se je poparila v Sotenskem pri Šmarju 16 letna hčerka posestnika Verbovšek Terezija, ko je nesla svinjam vrelo krmo. Na stopnicah ji je namreč spodrsnilo in se je polila. Posebno hude opekline je dobila po prsih, glavi in rokah. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico. c Dvigalo je treitilo z delavci 12 m globoko. V hmeljski sušilnici trgovca Tirška na Polzeli se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala velike žrtve. Ko so se peljali 36 letni delavec Jelen Franc, 40 letni Kolenc Ivan in 16 letni Berger Ivan z dvigalom, se je utrgala vrv in dvigalo je padlo 12 m globoko. Pri padcu si je Jelen zlomil desno nogo, Kolenc levo nogo in rebra, Berger pa levo nogo v gležnju. Ptuj Telico ujeli na pokopališču. Na pokopališču v Rogoznici pri Ptuju so ujeli lepo telico, o kateri ne vedo, čigava je. Telico ima sedaj železničar na čuvajnici številka 17. Na hrbtu ima urezano črko »Č« ail pa »Š«. Lastnik živali naj se obrne na imenovano čuvajnico ali pa na mestno policijo v Ptuju. Napad. Ko se je pred par dnevi vračal okoli 9 zvečer brivec Julij Gjurašek proti svojemu domu na Vičavi v Ptuju, ga je pred njegovo hišo ustavil A. M., češ da ima z njim neko zadevo. V tem ga je udaril z roko v obraz in mu grozil z revolverjem. Ker sta se oba prerivala, je pri tem g. Gjurašek padel in si nalomil ključnico. Gjurašek je napad prijavil oblasti. Vol poškodoval posestnika. Janez Lah, 88-letni posestnik iz Biša, občina Sv. Bolfenk v Slov, goricah, je imel opravek pri posestniku Janezu Muršcu v isti vasi. Ko je šel mimo vola, ga je ta naenkrat prevrnil. Pri iem ga je hudo poškodoval po glavi in životu ter mu zlomil desno ključnico. Poročilo o nboju v Mestnem vrhu, ki smo ga priobčili v torek 3. t. m., popravljamo v toliko, da rajni Rupert Ploj ni bil 6in gostilničarja Ploja v Mestnem vrhu, temveč njegov brat. Uboj se je zgodil ob priliki trgatve in prešanja, ko so Rupert Ploj. Lozinšek in drugi pomagali. Sv. Jurij Hmeljska sezona v Savinjski dolini se bliža h koncu. Pridelek je bil prvovrsten in tudi cene so bile zadovoljive. Zadnji čas se cene hmelju dvigajo, tako da bodo letos tisti, ki so hmelj »držali«, prav dobro ogrenili. Zdravnika dobimo kakor se čuje, v kratkem; ordinlral lx> stalro v St. Jurju. Cesta za pešce od Ojstriške vasi skozi Tabor (mimo cerkve) je za za vsak prevoz prepovedana. Ta odredba je prav umestna. Prepoved naj bi se tudi Izvajala, da bi se no kolesarilo po tej cesti. Vse časopise lahko naročite ali plačate naročnino, naročite oglase pri zastopniku našega časopisja G. Ulagu pri cerkvi. predno so preprečili organi mestnega vodovoda nadaljnji odtok. Mestna občina trpi 4000 din Škode, katero bo lastnik avtomobila poravnal. m NI bil mariborski reševalni avto. Predvčerajšnjim smo poročali o nesreči, ki se je pripetila na Aleksandrovi cesti, kjer je reševalni avto povozil nekega pešca ter ga nato zapeljal v bolnišnico. Mariborska reševalna postaja nam sporoča, da to ni bil njen reševalni avtomobil, ki je povzročil nesrečo. Gledalce Petek, 6. oktobra: Zaprto. Sobo t«, ?. oktobra ob 20: ^Neopravičena ura*. Premiera. Nedelja, S. oktobra, ob 20: »Celjski grofi««. KULTURNI OBZORNIK Katoliška kritika evolucijske teorije V hrvatskem jeziku je izšla obširna knjiga (str. 