Cigani Spisal D. K recejšnje število ciganov je naseljenih okolo Novega mesta, ki imajo tam svojo domovinsko pravico.') Večina jih spada pod faro Šmihel pri Novem mestu. Oblasti so se že veliko trudilc, da bi jih civiliziiale, t. j. da bi se naselili stalno in se poprijeli dela ali obrti; a vse zaman.2) Njim je menda prirojeno, da se vedno klatijo okolo in kvečjemti tržijo s konji. Nadaljni njihov opravek je beračenje pri kmetih in — tatvina. Tamošnji cigani stanujejo po gozdih in si narejajo v to svrho šotore, tako velike, da more človek v njih ležati ali pa le sklonjeno stati. Večino so krščeni in tudi na smrtno uro dajo prevideti bolnika od katoliškega duhovnika. Neki duhovnik poroča o svojcm delovanju v šmihelski fari to-le: ,Pred kaplanijo prijaše na svojem konju mogočno brkat cigan, ki že od daleč kriči: »Ali je gospod kaplan doma?« Temu pove, da leži njegova hčerka, ') Okolo Novtga mesta so cigani kmetom v veliko nadlogo. Nerfavno so imeii knietjf z n)imi nekakSen boj, kei so jim prevcC kradli, a jih niso mogli sami premagati. Pis- 1 Tudl so se šolske gosposkc tmdile, da bi clganski otroci hodili v šolo, a se jira ni posreaio. Pls —" 261 '— dekle, Maro Jestnajst let, v zadnjih zdihijajih. .Kje pa?" ga vpraša duhovnik. \ gozdu," je bil odgovor ciganov. Ta dan je začcl naletavati sneg, in -,iz je pritiskal občutno. Ker je bila kaplanu pot do šotorišča ciganov ioznana, je mora! biti cigan za kazipota. Ker je bi] duhovnik prepričan, da ne dobi v šotorišču niti najmanjših reči, ki so potrebne za previdenje, moral njegov strežnik vzeti s seboj klečalnik in dve sveči. Klečalnik je :,:il za mizo, ker nimajo cigani v šotorih sploh nobenega pohištva. Ker bilo seveda tudi nobenega svečnika, sta morala držati sveči dva mlada _ančka. Deklica je ležala na slami, zavita v cunje, na tleh. Kurili so ven šotora, in dim je zaganjal veler v notranjščino. Bolnica je oglušela Mdi hude bolezni. Zaraditega so se morali med izpovedjo odstraniti mladi, ¦-•onogi cigančki iz šotora, kar jim gotovo ni prijalo. Sneg je naletaval, nia cigančki so bili vedno tako razcapani in goli kakor v poletju. Ko je kaplan opravil svojo dolžnost, so pricapljali vsi premrznjeni M,i/aj v Jotorišče ter drgelali od mrazu. Bolnica ni prebila bolezni in je kmalu umrla." Cigani so po navadi poleti zdravi kakor riba v vodi, pozimi se jih pa večkrat lotijo razne bolezni. .V drugem ciganskem šotorišču," je pripovedoval dalje duhovnik, ,je lcžala na smrt bolna starikava ženska. Duhovnik, ki jo je prišel previdet, jc opazil, da ima prp zglavju slovensko mašno knjizico. Vprašal \o jc torej, če zna brati. Ona je potrdila. Povedala je, da se je naučila čitati v črno-meljski ljudski šoli. Iz tega bi se dalo torej sklepali, da ženica ni cigan-skcga rodu. In res jc bila doma v neki vasi pri Črnomlju. Ona je bila krnetiškega stanu iti je v mladosti pobegnila z nekira ciganom, ki jo je zvabil s seboj. Na stara leta se je nasfanila v ciganskem šotorišču in je bila spoštovana od vse druščine. Ležala je, kar pri ciganih ni navadno, na postelji. Imela je jetiko, ki jo je posebno mučila v zimskem času. — Du-liovnik je bil poklican k nji zopet črez mesec dni. Kako se je pa začudil, prišedši v šotor, ko ni ležala bolnica več na postelji, ampak v cunje zavita nn golih tleh. Cigan je povedal, da je moral, ker je bila zima huda, po-steljo razsekati in \o porabiti za kurjavo. Drv je primanjkovaio, in cigan si je gotovo mislil: Zakaj bi stala tukaj lesena postelja, katere les nas bo še grel? Žena pa tudi lahko leži na tleh, saj pri tem ni velike razlike, ako leii visoko ali pa nizko. Bolna je pa zmetom enako! Pač cigansko raz-motrivanje!"