Stenografiern zapisnik šeste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 28. decembra 1. 1886. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar Gustav grof Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: deželni predsednik Andrej baron Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, baron Oton Apfaltrern, baron Leop. Liechlenberg, dr. Makso Samec, prevzvišenost baron Josip Schwegel. Dnevni red: 1. Branje zapisnika V. deželno-zborske seje dnš 22. decembra 1886. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3 Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Franjo Šuklje-ta zaradi določitve deželnega doneska za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic. 4. Utemeljevanje samostalnega predloga gosp. poslanca Franja Papeža, da se na Najvišjem mestu nepotrjeni načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda za stolno mesto Ljubljano izroči posebnemu odseku 9 članov. 5. Volitev posebnega odseka 15 članov za posvetovanje načrta občinskega reda in občinskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delalnice za leto 1887 (k prilogi 1). 7. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bolničnega, blazničnega. porodniškega in najdenškega zaklada za leto 1887 (k prilogi 2). 8. Ustno poročilo finančnega odseka o nakupu posestva Grm za vino- in sadjerejsko šolo na Dolenjskem (k prilogi 34). 9. Ustno poročilo finančnega odseka o popravljanji poslopij in nakupu gospodarskega orodja in živine za deželno vino- in sadjerejsko šolo na Grmu (k prilogi 35). 10. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vino-in sadjerejsko šole v Grmu za leto 1887 (k prilogi 3). 11- Ustno poročilo finančnega odseka o porabi kredita 18000 gld. dovoljenega v ta namen, da se popravijo 1. 1885 v političnem okraji Radoljškem po povodnji napravljene poškodbe (k prilogi 22). 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za podporo za prireje-vanje živinskih razstav. bet sechsten Sitzung des Kralnischen Landtages zu Laibach am 28. Dezember: 1886. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Baron Otto Apfaltrern, Baron Leopold Liechtenberg, Dr. Max Samec, Excellenz Baron Josef Schwegel. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der V. Landtagssitzung vom 22. Dezember 1886. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Begründung des selbstständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Franz Suklje betreffend die Ermittlung des Landesbeitrages für den Bau der Unterfrainer Localbahnen. 4. Begründung des selbstständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Dr. Franz Papez betreffend die Ueberweisung des Allerh. Orts nicht sanctionirten Entwurfes einer Gemeinde-Ordnung und Gemeinde-Wahlordnung für die Landeshauptstadt Laibach an einen Specialausschuss von 9 Mitgliedern. 5. Wahl eines Specialausschusses von 15 Mitgliedern zur Berathung des Entwurfes einer Gemeinde-Ordnung und einer Gemeinde-Wahlordnung für das Herzogthum Krain. 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes pro 1887 (zur Beilage 1). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Voranschläge des Kranken-, Irren-, Gebär- und Findelhausfondes für das Jahr 1887 (zur Beilage 2). 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den erfolgten Ankauf des Gutes Standen für die Wein- und Obstbauschule in Untertrain (ad Beilage 34). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Adaptirungen an Gebäuden, dann über die Anschaffung landwirtschaftlicher Gerüche und von Vieh für die Wein- und Obstbauschule in Stauden (ad Beilage 35). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der Landes-Wein- und Obstbauschule in Stauden für das Jahr 1887 (zur Beilage 3). 11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Verwendung der Dotation von 18 000 fl. für Sanirung der im Herbste 1885 im politischen Bezirke Radmannsdorf angerichteten Wasserschäden (ad Beilage 22). 12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Centralausschusses der k. k. krainischen Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach um Subvention zur Veranstaltung von Vieh-Ausstellungen. 84 VI. seja dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung am 28. Dezember 1886. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Marije Hlavke, učenke na strokovni šoli za umetno vezenje na Dunaji, za podporo. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Ljubljanske ljudske kuhinje za podporo. Obseg: Glej dnevni red razun toček 6., 7., 9. in 11. 13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Subvention gesuch der Maria Hlavka, Schülerin an der Fachschule für Kunst, stickerei in Wien. 14. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Subvention gesuch der Laibacher Volksküche. Inhalt: Sieh Tagesordnung mit Ausnahme der Punkte 6, 7, g und 11. Seja se začne ob 40. minuti črez 10. uro. Heginn der Sitzung um 10 Uhr 40 Minuten. VI. seja dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung mn 28. Dezember 1886. 85 Deželni glavar: Konstatiram, da je slavni zbor sklepčen in otvar-jam sejo. Prosim gospoda tajnika prebrati zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika V. deželno-zborske seje dne 22. decembra 1886. 1. Lesung des Protokolles der V. Landtagssitzung vom 22. Dezember 1886. (Tajnik Pfeifer bere zapisnik V. seje. — Secretär Pfeifer verliest das Protokoll der V. Sitzung.) Želi kdo gospodov k zapisniku besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Zapisnik je toraj potrjen. Deželni predsednik baron Winkler: Visoki zbor! Z najvišjim sklepom dne 22. decembra t. 1. je Njegovo Veličanstvo presvitli cesar naj-milostljiveje blagovolilo pooblastiti gospoda ministra za poljedelstvo, da predloži visokemu zboru v obravnavo načrt postave o ribarstvu. Ich beehre mich dem Herrn Landeshauptmanne den eben erwähnten Gesetzentwurf, betreffend die Ausübung der Fischerei, zur verfassungsmäßigen Behandlung zu überreichen mit dem Beifügen, dass ich vorläufig nur den deutschen Text dem Herrn Landeshauptmanne übergeben sann, weil in der kurzen Zwischenzeit der slovenische Text dieses umsangreichen Gesetzentwurfes, welcher 88 Paragraphe enthält, nicht vorbereitet werden konnte. Ich werde mir wo niöglich angelegen sein lassen, auch den slovenischcn Text im Laufe der Session zu überreichen. Sicer naznanjam še visokemu deželnemu zboru, da mi je ravnokar došel dopis preslavnega ministerstva za poljedelstvo, po katerem je v zadnji sesiji sklenjeni zakon o nekaterih prenaredbah zakona ob obdelovanji ljubljanskega močvirja dosegel najvišje potrdilo. («Dobro»-klici na levi. — «Dobro»-Rufe links.) 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Deželni glavar: Došle so mi sledeče peticije: Izročam prošnjo dramatičnega društva v Ljubljani za podporo in dovoljenje, da bi se smele predstave v deželnem gledišči po štirikrat na mesec vršiti. (Izroči se finančnemu odseku. ■— Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Herr Murnik überreicht folgende Petitionen: . Handels- und Gewerbekammer in Laibach inbetreff skichäftigung der Zwänglinge. