REV!JA ZA UTERATURO, KULTURO !N DRUggFNA VPRAŠANJA
LETNiK XVt!t, FEBRUAR 2007, št. 1 (109) !SSN 0353-6750, UDK 050 (497.4)




VSEBfNA
RASf št. 1(109)
str.
) vo))N)K
Zgodovinski dogodekzanemičnim zgodovinskim spominom 3
!))ERAHRA
Poezija
Aforizmi
Proza
K) )U RA
NAŠ GOST
Vieče me, vieče k ljudem in lučem Samoplegija
Denta-med (do 12 ur svežine in zaščite)
Polno Boljši čas Beg Obisk
Zimska pravljica Le človek sem teža kamna Čutim Kdo sem Aforizmi
Domislice in spoznanja Svetilnik
Tvoj Martiti pa seka na Švedskem. Žalika
Trdinova zapuščina v Knjižnici Mirana Jarca Pust v Brežicah
Dostopnost muzeja in galerije za slepe in slabovidne
"Nekateri plesni junaki me še danes obiskujejo in mi prišepetavajo" - Pogovor z baletnim plesalcem Janezom Mejačem
Marjan Maznik - krajina, portreti, figure ... DRUŽBENAVPRAŠANJA
4
5
6
7
8
8
9
K)
12
14
18
33
41
48
53
76
Tretja razvojna os
79
ODMEV) )N ODZ)V)
Nekdanje svečanosti	96
Janez Vajkard Valvasor in Krško	10)
Poetično abstrakten, pripoveden in intimen dih klasičnih grafik	104
"Svet v barvah" domuje v stavbi Občine Krško	198
ŠkofijaNovomesto	MO
Kronika za kratkočasno branje	112
Novastaraknjiga	113
Popularno glasbeno leto v znaku prvencev	115
GRADtVO ZA POZNAVANJE KONSERVATORS ! VA
Zgodovina in razvoj konservatorstva (I)	120
KRONtKA
November december 2006	130
Milan MARKELJ Katja PLUT
Vlado GARANTINI
Ivan ŠKOELJANEC
Jože SIMČIČ Smiljan TROBIŠ Damijan ŠINIGOJ Ivan CIMERMAN
Darja PEPERKOGOEOB Mateja HABINC Ivan KASTELIC
Ivan GREGORČIČ Jožef MATIJEVIČ
Helena ŠOLAR Igor VIZJAK
Nada ŠUMI
Alenka ČERNELIČ KROŠELJ
Tatjana PREGL KOBE Alenka ČERNELIČ KROŠELJ Marinka DRAŽUMERIČ Milan MARKELJ Bariča SMOLE Rasto BOŽIČ
Marinka DRAŽUMERIČ l.idija MARKELJ
NASEOVN!CA:	Marjan Maznik: DRUŽINSKA SAGA (detajl), mešana tehnika na platnu, 90 x 120 cm, 2000
M;!ij;)i)Ma/!iik:k)'()[N()(.'N)('[. akril tm papirju.	2002
UV()!)N!K
ŠT.) ()()')) FFHRUAR 2007
ZGODOV!NSK! DOGODEK Z ANEM!ČI\!M ZGODOV!NSKIM SPOM!NOM
Ustanavljanje pokrajin, ki je v tem času že v polnem zagonu iti naj bi se udejanjilo prihodnje leto. v politiki označujejo kot pomemben zgodovinski dogodek. Politiki se sicer rade iz ust sipl jejo velike besede tudi takrat, ko niso prav nič umestne, a tokrat je njihova teža videti pravšnja. Regionalizacija Slovenije je resnično pomemben sistemski poseg, ki ne bo le zrahljal zdaj premočno osrediščenost države ter vzpostavil nov prostor demokratičnega odločanja in vplivanja na politično, gospodarsko, družbeno, kulturno življenje skupnosti, ampak bo stkal tudi novo mrežo istovetnosti, v kateri bomo iskali in potrjevali svoj obraz, posegel bo torej v številne pore našega življenja.
V naravi človeka je. da potrebuje različne prostore umeščanja svoje istovetnosti, od intimno osebnih do širših družbenih, od ožjega do širšega okol ja. Pokrajine bodo ob vsem, čemur bodo prvenstveno služile, zanesljivo imele tudi to vlogo. Zato ni tako nepomembno, kako bodo prostorsko oblikovane in kako se bodo poimenovale. Slovenci imamo že dolga stoletja v svojem zgodovinskem spominu vpisane pokrajine oziroma dežele, ohranjene tako v ljudski pesmi, kulinariki in vsakdanji govorici kot v znanosti in umetnosti, (irc za Dolenjsko, Gorenjsko, Notranjsko, Primorsko, Štajersko, Koroško in Prekmurje, znotraj njih pa sc členijo še ožje enote, kot sta. denimo, na območju Dolenjske Suha in Bela krajina. A videti je, kot da načrtovalci nove regionalne razdeljenosti Slovenije, zgodovinskega spomina nimajo oziroma je izrazito slabokrven. Vsaj za Dolenjsko to drži kot pribito. Dolenjske na načrtovani pokrajinski podobi Slovenije namreč nikjer več ni. Njen vzhodni del si je prisvojila nova pokrajina neposrečenega imena Posavje (geografski pojem označuje namreč celotno porečje reke Save), severni iti zahodni, to je ribniški, del se po novem umeščata v osrednjo slovensko pokrajino. Kar je preostalo, so nesrečno in nedomiselno imenovali kar po straneh neha v Jugovzhodno Slovenijo. Najbrž zato. da ne bo zamer med Kočevci, Belokranjci in Suhokranjci in ker je ta beseda kljub vsemu le uporabnejša in lažje uporabljiva od besednega vlaka Kočevsko-dolenjsko-belokranjska regija. Imenitna dežela, ki je s Trubarjem Slovencem dala knjižni jezik in z Jurčičem prvi slovenski roman, dežela, katere prebivalca je imel v mislih Ivan Cankar, ko je zapisal: "Dolenjec, korenina slovenskega naroda", ta dežela naj bi izginila za zmeraj. Bomo poslej govorili in pisali o Jugovzhoden, korenini slovenskega naroda, pili jugovzhodnoslo-venski cviček, peli Pridi, Gorenc, z mrzle planine, vabi Jugovzhod'c iz tople doline ...", se bomo jezili nad počasnostjo jugovzhodno-slovenske železnice itd., itd.? Iti kaj bo z množino strokovne in druge literature, ki se je nabrala v stoletjih iti tako ali drugače govori o Dolenjski, dolenjskem? Bodo besede Dolenjska, dolenjsko, dolenjski ... mrtvo zvenele, kot danes mrtvo zvenijo besede tozdi, ozdi, sisi iti podobno smetje iz časov, ko seje na hitro, brez temeljitih premislekov poskušalo spreminjati resničnost?
Milan Markelj, odgovorni urednik
RAST - L. XVIII	!
A ///////V///	
	//.sv/T/e /77/ \7/7/7////// /777/ 7/7'.S7'/77 V /7/*7///777//7/ 7/77/77 A77//777/7/, 27/ ,S77////7'77, 27/ S' ^/77'27//7 .S7/.S7//7//777.
	Z77 .S77//7' ytV/ V/772/777 S' S77/777 V' /7TZ.S/. 7/77 S'7* /77' /777.Y//.Š/, 7/7/ .S'7/ /77/ 77/7/7/7//.
	/7/77/'7///7 /2^/*7//).S// ^7//'7//7/7', /77A/'/7*7////7/. /////777/7/ 7', /////A/'/ /777//S/ .S/77/77// /777.S//77 V .Š//'/7/S'7' /777////VT7 /77 V /*7'.S777' 7/v77^77V77/*7/ 2 /777/777/ /777/777/ S VT7/7/A/. 7' /77'V/T//77' /7/7'.S7'. V /77'/7/*7'///7/A//h'/ S///7'// /777/7*77/7/77/ 77/'7;7///777'.
	A/77/*7///7 ST/ /77///7*/7/ /777^/7/7/ 7777.
	A7/7/7//" 7' ///'7'/7777//?77// /A////// S/77/7/7/7 ///////77 77A/777. ////77/// /777^/7/7/ /777 V77/7//7.
	7/7 7*7' //7/ /77. A/ ///'7' /7/7/77/ /777 /7//7777/A//. 27' ///7/77/7'. _7/7/ S///7/2/7777/ /277/77. 7/7/ ///// 2///.S/./
	7777/7/ /777 //7'//. /777 A77/7*/*/7/ ST* /7//// /777277/ V ///77/7' 7777/. /7/.Š7' 2 V 777/77, A/ /V7/A77 .S///7//7/.'
	S/77'/ /7/7' v/77'7' /77 7'/7'7*7' P ////7// 7/7 ///7*7.
ŠT. ! ()09) FEBRUAR 2007	LITERATURA
Katja Plut
IIIIKATURA Kast 1/2007
&rwr////^//rr
/ČT/A.ŠT/T/ At/t/At/ 7/77ev77,
A77/ (A; A/ .se A/77*e/7777///77 /777 .ŠA7A7777.
Z 7*77A 7777777. sA/0077777777 V /77.S770 Že/70,
A77/ /7/e///A.
/te 7/77 770 777777*0777. A777' nočem /t/Av^o/' /77*7/0//.
A// ^77/777777777/'. /e /A/ /7777A777V77//7777 v /77/.SA77 /7/e////77.
A77/ 7/77 .so/77 .se A777777/ se A/ /777A77.S77/77 A Aože.