270) prof. M. Blaiiča pod naslovom »Evolucija i postanak čovjeka«, ki jo je izdala založba »Logos« v Zagrebu. Ker tudi pri nas v »Času« zadnje leto prof. dr. Ehrtich razpravlja o darvinizmu in razvojni teoriji z novodobnega stališča ter prinaša kritiko starih materialističnih nazorov, bo morda koga zanimalo, da je o isti stvari napisal tudi hrvatski naravoslovec prof. M. P. Blažič obširno knjigo, kakršne pogrešamo Slovenci gotovo že dolgo časa. Knjiga, kakor je videti po uporabljeni literaturi, po izdaji in po notranji vrednosti, bi gotovo tudi večjirh narodom bila v ponos. V knjigi »Evolucija in postanek človeka« je pisatelj zajel problem v celotnem obsegu. To je velika prednost knjige, ker so do sedaj Hrvati imeli samo posamezne odlomke, obdelane po revijah in znanstvenih časopisih, kakor imamo tudi Slovenci samo debate in kratke pregledne študije, kakor je omenjena najnovejša univ. prof dr. Ehrlicha, ki jo piše kot etnograf in primerjajoči veroslovec, pa s.e ozira tudi na vsa najnovejša prirodoslovna dognanja. Ko preberemo to hrvatsko delo, vidimo takoj, da ga je napisal človek, ki nima samo biološke izobrazbe, temveč tudi filozofsko, psihološko kakor tudi teološko, kar je velikega pomena za ves kompleks vprašanj. Avtor razlaga svojo nalogo v gladkem jeziku ter istočasno tudi kritično motri dokaze in jih sprejema ali. pa za-nikuje, ter tudi vestno omenja vse hipoteze, tako da človek dobi od vseh strani osvetljen problem postanka človeka. Zbira vse pozitivne momente najnovejših svetovnih učenjakov ter jih razlaga na drugačen način, kakor pa je to delala materialistična filozofija, to pa brez predsodkov in ozirov, temveč ediio le po moči logike. Knjiga »Evolucija i postanak čovjeka« vsebuje pet poglavij in uvod. v razporejanju gradiva je avtor zelo srečen. V vsakem delu razprave obdeluje po eno vprašanje evolucijskega problema, toda povsod se občuti zveza 9 celoto. Nobeno vprašanje ne pušča avtor na pol poti. V uvodu govori o prodoru evolucijske teorije ter omenja njen razvoj. V prvem delu obravnava pisatelj pet dokazov za evolucijo ter kritično oce- njuje njihovo vrednost (morfološki dokaz, temeljni biogenetski zakon, rudimenti, dokaz iz rastlinske in živalske geografije, dokaz iz paleontologije) ter pride končno do rezultata: evolucijska teorija je samo domneva, hipoteza. V drugem delu razlikuje pisatelj vzroke evolucijo. Tu se srečamo najprej z darwinizmom ali teorijo naravnega izbiranja, ter takoj poda tudi kritiko Darvvinovih domnev. Prav tako razlaga in kritizira lamarckizem, mutacionizem ter ostale mehanične teorije, ki jih vse muči obupna nemoč. V tretjem delu razpravlja avtor o postanku človeka s podnaslovi: opica in človek, evropski praljudje (neandertalec, pračlovek iz Piltdowna, heidelberški pračlovek), azijski praljudje (pithe-canthropus in sinnathropus); afriški praljudje (oldoway, kanjera itd.), ter ugotavlja, da so bili praljudje razumna bitja. V četrtem delu obravnava vprašanje duha človekovega, ki na V6ak način izključuje fcivalsko poreklo. V petem — zadnjem — delu pa se peča pisatelj z najbolj zanimivimi vprašanji: človek in živa bitja v luči evolucijskega ustvarjanja in po-lifiletizma; govori o notranjih faktorjih, ki eo edina rešitev evolucije, o embrionalnem razvoju, o veri in evoluciji, o etičnem razkrajanju mehaničnih evolucijskih teorij, ter končno o darwiniza-ciji in »poopičju« pri Hrvatih, kjer polemizira z »Leksikonom zdravja«, s šolskimi knjigami Pet-koviča, Tomiča in Erdeljanoviča ter dostavlja: »Kar je najslabše, je pa to, da ti učbeniki nosijo potrdilo Glavnega prosvetnega 6azeval< ter se vprašuje: »Ali imajo naše šole nalogo, da vzgajajo ljudi ali opičje gangstere?