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Franziska Drenik in Laibach bittet um Belassung der Erziehungsbeiträge für ihre drei noch unversorgten Kinder auf weitere 3 Jahre. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod Šuklje izroča prošnjo mestne občine Črnomaljske za uvrstitev ceste Ljubijana-Krka-Žužemperk-Čermošnice-Črnomelj med deželne ceste. (Izroči se gospodarskemu odseku. — Wird dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) Gospod dr. Mosche izroča sledeči peticiji: Alfons Paulin, kustos botaničnega vrta v Ljubljani, prosi letne podpore k sedanji dotaciji botaničnega vrta. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) B. Lergetporer, Geoplast in Veldes, bittet um Subvention zur Herstellung einer geoplastischen Karte von Oberkrain. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Ich überreiche die Petition der Grundbesitzer der Gemeinde Ravno um Herstellung der durch diese Gemeinde führenden Bezirksstraße, resp. um eine Subvention zu diesem Zwecke. (Izroči se gospodarskemu odseku. — Wird dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) Gospod dr. vitez Blei weis izroča prošnjo podob-čine Orle za izločitev iz Dobrunjske županije v samostojno občino z imenom Rudnik. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Priloga 43. — Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja pri klad za okrajne ceste bom z dovoljenjem visokega zbora izročil gospodarskemu odseku. 3. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Franja Šuklje-ta zaradi določitve deželnega doneska za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic. 3. Begründung des selbstständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Franz Šiiti je, betreffend die Ermittlung des Landesbeitrages für den Bau der Unterkrainer Localbahnen. Poslanec Šuklje: Slavni zbor! Častiti gospodje tovarši! Dvojno načelo mora biti merodajno za vsakega poslanca, kateri v današnjih razmerah svoj glas povzdigne v tej sobani za dolenjsko železnico. Nadvladati ga mora zavest, da bi silno kvarno bilo prebivalstvu, katero hrepeni po tej zgradbi, prikrivati resnico, vzbujati mu nade, katere so v protislovji z dejanskim položajem, na drugi strani pa si mora biti s vest, da je v tem vprašanji čas pretekel praznemu besedovanju, da tudi najlepši govor ne zadostuje, temveč mora pokazati z dejanjem, da hočemo imeti to železnico ter da je tudi dežela pripravljena žrtvovati kaj v dosego tega namena. 86 VI. seja dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung am 28. Dezember 1886. O absolutni potrebnosti dolenjske železnice ne bodem govoril. Vsaj smo, mislim, hvala Bogu, vsi uže edini v tem. Poglejmo zapisnike zadnjih 20 let. Skoraj ga ni leta, da deželni zastop vojvodine Kranjske ni naglašal le potrebe, da ni v kakej resoluciji vladi priporočal to zgradbo. In kako bi tudi ne, gospoda moja, vsaj vidimo z lastnimi očesi gospodarsko agonijo najrodo-vitnejših naših okrajev, vsaj gledamo dan za dnevom, kako Dolenjska propada navzlic svojemu naravnemu bogatstvu, ker ne more nikamor s svojimi pridelki, ker je ločena od svetovnega prometa, ker nobene zveze nima z velikimi tržišči. Letos smo imeli drastičen dokaz, kako neugodno uplivajo komunikacije na dolenjski promet. Znano je, da je dežela Kranjska minulo jesen imela jako lepo kupčijo z jabelki. Govori se, da se je dobilo Vs milijona za jabolka in še več. Povprašujmo, s kolikimi odstotki so se pri tej lukrativnej kupčiji udeležili oni dolenjski okraji, ki so oddaljeni od železnice: trebanjski, novomeški, metliški in črnomaljski okraj, dasiravno so baš ti po svojem podnebji v prvej vrsti poklicani za umno sadjarstvo! Posledice tega, da Dolenjska nima potrebnih železnic, morajo biti vsakemu jasne. Eden najženijal-nejših Nemcev, duševni ustanovitelj nemškega -Zoll-vereina», mož, čegar ime ne bode več izginilo iz človeške povestnice, Friderik List, dokazuje v svojem glasovitem delu «Das nationale System der politischen Oekonomie», da je pri nas, v srednji Evropi, v naših zemljepisnih in kulturnih razmerah gospodarsko uničena vsaka dežela, katera živi zgolj o poljedelstvu, katera nima primerno razvitega obrtstva. Gospoda moja, v takih razmerah in še slabejih nahajamo Dolenjsko; dasiravno ima najbolj ugodne pogoje za razvoj svoje industrije, životari dandanes zgolj o svojej zanemarjeni agrikulturi in poleg tega še poljskih in gozdnih pridelkov razpečati ne more. Neomika, kulturni propad in beraštvo, popolni poraz narodnega gospodarstva — to je neizogibna usoda, ki mora zadeti Dolenjce, kakor hitro jih železnica ne reši iz njihove osamelosti. Toda tukaj bi se mi utegnilo ugovarjati, — menda ne v tej visokej zbornici, pa znabiti med narodom, — zakaj država ob svojih troških ne zgradi toliko potrebne železnice, in naposled je ta ugovor utemeljen v marsikaterem oziru. Ljudje pri nas vidijo, kako so drugod po Avstriji železnice nastale, železnice, ki se mnogo manj rentirajo nego se bode rentirala dolenjska proga, in vender se je račun za te železnice plačal iz državne blagajnice. Imamo na Avstrijskem precej takih državnih železnic, katere ne samo, da se nikakor ne obrestujejo, poleg tega še leto za letom prouzročujejo jako velik obratni deficit — «Betriebsdeficit». Jaz imam pred seboj poročilo generalnega ravnateljstva državnih železnic za upravno leto 1885. Tukaj vidimo na strani 90., da je n. pr. dalmatinska državna železnica lansko leto imela obratnega deficita 70525 gld. 92 kr., istrijanske državne železnice 108 364 gld. 78 kr. 0 galiških državnih železnicah me je skoraj sram govoriti, kajti tukaj nahajamo kot obratni deficit lepo svoto 807 629 gld. 27 kr. Po tem, gospoda moja, se ne smemo čuditi, ako ljudje pri nas na Dolenjskem vgibljejo: «Mari smo mi slabejši Avstrijanci, kakor Dalmatinci, Istrijani ali prebivalci kraljestva gališkega, da se naše prošnje za železnico dosledno prezirajo?» Gospoda, jaz priznavam, da je tista velika pustinja na železniški karti, ki se razprostira od Ljubljane do hrvaškega Karlovca, vidno znamenje, da so se centralne vlade dunajske tekom tega stoletja jako malo ozirale na dejanske potrebe naše dežele, in hudo me je zbodlo kot zastopnika slovenskega naroda, ki je s svojo preteklostjo in bodočnostjo vezan na avstrijsko državno idejo, da nisem razveljaviti mogel izreka, katerega sem slišal iz ust jako razsodnega domačina: «Eno samo vlado smo imeli na Kranjskem, ki se je v istini tekom tega stoletja zanimala za korist te dežele, in ta vlada — je bila vlada Napoleonova v dobi francoske okupacije. Ali recimo tudi, da je temu tako, — predrugačiti tega vender ne moremo. Kar je bilo zamujeno do