7777///777/7A77 se /e oA/eA/c/ v 0//7A7/, A77A77 v 7*07/77.
Ac/Ao
A7777/77/*7777777.
A77/ /Z//////*/. A<//e7 e^77 Az/A/e/i/e .so 7*7/zv/*.šoe/70 /77 /777/77 S77/7e, /70/e,^ /0//77 /777 7777/7.S/7/0/70,7/77 SO 77e A/ še A7/77 77e/77'e///e7/7777 S/7.S/77/ V7//7/.
A'77 .se .S77777777777//777777A77 77 A/e 7" e v 777/7A77.
777 V O 7* /e .S77/7777, /0777 007' A777777777 /777// /7077/777Z/777.
,š'e/e Z7/77/ .se .s/77e /70/777/7 /ee/.
.S'e 7777.S/77777 A T/zeves// 7*7/z/7/e/e/7/A ve/.
Z777//A/70
777
77777//77ee,
.S7777777 77777^777'0
/e A77777 /77AA77 /777/e777 77777/77 /777t/777777777 /77/A77.Š/7*77/77.
Dr/rr/rr-rrA^r/ fr/// /2 M/* si ^žr/rr* /rr zrr^r/r^
M /e/M /7777///A ,^/77 v.
/777/77777//e77//7 7/A777/.
/7777777V77//7 Z77777/; /7077777777'.i/77 /7/'e7/.S07//77A77
777 S7777'A77VeeV. A/ S/77 //A Ae77V7A 777 //77///70777/ V /7777A//7 7777/77Ž7/77 7777 /e/77/77 777 777^7e//77/7/ V A'7/A .Š/7//77/ V77/e777^7*7ee, A/*/ /777 /0 /eA/77 /777 77///777V7/7 7777777777/7.
.se/77 77A/0/7/0/777 V /77'0/ežAe /77/7/7
/777 /0777777/7 /e//A Z/A7777/77 V A77/77//' sAr/z/ 77A/'77^// 7/Ao/77'7 Z77,^/07/77/77 /70A7/. 7/77 7/7777/7*0^77 /77*e/77.Š7777.
A//77777, A/ A/ se A/ž/o 7/7/777/77 A77/ /77.
777 7777.S/7777//77 S0777 /777t//e7/ 7777 Š7/77 777 V7//A7/V77/77.
Katja )'tut
I.IIIKAIIIKA Kast [/201)7
//77/ se/e /'/7 0777 777/ A 7/77/'.
.t/A/sA/ AL' /77777777// VA77A77 /77/7Y7 v r7/777/'7777 r// /77777777'/e77/e 7/77/777
777/ /e/ /YY7^/;///(_'tt/ Ze/////'/
7-77/777/77/777777 A/Y'.
/.<777/777/ 777A77 777'/.
.se.s/7'/e7/. /7' 770/777 v 77/7/7.7
//7 re 777 7/ Vr7/777077777 A//7/7Y7. 77777 /77777777 vre// 77777' 7/77/777. A/ /77777777 vre// //777. A/77Z7 /77/ 07'/ Z7'777'7 A77/777 077 V.se 777/.S.
P///////
A77 S0777 se 7 777/7/77. S0777 /77/77 7?eVe7;/'e/7777 /e/777. 7Y'/77'7/V /77 7777/ /77/77 V7/77/77*7777 777 / 777777 e7'/Y77777.' 777/ /77777 7777/77 e/ /e .Š/77 V.se
S7777777 .ŠO
777/VO
7/
77
/
/A7/A77 /e /77 77777t/777'e./
A/77/77 /77*e/eA/77.S/ /e /777777/7 / 77/777*77 r 0770/^7/ A77777 0.t/77 V/7//A77.
7/77 /e /e /777700.
/.S'77/ 777' 777777*0777 V07/0/7. /
/777/7 7*e se fe 77e /777/7777 vee /77//A77. 7/77 /7/ 7'7/rA//7/ /7777A77 s/eA/77
7'77V7777V7'.S/<7 7777.t/77A7*e777' 7Y7/7777.S/7 ... 77.S/7'77.Š/77/ ,SV7'//77/777 ... 777 /77'77.S/777'77 077 Š7' 7'777'Z/77 7*/77S'7'A77.
/77 077/07 /0. 7/77 777777'77.š 7777 0 /7 V 77777*777 77777777'77'7 S/77*77V//'e7777 /<77 77 777 /7/77777/7'. 7*7' /77/OO.Š S/7/77/7 /777 /770 7// V7/77/77 Š7' /./7//700077.
(//77/777A77 07777/7Y7/ 7777'</ 777//V77.ŠO/777 .S7'e7//7'77 77777*7. A<7 S/ S A77777'7'7'/<7 77</ A/77VeA7777tt'/e7/i/e777e77/. A77 S7' Še A7777777/7/77 /77 0 777/A 77.Š 777 s/ /777/77 07///77/77S'//. /777 7//07//^77/77 V7.Š. </<7 /77 077</oV77
f/v//e77/e 77/ pohiti 0777/0V77. /o/z/vo/'* /777/77/7-/777,i/Ze/A/Z-toic 0777/0V7/ /77 /e A7/77/ /777 A7/77/ /77/7A77 /777 e77A77/'-777-/777.Š-v/7/e/ 07///0V77.
/'77/7/// /777t//e</77/ 77//
/777 07///// 777 /777.Š v/z/o/, Az/Az/ /O
/7ove/ye//77/.
/M KKA7/.SA/A7//;///. .se7/<///77/
/7/7-07//. s//7<777/0777/	/7.S.S.S.S

A(/A(7 s/ /77/ /7(7/7(7.se/7. (/('(*,
77(7.si'(7/(*(7.s,
/7r7/fj.vs'(7/if7<:////;/.
/7(7/V/r(777.sA7.
77(7 (/(7777(7('7/(7.
77/7S'(',
A(7.Š(777/77C.
r/o//?//
777 77(7 77(7.S.
.4s'(7(/77(7 A 7 /7(7777 .\7/A(7/.
(/(/ /77///.Š7 Š(7(' /77'7(/c.
Z(/(7//('/77.
r(/e/77(/A/Y/(7/(J.
^/(//7(7/777,
s'/'(/i/cr(/s'(7r/(//7.
A77/ /7 Al'(7/(*i/(7.
77('A(7(*,
7'(/r(//7'(/77777 ^(7 7/7 jj7*(7(//777(7 7/7 77/7(7777(7 7/7 /77'('/7(777/77(/. (/(7//.V/7.
/777//V/.
\('/(' /777(/f.
Marjan Ma/tiik:VRSAk.pcrorisha. 2002
A/(//'.S/A(/(7/ /(' S7'(/r/(' 77(7/7(7(7 77(7 /7777 r(7^(7777(777C777 SV(7//. 77(7r//r(777//7(7t'7'.Š7777 S/7'(7,Š77(7 (//'.S/,
/7(7t/(7,S'/(7 /7(7i/7'77W,
A (7/ S7 (/(//i/ 777 ŠV/V/A.
(7 A'(' /7/(//'(7.š /7//.sA(70/7(7 /7(7/77 (7/7 777 /77(//'(/.<
/77(//'(/.\, S'('/A-('(/A//.
/77'7('A(7/7 77(70(77*77(7 ('/A///7(/
/(77* 77(7(/(7//'(70(7/7 (7(//'(7.Š77/(7(7 //C//.
!I']']RA['URA Rast t / 2007
Vtadotiarantini

Z/7777 7//'. 7777t'.S7'r//777/77/,
/7' 777/ 7j/l7.sA77 S77777*eA.
Ve.Se//7 /77/A//77 r r/77/7777 /777/777.S/7777 7'7'/7A77777. A77Ž77 7777S'7/777777. 7*77r/777.S77/7'777. .S' /77/7/7777 /7':77'A77777 77/7/7:77/7' 7777 7/7*777' A 77/7' 77777/7' .St/A/ee, /7/7'.š'7'777'7' 7777'7//T'7777' 7777/7777
:// ve.s 7/7/77.
/)7/777'.S' 7*7'.S 7*C.S 777* /777777 S7/777.
Z/VASW/1 P/?z(MA7/C4
//77/7/ /7.Š77777.
///'/e /777.S/7'//7' /777.S////77 -.7*7'/77*777/ 7777'.S7'7'77777.
M 77777/7' 77777S/77 A77 .S /77*7/7777' /77*7/7/7'.\77/7'
V /77777*77'77/7 /r /l/7'.Š7'e7'7' Sl'7/7' .S7777Ž7777 /777/7* //777'.sA7' f/Ze,
,S'g J /77'/77 777/7'/77'77 /777A7 //7'
/77 s/777/A77 : 77.S/777/e.
A E (A^^AA^ ,SAW
/V/.Se777 /77'.S7'777 Z77 7777777Ž77'7'
777 77e 77e/77/
-77 /7/77.Š777' /7/77'e.
/V/.S7'777 .SVe/777/77 777 7 77' A7*/Ž,
A / //77 7777.S7/7'
S' SV'77/7777 S7*7'77.
Ae 7'/777'7'A .S7'777.'
l.[]HkA)URA ,	,	.	, .
Ae A/V77V7 777777/e-, kast ) / 2007	^
^ r /777/e777777...
D77/7/7' /77/777A,
A7'7*A7777/7/.
7/ /f/(7 777' 7777/7*e //7"7'r /.SA7/77/7/ S7777/7'//77 .S'7'//7'.