< Knjiga, ki ima tudi cerkveni imprimatur, se naroča pri založbi »Logos« v Zagrebu ter stane broš. 60 din, vez. 70 din, kar je malo, v primeri z obširnostjo, temeljitostjo in aktualnostjo katoliškega gledanja na najvažnejše človeško vprašanje: Odkod sem? Ali bi ne bilo morda primerno, da nekaj podobnega, toda pisano še bolj poljudno, izda nekoč tudi Mohorjeva družba? To vprašanje je samo mimogrede. Dr. J. Revija jugoslovanskih grafikov $ P O R T Zagrebška prosvetna centrala Združenja jugoslovanskih grafikov izdaja že od leta 1936, zopet ponovno svoj strokovni tromeeečnik »Grafička revija«, ki prinaša poleg umetniških reprodukcij tudi strokovno tvarino o tehničnem razvoju grafične stroke. Revija je znana širom naše države in prinaša razprave v srbohrvaščini in slovenščini. Lansko leto 6mo imeli priliko videti tudi jubilejni izvod, katerega je izdala ljubljanska zveza ob proslavi 70 letnega jubileja grafične organizacije. Svečane proslave, ki so spremljale ta visoki jubilej so našle tedaj v vsej javnosti globoko razumevanje za grafično prosveto. Na palači »Doma Grafikov« so viseli prapori in ponoči razsvetljeni grafični emblem, je spominjal tudi na delo akademskega slikarja J. Jurkoviča. V6e to je bilo vidno znamenje ugleda tiska, te najplemeni-tejše pridobitve novega veka. Letos v maju je izdal tudi beograjski prosvetni odbor svoj karakteristični izvod revije, ki objavlja tamkajšnji razvoj grafike in statističnih podatkov. Belgrajsko revijo kra6i lepa barvna priloga »Študija glave«, umetniško delo slikarja Borivoja Stevanoviča, ki je nedavno izdal tudi knjigo. Reprodukcijo oljnatega originala ie izvršila »Državna štamparija« v Belgradu. Naslednji izvod »Grafičke revije št. 11-1939 je oskrbel zagrebški prosvetni odbor v zvezi z lito-kemi-grafskim klubom. Naslovna stran je zelo precizno podana in predstavlja grafične umetnike v silhu-etnih podobah pri njihovem delu. Središče naslovne 6trani krasi lep grafični grb z besedilom »Saša Loquuntur« reprezentativni osnutek J. Bold-židarja. Vsebina te zagrebške revije je nad vse zanimiva. Predstavlja nam tehnično plat grafične umetnosti in industrije v naši državi. Lito-kemi-grafska stroka je oni činitelj, brez katerega 6i ne moremo danes predstavljati nobene knjige ali ilustracije, ki obstoja v kulturnem življenju človeka. Lajik si ne more predstavljati, koliko truda in spretnosti tiči v grafičnih zavodih predno pride v svet knjiga ali revija. Postopki 6ami zahtevajo veliko izkušenj. Grafični zavod »Tipografija« je prispeval v reviji barvno reprodukcijo od akva-relnega originala. V živih barvah so nam predočeni risarski postopki in plastične barvne skale. Besedilo »Grafične revije« je izpolnjeno s članki, ki so zgodovinskega, znanstvenega in tehničnega značaja. Tu najdemo članek o razvoju reprodukcije in lesoreza, ki