leta 1879., tega popraviti več ne moremo. Druga načela zavladala so sedaj v našej železniškej politiki. Leta 1880., in sicer 25. maja, bil je objavljen v našem državnem zakoniku zakon o lokalnih železnicah. Položaj se je tedaj bistveno spremenil. Če bi mi zahtevali, in to bi bilo čisto logično, da nam država ob svojih troških nadaljuje Rudolfovo železnico skozi Dolenjsko, da jo zveže s hrvaškimi in dalmatinskimi progami, odgovorilo nam bode ministerstvo, da k temu treba privoljenja ogerske državne polovice. Od madjarske trgovinske politike pa znamo, da ona takemu podjetju ni prijazna, če prav se sem ter tja zljubi Tiszovemu mi-nisterstvu, da dovoli kako nedolžno platonično pred-koncesijo. In ko bi hoteli, da bi vlada ob svojih troških zgradila progo vsaj do meje, potem smemo biti overjeni, da bode vlada po pravici trdila, da ima proga, ki neha v Belokrajini ali celo v Novem mestu, le lokalni pomen, da je treba uvrstiti tako progo med lokalne železnice. K temu pride še državni proračun s svojim zevajočim deficitom, ki zadržuje državo, da bi velike svote dajala za zgradbe novih državnih železnic. Tedaj se nam mora usiliti prepričanje, da v sedanjem položaji državne železnice na Dolenjskem dobili ne bodemo, daje to utopija, ki se dandanes izvršiti ne da. Je nekoliko let. tega, da je v državnem zboru jeden najboljših debaterjev tedanje manjšine, mož, ki sedaj sedi kot minister v Taaffejevem kabinetu, tekom debate, meni se zdi v bankinem vprašanji, spregovoril duhovit izrek, rekši: «Die Politik ... ist die Kunst des Möglichen im Staatsleben». Ako se postavimo na to stališče, ako se ravnamo po tem izreku sedanjega ministra Dunajevskega, potem, gospoda, če kedo rekla-muje dolenjsko železnico zgolj ob državnih troških, potem zahteva, kar se sedaj izvršiti ne dä, potem je le dokazal, da saj umetnik ni v politiki! Ali, gospoda moja, ako smo prisiljeni odstopiti, odnehati od želje, ki smo jo vedno gojili in tolikokrat naglašali, ako ne moremo več računati na državno progo, potem, gospoda moja, zadeva nas dvojna dolžnost, delati z vsemi silami na to, da Dolenjska dobi VI. seja dn6 28. decembra 1886. — VI. Sitzung am 28. Dezember 1886. 87 vsaj svojo lokalno železnico. Jaz si jo predstavljam kot sekundarno železnico prve vrste z normalnim tirom in tako solidno sezidano, da se bode precej, ko potreba nastane, lahko predrugačila v glavno progo z intenzivnim obratom. Nad imenom: «Lokalna železnica» se ni treba spodtikati. Meni se sploh vidi, in v tem me potrjujejo nevesele skušnje pri južni železnici, da lokalnim in deželnim interesom bolj ugajajo lokalne proge, ki se a priori ozirajo na lokalni promet, kakor one velike proge, katere mislijo le na transit in na interese onih velikih središč, katere vežejo s svojim tirom. Prav z veseljem pozdravljam to raj, da se je lakaj v Ljubljani osnoval konsorcij, ki je bil izdelal načrt za dolenjsko železnico. Pač je bilo moje veselje nekoliko se skalilo s tem, da se ta projekt, omeji le na progo do Novegamesta, oziroma do Kočevja. Mislil sem na svoje Belokranjske rojake, sam pri sebi sem si dejal, da bi vender le premog černomaljski, les, sadje in vino Belokranjsko jako dobro teknilo blagajnici tega podjetja in da bi vse to ugodno moralo uplivati na finančni uspeh — ali napösled sem premagal ta svoj pomislek zlasti zaradi tega, ker sem uverjen, da nobena železnica ne more obtičati v No-vemmestu, da bode po svoji naravni teži preko Belo-krajne silila čez Kolpo in da je nadaljevanje te proge po notranjej logiki le vprašanje najbližje bodočnosti. Radi tega sem premagal ta svoj pomislek in mislim, da se bodo tolažili z istim tolažilom in isto nado kot jaz, tudi moji belokranjski rojaci. Toda tudi projekt dolenjske lokalne železnice zahteva tako potrebščino, da je visokost te potrebščine na prvi videz nepremagljiva zapreka za uživotvorenje te lokalne proge. Državni inženeri proračunih so skupno potrebščino na 9 V2 milijonov, in vprašanje nastane, ali bode mogoče financirati železnico, ki stane po tem računu, ki se mi sicer visok vidi, katerega pa vender vzamem za podstavo svojemu kalkulu, več kot devet milijonov. Na to vprašanje odgovarjam odločno: da zamoremo to, ako vsi poklicani faktorji, država, interesenti in dežela, svojo dolžnost store. Zanašati se moramo v prvej vrsti na državno podporo in ta se nam mora nakloniti v dvojnem oziru. Prvič s tem, da nam država pomaga z nekim državnim doneskom pri dobavi stavbnega kapitala in drugič, da sklene ugodno prevzemno pogodbo — einen günstigen Uebernahinsvertrag. Kar se tiče državnega doneska, nahajamo vže v zakonu za lokalne železnice z 25. maja 1880, št. 56 drž. z., v členu VIII., odstavek o tej državni podpori, ki se glasi (bere — liest): «Inwiefern für einzelne Localbahnen etwa weitergehende finanzielle Unterstütznngen seitens der Staatsverwaltung durch Gewährung eines Beitrages aus Staatsmitteln oder auf sonstige Weise zugestanden werden, wird in jedem einzelnen Falle ein Gesetz bestimmen», ln načrt novega zakona, katerega smo dobili letos kot. državno-zborsko prilogo 248., glasi se še veliko ugodnejše, kakor bodem pozneje imel čast razjasniti. Vprašanje bode tedaj le to, s koliko svoto bodemo mogli pritegniti državo pri dobavi tega stavbnega kapitala? Gospoda moja, tudi jaz znam, da določevati to podporo, ta državni donesek, za to ni kompetenten deželni zbor kranjski. Tukaj določujejo drugi faktorji. Vender pa se lahko sklicujemo na en in drug razlog, kojega tudi država pri tem vprašanji ne bode mogla prezirati. Pustim popolnoma na stran zakonodajstvo drugih držav, dasiravno bi se lahko skliceval, n. pr. na Francosko, kjer postava od 12. julija 1865. L: «Loi relative aux chemins de ser d' interet local» — določuje, da je državi udeležiti se pri dobavi kapitala z tj3, v ubožnejih departementih s polovico doneskov vseh drugih interesentov skupaj. Ravno tako v Belgiji. Tam se mora udeležiti država s polovico vsega stavbnega kapitala. Smelo bi se mi ugovarjati, mi nismo ne na Francoskem ne v Belgiji, ali slavni zbor, način, kako je vlada deseti aj podpirala take železnice, se v j e m a popolnem s prakso drugih držav. Vzemite lokalne proge, ki so se zgradile od 1. 