('7/.S/'rA7//77/77/
.ST/7*7/7//
A//7 7*/7/7'7'A /r//7'.S777/. 7A/A/7'/' S7//1/7/.
Čt/77/M
('///7/77 /7'J7/ A7//77/77/
/77/7/7/.Š/
777 /7//77.S77.
('///7/77,
7/77Vf777.777
rZi/VA//////
777/ //T///77.
('///7/77 /7'f7/ A7//77/77/ A7//7//7/7777 7'7'7'777/.S77...
EDO SEM
('C 7777///777 7////7/cA//77/7/777. 777' l'/7//777 .SV77//7/7f 7777 7///r7/7/77.
AcA/Zr/vc///.
I.IIIKAHIKA 7/7/A/7'/-.sA7//7777/ Kast 1/2007	/77/7/7/7/77/
777' 7777/7/7'777
^	M'7//7'//77 7///7'7/r77?
Jože Simčič AFORtZMI RESNtCA tN LAŽ
Resnica hodi sama po svetu, iaž pa ima vedno družbo.
Tragedija je. ko največja iaž postane absoiutna resnica. V vinu jc tudi resnica pijana.
Laž je obliž za (žensko) dušo.
Lepa laž seže globoko v srce.
Če ima laž kratke noge. mora imeti lažnivce dolge.
Če te lažnivec gleda v oči. potem ti bo še kaj ukradel.
Če lažeš in kradeš, si polno zaposlen.
Laž je bolj uglajena kot resnica.
Ogledalo laže samo lažnivcem.
ANAHT!K
Analitik javno razmišlja o problemu, katerega rešitev mu ni niti najmanj jasna.
Analitik zamegli tudi jasne stvari.
PODUKA
Politik je egoist, preoblečen v altruista.
Ko politik reče: to je moje osebno mnenje, ima zagotovo sullcrja.
AKTUALNO
!,m:!<A!t)KA Rast I / 2007
Slovenec ljubi Cigane, kadar so na Dolenjskem in v Prekmurju.
Dober Cigan je, ki krade, da bi preživel. Slab Cigan jc, ki živi, da bi kradel.
10
Beli cigani več ukradejo kot črni.
.!o?c Simčič AtORI/M)
POD RAZNO
Vlomilec se zaklene z devetimi ključavnicami.
Sterilna čistoča ubije več življenj kot umazanija.
Ko zmaga svoboda, osvoboditelji pojedo osvobojence.
Spektakel je kulisa za duševno topost in čustveno praznino.
Velike proslave za majhne zasluge.
Dobro vedno zmaga; za nekatere prepozno, ludi morilec ima mamo.
Zdravje najbolj ceni bolnik.
Mladi norec starega ne spoštuje.
Kdor visoko leta, se vozi z avionotn.
Vesel duh v vinu plava, žalosten se pa utopi.
Ostra misel, plitva čustva.
Moje življenjsko vodilo je, da ga nimam, pravi praktik.
Molči, če hočeš, da bodo imeli ljudje dobro mnenje o tebi.
Za nekatere je vera alibi, da lahko počnejo svinjarije.
Nekateri ljubijo samo boga, ljudi pač ne. l udi med bogovi vlada močna konkurenca.
Človek je ustvaril boga, bog je ustvaril svet.
ŽENSKA
Moja mati je tudi ženska.
Najbolj nežna ženska lahko obvlada najhujšo moško zverino.
I!!IKATURA Rast I / 2007
Smitjan Trobiš	DOMISLICE IN SPOZNANJA
I.ITIKAIUKA kast)/2()07	Kolikor ljubim, toliko poguma imam. Za »mistike« je nevarno, da izgubijo stik z realnostjo, in za »potapljače«, da pozabijo na gladino. Pri utru jenem telesu in umu in skesanem sren da je duša na j lepše sadove. Nemir je blizu kletve. Vse gre tako, kot bi šlo samo od sebe. ne pa po naših predstavah. Pot je bila bolečina iti bolečina je postala pot. Vsaj malo ljubezni! Imam za bueikino glavico ljubezni. Drugi konec me špika v srce. Ko pretirano razmišljam, žalim Svetega duha. Umetnina je upredmeten žarek Svetega duha. Ustvarjalni nemir: Komaj dohajam svoje prehitevanje. Komurkoli sem verjel, sem na koncu prišel do tega. da je govoril o sebi, ne pa o meni. Problem je v tem, da se človek lahko osreči le indirektno, tako, da najprej osreči drugega. Poštena ženska ne obljublja nobene pretirane poštenosti in zvestobe. Vsi mislijo, da imajo prav, potem so pa slabe volje. Jaz sem jaz, ko nisem v ekstremu. Če misliš, ne vidiš. Če ne misliš, vidiš še manj. Nazadnje se vedno vrne: mir. Resnica je samo ena, število zmot pa je eksponent števila ljudi. Sonce vedno sije. Oblaki pa samo pridejo in gredo.
Smiljan Trobiš	Pri ljudeh smo bolj prepoznavni po svojih napakah, kot
po svoji hožjosti. pri Bogu pa obratno.
Moj post je predvsem v tem, da sem. In potrpežljivo prenašam.
Kadarkoli se imam za pametnega in sposobnega, kaj pokvarim.
Razumem, da ni vse v tem, da razumeš.
Čudno, živim lahko tudi, če ne mislim. In čuti zapojejo, če jih misli ne dušijo.
Vse, kar se ljudem zgodi, nam je lahko opozorilo ali spodbuda.
Kdor zaupa Bogu, ga s tem že ljubi.
Sveti smo, ko svojo težo naslonimo na Boga.
Marjan Ma/mk VINJI KAt . lavirana risba. 21 s 2X cm. 2000
I I!TKAUIRA Rast I / 2007
Damijan Šinigoj SVET!LN!K
i.m:KAH)KA Kast)/2007
Mutce ga je vseeno pekla vest. Bil je sicer prepričan, da krivda ni samo njegova, a kljub vsemu ljudje smo in motiti se je človeško, še bolj človeško pa je zmoto ali krivdo priznati. Koliko tistih kurccv, recimo, ki so zakuhali morijo na Balkanu, je priznalo, da so se zmotili ati da so. bognedaj, krivi?! Noben! Materjim. Miloševič je rajši crknil, kot da bi priznal. Dobro, Plavšička se je izrekla za krivo, ampak kuzla je stara in si je s tem kupila le mehkejši zaporniški toaletni papir, s katerim bo itak do konca življenja dražila svoje hemoroide, čeprav je dobila relativno blago kazen. Kukr rečeno, stara je in vsaka kazen nad deset let je doživljenjska. hemoroidi pa pečejo.
Zmeraj ga potegne v razmišljanja o vojni, posebno o vojni za osamosvojitev Slovenije, .le pač edina, ki jo je doživel. In v njej sodeloval. In potem lagal kot tristo kosmatih medvedov, da je končno lahko zamašil gobec dedku, ko je ta začel s svojimi partizanskimi štorijami. Ampak zdaj ga ni pekla vest zaradi tega. In tudi dedek je že umrl in tako mu nikoli ni uspel povedati, da sc mu je lagal. Mah, sej je zihr tud on nakladal ... Dobro, ko je umrl. ga je malce zapeklo, ampak kar je, je. Zaradi kaset se je sekiral. Ja, tistih starih avdiokaset, ki so jih spodrinili poceni cedeji. Natanko se je spomnil, kdaj si je kupil prvi kasetar, tak, fensi, da so obiski buljili vanj. Pa niso dolgo. Ko si je ravno nasnel zavidljivo glasbeno zbirko, so bili cedeji že tako poceni, da so se le še idioti oklepali magnetnega traku, vsi ostali so šli na digitalni medij. Vključno z njim, jasno, saj ni idiot. Nekaj let se je še boril s soprogo in s police ni želel umakniti kasetarja, ko pa je nehala brisati prah z njega, je znorel in ga vrgel proč. V navadno kanto! Pa naj reciklirajo. Saj ga je debelo plačal!
Ne, ni ga pekla vest zato, ker ga ni odnesel v poseben zabojnik za elektroniko, saj itak Cigani vse ven poberejo in, če je kaj vredno, prodajo. Vest ga je pekla zaradi starih avdiokaset, ki jih ni imel več kje poslušati. Pravzaprav jih ni imel več s čim poslušati. A stran vreči jih vseeno ni hotel. Spravil jih je v veliko kartonasto škatlo, ki jo je ob vsakoletnem generalnem pospravljanju po hiši prestavljal, kakor mačka prestavlja mlade in se ni oziral na ženino jebanje v glavo, dokler seveda niso prišli otroci. Nič niso imeli proti njegovim kasetam, sploh vedeli niso, da obstajajo, a z. njimi so prišle igrače in prostora kar naenkrat ni bito več nobenega. Živeli so v prav luštkani in zadosti veliki hiši, a tiste kurčeve kasete so vedno težje našle prostor, kjer ne bi nobenega motile. In je bilo jebanje v glavo vse pogostejše.