ga obširno opisuje Rudolf Schlick. On podaja snov iz egipčanske dobe in se opira na kulturni razvoj azijskih narodov. K temu je dodan bakrorez iz 14. stoletja, ki izraža mnogo umetniške rutine. Na 63. strani je objavljen dober tehnični članek Ivana K o v a č i č a , kemigrafa iz Ljubljane, o »Analitični kemiji v grafični stroki«. Tu vidimo prikazano znanstveno vedo o splošni kemiji, ki je velikega pomena v grafični stroki. Sama snov je dobro podana in kaže. da ima pisatelj odlični strokovni elan, ki krasi to grafično literaturo. Končno je posvetil savez tudi nekaj vrstic v spomin pokojnemu tehničnemu ravnatelju Vladimirju Rožankowskemu. Sirom naše države ie bil znan ta plemeniti mož, ki si je pridobil na polju grafične umetnosti nepozabnih zaslug. Karakteristične ostiutke za naslovno stran revije eo napravili tudi naslednji zagrebški kvalificirani grafiki: Zlato Spevan, Miiovan Kraker, Josip Merkva in Artur Skutej. Iz njihovih del veje taieiativoi duh moderne plastike, ki daje globok umetniški čut. In na tej točki si ustvarjajo oni 6vojo narodno vsebino. Jugoslovanski prosvetni odbori v vseh podružnicah grafičnega združenja se trudijo, da bi čim popolnejše usposobili 6voje članstvo v tehničnem pogledu. Zato odhajajo sposobnejši v inozemstvo na grafične akademije, da bi si izpopolnili znanje in zavzeli smeri sodobne grafične umetnosti. Njih trud ni bil zastonj in stvaritelji 6topajo na plan. Oni živijo, ustvarjajo, gradijo in 6e dogradili vse ono, kar je združeno z znanostjo in umetnostjo. Izjava Z ozirom na govorice izvestnih krogov, da se imam za uspešno izvajanje vloge »Sulamit« v »Sab-ski kraljici« zahvaliti predvsem gospe Boccherini, izjavljam resnici na ljubo, da je moj učitelj za solopetje že tretje leto gospod Julij Betetto in le njegovemu vestnemu in skrbnemu pedagoškemu delu je pripisovati moj uspešen razvoj in seveda tudi moj uspeh v »Sabski kraljici«. Ljubljana, 5. okt. 1939. Heybal Valerija. Naša atleta Klinar in Mikič sta zasedla prvi dve mesti v deseteroboju V sredo je bil končan drugi del olimpijskega deseteroboja na letošnjih balkanskih igrah v Atenah; obenem pa je bila to največja zmaga kar jih je doslej dosegel kateri jugoslovanski atlet na balkanskih igrah. Kajti naš vsestranski atlet Klinar, je zasedel prvo mesto z 5620 točkami, na drugo mesto pa se je plasiral tudi jugoslovanski reprezentant Mikič s 5537 točkami. To je brez dvoma tak uspeh, da ga prav lahko imenujemo senzacija, saj je prvi dan vodil Grk Leksas pred obema našima Poleg tega pa je treba pomisliti, da je olimpijski deseteroboj najtežje tekmovanje ne le v lahki atletiki, temveč v športu sploh, kajti altet mora pokazati v desetih disciplinah visoko stopnjo športne sposobnosti ter mora biti izredno vztrajen in seveda vsestranski športnik, če hoče doseči v tem mnogoboju kake rezultate, kaj šele zmago na tako važnih tekmah in v tako hudi konkurenci kakor so ravno balkanske igre. Zmage naših dveh odličnih atletov se vsi športniki v Jugoslaviji zelo veselimo ter jima čestitamo na velikem uspehu, zlasti pa našemu vsestranskemu in še veliko obetajočemu mlademu atletu Klinarju, ki je celo zasedel prvo mesto in ob svojem prvem nastopu postal balkanski prvak. Rezultati Klinarja v deseteroboju so: tek na 100 