1880. sem. Pri lokalni progi «Fehring-Fürstenfeld» na Štajerskem bilo je skupne potrebščine 1055 000 gld., vlada se je udeležila z državnim doneskom 425000 gld., toraj dokla-dala več kot 40 % k potrebščini. Pri lokalni progi Asch-Rossbach na Češkem, kjer so razmere vender veliko ugodneje kot pri nas, je bilo potrebščine 620 000 gld., vlada je priskočila na pomoč z državnim doneskom 280 000 gld., toraj skoraj 45 °/0 celega kapitala prevzela na račun državne blagajnice — in kako se v Bukovini lokalne železnice gradijo, za to imamo dokaz o železnicah, ki so se tam otvorile to leto. Smemo reči, da od vlade za dolenjsko železnico več ne zahtevamo, nego da nam ona priskoči pri dolenjskem podjetji, katero posvoji važnosti in znamenitosti daleč prekosi vse te lokalne železnice, o katerih smo do sedaj govorili, vsaj v tisti razmeri, v katerej je podpirala država druge dežele! Potem nam pa, gospoda moja, vlada lahko pomaga tudi s tem, da nam dovoli ugodne prevzemne pogodbe. Načrt zakona, o katerem sem prej govoril, in sicer člen VII., se vže ozira tudi na take koncesije. Alinea prva, čl. VII., se glasi — in prečital jo bodem z dovoljenjem gosp. deželnega glavarja — «Die Regierung wird ermächtigt: a) Die bent Staate im Falle der Uebernahme des Betriebes einer Localbahn zu vergütenden Betriebsauslagen ans Grund der zu ermittelnden voraussichtlichen Selbstkosten mit einem Pauschalbeträge, welcher auch in einem festen Procentsatze der Brutto-Einnahnie der Localbahn bestehen kann, festzusetzen.» Mi smemo toraj tirjati, da nam vlada priskoči z državnim doneskom in sklene z dotičnim podjetjem ugodno prevzemno pogodbo. Saj mora državi biti na tem, da vir davčne sile ne usahne popolnoma na Dolenjskem, in dolžnost države je, pomagati takim pokrajinam, katere same niso zmožne preskrbovati si železnice. Te dolžnosti ne bi mogel bolj drastično izražati nego je to storila vlada sama. Ona pravi v motivnem poročilu o zgradbi česko-moravske t.rans-verzalke: «Dass die Einbeziehung der bisher vernachlässigten und deshalb in ihrer wirtschaftlichen Entwicklung zurückgebliebenen Landestheile in das Eisenbahnnetz eine drin- 88 VI. seja dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung am 28. Dezember 1886. gende Aufgabe der Regierung bilde, in welcher nicht so sehr ein Gebot ausgleichender Gerechtigkeit erkannt werden möge, als vielmehr eine iut eigensten Interesse des Staates gelegene Vorsorge- — to naglašam — gelegene Vorsorge. - Tako je vlada govorila v motivnem poročilu, ko je šlo za zgradbo neke češke železnice. Razmere pri nas pa so take, da si bode morala vlada biti istih dolžnosti v svesti, ako pridemo do uživotvorenja našej deželi in posebno Dolenjskej potrebnih dolenjskih lokalnih železnic. (Klici — Rufe: Dobro! dobro!) In sedaj interesenti, ti bodo tudi morali pomagati! Da bodo interesenti morali kaj storiti v dosego tega namena, razume se samo ob sebi. Važnost, absolutno potrebnost proge dokazati morajo ravno interesenti s tem, da nekoliko bremena vzamejo na svoje rame, da se tudi oni udeleže pri dobavi kapitala. Neumestno bi bilo in netaktno, ko bi pri tej priliki hotel naglašati, da bode o svojem časi pozornost vse dežele obrnjena na kranjsko hranilnico. Lepše prilike nima kranjska hranilnica dokazati, da jej je v istini za prave deželne koristi; lahko bode na sramoto postavila svoje protivnike tedaj, ko se bode rešilo vprašanje financiranja dolenjske železnice. Tudi o bolj situviranih interesentih, velikoposestnikih i. t. d. ne bodem danes govoril, nadejam se pa, da zlasti plemenitaži dolenjski ne bodo pozabili, da ona lepa deviza: «Noblesse oblige» velja tudi v materijalnih vprašanjih, v denarnih zadevah. O vsem tem hočem molčati, moje skromne besede veljajo naj le masi dolenjskega prebivalstva. In dasiravno parlamentarni običaj in opravilni red govorniku ne dopuščata, da bi adressiral svoje besede na občinstvo izvan te dvorane, dasiravno ne smem govoriti skozi okno — zum Fenster hinaus — vender bi želel, da bi te besede moje se razlegale po vsej Dolenjskej in prijazni odmev našle po holmcih in goricah lepe dolenjske strani. Očita se nam Dolenjcem, da smo siromaki, da dostikrat celd lakota trka s svojo kruto pestjo na ubožno kočo dolenjskega kmeta. Ali pa se zaradi tega dolenjsko prebivalstvo ne more čisto nič udeležiti pri dobavi tega kapitala? Ali je res treba, da se vsi doneski plačujejo v gotovini, v bankovcih in kovanem denarji? Ne, nemogočega nihče nič ne zahteva od do-tičnih interesentov, pripomorejo pa lahko v dosego našega namena s tem in onim sredstvom. Recimo n. pr., da se ne bodo pri odkupu zemljišč stavile pretirane cene, da se bode mnogo takega sveta, kateri nima prave vrednosti, pašnike na pr. i. t. d., za mali denar ali celo zastonj odstopilo, to je donesek, katerega je treba tudi polagati na tehtnico, in take doneske lahko daje tudi prav siromašna občina. Istotako pri dobavi stavbnega kapitala: lesa, kamenja, peska i. t. d. Največ! siromak tu lahko svojo žrtvico prinese. Le mimogrede omenjam, ali ne bi kazalo, da bi se po onih sodnih okrajih, katere bode ta proga vezala, osnovali okrajni odbori — «Bezirksverbände- — in ti odbori bi imeli nalogo, rekel bi v neko sistemo spraviti doneske dotičnega okraja, organizovati javno biagodarnost. Ravno pri osnovi takih okrajnih odborov razprostira se prav hvaležno polje impulzu energičnega deželnega odbora! Slavni zbor! In kaj poreče prvi glavni interesent na Kranjskem pri dolenjski železnici, to je pozitivno dežela naša sama. Kaj bode ta storila? Princip, da se bode morala tudi dežela, in sicer z izdatno svoto udeležiti dobave stavbnega kapitala, vidi se mi tako jasen, tako nedotakljiv, da ga niti v svojem predlogu izrecno omenjal nisem. V navadnem življenji se sicer pravi: , kakor se mi je na Dunaj i pravilo, nas čaka še precejšnji dodatni kredit za gališko transverzalko, in ta hode na vsak način tudi obremenil državni proračun Prihodnjih let. Toraj smem reči, pred letom 1890 m mogoče pri sedanjih budgetnih razme-jah, da bi minist e rstvo v zgradbo dolenjske že-eznice količkaj izdaten donesek postavilo v svoj pro- račun. In če še pomislim bedo našega finančnega položaja, če si predstavljam finančnega ministra, kateri po svojej nalogi mora gledati, da črta, črta vse, kar ni absolutno potrebno za gospodarstvo dotičnega leta, potem mislim, je moja bojazen opravičena, da tudi 1. 1890 ne bodemo več s tako izdatnim kreditom za železniške zgradbe mogli razpolagati, nego letos in zadnja leta. Ravno zaradi tega pa imamo dvojno dolžnost, do tedaj prirediti vse, kar je potrebno, da nas ne prebite druge dežele, da se drugi projekti ne vzamejo v poštev. Mislim, da moramo gotovi biti vsaj do prve polovice leta 1888, čisto gotovi zaradi tega, da potem vladi časa ostane pripraviti načrt zakona, izročiti ga državnemu zboru, ozirati se na dotične potrebščine pri proračunu, kajti znamo, da je proračun vže precej gotov meseca julija in avgusta, kajti le potem se smemo nadejati, da se bode moglo v proračunu za 1. 