Ne bi se še dal, če ne bi kurili na trda goriva. No, kurili so tudi na kurilea. so imeli kombinirano peč. So jini sicer enkrat potrkali na vrata in ponudili priključek za mestni plin, a bi moral plačati tudi priključnino in jih je poslal v kurac. Saj jim ho plin plačeval, kaj ga drkajo še s priključnino. Če država hoče, da kuri z bolj ekološkim gorivom, naj mu da priključek zastonj ali pa naj se jebe, on bo imel strošek že z zamenjavo peči. In so se raje jebali. No, ne čisto dobesedno, čeprav mogoče pa tudi, ampak zastonj priključka mu pa niso dali. In jc obdržal staro peč in kuri) z drvmi, ob koncu sezone, ko je mraz popustil in je bilo treba hišo le še včasih malo ogreti, pa jc preklopil na gorilca. Kar dosti so prišparali. Skozi okno denarja nima smisla metati, ne!? Jc kupoval drva vedno pri istem človeku, to leto pa se je zakalkuliral. Zima je bila malce bolj ostra, malo bolj so
Damijan Šinigoj SVmil.NiK
!I'!!KAH)HA
i<ast)/2007
nalagali. in so drva hitreje pošta. Zmanjkalo jih je oh potiti popoldtie. Peč hi mora) očistiti in prestaviti na knritea. pa se mn ni ljubilo. To hi raje napravit zjutraj. Ali pa dopotdne. Komu se pa da jehati s sajami in vsem ostalim, mato preden gre v posteljo?! tn je pokurit še vse smeti in ostanke lesa, še neke stare tesene police je razžagat v garaži, pa kartonske škatle natrgat in hi hi to dovolj toplote do jutra in sploh nobenega problema, če v garaži ne bi zagledal tiste pofukane škatle s pofukanimi kasetami, ki jih itak ni ime) več s čim poslušati. In ki so itak brez. veze, ker itak z interneta v par urah potegneš dol katerokoli musko če hočeš, pa še petstokrat boljše kvalitete je kakor katera koli glasba na kaseti. In je nenadoma uvidel, kakšen bebce je bil, da je špara! in prestavljal stare avdiokasete in se zaradi njih kregal z ženo. Ampak ni ga zaradi tega pekla vest, ker je končno doumel, da je imela prav. Zaradi tega ga že ni pekla. Saj je dedec, bil je v vojni, ni mu bilo težko priznati napake, čeprav šele čez nekaj debelih let. Je pograbil tisto škatlo, jo odnesel v hišo in soprogi povedal, da bo kasete končno ruknil v smeti. Draga, ji je rekel, imela si prav, kar je res, je res, tle ni kej. Ni jezikala, kakor, at sem ti rekla, al sem ti rekla, le po hrbtu ga je malo počohala. Saj je vedela, da bo šlo s kasetami v smeti tudi nekaj njune zgodovine, nekaj njunega življenja. Tudi njej je postalo malce toplo pri srcu, ko je privlekel iz zaprašene škatle Rah-maninovo simfonijo v D-duru. Kolikokrat sta se dala dol ob njej, še kot mulca. Če bi ga takrat dobil njen oče ... Ob tistih hudičevskih disonancah sta orala, kot da bo naslednjega dne konec sveta! Prav vsaka kaseta je imela svojo zgodbo. Saj je kar v redu, tale njegova baba ...
Ker so imele kasete tudi majhne kovinske vijake, ni bil prepričan, ati jih lahko vrže v zabojnik za plastiko. Pa gaje prešinilo, dajini je zmanjkalo kurjave in je bila dilema v hipu rešena. V peč z njimi, naj bodo še zadnjič koristne! Najprej je v ogenj metal po eno, da je lahko opazoval, kako so se najprej stopile in povsem spremenile obliko, potem pa, ko je bilo dosti vroče, daje zagorel magnetni trak, je kaseto v hipu pogoltni! ogenj. Kakšnih deset jih je tako požgal, ko ga je veselje minilo. Pa tudi kolena so ga začela boleti. Leta so se nabrala, lasje z glave so se začele seliti v nos, trdota z mašincc pa v kolena ... In je v peč zabrisal vse naenkrat. Kure jih gleda. Potem si je odšel skuhat kavo. Odločil se je. da jo bo spil na vrtu, čeprav je bilo mrzlo. Ker mu je zadišala tudi cigareta, čeprav seje odvaja). Ampak, če je kadil toliko let, mu še ena pač ne more kdo ve koliko škoditi. Kure jo gleda. Oblekel se je, zaradi ledvic, ni bil več mlad, in odšel na vrt. Kar stoje je srkal kavo in kadil, a mu ne kava ne cigareta nista teknili. Imeli sta okus po plastiki. Najprej mu ni kapnilo, potem pa. kot hi ga z macolo po glavi: kasete! Pofukane kasete. Stekel je okoli hiše in pogledal proti dimniku, ki ga z vrta ni mogel videti. Skoraj se je usral v hlače! Proti nebu se je namreč valit gost dim vseh mogočih barv, od črne do vijoličaste pa tudi rumene barve, smrdelo je pa ko crkovina! In še noči ni hotelo biti! Vsi sosedje, ki so živeli v blokih pod njegovo hišo, so videli, kdo je kriv za svinjarijo. Spet je stekel okoli hiše in se zazrl proti spalnemu naselju. S skoraj vseh oken so buljili ven, proti njegovi hiši. Z lahkoto jih je videl, saj so stali v razsvetljenih okvirjih, z lahkoto je razločil njihove silhuete. Tedaj pa je prinorcla žena, je mislil, da zaradi smradu, ampak ne, zakričala je, da v kurilnici nekaj čudno ropota. Seveda je ropotalo, saj je voda v sistemu skoraj zavrela in je para silila skozi varnostni ventil, da se skoraj ni dalo dihati.
DamiHin Šinigoj SVIlIlŠttš
IIUHAIUKA
Kast)/2007
Zaprl jc loputo za dovod zraka in potem skakal po hiši, odvijal radiatorje do konea in odpiral okna na stcžaj, da hi se voda čim prej shladila. Še dobro, da je vedel, kaj mora narediti. Ko je bil še srednješolec in staršev ni bilo doma, je v peči za centralno kurjavo poskusil staliti svinec. Vse skupaj bi seveda odneslo v zrak, če oče ne bi prišel prezgodaj domov in ne hi naredil natanko tega, kar je zdaj naredil sam. Potlej mu jih naložil, da jih je komaj nosil. Mogoče si je zato zapomnil, kaj mora ukreniti.
Ker je ogenj ugasnil, tlelo je pa še vedno, se je iz dimnika še bolj nagravžno kadilo. V hiši se skoraj ni dalo dihati od smradu. Otroka sta dva dni spala pri njegovih, da se je toliko razsmrdelo, da sta se lahko vrnila. A ga tudi zaradi tega ni pekla vest, pa tudi zaradi zasoljenega dimnikarjevega računa ne. Ni ga preveč peklo niti, da so ga vsi po vrsti, ki so vsaj malo vdihnili tiste kasete, jebali še pol leta. Si je zasluži) in bil je dovolj dedca, daje priznal napako. Ne, vest gaje pekla, ker se je zaradi tega skregal z ženo.
Pa kaj ji je blo treba to pogrevat gl ih zdaj?! Evo, vest ga peče, čeprav je malo pa tudi sama kriva!
Ko so otroci malo odrasli, sta se vpisala med potapljače. Saj jima je kar pasalo vsake toliko malo od doma. V Egiptu sta bila že drugič. Je še kaj lepšega, kakor pozimi tavhati v toplem Rdečem morju?! Ni, pri njunih letih že ne. Dobro, za prepir je bila malo kriva tudi sprememba okolja. Že prvega dne sta se počila, kot bi imela spet osemnajst let. Potem ju do konca seks ni več zanimal. Topla voda in čudovite korale pa so bile čudovite do konca. Celo med morskimi psi sta plavala in vse bi bilo v najlepšem redu, če se zjutraj ne bi po neumnosti parkirala na napačnem čolnu. Kure gleda te čefurske turistične delavce. Še ljudi ne znajo prešteti! Če jih gre dvaindvajset v vodo, jih mora dvaindvajset tudi priti ven. Tako enostavno je to. Ampak, ne, pri teh kurcih že ne. Ko sta prišla na površje, čolna ni bilo več. Saj je malo klel in bogat in ropotal, a kaj dosti se res nista sekirala. Bodo že enkrat pogruntali, da ju ni in ju poiskali. Saj živijo od turizma, ne morejo si kar tako, meni nič, tebi nič, privoščiti izgubiti dveh turistov! Voda je bila topla, imela sta neoprensko obleko, ki ju je varovala, tudi nekaj zraka je še bilo v jeklenkah ... Pripela sta se drug na drugega, da ju morski tok in valovanje ne bi ločila in sta kot dva plovca plula skupaj. Z lahkoto hi počakala cel dan, če bi bilo potrebno. In sta čakala in čakala in čakala in ker nista imela početi nič pametnega, sta se po kakšnih petih urah sredi božje riti dokončno skregala. Vpila sta drug na drugega in se obtoževala, da sta bila, kjer sta bila. Kaj vse se nabere v dvajsetih letih zakona, človek ne hi verjel! In prav vse sta si vrgla v obraz. Kakšen spomin, ne moreš verjeti! Nič ni šlo v nič, nič tli bilo pozabljeno, celo do kaset sta prišla. Tistih starih, avdiokaset, ki jih je toliko časa prestavljal, potem pa skuril in zasmradil vso sosesko. Zdaj, po uri ali dveh, se ni več spomnil, kaj ga jc tako močno pogrelo, zakaj je bila kapljica čez rob prav debata o kasetah, a znorel je in jo odpel, t udi ona je, besna kot furija, odpela njega. Bolj ko sta se oddaljevala drug od drugega, bolj sta vpila in si očitala stvari, ki so se zgodile v času, ki je bil že zajet v osnovnošolskih učbenikih za zgodovino.