m 12, skok v daljavo 618 cm, met krogle 12.28 m, skok v višino 160 cm, tek na 400 m 52.1, tek na 110 m zapreke 18.6, met diska 32.08, skok s palico 310 cm. met kopja 41 m, tek na 1500 m 4:46.2. S temi rezultati je Klinar dosegel 5620 točk. Mikič pa je dosegel naslednje rezultate: 100 m 12.1, skok v daljavo 623 cm, met krogle 12.12 m, skok v višino 170 cm, 400 m 53.5, 110 m zapreke 17.7, disk 34.75, palica 280 cm kopje 41.02 m, 1500 m 5:10.3. Dosegel je 5537 točk. Tretja sta bila Grk Leksas in Romun Ma-ješčuk s 5208 točkami, peti Turek Melih 4949 točk. šesti Romun 4602 točke. V teku na 3000 m preko naravnih ovir je zmagal Metkopulos (Grčija) 9:43.6, 2. Maura-postulos (Grčija) 9:57.2, 3. Kotnik (Jugoslavija) 9:57.2, Cristea (Romunija) 10:02, 6. Schmiederer (Jugoslavija). Tekmovanje se nadaljuje ▼ soboto po določenem programu. Prvi dan X. balkanskih iger Atene ,1. okt. Balkanske igre so se pričele! Atleti pripravljeni tekajo v hotelu sem ter tja, avtomobili švigajo po mestu, vse izgleda tako nekam praznično in v pričakovanju nekaj veličastnega. »Iti bo treba,« pravijo naši Kranjci. Avtomobili se pripravljajo za odhod. Pol 3 je bila ura, ko smo se vstavili pred garderobami nad vse veličastnega Stadiona. Veliko vpitje in zvoki godbe so dali slutiti, da mora biti začetek vsak trenutek. Slika, ki jo dobiš ob pogledu na to veliko delo, je nepopisna. Prvi dan ni bil stadion popolnoma zaseden, toda kljub temu je zadonelo iz 50.000 grl, ko je vstopil v stadion grški kralj Jurij II. v družbi kraljice in prestolonaslednika. Se pred njim pa je prišel predsednik grške vlade Metaxas z ostalimi člani in neštetimi uglednimi osebami. Točno ob 3 so zadonele sirene in izpod velikega slavoloka nad vhodom so prikorakali zastopniki vseh balkanskih narodov z Bolgari na čelu, za njim pa Romuni, Turki, Jugoslovani in kot poslednji Grki. Po defileju so se zvrstili v areni. Sirene so zopet najavile nov dogodek. Priteklo je 5 tekačev, med njimi tudi naš zastopnik Košir, ki so iz Akropole prinesli olimpijski ogenj. Z njim so prižgali na sredi arene žaro kot simbol, ki bo 6vetil vse do konca X. balkanskih iger. Sledil je pozdrav posameznim narodom in godba je zaigrala himne. Po ogledu stadiona je imel predsednik grške vlade Metatas pozdravni nagovor, nakar je otvoril tekmovanje in oficielno X. balkanske igre grški kralj Jurij II. Po vsem tem smo se končno znašli v pravih balkanskih igrah, v borbi, ki bo pokazala in odločala o moči lahkoatletov iz celega Balkana. Kot prva disciplina je bil predtek na 100 m. V finale smo dobili dva naša zastopnika Klinga in Stevanoviča. Najbolj je bil usoden ta predtek za Grka, ki sta izpadla, eden z rezultatom 12.00 Sprejem pri grškem kralju Athčnes, 2. oktobra. Današnji dan imenujejo atleti — dan počitka. Bil je namreč brez večjih dogodkov — če ne upoštevamo sprejem pri kralju, ki je bil danes ob 11 dopoldne v slikarski akademiji. Je to namreč veličastna palača, polna slikarskih umetnij in drugih lepot. Tja smo se pripeljali s taksiji, kjer so bili že zbrani poslaniki vseh balkanskih držav, grški ministrski predsednik Metaxas in številne druge ugledne osebe. Takoj smo bili povabljeni v slavnostno dvorano, ki daje veličasten pogled. Krasne slike okoli in okoli nudijo človeku