1890 — in tukaj mislim, da bodemo zamogli prvič priti na vrsto, — ozirati tudi na nas. Iz tega stališča nameraval sem oni prvotni nasvet staviti, o katerem sem prej govoril. Če sem odstopil, storil sem to, ker zaupam patriotizmu deželnega odbora, da bode po danej mu nalogi do prihodnjega zasedanja pripravil vse, kar potrebujemo, ternam stavil jasne in koncizne predloge. In sedaj, gospoda moja, še nekaj o rentabiliteti one svote, katero bode dežela bongrt malgre morala žrtvovati. Svota bode gotovo občutljiva, velika, na prvi videz prehuda za šibka pleča kranjskih davkoplačevalcev. Ali ne smemo se bati, gospoda, da je svota čisto izgubljena, da je ta denar dan a fond perdu. Še le zadnje dni dobil sem v roko neko komercijelno poročilo, katero se ozira na rentabiliteto tega projekta, in sem se tudi preveril, da to ni prospekt, kakor ga napravi prekanjen špekulant, kateri hoče nevedne kapitaliste zvabiti na svoje limanice, temveč to vam je trezno, z vso previdnostjo sestavljeni račun in v toliko odobren celo od generalne inšpekcije dunajske, da je tudi ona na tej podlagi svoj proračun sestavila. Po tem računu, in to moram naglašati zaradi tega, ker sem bil prej druzega mnenja, — mislil sem namreč, da je kalkul mnogo manj ugoden in sem na taki podstavi svoj račun sestavil ter ga prijavil enemu in drugemu gospodu. — Na podlagi tega komercijelnega poročila vidimo, da se bodo dolenjske lokalne železnice po odbitih obratnih troskih — nach Abzug der Betriebskosten — vender s 3 % obrestovale. Generalna inšpekcija dunajska namreč računa na osebni obrat — Personenverkehr — 92400 gld., na ves tovorni obrat. 420100 gld., vsega torej 512500 gld. bruto-do-hodka. Od tega bruto-dohodka je odbiti obratne troške in te obratne troške je generalna inšpekcija proraču-nila s 1800 gld. za kilometer. Da to ni prenizko, se da konstatirati iz opominanega poročila generalnega ravnateljstva, o katerem sem prej govoril. Pri dalmatinskih železnicah so znašali obratni troški 1. 1884. 1225 gld. za kilometer — pr. Bahnkilometer — 1. 1885. pa 1272 gld., tedaj okoli 500 gld. manj, nego se je bilo izračunilo pri obratnih troških dolenjske proge. 90 VI. seja dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung am 28. Dezember 1886. Pa vzemimo posebno račun glede tovornega prometa. Gospoda, da je ta račun čisto trezen, brez sangvinike, da ni nobenega eufemizma v teh številkah, o tem se uverite, ako pogledate na skupni znesek. Količina vsega tovornega obrata proračunila se je z 88300 ton vse skupaj na celi železnici. Primerjajte statistične podatke, ki se nahajajo v statističnem poročilu kranjske trgovinske zbornice za 1. 1880. — To Vam je delo, katero zasluži vse priznavanje in za katero mora dežela naša, sploh pa tudi statistična veda prav hvaležna biti dotičnej korporaciji in gospodu nabiratelju. Tu bodete našli, da je imela edina postaja Rakek na Notranjskem takega obrata 79587 ton, toraj ona sama skoraj ravno toliko, kakor to komer-cijelno poročilo računa od vseh postaj na celi dolenjski progi!! Poglejmo les in oglje, točke, ki glede tonaže največ izdaste. Tu je računjenih 40041 ton za celo Dolenjsko, lesni obrat na rakekški postaji pa znaša nad 69000 ton, toraj malone še enkrat toliko, kakor je računj eno za ves lesni promet na Dolenjskem. Moram pa še naglašati, da se pri tem kalkulu kon-sorcij ni čisto nič oziral na ono blago, ki največ tonaže daje. Vsaj je znano, da premog največ upliva na tovorni promet in da se dandanes tako imenovane -Kohlenbahnen» najbolj obrestujejo. V račun se ni postavilo čisto nič glede premoga, niti pri količini — Quantum — niti pri denarnih dohodkih. Ravno tako se niso rude, opeke, apno, kamenje v poštev jemale, in lokalni tovorni obrat ljubljanske okolice in lokalni obrat med postajami sta se popolnem prezrla. Ako si toraj ogledamo ta proračun, trditi smemo, da deželni donesek pri dobavi stavbnega kapitala ne bode šel na zgubo, da to ne bodo neproduktivni troski, temveč to bode glavnica, katera nam bode kmalu, bržkone precej, vrnila gotove obresti. In toraj, gospoda moja, priporočam svoj nasvet dobrohotnosti te visoke zbornice, proseč Vas, da mu pritrdite. Tiste gospode, ki zastopajo tukaj mestne skupine in kmetske občine, in ki niso izvoljeni na Dolenjskem, temveč na Notranjskem in Gorenjskem, prosim, naj se v tem vprašanji ne postavijo na lokalno stališče, naj se izognejo kvarnemu regionalizmu, naj gledajo na korist vse dežele. Gospode iz velikega posestva pa opozarjam na eno stvar. Je mnogo politiškega in narodnega protivja med obema strankama te visoke zbornice, ali v materijalnih stvareh smo si vsi edini. Toraj nadejam se, da bode tudi častita opozicija složno z nami glasovala za moj nasvet. Priporočam toraj še enkrat svoj predlog, ki se glasi: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, preiskati, s katero svoto je deželi vdeležiti se pri dobavi kapitala za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic in o kolikor utegnejo v to svrho pripomagati drugi interesenti, ter o deželni podpori natančen nasvet staviti v prihodnjem deželno-zborskem zasedanji. V formalnem oziru nasvetujem, da se odstopi finančnemu odseku. (Živahni dobro-klici.) Deželni glavar: Gospodje, ki so zadovoljni s tem, da se predlog gosp. poslanca Šukljeta in tovaršev izroči finančnemu odseku, naj blagovole vstati. (Zgodi se. — Geschieht.) Predlog je soglasno sprejet. 4. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Franjo Papeža, da se na Naj višjem mestu nepotrjeni načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda za stolno mesto Ljubljano izroči posebnemu odseku 9 članov. 4. Begründung des selbstständigen Antrages des Hemi Abgeordneten Dr. Franz Papež , betreffend die Ueberweisung des Allerh. Orts nicht sanctionirtcu Entwurfes einer Gemeinde-Ordnung und Gemeinde-Wahlordnung für die Landeshauptstadt Laibach, an einen Specialausschuss von 9 Mitgliedern. Poslanec dr. Papež: Slavni zbor! Načrt nove postave občinskega reda in občinskega volilnega reda za mesto Ljubljano se je v lanskem zasedanji slavnega zbora sprejel z veliko večino. To je priloga 24. 1.1885. z onimi spremembami, ki so v prilogi 78. lanskega leta načrtane. Nove spremembe, na katere kaže vladen dopis od 18. L m., št. 4359, pa niso v protislovji z načeli, ki so obveljali lani pri obravnavi te postave. S zadostenjem konstatiram, da v prej omenjenem vladnem dopisu ni nobenega pomisleka proti volilnemu redu ljubljanskega mesta, s zadostenjem konstatiram. da se vlada nikakor ne ozira, tudi v najmanjšem predmetu, ne na ugovore, katere je naglašala častita nasprotna stranka lansko leto. Premembe bi obsegale 3 ali 4 paragrafe in se lahko izdelajo v dveh sejah posebnega odseka, ki se bode danes volil, posebno, ako bi se ravno oni gospodje volili v odsek, ki so lansko leto v njem so-delavali. Dostavim še svojo željo, naj bi ta odsek brez zadržavanja posvetoval se in kmalu poročal slavnemu deželnemu zboru. Priporočam toraj slavnemu zboru svoj predlog. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Papež nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: Načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda za mesto Ljubljano, priloga 24. od 1. 1885/86-, tei tudi dopis slavne c. kr. vlade dne 18. decembra 188 • št. 4359, naj se izroči v svrho posvetovanja m poročanja posebnemu odseku 9 udov, ki je precej voh i. VI. seja dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung ant 28. Dezember 1886. 