Nazadnje je slišal, da mu je kot pokvarjena plošča nekaj vpila o tistih starih kasetah. Šumelo mu je v glavi, bil je žejen in utrujen, njen glas je bil vedno šibkejši ... Zaspal je sredi modrine, na gladini, ženina glava je izginila v meglici sna. Ko se je zbudi), o soprogi ni
I);nmum Šinigoj SVITII.NIK
l.!!l!(AH!]tA Rast ) / 2007
bito ne duha ne sluha, pa tudi temno kot hudiču v riti je že bilo. Lahko bi bila le nekaj metrov proč od njega, pa je ne bi videl. Je vpil in kričal in jo poskušal priklicati, pa ni bilo nobenega odziva. In zdaj ga je pekla vest, ker se je pustil sprovocirati zaradi tistih kaset. Itak noben več ne ve, da so bile kdaj kasete na tem svetu!
A kar je, je. Se bo že potem s tem ukvarjal, ko ju bodo rešili. Ponoči ju verjetno ne bodo, ob zori pa bo zagotovo izplula vsa pofukana egiptovska llota. Saj je vendar turist, oni pa živijo od njih. Bi mar Hans še prišel k njim, če bo vedel, da so izgubili Janeza? Bi prišel kurac, bo šel rajši k Hrvatom. Ki ga bodo sicer odrli ko prasea, ne bodo pa ga pozabili na odprtem morju!
Ni bil preveč utrujen, tudi paničen ni bil, le poln kurac vsega je že imel. in ko je opazil svetilnik, je počasi zabreal proti njemu. Tudi tok mu je pomagal v pravo smer in malo pred zoro je trudoma splezal na povsem neugledno čer, na kateri niti stati ni mogel dobro. A trdna tla so trdna tla, čeprav jih je le za ped! Na skalei je bil samo svetihiiček. ki je morjeplovce opozarjal na nevarnost. Že med brcanjem proti njemu je napravil načrt in prav vesel je bil. ko je videl, da bo uresničljiv. Na vrhu svetilnička, nad utripajočo žarnico, jc bila majhna sončna celica, ki mu je dajala energijo, pod njo pa je bil hermetično zaprt sistem za obveščanje. Za vsak primer, če crkne žarnica ali akumulator, da javi, da nekaj ni prav. Nekakšen mobitel, recimo. Vzel je potapljaški nož s težkim ročajem in skoraj pol ure tolkel po debelem steklu, preden mu je uspelo razbiti žarnico. Zdaj naj pa javi, da ne dela, si je zadovoljno zamrmral v brado in še bolj zadovoljno pomislil, koliko jih bo koštalo popravilo. Kar naj plačajo, pofukanci. kaj so ga pa pozabili na morju! Poskusil se je namestiti kar se da udobno, da bi lažje počakal reševalce, in ko mu je že skoraj uspelo, jc začuden zaslišal zvok močnih motorjev. Madona, so hitri, je pomislil.
Ni mogel vedeti, da je proti njemu brzel izredno hiter motorni čoln, v katerem so prevažali kokain, ni mogel vedeti, da ga upravlja človek, ki je to počel prvič. In ki je tako močno napenjal oči, da bi opazil svetilničck. po katerem naj bi se orientiral, da so mu skoraj žilice popokale.
Ni slišal poka in nikoli ni izvedel, kaj se je zgodilo z njegovo ženo.
Polukane avdiokasete!
)van Cimerman TVOJ MART!N PA SEKA NA
ŠVEDSKEM, ZAUKA
(Slamnata nevesta)
Odhod
IITIKAIHKA Kast 1/2007
IS
Minevata dve !eti, odkar so tvojega Martina odpustili v Žagalesu, Žalika. Ker ni mogel živeti od soeialnc miloščine, se je napotil k bratu na Švedsko, da vama tam -cn/td/ Arrwe ret g/ ear/uo, kot je dejal, ko te je stiskal poleg kombija, poltiega sez.onccv iz Budine, Spuhlje in Borovcev, domačih vasi, kjer so si že vsi poiskali neveste.
Samo Martin te pušča doma neomoženo, obkokano in samotno, staršem v pomoč. Vidim, kako tvoja brsteča ženskost usiha v jalovem čakanju. Ženske, ki imajo svoje može doma, pa naj bodo še tako škilavi, grintavi in šantavi, nosijo glave bolj pokonci kot ti,
Sram te je pred njimi, ker te hodi po svetu le polovica omožcnc ženske, medtem ko druga polovica samotno blodi, nc več dekle iti ne še žena. Vsa vas, ki se ponaša z računalniki, televizorji in najboljšimi avtomobili, te še vedno meri s stoletnimi merili. Soseda sva, vendar se mi zdi, da si na drugem planetu.
Če zaideš na sestanek, si med nami navzoča na nek odsoten način. Izmikaš sc resničnosti in se pripravljaš na neko drugo, svoje samouresničenje, veliki /O/e/7?. ki bo popolnejši od te luknjičave in polovičarske sedanjosti.
toda zdajšnja resničnost je le ena, nezamenljiva z jutrišnjim dnem. kot je le eno tvoje življenje, ki ti odteka pod prsti, kot hudournik, v katerega se spremeni potok Rogoznica, kadar po nevihti besna trga zemljo, ko si išče širši izliv v Dravo. Če je prenapolnjena struga ne sprejme, se razlije po poljih in prizadene veliko škode. Srečanj vaščanov, ki se borimo z oblastmi za tisoč reči, sc ne udeležuješ. A kadar prideš, ne veš presoditi naših dejanj, ker nc poznaš celotnega spleta dogodkov, imen in zaporedij, reči in ljudi, ki smo v sklenjeni verigi usodilo zavisni drug od drugega.
Živiš za nek meglen .//////, za dan Martinove vrnitve. Ne more te prežariti niti najbolj pekoče sonce, ki sveti zjasnega, današnjega neba. Nikoli nisi v tem trenutku z vsem, kar si - tukaj, takrat, ko se vsi. ki te obdajamo, za nekaj pomembnega odločamo, proti zlu in za dobro; ko branimo svoje pravice, ko nam hočejo vzeti še tisto malo, od avtocest že tako do kosti okleščene posesti; ko vlivamo drug drugemu pogum in zaupanje pred odiralci. birokrati, prekučevalci in urbanisti Čez mnoge njive naših dedov drvijo tovornjaki, med njimi jih največ ima tuje registracije. Na pašnike sc usedajo plini in črnijo mleko.
Obdržali smo le krpe - za žetev in košnjo, za živinče in pujska. Zdaj vsak par rogov, vsakega krulca oštevilčijo in registrirajo, da ne Okuži kakšne plemenite, rodovniške pasme Evrope in ne prenese naše pameti na njihove nore krave.
Gledam te, srna preplašena, in mi je težko, ker si - in hkrati nisi. V jutrišnji svet izginevaš, v pričakujočo ničnost hlapiš, kot v onostranstvo.
Ko prenehajo prameni sonca božljati hrapav, poriban pod, ki si ga osvetlila z vso močjo in zagrizeno ihto, se sesujejo vase sence dneva.
IvHntimcrmait TVOJ MARI IN PA SRKA NASVIKSklM./AllkA
B)
Oblečeš si be! kostim iz mtisiina in se ozreš po črepinjah dneva. Ugibaš, kako bi ga osmistiia in mn da)a malo vsebine, preden pade noč. Na dekliščino so te povabile vrstnice in zažarela boš med njimi! Zaigraš z boki, z zvonkim tokljanjem pet po podu, s smehom, ki ga razsipaš kot ogrlico. Obiščeš sosede z neko drobno, svetlo svečanostjo v drži.
Objamejo te soparice, ki migetajoč izpuhtevajo po kolovozih, kjer je v poletni vročini skrita vlaga In že zaigraš namesto muzike, ko greš med hišami vasi, ki gledajo druga drugi v lonce in čez plote. Sprejmejo te iskreči pogledi, vmes sence zavistnih starih tet.
Vzkipelo svatovsko snubaštvo me preplavi po vsem telesu.Ti ga začutiš, a ne sprejmeš. Hitra hoja in nervozne kretnje izdajo tvojo nerodnost, ko se ozreš in vidiš, da ti slepo sledim, kamorkoli zaviješ. Rada bi stišala hudobne glasove v sebi, a te, vso krhko in prcnežno za to vas, preglasijo.
Kasneje, ko se zbliza zazrem vate, me zbega rdečica lica, na katerem rad gostuje mak. Mak, ta rdeči svat, te razžari tudi po zatilju, ki se koplje v morju zasukanih kodrčkov. Svojega sramežljivega sveta si ne zakrivaš več z dlanmi kot takrat, ko si bila še dekle in smo se skupaj lovili okrog kopic koruznicc* in navlov* na košeninah
S temi svedrčki sem se še kot fantiček rad igral. Vlekli smo te zanje in cukali, ko smo se kopali v divjih vodah razigrane Drave, ki je takrat še ni ukroti) grozovito velik in gospodovalen jez pri Markovcih. Rada si imela trop sošolcev, dečkov okoli sebe, da smo te, vso bronasto in vitko, oblegali in ti prinašali jagode, orehe, jabolka in največje ribe, ki smo jih ujeli v slepih rokavih reke.