tako, kar mu ne more nuditi nobena druga umetnost. Zavzeli smo mesta v ložah. Pred nami so bili že zbrani atleti Grčije in Turčije. Malo po 11 se začujejo zvoki grške himne, ki dajo slutiti prihod kralja. In resi Grški kralj Jurij II. prihaja v spremstvu prestolonaslednika, za njim pa predsednik grške vlade Metaxas v spremstvu poslanikov Jugoslavije, Turčije, Bolgarije, Romunije in Grčije. Jugoslovansko lahkoatletsko zvezo je zastopal podpredsednik dr. Mlinarič. Predsednik grške vlade Metaxas je otvoril sejo, pozdravil kralja in imel pri tem daljši nagovor. Sledili so mu govorniki vseh balkanskih držav, med njimi tudi dr. Mlinarič. Po končanih govorih je grški kralj Jurij II. ob sviranju grške himne zapustil umetnostno dvorano. Tudi mi smo se poslovili in kmalu smo se znašli zopet v hotelu »Aeropol«. Kolikor mogoče hitro se je vsak potrudil, da je prišel čimprej do kosila. Cul si vseskozi klice »grigoka — grigoka« (hitro, hitro), kajti to je edina beseda, ki jo mogoče pozna vsak naš »kolonist«. Kljub temu, da izgleda hrana obilna in fina, našim — zlasti Slovencem kar nič ne prija. Nihče se ne počuti tako, kot bi bilo treba, zlasti slabo vpliva na vse voda, kar se nam je že zelo poznalo pri prvem dnevu tekmovanja. Najslabše se počuti Goršek, ki se danes kar posti, dočim se naš .ris« Skušek vsako jutro hrani z ovsenimi kosmiči, ki si jih kar sam pripravi. Ce je treba, mu tudi Zmago pomaga, medtem ko jih jaz občudujem. (Vsi trije smo namreč v skupni sobi.) Današnji popoldan pa so atleti porabili za trening. Vsi so kar v dobri formi in upajmo na znatno zboljšanje stanja v prihodnjih dneh. Veliko zanimanje vlada že za jutrišnji desetoboj in met kladiva. Naš Klinar niti spati ne more, tako »nestrpen« je že. Zastopal nas bo namreč skupno z Mikičem v desetoboju. Tudi ing. Stepišnik je kar najbolj pripravljen, da se privošči jugoslovanskega rekorda v »leteči krogli« ali metu kladiva. Imel bo seveda prav hudega nasprotnika v Biro-ju (Ro-n?ujyia), ki se je od Celovca že mnogo popravil. Tudi Goič se bo moral »junaško« boriti. Proti večeru pa so nas avtobusi odpeljali v Pirej, kamor smo bili povabljeni od ministra mesta g. Michela, ki nas je peljal na teraso — i achting Cluba. Kot otvoritev so bile seveda go-vorance, toda zaključek je bil drugačen. Obložena miza jedač m pijač, da kar ne veš, kje bi prijel... Končno je moralo biti tudi tega konec I Tik pred odhodom pa je našega atleta Klinarja doletela neljuba nesreča, ki bi lahko jtostala pri malo večji smoli, zelo resna! Ko je šel malo okrog avtomobila, mu je nenadoma zmanjkalo tal m padel je skoraj 3 metre globoko, od koder se je valil še kakih 15 m in končno nekje »srečno obvisel«. Posledice so bile male praske, toda hujše kar je, so bolečine, ki jih čuti po telesu. Zato nas skrbi, da ne bi mogoče to jutri imelo kakih posledic pri deseteroboju. Po ugolovitvi dejanskega stanja ni trajalo dolgo, ko smo se zopet znašli pri večerji, ki je »oficielno« zaključila današnji dan. Danes Je bilo treba s sprehodom malo počakati, kajti do pol 10 je bilo mesto v temi zaradi zračnega napada — seveda poskusnega. »Močno fčst«, — tako pravijo Rihničani, so svetili reflektorji in iskaii »ietecih sovražnikov«, ki se jim pa žal ni posrečilo, da bi jih našli, kajti »hangerji so malo predaleč«! sekund in drugi z rezultatom 12.2. Omenim naj še, da je na tem mestu tekališče nekoliko dvignjeno in, da je pihal močan protiveter. V prvem predteku je zmagal Turek Muzaffer B. z rezultatom 11.5 pred Jugoslovanom Klingom 11.6 in Romunom Koraku 11.7. V drugem predteku je pritekel kot prvi Jugoslovan Stevanovič s časom 11.7, drugi je bil Anton Kristea (Romunija) 11.8 in tretji Melih (Turčija) 11.9. Zadnji Grk je kot že omenjeno dosegel čas 12.2. Istočasno se Je vršil tudi skok v višino, ki je za nas izpadel obupno. Dosegli nismo niti ene točke (lansko leto 1. in 3. mesto = 6 točk). Najbolj se je pokazala odsotnost Martinija, ki se nahaja pri vojakih. Zastopala sta nas oba mlada atleta Bratovž in Lazarevič; slednji je skakal odlično in prišel med šestorico tistih, ki so preskočili 180 cm. Žal je imel 1 popravo, zaradi katere je moral na 5. mesto. Naš drugi zastopnik Bratovž je skakal brez sprinteric, kajti edine, ki Jih je imel, so se mu pokvarile. Tako je preskočil z muko komaj 175 cm. Zmagal je Grk Lekatsas (180) pred Turkom Poulatom 180, ki sta se 6koraj pol ure borila za prvo mesto, kajti imela sta enako število poprav. Tretji je bil Grk Pantazis (180), nato Jost Ceza (Romunija) 180. Kot peti se je plasiral Jugoslovan Lazarevič. Po tej disciplini je bilo stanje točk: Grčija 6, Turčija 3, Romunija 1. Izredno dramatičen je bil tek na 800 m, za katerega ni nihče mislil, da bosta pred nami oba Grka. Za naše tekače je to tekališče naravnost obupno. Ima namreč izredno kratke in ostre ovinke ter dolgo ravnino. Temu primerni so tudi rezultati; tekališče je dolgo točno 400m. Goršek je imel zunanjo progo in je imel takoj obilo dela, predno se je prerinil v ospredje. Vodil je Turek Maksud pred Goršekom in Grkom Stratakosem. Do 400 m je bil kot zadnji Naber-nik, ki se Je pri 500 m prerinil malo v ospredje, dočim je bilo ostalo vse pri starem do 600 m, ko je vodil Goršek le za trenotek in že je bil na vodstvu Grk Stratakos, ki si ga je znal obdržati do konca. Tik pred ciljem pa sta se prerinila pred Ooršeka še Grk Glenis in Turek Maksud; slednjega se Je Goršek zadnji hip otresel. Stratakos 1® dosegel £as 2:00,0, Glenis 2:00,4 in Goršek on?« ^etrti ~ Turek Maksud se je s časom j i .pIaslral Pred Jugoslovana Nabernika. Navdušenje množice je bilo nepopisno. Grmelo je, kot da bi streljali iz topov. Stanje točk se je za nas ponovno poslabšalo, kot bi bilo pričakovati: Grčija 13, Turčija 4. Jugoslavija 2, Romunija 1. Našo prvo zmago, ki je bila ta dan obenem edina, smo zabeležili v metu krogle. Naš stari ru-tiner Kovačevič si je osvojil z metom 14.66 m prvo mesto in postavil nov balkanski rekord. Drugi je bil Romun Schulleri 14.44, tretji Grk Ste-fanakis 14.29. Naš drugi zastopnik dr. Narančič zal z metom 13.25 ni prišel v finale. Stanje točk: Grčija 15, Jugoslavija 6, Turčija 5 in Romunija 4. V finalnem teku na 100 m je tik pred ciljem pobegnil in zmagal Turek Muzafer 11.5 pred Klin- in Stevanovičem 11.6. Četrti je bil zopet Turek Melih 11.7 in kot zadnja Romuna Koraku in Anton Kristea. Stanje: Grčija 15, Jugoslavija 11, Turčija 10, Romunija -. Ena najbolj zanimivih disciplin je bil tek na 10.000 m. Naravnost »kruta« je bila borba med Romunom Ninu Kristeom. ki je pred 1 tednom postavil nov romunski rekord s časom 32:12 in Grkom Ragazosem, lanskim zmagovalcem v maratonskem teku. 7000 m je vodil Kristea pred Ragazosem, ki je taktično tekel naravnost odlično, tako, da je bil Kristea prisiljen, da ostane vse skozi na vodstvu. Naša Kvas in Krajcar sta pri 2000 m zaostala za 100 m. skupno z Grkom Kiria-kidisem, obema Turkoma in enim Romunom. Razdalja se je seveda vse skozi povečavala, tako, d?ie bil Kvas po 4500 m zaostal že za 1 rundo. 