91 Želi kdo gospodov besede k temu predlogu v formalnem oziru ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blago-vole vstati. (Zgodi se. ■— Geschieht.) Predlog gosp. poslanca dr. Papeža je sprejet. Dotični odsek volili bodemo koncem seje. 6, Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delalnice za leto 1887 (k prilogi 1). 6. Mündlicher Bericht des Finanzansschnsses über den Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes pro 1887 (zur Beilage 1). Deželni glavar: To točko moram odstaviti od današnjega dnevnega reda, ker še ni popolnoma dognana. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bolničnega. blazničnega, porodniškega in najdenškega zaklada za leto 1887 (k prilogi 2). 1 Mündlicher Bericht des Finanzansschnsses über die Voranschläge des Kranken-, Irren-, Gebär-und Findelhausfondes für das Jahr 1887 (zur Beilage 2). Deželni glavar: Tudi to točko moram odstaviti od današnjega dnevnega reda, ker tudi še ni popolnoma dognana. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o nakupu posestva Grm za vino- in sadjerejsko šolo na Dolenjskem (k prilogi 34). 8. Mündlicher Bericht des Finanzansschnsses über den erfolgten Ankauf des Gutes Stauden für die Wein- und Obstbanschule in Unterkrain (ad Beilage 34). Poročevalec dr. Poklukar: Slavni zbor! Poročati mi je o prilogi 34., poro-e'lu deželnega odbora, v katerem se poroča, kako se .je zvršil lani storjen sklep deželnega zbora glede na-mpa posestva Grm za vino- in sadjerejsko šolo na olenjskem. Iz tega poročila se razvidi, da se je de- želni odbor strogo držal sklepov v tej zadevi vže storjenih, da je izplačal kupnino 30442 gld. 50 kr., katera se je znižala vsled tega, ker je prejšnji posestnik si izgovoril še za nekaj časa užitek nekaterih prodanih zemljišč, katera je dežela toliko ložje pogrešala, ker še ni bilo tam šole, in ta oddaja prezida vanj a in popravljanja ni prav nič motila. Iz poročila se dalje razvidi, da so se kupljena zemljišča prepisala na deželo, oziroma odpisala od posestva brez dolgov v deželno zemljiško knjigo, da se je toraj glavni pomislek, ki se je lani ugovarjal zoper nakup tega posestva, srečno rešil, ker je dežela sedaj v posesti nezadol-ženega zemljišča, ki je za šolo popolnoma pripravno. Nadalje obsega poročilo sosebno za deželo važno vest, o katerej se je sicer tudi prej čulo, da je c. kr. vlada vsled prošnje deželnega odbora, kakor je bilo tudi sklenjeno v slavni zbornici, dovolila zdat.no podporo 20000 gld., katero podporo, upam, bode tudi slavni zbor pozdravil s hvaležnostjo. Glede popravkov, ki so bili potrebni pri pohištvu, da se je adaptiralo za sedanje namene za šolo, porabila se je v ta namen dovoljena svota 7000 gld. Natančnega računa v tej zadevi ni, ampak toliko omenja poročilo, da se samo približno proračunjena svota ni prekoračila za več kot 6 do 7°/0. To je uspeh, s katerim se moramo zadovoljiti pri tako izrednih razmerah, kakor so na Dolenjskem, posebno glede rokodelcev pri prenarejanji potrebnih. Ker natančen račun o teh popravkih ni predložen, se finančni odsek ni mogel spuščati v podrobnosti, ampak si pridrži račune, ko se predlože, na drobno pretresati. Povsem tem predlaga finančni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. ) Ces. kralj, vladi izreka se zahvala dežele kranjske za ustanovno podporo 20000 gld. za vino-in sadjerejsko šolo v Grmu. 2. ) S pridržkom posebne rešitve računa o porabi kredita 7000 gld. za potrebne poprave pri poslopji šole v Grmu jemlje se poročilo deželnega odbora o nakupu posestva Grm, o izvršitvi prepisa in o drugih nujnih naredbah z odobravanjem na znanje. Poslanec Klun: Slavni zbor! Iz poročila deželnega odbora in gospoda poročevalca samega je razvidno, da se je slavni deželni odbor veliko potrudil za dolenjsko kmetijsko šolo in da je zlasti njegovi vsestransko dobro utemeljeni prošnji se zahvaliti, da je slavno ministerstvo dovolilo zdatno podporo 20000 gld. Kakor je gospod poročevalec nasvetoval, da se zato slavnemu mini-sterstvu izreka zahvala, bode deželni zbor pri tej priliki tudi priznal marljivo delavnost našega deželnega odbora, in toraj predlagam, naj slavni zbor izreče tudi deželnemu odboru za njegovo marljivo delovanje zahvalo ter sprejme sledečo resolucijo: Deželnemu odboru se za njegov marljivi trud pri nakupu posestva Grm in za pridobitev tako izdatne državne podpore izreka zahvala deželnega zbora. 92 VI. seja dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung am 28. Dezember 1886. Deželni glavar: Prosim gospode, kateri resolucijo gospoda poslanca Kluna podpirajo, naj blagovole vstati. (Se zgodi. — Geschieht.) Predlog je d o vel j podprt. Želi kdo gospodov besede k 1. predlogu finančnega odseka? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blagovole vstati. (Obvelja. — Angenommen.) Želi kdo besede k predlogu gosp. poslanca Kluna? Poročevalec dr. Poklukar: Izrekam samo, da se popolnoma strinjam s tem predlogom ter bi ga bil gotovo tudi v finančnem odseku z veseljem pozdravljal. Ker pa se tam ni sprožil, ga tukaj od svoje strani z radostjo sprejmem, ker mislim, da je popolnoma opravičen. Deželni glavar: Prosim gospode, ki so za predlog gosp. poslanca Kluna, naj blagovole vstati. (Obvelja. — Angenommen.) Želi kdo besede k 2. predlogu finančnega odseka? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Prosim tedaj one gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) 9. Ustno poročilo finančnega odseka o popravljanji poslopij in nakupu gospodarskega orodja in živine za deželno vino-in sadjerejsko šolo na Grmu (k prilogi 35). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Adaptirungen tut Gebäuden, dann über die Anschaffung landwirtschaftlicher Geräthe und von Vieh für die Wein- und Obstbauschule in Stauden (ad Beilage 35). Deželni glavar: To točko moram odstaviti od današnjega dnevnega reda, ker še ni popolnoma rešena. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vino- in sadjerejske šole v Grmu za leto 1887 (k prilogi 3). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der Landes Wein- und Obst-bauschule in Stauden für das Jahr 1887 (zur Beilage 3). Poročevalec dr. Poklukar: Potrebščina za deželno vino- in sadjerejsko šolo v Grmu proračunjena je v prilogi 3. S vote, ki so se vstavile za plače, osobne doklade in petletnice, nagrade, plačila, ustanove i. t. d. ter vzdrževanje poslopij, so nespremenjene, kakor je to bilo v proračunu za Slap. Za popotne troske in dnevščine, oziroma za izlet učencev na druge gospodarske šole proračunjenih je 200 gld. Kakor znano, se ta svota spreminja. Ker je namenjena, da se podajo v teku prihodnjega leta učenci dolenjske šole v Maribor, je letos večja svota proračunjena. Davki in davščine so primerni sedanjemu posestvu dolenjske šole. Med režijnimi Iraški je proračunjenih za nasaditev z amerikanskimi trtami 200 gld., ker bode treba trte še nakupiti. Za napravo vsega vrta — kakor je finančni odsek spremenil pod J, črka c) se nahajajoči naslov: «za napravo vsega zelenjadnega vrta» — proračunjenih je 150 gld. Pod naslovom d) «za napravo prve table v drevesnici» proračunjeno svoto 200 gld. je finančni odsek prečrtal, ker je poizvedel, da je vže dodelana prva in prej ko ne tudi druga tabla. Potem se na prvi strani zmanjša potrebščina za 200 gld. in znaša za nove nasade proračunjena svota 430 gld. Za navadne gospodarstvene Iraške proračunjena je pod črko c) «raznim delavcem mezde skupaj» 1300 gld. To se je finančnemu odseku, ker so vinogradi na novi šoli primerno manjši, zdelo preveč ter je mislil, da se svota lahko zniža na 1000 gld., morebiti še nižje — kar pa bode skušnja prvega leta pokazala —• vsakako pa bode znesek 1000 gld. zadostoval. Pod št. III. «za hišno, kletarsko in gospodarstveno opravo» proračunjena svota 270 gld. se je finančnemu odseku v redni potrebščini nepotrebna zdela, ker se je precej te oprave napravilo vže kot izreden izdatek in ako bode treba, se bode svota lahko postavila v proračun za izredne potrebščine, kamor ti troški spadajo. •—• Finančni odsek je toraj tukaj prečrtal svote 100 in 170 gld. pod št. III., črka a) in b). Učni pripomočki so enako pro-računjeni, kot so bili na Slapski šoli, ravno tako pavšal za uradne in pisarne potrebščine. Pod št. VI. je za kurjavo i. t. d. sedanjim razmeram primerna svota proračunjena. Za različne Iraške pod črko J- proračunjena svota je primerna. Potrebščina se toraj po predlogu finančnega odseka za 770 gld. zmanjša, ter znaša skupna svota potrebščine 8000 gld. Pri zakladi je finančni odsek precej pri Prvl točki A.: «Dohodki posestev» mislil, da se je glede na velikost in kvaliteto sedanjega posestva s proračunjeno VI. seje dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung am 28. Dezember 1886. 93 svoto 500 gld. veliko prenizko seglo. Med dohodke, katere je na vsak način tukaj v poštev jemati, spada tudi seno, ki se bode lahko prodalo, ker travnikov je tam 25 oralov, ako pa se živina nakupi, bode šlo na prodaj mleko, ki se v Novemmestu lahko speča. Finančnemu odseku se je toraj zdelo primerno, de se pri posestvu, ki obsega nad 60 oralov, ako se vzame surovega dohodka po 15 gld. na oral, dohodki preliminirajo na višjo svoto 900 gld. Glede drugih ločk pri zakladi ni ničesar omeniti, toraj se zviša le za omenjenih 400 gld. in znaša skupna zaklada 5850 gld. v primeri s potrebščino 8000 gld., toraj preostaja končne primanjkave 2150 gld., katera je pokriti iz deželnega zaklada. Finančni odsek toraj nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: Proračun deželne vino- in sadjerejske šole v Grmu zal. 1887.s potrebščino 8000gld. in zaklado 5850 gld., toraj s primanjkavo 2150 gld., katera je pokriti i? deželnega zaklada, se odobri. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) 11. Ustno poročilo finančnega odseka o porabi kredita 18 000 gld. dovoljenega v ta namen, da se popravijo 1. 1885. v političnem okraji Radeljskem po povodnji napravljene poškodbe (k prilogi 22). 11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Verwendung der Solution von 18000 fl. für Sanirung der im Herbste 1885 int politischen Bezirke Rattmannsdorf angerichteten Wasserschäden (ad Beilage 22). Deželni glavar: To točko moram odstaviti od današnjega dnevnega reda, ker je še nekih poizvedeb potrebno. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za podporo za prirejevanje živinskih razstav. 12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Centralausschusses der k. k. krai-nischen Landwirtschaftsgcsellschaft in Laibach um Subvention zur Veranstaltung von Vieh-Ansstellung eu. Poročevalec ces. svet. Murnik: Slavni zbor! Finančnemu odseku izročila se je prošnja glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranj-ske v Ljubljani, kateri v tej navaja, da hirajoče kme- tijstvo živo izdatne podpore potrebuje in da so poklicani faktorji navezani, vse potrebno ukreniti, da se davčna moč kmetijskega posestva obdrži. Prošnja omenja, da so glavni stebri našega kmetijstva živinarstvo in sadjarstvo, omenja, da je slavni zbor za sadjarstvo s tem mnogo storil, da je ustanovil na Dolenjskem šolo, ter dal družbi podporo za drevesnico, ki bode o svojem času blagodejno upljivala na razvoj sadjarstva. V prošnji se nadalje omenja, da se bodo poljedelci gotovo poprijeli sadjarstva še v večji meri, ker je letošnja skušnja učila, da to veliko dohodkov prinaša Kar se tiče živinoreje, omenja glavni odbor v svoji prošnji, da vlada daje za razstavo živine uže več let podpore, da pa je visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo izreklo, da bode v prihodnje le donesek k darilom dajalo, za vse drugo in za stroške pa morajo skrbeti udeleženci. Akoravno je visoko ministerstvo dajalo doneske, bilo je dosedaj vender le mogoče vsako leto le v enem delu dežele napravljati razstavo; mnogo krajev pa je, katerim te razstave nič ne služijo, posebno zaradi tega ne, ker so preveč oddaljeni. Zaradi tega se je glavni odbor kmetijske družbe s to stvarjo davil in misli, da bi slavni zbor, kakor tudi deželni zbori drugih kronovin, subvencioniral živinske razstave, ker se s tem najbolj pospešuje živinoreja. Deželna podpora porabila bi se zlasti za to, da se priredijo manjše razstave za omejene pokrajine, posebno za bohinjsko dolino in črnomaljski okraj. Došle so pa glavnemu odboru prošnje tudi iz drugih okrajev, da bi se prilično na nje oziralo. Finančni odsek je bil prepričan, da bodo take razstave dobro upljivale na prospeh živinoreje in je mnenja, da bi slavni zbor c. kr. kmetijski družbi v to svrho za prihodnje leto dovolil nekaj podpore, in sicer z ozirom na stanje deželno - kulturnega zaklada le v znesku 300 gld. Vsled tega predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: C. kr. kmetijski družbi za Kranjsko v Ljubljani se dovoli iz deželno-kulturnega zaklada 300 gld. podpore za napravo razstav goveje živine v Bohinji in črnomaljskem političnem okraji. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Marije Hlavke, učenke na strokovni šoli za umetno vezenje na Dnnaji, za podporo. 