Tvoji vranječrni svedrčki pa so vrtali tudi v druge svetove, ne le v mojega. Preveč plah sem bil zate. preveč neodločen, premalo barabinski, pustolovski. A prav nič predrzen ter morda celo nesramno, napadalno osvajalski, kot so bili frajerji tistega časa. ko je bilo za nas vse na začetku, v brsti in muževno in je bil pred nami maj.Tako je lahko luščljivo lubje mladih vrb, iz katerih rezljamo v aprilu pastirske piščali. To je čas, ko sc vrbe ženijo in raznaša veter njihov pelod.
Že takrat sem spozna), da so dekletom všeč gorilasti, robustni, malo nasilni moški, ki se jih okolica boji. Če pa jih krasijo še zvijačnost, preračunljivost in smisel za prekupčevanje, so glavni. Vsakdo je hotel imeti mnogo najnovejših in najdražjih reči - do tiste pubertetne, motorske mere, ko so najbogatejši že prevažali dekleta, vsaj na BM W-ejih, kasneje pa že na suzukijih in kawasakijih, nato na harley davidsonih.
"Pako se je zlahka zgodilo, da je filozofsko zamišljenega gimnazijca /vnvj;// mehanik, ki je pokromiral in preuredit tri zarjavele motorje in jih združil v enega besno drvečega lepotca z nikljastim sijajem.
Mi, ki smo bili kočarski. revnejši, bolj tuhtajoči in zatopljeni v dobre knjige, z. njivico za krompir in fižol in koruzo, si takega blišča seveda nismo mogli privoščiti. Zato smo postali tolažniki, 7*77777^^77 za razočarana in zapuščena vaška dekleta, ki so popadala s ponikljanih meščanskih oblakov, ko so jih drveči ljubimci zapustili, in iskala oporo in srčno tolažbo v domačih vaseh. Reči moram, da sem igra) vlogo tolažnika z veliko mero poezije, ki sem jo, pubertetnik, pisal in recitiral prav tem ubogim žrtvam nadutih frajerjev, ki so že
Ž/ff// S .s/o A;Vo/770//*/ 7777 777*77.
Rrisežem, da nisem kriv, če se je potem katera med njimi v želji, da bi pisala boljšo poezijo, odločila za študij jezikov, celo slovenščine.
IvanCitnerimin TVOJ MARI IN 1'ASI KA NAŠVIDSKIM./AllkA
ITIIRAHIRA Rast 1/20(17
ne pa živinoreje aii agronomije. Vame, v mojo dušo, so se vsetiia polja, ozke, betonske ktešče tnesta so me hoteče stiskate, če sem te pokukal vanj.
Ob Zatiki, ki je bita bela golobica za te motoristične kragulje, prepotna obetov, sem z drugimi fantatini ttidi sam zoret. Odkrivata mi je tnavrične odtenke ženske duše, katerih v vsakdanji, bledikavi in neprivlačni deklici ne bi nikoti odkrit. Obvtadovati je morata, deklica nedotžna, mnoge spretnosti iti zvitosti, da sc nas je vseh ubranita in nas hkrati vse obdržala. Vsak zavrnjen fant je bil po svoje ranjen, a tega ni hotel priznati. Prav vsakemu je znata tisto majhno ranico ozdraviti. IVtorda s smehljajem, božanjem, lepim pogledom; morda z izzivalno, polovično obljubo. Oboževalec ji je lahko nosil iz trgovine vrečke z živili, ki jih je nakupila. Povabila ga je na ples in mu dovolila, da jo je spremljal do domačega praga, kjer seje na hitro, metuljasto poslovila z bežnim poljubom. Drugega je peljala v kino, kjer jo je lahko v temi držal za roko in ji kupil veliko vrečko čokoladnih bonbonov z marcipanom, ki ga je imela najraje. S tretjim se je bahaje sprehajala pred cerkvijo, gasilskim ali kulturnim domom ob sobotah zvečer, ko so navrela na plan vsa zijala.
Takrat so še ljudje med pogovori radi gledali drug drugemu v obraz in v oči, danes pa raje buljijo v te enooke, čudežev prepolne televizijske ekrane.
Med nehotenim izzivanjem in zasužnjevanjem, ki je grozilo nam, fantom, smo se reševali v vragolije in se pretvarjali, da nam ni nič, res - prav nič do nje! Toda v tej lažni drži nismo dolgo vzdržali. Vedela je, da nam je veliiiko do nje, zato se je med takimi premori, ko nekaj ur ni bila obkrožena z. vaškimi oboževalci, samo zvito potuhnila in čakala, da jo spet obkrožimo.
Hitro smo se znebili tenke skorje navideznega ledu. planili k njej in še bolj tekmovali za njeno naklonjenost. Ampak mejo je določila, ej, krhko mejo! Do te nas je pustila; dlje od plahih dotikov ni prišel nihče med nami.
Domače pogače seveda niso tako dobre, kot so sosedove. Gorje fantom iz sosednje vasi, če so nam hoteli hoditi v zelje! Zvedeli smo za še tako skrite zmenke, saj je bil med nami Kralov Pepček, lastnik BM W-cja tisti, ki je bliskovito hitro preprečil marsikateri tajni Zalikin zmenek.
Nekega jutra se je vrnil ves razcapan, opraskan in prchunkan. brez motorja, da so morali policaji s psi odkriti sledi do globokega tolmuna v potoku Rogoznici, kamor so fantje iz Bankovcev potopili poniklja-nega lepotca, last našega viteza izCvctkovcev. Posta) je njen izvoljeni zaščitnik-junak!
Tako nam je začela mezeti v sleherno naše dejanje in nehanje. Sama pa je zorela mnogo hitreje od nas. Danes si je - še deklič - obrisala materino mleko z ust, jutri se je že prelevila v prsato dekle, ki je hotelo čimprej pretrgati vezi z domom. In čimprej planiti v vabeči svet ter hitro dozoreti v elegantno damo.
Drzni plezalce
Ustavila sva se se pod visokim, rjavordečim borovcem. Zdaj obujava spomine in tkeva odrasle vezi med nama. Strmiš v krošnjo, kjer drzni jastreb še vedno vali svoja rjavordeča, pikčasta jajca. Prav takšna, kakršna sem nekoč, fantič - tarz.anski plezalec, zmetal s teh višin. Oba, samec in samica, sta roparko odnašala piščeta koklji z
Ivantimcrman TVOJ MARI IN PASITA NAŠVIDSKIM./Al.ikA
ITIIRAUIKA Kast 1/2007
našega dvorišča, da bi nasitila mladiče, in prizadejala naši mami veliko gorja. Da bi ti dokazal. Žalika, kako visoko se lahko vzpnem in kaj vse zmorem, sem nekoč oropal jastrebje gnezdo in ti podari) tisti zarodek, ki se še ni prikljuval iz treh jajc, kot zmagoslavni plen.
l isto poletje je imela naša koklja veliko jato piščet, ki so jih mati lepo prodali. O, drzni plezalec! Spet se vidim, kako se vzpenjam s starimi konjskimi uzdami, spetimi okrog stopal. Oklepajo mi gležnje, zunanji robovi podplatov se veveričje oprijemljejo skorje, debla in zložno, kot noge elektrikarja, drse navzgor. Pedenj za pednjem napredujem. Po poti strmoglavljam mrčes, ki se je pred zimo zalezel v lubje. Drezam v kraljestvo žužkastih, izžrtih hodnikov lubadarja. Dlani mi drsijo po smolastih izcedkih, da se mi črnikavi in vozlasti kopičijo v plast. Na dlan se prismoli zaščitna smolnata rokavica, da so oprimki za hrapavo, luščečo se, prečrvavljgno lubje lažji.
leto borovca čutim kot topel, od sonca razžarjen organizem, h kateremu se moram tesno prižeti, da ne zgrmim v globino. Postalo me je strah te višine in klikov razjarjenih roparic, ki me tolčeta z biči perutnic. Drevo mi posodi svojo lepljivo samoobrambo. Če ga ranim, krvavi s smolo. Urez lublja mu je tako, kot bi otroku stekli zadnjo srajčko in ga pustili ležati sredi največjega snega v januarju. In še tako mu je, kot da hi ga djali iz kože, saj si večjih ureznin z. nožem, kot je IVAN + ŽALIKA, ne more zalizati do konca, ko ga podrejo. Tisti čas so kradli smolarji drevesom to smolasto kri in iz nje izdelovali mizarsko lepilo. Zalikin bodoči tast, gozdar Martin, je divje robantil: »liijoj!Kohi jihdobilvpesti,pesjano, ki izcejajo te smolaste življenjske sokove iz mladih borovcev! Ponoči se prihulijo, ponoči, ko mesec mrkne. Vsak pedenj zemlje poznajo tod. Domačini so, gozdove so jini razparcelirali in jih razlastili za novo avtocesto. Zdaj pa zganjajo svoja drobcena, otroška maščevanja na ubogih, nasilno podržavljenih drevesih. Drevesa so nedolžna pl juča tega planeta! Mcrjaščeve ščetine bom nasul iz. lovske puške v zadnjico tistemu, ki ga zalotim, da zarezuje lubje in nastavlja lončke, prisežem ... «
Tako jc pred odhodom na Švedsko skrbel za domačo rast. Nam, polodraslim fantom, ga je bilo lepo gledati, kako so mu izpod gor zavihanih tnustač sršele nevarne iskre, ko se je kar bliskalo od jeze. Da, lepo nam jc bilo, polodraslim fantom, ki smo iskati vzore v velikih in močnih, in občudovali takšnega krepkega, širokoplečega moža.