3000 m pred ciljem pa se situacija mahoma spremeni. Grk Ragazos v silovitem finisu prehiti Dinu Kristea in dohaja močno zaostalega Grka Kiriakidosa, ki ga kmalu tudi dohiti, tako. da sta se sedaj skupno, vedno bolj in bolj oddaljevala od Kristea. Ko je Ragazos, kot prvi pretekel cilj, je navdušenje množice doseglo tak obseg kot pri teku na 800 m. Cas prvega je 32:53.8; Dinu Kristea je kot drugi dosegel čas 33:39,0, tretji Ku-riaxidos 33:50,8, četrti je bil Turek s časom 35:19,6 in peti Jugoslovan Kvas 36:20,5. Edino kar nam je pri tem teku manjkalo, sta bila imena Krevs in Bručan; če bi imela ta dva, potem bi bilo vsekakor stanje malo drugačno. Stanje točk po tem teku: Grčija 21, Turčija in Jugoslavija 11, Romunija 7. Naš drugi nepričakovani poraz je bila štafeta 4X400 m. Naša štafeta je v postavi Despot— Gaberšek — Markovič — Skušek dosegla s časom 3:33,1 skoro 9 sekund slabši čas od rekorda, ki je bil skoraj v isti postavi dosežen v Celovcu pred 2 mesecema. Najboljša tekača štafete sta bila Markovič in Skušek. Popolnoma pa je odpovedal Gaberšek, ki ima prav gotovo na vesti ta poraz. Zmagali so Grki s časom 3:31,8 pred Turki 3:32,3 in Jugoslovani 3:33,1. Kot zadnji so pritekli Romuni. Tako je bilo končno stanje prvega dne naslednje: Grčija 25, Turčija 14, Jugoslavija 13, Romunija 8. Toda vse to nam ni vzelo poguma in upajmo, da bomo v prihodnjih dneh častno dosegli drugo mesto I Na svidenje I Bo—jan. Slavija: Moste Ob 10.15 bo na igrišču Jadrana derby-tekma II. razreda za točke. Oba kluba zavzemata v tem razredu važno mesto in bo tekma zelo zanimiva. Kot predtek-ma bodo ob 9.15 igrali do sedaj še nepremagljivi ju-moji SK Slavije proti hermežanski junioreki enajstorici. Ti mladi igralci Slavije še letos niso izgubili nobene bitke, ampak so nedavno porazili Reko z 7:0 in Svobodo s 3:1; res posnemanja vredno! Vsi, ki ljubite lep nogomet, vabljeni. Vstopnina nizka. SK Slavija. Danes, v petek, ob 20 važen sestanek vseh nogometašev v lokalu. Važna zaradi nedeljskih tekem. — Opozarjam gg. načejiike jun. in I. moštva, da določijo postavo samo iz igraJcev, ki imajo plačano članarino. Igralce pa opozarjam, da takoj poravnajo zaostalo članarino ter tako omogočijo klubu, da si nabavi novo potrebno opremo, saj veste, da smo dvisni samo od svoje pomoči Vsi sigurno in točno! Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije (službeno): Vse kolesarske podzveze in klube obveščamo, da se bo letošnje gorsko državno prvenstvo za A-katego-rijo vršilo v nedeljo, dne 15 oktobra, na progi Rude— Plješivica v dolžini 10 kilometrov Start bo točno ob 10 dopoldne j Rudah pri km 1. Cilj bo na Plješivici pri km. iO. Prijave sprejema do vključno 14. oktobi* zvezni tajnik Otmar Ferrari, Zagreb, Vukovičeva 3. _ Tekma bo ob vsakem vremenu.