13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Snbventionsgcsnch der Maria Hlavka, Schülerin an der Fachschule für Kunststickerei in Wien. Poročevalec ces. svet. Murnik: Slavni zbor! Marija Hlavka, učenka na strokovni šoli za umetno vezenje na Dunaji, obrnila se je zopet s prošnjo do slavnega zbora, in sicer zaradi tega, ker se jej je od strani vodstva dotične šole priporočalo, naj bi vsaj toliko časa, dokler se šola za umetno vezenje 94 VI. seja dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung mit 28. Dezember 1886. ne ustanovi v Ljubljani, ostala na šoli, da bi se v dotičnih predmetih še bolj izurila. Vodstvo šole toplo podpira prošnjo Marije Hlavke in mislim, da se lahko sklicujem na poročila, ki so bila v zadnjem letu v slavni zbornici o tej prositeljici uže navedena. Omenim le, da se razvidi, da ta prositeljica podporo, katero jej slavni zbor dovoljuje, jako dobro porabi, in imam tudi nado, da se bode ona izurila do prihodnjega leta, ko se bode ustanovila v Ljubljani strokovna šola za umetno vezenje, v vseh predmetih, ki se podučujejo na c. kr. strokovni šoli na Dunaji. Finančni odsek toraj nasvetuje, naj se jej da nekoliko podpore vsaj za toliko časa, dokler bode na tej šoli na Dunaji, in predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: Mariji Hlavkovi, učenki na c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje na Dunaji, se dovoli iz deželnega zaklada za čas od 1. novembra 1886. 1. do konca avgusta 1887. 1. mesečne podpore 15 gld. Ko bi se pa strokovna šola za umetno vezenje v Ljubljani prej otvorila, se pa izplačevanje te podpore z dnem ustanovitve preneha. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Ljubljanske ljudske kuhinje za podporo. 14. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Subventionsgesuch der Laibacher Volksküche. Poročevalec Klun: Slavni zbor! Došli ste dve peticiji zastran podpore ljudske kuhinje. Predlanskem smo dovolili znesek 100 gld. s pristavkom, naj se ta znesek obrne zgolj v podporo ubogih dijakov, ki morajo lam iskati svojo hrano. Lansko leto dovolili smo zopet znesek 100 gld., toda brez pristavka. Dijaki v ljudsko kuhinjo v obilnem številu hodijo na vsakdanjo hrano. Večino njih podpira pa gosp. monsignore Jeran, ki dotične troške plačuje iz milodarnih doneskov, katere od dobrotnikov dobiva. Ker njemu od slavnega zbora v ta namen prej podarjene podpore niso prišle na korist, obrnil se je letos sam s prošnjo do deželnega zbora, da bi se mu dovolila primerna podpora za študentovsko kuhinjo. Omenja, da je meseca novembra za več kot 100 dijakov potrosil 228 gld., razen tega mora skrbeti za druge potrebščine teh svojih učencev, kakor za šolnino, učne pripomočke i. t. d. Torej je razvidno, da on res potrebuje obilne podpore od vseh stranij in da je take podpore vreden, ker pri svojih učencih gleda na to, da so marljivi, pridni, da se dobro obnašajo i. t. d. Marsikateri morda zaradi uboštva v svojih študijah ne bi mogel napredovati, ako bi gosp. Jeran zanj ne skrbel. Poleg tega došla je deželnemu zboru še druga prošnja ljudske kuhinje, katero je vodstvo tega zavoda poslalo. Vidimo, da ljudska kuhinja mnogim ljudem, ki pridejo z dežele in za mal denar dobe potrebno hrano, jako koristi. Finančni odsek je tudi mislil, da bi ne bilo dobro, te podpore popolnoma odrekati, ali ker je prišla zaradi dijakov posebna prošnja, je mislil, da je najboljše, ako slavnemu zboru priporoča, naj i podari v zmislu predlanskega sklepa monsignoru Jeranu za dijaško kuhinjo 100 gld. in predstojništvu ljudske kuhinje za druge potrebe in druge uboge, ki tam dobivajo hrano, 50 gld. ter predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. ) Monsignoru Jeranu se za študentovsko omizje v ljudski kuhinji za 1. 1887 iz deželnega zaklada dovoli podpora 100 gld. 2. ) Društvu ljubljanske ljudske kuhinje se dovoli za leto 1887 iz deželnega zaklada podpora 50 gld. (Oba predloga obveljata brez debate. — Beidk Anträge werden ohne Debatte angenommen.) Landeshauptmann: Wir schreiten zur Wahl eines Specialausschusses von 9 Mitgliedern zur Berathung des Allerhöchsten Orts nicht sanctionirten Entwurfes einer Gemeinde-Ordnung und Gemeinde-Wahlordnung für die Landeshauptstadt Laibach. Ich bitte, die Stimmzettel abzugeben. (Zgodi se. -— Geschieht.) Zu Scrutinatoren ernenne ich die Herren Abgeord- ' neten Kersnik und Baron Zois. (Po kratkem preslanim. — Nach kurzer Unter- brechung.) Oddanih je bilo 27 glasovnic, ter so izvoljeni sledeči gospodje poslanci: Deschmann, Faber, Grasselli, Hren, dr. Mauer, dr. Mosche, Murnik, dr. Papež in Svetec. Prosim čestiti odsek, da se konstituira. (Po kratkem prestanku. — Nach kurzer Unter- brechung.) Ich constatire, dass sich der Ausschuss constituirte. Za načelnika je izvoljen gospod poslanec Grasselli in za namestnika gospod poslanec Deschmann. 5. Volitev posebnega odseka 15 članov za posvetovanje načrta občinskega reda in občinskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko. 5. Wahl eiues Specialausschusses vou 15 Mitgliedern zur Berathung des Entwurfes einer Gemeiiide-Ordnung und einer Gemeinde-Wahlordnung F das Herzogtum Kram. Landeshauptmann: Wir schreiten zur Wahl eines Specialausschusses von 15 Mitgliedern zur Berathung des Entwurfes einer Gemeinde-Ordnung und einer Gemeinde-Wahlordnung F das Herzogthum Kram. VI. seja dne 28. decembra 1886. — VI. Sitzung am 28. Dezember 1886. 95 Abgeordneter Dr. Hitter von Gntmaiisthat: Mit Beziehung auf dasjenige, was bereits in der letzten Sitzung bezüglich der geschäftsordnungsmäßigen Behandlung des Entwurfes einer Gemeinde-Ordnung und einer Gemeinde-Wahlordnung für das Herzogthnin Krain von dieser Seite des hohen Hauses klar und deutlich ausgesprochen und auseinandergesetzt worden ist, habe ich die Ehre, im Namen meiner Gesinnungsgenossen zu erklären, dass wir uns an der Wahl des Specialausschusses zur Berathung des Entwurfes nicht betheiligen werden. Landeshauptmann: Ich ersuche die Herren, die Stimmzettel abgeben zu wollen. (Zgodi se. — Geschieht.) Zu Scrutiuatoren ernenne ich die Herren Abgeordneten Dr. Ritter v. Bleiweis und Lnckmann. (Po kratkem preslanim. — Nach kurzer Unterbrechung.) Oddanih je bilo 22 glasovnic. Izvoljeni so sledeči gospodje: Deschmann, Detela, dr. vitez Gutmansthal, Kavčič, Kersnik, Lavrenčič, dr. Mauer, Murnik, Pakiž, ilr. Papež, Pfeifer, dr. Poklukar, dr. Samec, Šuklje in vzvišenost baron Schwege!. Prosim čestiti odsek, naj se konstituira. (Po kraikem prestnnku. — Nach kurzer Unterbrechung.) Odsek se je konsliluiral in je izvolil: načelnikom gospoda Murnika, prvim namestnikom gosp. dr. viteza (iutmanst.hal-a in drugim namestnikom gospoda Detelo. Der Finanzausschuss versammelt sich morgen 10 Uhr vormittags. Der Verwaltnngsausschnss hält Sitzung heute 3 '/2 Uhr nachmittags. Der volkswirtschaftliche Ausschuss versammelt sich sogleich nach der Plenarsitzung. Odsek za letno poročilo zboruje jutri ob 9. uri dopoldne. Der Ausschuss zur Berathung des Entwurfes eines neuen Gemeindegesetzes für Krain versammelt sich heute Nachmittag 6 Uhr. Die nächste Sitzung bestimme ich auf Donnerstag den 30. Dezember l. I., und zwar mit nachstehender Tagesordnung: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Sieh Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Sklenem sejo. Konec seje ob I. uri popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr nachmittags. Verlag bc5 krain. Lande«ausschusses. — Druck von Kleinmayr & Bamberg. Laibach. f