A potem, ko smo jih našli, te vzore, smo se tako prestrašili svoje majhnosti in šibkosti, da hi jih najraje zradirali s sveta, kot napako v šolskem zvezku. Premajhne so nas naredili! Kdaj jim bomo končno dorasli, kdaj jih bomo prerasli? Prav tista bikovska moč, ki je puhala iz njega, se je presadila v poteze Martinovega sina - ki se je prav tako imenoval Martin kot oče - jc bila tako neznansko všeč Žaliki. Z Zaliko sva ga spomnila še na to, kako je pripeljal Martin starejši fantiča -Martina mlajšega, kuštravca naših let, s terenskim gozdarskim džipom, kot iz ameriških vojnih filmov, brez kawasakija, na naš mladinski ples.
Martin mlajši je plesal malo spretneje od cirkuškega medveda na razbeljeni plošči, metal nepremišljene, surove besede med nas, opletal naokrog in zadeval besne plesalce. Izžareval je nekaj, kar je bilo tako preprosto, kot sveže pečeni hlebec rženega kruha, in česar mi, polkmečki fantje, nismo imeli: surovo drvarsko moškost iti moč. Smejal pa seje tako, da so od odsekanih besed letele dišeče iveri veselja iti radosti v svetlih kosih, ko da bi tesal neobdelane smreke za ohišje
IIIIRAHIRA Rast 1/2007
hiše iz svežih, drvarskih besed.
Zaiotili smo Zaliko, kako strmi vanj, kako se ji dopade. in zbaii smo se zanjo, dekiiško kraljico, da nam jo, fantom, ugrabi. Ej, prav to se je zgodilo! Ukradel nam jo je, odpeljal s tistim gozdarskim džipom, in jo skril za obzidje svojih drvarskih rok.
***
Z Zaliko prelistavava spominsko knjigo in še ga slišiva, očeta, Mariina, starejšega, kako je ves zavzet za gozdove: »V I ludičevem grabnu smo enega začopatili. Kemijo, pravi, da študira. V kraški skriti votlini je kuhal neke zvarke, Globoko je zarezoval debla, vrsto različno starih borovcev, da bi jim analiziral sestav, zdravilno moč in koristnost njihove smolaste krvi. Zalezel se je v našo zapuščeno lovsko kočo, od koder je hodil v dolino le po petrolej, kruh in sol. Nikogar ni nič vprašal, grinta zelena, vlomilska! Ključavnica se je odpirala 'na zaupanje', s stiskom moške roke.
Mleko in 'poldeviško tolažbo' mu je prinašala Marička, tista prsata, bledična pastirica, ki so jo najeli Kolarjevi s Prevalj. Ej, ej, kako se je potegnila, trlica hincljava. Še kačji pastir se je bal sesti nanjo. Pa jo poglejte zdaj - prava ženska, gozdna dobrotnica za lačnega študenta. Kot sočna jagoda, ki se ne boji medveda, ki rad obira te gozdne sadeže, ha, haa, haaa! Prištorkljal setu tja noter, v kočo, ki ni bila zaklenjena: Krik! Joooj, kakšne breskvice! Vse golo, vse belo, oba na smrt prestrašena! A fant se je postavil za njo. Zasačil sem ga torej, tega vsiljivca, študenta, ki se je tolažil z Maričko! 'Pako sem ga zmikastil. da je skoraj dušo izpustil! Tisto sestradano in kosmato revše pa me je samo nemočno gledalo in prosilo za bivanje v lovski koči. Da bo nekaj iznašlo, odkrilo, izumilo, je jecljalo. Kaj vem, kaj ... Da bo dalo ljudem nekaj novega, še neodkritega, neko novo snov. Iz. mladih borovcev bo nastalo, iz smole, nekakšno lepilo, ki bo lepilo skupaj vse materiale, tudi les iti železo. S poskusi je obtičal na po) poti, štipendijo je čakal. Tujci, Nemci naj bi mu jo dali. Domovina da ga ne ceni. ker ne ve, kake genialne ideje se skrivajo pod njegovo košato grivo. Kar tako je šel, z en itn loncem, spalno vrečo in kupom knjig v naravo, iz katere, pravi, da vse izvira, tudi mi. lovci.'Samo da brez krogel in lovskih pušk! je dejal. Kaj nam bo lepilo! Kot da tii že preveč nepravih reči zlepljenih skupaj, kot sta kmet iti oblast, pa davkarija in policija. I judi nič več ne veže. Ne srca. ne denar, ne vile, ne milijoni! Divjajo po cestah, križarijo po morjih, plezajo na vrhove, da segajo do neba, letajo po vsem svetu, kot da jih bo že jutri hudič pobral. Samo užitki in dobički jih ženejo, nekaj trajnega in trdnega le redkokdo dela. Družijo se kot mušice, brez teže iti cilja, kot jih pač veter zanese drugega k drugemu v naročje. Skupaj jih držijo le še pogoni, lov na skupni plen, ki ga radi po lovu izmaknejo samo zase. Na tem lovu marsikoga /10 /tc.s/eč/ zadenejo lopovi, ki jim pravijo /w.s7oi/7/
tako so govorili oča Martin, ki niso vsadili v sina ljubezni do rodne grude, kmetije, le srd do pobiralcev davkov in oblastnikov.
Ustavila si se, Zatika. Ustavil sem se. Vmes sva se ozirala, kot da bi se bala, da bo od nekod prilomastil tvoj Martin, ki zdaj drvari na Švedskem, kamor mu s pomočjo mož iz naših vasi mati pošiljajo klobase in žganjico*, da si dušo priveže' tam gori. na mrzlem severu, med medvedi iti severnimi jeleni. Menda z dobičkom lesari po gozdovih. Materi je pisal:
Ivatitimcrtimii I VOJ MAR I IN 1'ASHKA \\Š\]l)SKI\t./\!!K\
IIIIRAItJRA Rast I / 2007
.š'i'7'7// /77777/77 v.se /77c/777/7/r//*77/777. /V77//C/7C /7777/*//*e 77/ z (//*č't'oo. .S' A//777/*7'77/777*/7777///*77//777 /77 7//*7'Ve.S77 77777/ 77/77 /7777/7/7/ /77/777/7 ^77 /7/^77. 7/7/ /777 /777/77/777/777/7/7/7^7/. M.S7/A 7'7'77//777C/C7' r7//'Vr/7//77'. //A 77/) ;7'/////7, /t/7'77 7/77/7///A77 7/77/777*77/7771'/////7/. Polovico zaslužka nosim na banko. Krona jc visoko cenjena, saj se težko dokoplješ do nje, kot do kraljice. Pri nas pa gledamo na tolarje kot na berače in hlepimo za - kronami. Mi hodimo drvarit k Švedom, oni pa prodajajo svojo najboljšo pamet Američanom za dolarje.
Živini skromno. Ne zapravim veliko. Domačini nam prijazno dajejo pijačo in jedačo. Samotno živijo po gozdovih te ogromne dežele, k' /77/ 7//)'///// /77 /77/.ŠČ77/7/ S77 V.S7/A /*7/rW.S7'// VAr/Ae Č/l'7' 7/7/A 7'. ///7// /77/7'77. A/ 77C /777 77A/7/Z V 77//77771'/ .ŠvC/ZsA/. /'/7 1'777* 7//'77Č/77 sA/////// A/ A///// /77C 777'77 7/7 A/7.S g77Z7/7/. A7/77777/' /7/ //77//T//77 /77/ rT/Z/T/VC /'/7 /777 Z/'7/A, /777 /771'. /-//777/77I'. ./7'/7'/77. /77.S/ /7777 /7/'7/l'//77. /777 A77 /7/ 1'7'//A/ A/// /777.Š7' A/'771'7', /7777/7.
/'//////ZlZ /'//;7//'771'/ VAT/ 1' 1'77A//
/t77/l///r///7
Tiho ji rečem: »Žalika, morda sedi zdaj na kakšnem smrekovem panju in lutka med dlani vročo sapo in srka ognjeno tuoč iz steklenice. Njegov tovariš Alojz ti je prinesel kožuh srebrne polarne lisice. Za toplo tolažbo. Martin ni mogel počakati, da ti ga sam obleče?
Nekaj ga je zadržalo, tik pred prazniki Božič in novo leto sta dočakali z materjo sami. Tudi ob veliki noči se je izgovoril, da ga je pri podiranju velike smreke oplazila velika veja, Žalika. Le kje ga je katera ošvrknila, da komaj hodi?«
77A*7//e/*77?77 ponovi sama zase. V njeno podrhtavajoče srce sta se začela plaziti sum in dvom. Glodala sta jo z vztrajnostjo rijočega črva na smreki in jo budila iz morečega sna. Hipoma si sunkovito obstala. Nejevoljno mečeš besede name kot jezna veverica češarke s smreke. Morda mi odkrušiš ribjo luskico od svetlega, iskrivega pogleda, ki ga za priprtimi, zavešenimi vekami hraniš samo zanj?
Zlobnež sem! Seme dvoma o Martinovi zvestobi sejem vate. Meni ga posmehljivo podarjajo povratniki s severa, ki so že izkusili samoto in nežnosti dolgih zimskih noči pod polarnim sijem in voljnost švedskih gozdnih deklic. Zbežiš po gozdni stezi iti zavpiješ, naj ti več ne sledim, naj ne kopljem po bolečini, ki te vso preveva in te zapira v svojo ječo!
Odgrin jaš okno
Ti, Žalika, nikdar ne izveš za moja mladeniška oprezovanja iz visoke rogovile oreha ob tvojem oknu. Nanjo sem se vzpenjal ob poletnih večerih, da sem gledal predstave, za katere bi mi še danes, moškemu, zavidali bogovi. Gledal sem te, kako si slačila kose obleke. Bilo je omamno, da sem kradel to predstavo samo zame. Ubil bi vsakega drugega gledalca!
Tvojo belo podobo sem nato odnesel kot použito hostijo od oltarja v svojo puščavo. Poznal sem vse tvoje kretnje in gibe pred zrcalom, pred sanjarjenjem in po njem, ki si se mu rada predajala. In ti nisi slutila in nisi vedela - iti nikoli ne boš, dokler ne prebereš teh vrstic.
Bilo je tako, kot da sva se skupaj ogledovala v tvojem zrcalu. Le da si ti videla podobo svojega brhkega telesa samo od spredaj. Jaz pa sem bil skrit onkraj zrcala, da bi mu ukradel tvojo podobo, ko si sc nehala ogledovati. Kot vitka viba si sc upogibala na vse strani, poskušala baletne korakec in rahle poskoke. Večerne svetlobe so plesale s teboj v poševnih žarkih luči in drsele po brstičkih prsi, bokih
!van Cimerman I VO.! MARTIN RAS! K A NAŠVRDSKIM.ZAI.IRA
ITIIRATURA Rast 1/2007
... Vem, kje imaš rojstna /.namenja: eno je veliko kot lešnik v dotiniei med dvema gričkoma, drugo ti kot pikapolonica komaj opazno gostuje na tevem boku. Obred česanja je zvenel mojim čutom pobožno.
Moj pogled je bil glavnik, ki je nežno polzel skozi cigansko skuštrano grivo tvojih las.
Vrgla si slap vranje črnih las z desne na levo ramo, vstala, sc upognila in se spremenila v vodno vilo.
Vabil me je dolg, globok žlebiček. drča za igro, ki ti poteka od vratu do hruškastega razkošja, v katerega se prek vitkega pasu zaoblijo tvoji boki. Osuplemu tatiču tvoje lepote so preplavili deško radovednost. Izzivalno si vrgla glavo vznak in z njo lase na hrbet. Od spodaj si / gladečimi kretnjami razčesavala dolge lase lesketave upornike-da bi lepše rasli, da bi se še bolj svetili, da hi vihrali v svobodnem vetru ... Divji, ncujemljivi! Ta oltar s teboj si prestavim v sedanjost, da mi pomagaš živeti.
Morda čaka prav v tej ncukročenosti, ki buta v meje dogovorjenih norm, očarljiva nepredvidljivost. Občutimo jo, ko popokajo stene ječarskih spon vsakdana. Sol življenja je, ki jo naplavlja morje na neskončni obali! Najlepša si, ko odvržeš nedrček in pustiš žrebički na pašo. Kot da bi vzšla dva poskočno nora meseca na nebu tvojega telesa! Za vsak tvoj razgaljeni griček imam po eno oko. Če bi me zdaj na obe oslepila, bi nosil v sebi tvojo prvotno, doraščajočo podobo lepotice naše vasi. /?;/.<< ('ve/Aovrer', do konca svojih dni. Hila hi moja najlepša in zadnja Ulmska predstava, in nihče te mi ne bi več mogel ukrasti ali zamegliti tvoje podobe. Dokler bi dihal, bi okamenela živela v mojem muzeju večnoživih bitij.
Hrepenenje po tebi me dviga visoko nad ponižujočo, temeljno tlako, ki jo opravljam, da preživim na tej Zemlji. Za kruh in vodo in streho nad glavo. Za požrešno, neubogljivo telo.
Hi! bi slikar, ki bi te ponesel v atelje svoje duše in te tam naslikal po spominu. S svetlimi, pastelnimi barvami živega poletja. Sam, tih in miren bi zorel ob tebi. Zatika. Nikoli ne hi obesil na steno tvoje podobe, znancem v ogled, prahu za domovanje, satirom v pohoto.
I.e ko bi mi čas izbrisal zavest in pomncnjc, hi te neznane smrtne sile iztrgale iz mojih prsi
Takrat bi stegnil roke in morda slep, kot bi bil. otipal drugo, lepše telo. S slepimi prsti bi prepotoval in prekrižaril vse griče in doline, ki bi jih ponudilo. Z žejnimi, goltnimi požirki bi odpil. kar mi manjka za utišanje moje vesoljske žeje po drugih in drugačnih svetovih. Ustavi! sem se ob tvojem, ker jih zajemaš največ. Dohrepenel sem ob tebi.
Toda ta druga ženska, ta drugi studenec, dobro vem, me ne bi mogel nikoli več odžejati tako, kot si me odžejala ti, nedosegljiva! Pil hi. ker vem, da je pot dolga in da so sipine peska neizmerne, oaze pa tako redke.
Vem, da naletiš v puščavi življenja na smisel in polnost in ljubezen le redko, prej na nastavljeno mino neznanih vojščakov, ki obvladujejo današnji svet z raketami in tanki. Koliko puščav, ki jih moram prepotovati, je še pred menoj? Puščava vendar ni samo Sahara! Lahko je puščava vso tvoje pleme, s katerim prebivaš, omrtvičeno od ponižnosti pred svetom. Pleme moje, ti si se že skoraj vso izselilo iz svojih zibeli, t retjina tvojih najboljših sinov korači po različnih kontinentih Tebe, Zemljica. Zdaj zibljejo in dojijo tuj svet, s tujimi gospodarji na svojih težaških ramenih. Od njih pa jih največ dobiva le kruh in vodo.
Ivan Cimerman TVOJ MARTIN PA SUKA NA ŠVTDSKTM, ZATIKA
TITTKAiTIRA Rast 1/2007
streho, obleko in obutev! Obdajo se z lepimi in dragimi rečmi in rečejo, da jim je uspelo, da so se otresti revčinc. A v urah samote tiho rjove domotožje.
Kot ognjeni potok stopljene tave iz vetikega ugastega vaškega ognjišča se mi razlivajo po žitah izseljenske usode in izpovedi, tzsetili so se najprej iz svoje dežete, nato iz sebe, iz hrama svojega jezika, iz Templja svojosti.
Zdaj bo nekdo drug, morda spet novi graščak, postavi) vito na njihovih njivah in poljih in nad vhod napisat: /Ve wo//. /Vovrv Atvo/rc/.' Zdi se mi, da me je z vsakim, ki gre iz moje vasi. nekaj manj, da kopnim, in sem sneg v marcu! A teh vrzeti, ki jih zasekajo, ne morem z ničemer in z nikomer zapolniti. Prisitit bi mater Zemljo, da mi iz svojih neskončnih neder nasuje toliko ljubkih novorojenčkov, kot jih rojeva povprečna brazilska mati, da bi bili varni pred poplavo tujih plemen, ki lahko tvoj atom razpršijo v protone in izničijo tvoje jedro. Rad bi se neoborožen čutil varnega ob svojem lastnem ognjišču, in da bi bilo manj zemtježerccv med sosedi, ki grozeče mahajo z vilami, krampi in biči terzasajajo lopate na moj vrt.
Čeprav je ves svet kot ena dlan in je pretakanje ljudstev iz dežele v deželo naraven pretok moči, sil, oblakov in voda, kot selitev štorkelj, nam je vendar hudo, ko po kapljah odideta iz naše vasi najboljša pamet in moč. Ko postane svet bogatejši za našo pamet - ali obogatimo miznjim?
Hudo je tudi takrat, ko	A/vj/e zapustijo berači, gostači in
neopazni sekači. Tak je bil Martin. V tujini se oplemenitijo, do konca napnejo svoje moči in se dokažejo. Vzcvetijo nekje daleč od velikih mest. razškropijo svojo vročo kri po pustoti malih naselij, v barakah in predmestjih, razdajo svoje zrele moške sokove in ovenejo. Mnogi prinesejo domov denar in nova, koristna znanja. Redki se ovenčajo z zvenečimi naslovi, doktorati in izumi.
Puščava blokov in avtocest torej, ki se seli v nas in se zajeda vse globlje v travnike, z nerodovitnim peskom, za zmeraj odpisanih. In v tej puščavi smo vsi jahači sedanjosti, brez dragocenega konja lipicanca, da z njim predirjaš neskočne sipine peska, ki peljejo nazaj v gozdnat svet, k tebi, Žalika. Ne moremo zajezditi črede, kupljene za naftne vrelce, ker jih v moji deželi ni.
Žalika, zakaj se ni tvoj Martin raje napotil puščavi naproti, med šejke, nekam v r//T/AsAe	ves kmečki in grčav? lam bi samo pol leta
garal na naftni oazi, jedel samo dateljne in banane in jezdil kamele. Na hitro bi obogatel in se vrnil v svojo vas? Umnim ...
Le kaj bi gozdni jelen, vajen zelenih gozdov na Pohorju iti omamnega vonja smole smrek, med kamelami? Usahnil bi brez zadostne vode ob sirotni oazi sredi slepečega peska, ker bi raje dal piti živalim. Sam sebi bi postal /'o.v/cc/;?/;/ oc/m? Ti, Zatika, pa doma -
N<7/?<7T<7.
In nafta, ki bi jo načrpal tvoj Martin, se bi spremenila v asfalt, ki bi tekel čez vse podržavljene njive kot asfaltna hitra cesta. In ti bi stala na njej in ga čakala, da se vrne s polno mošnjo, da bi si za črno prodano zlato zgradila obljubljeni gradič. On pa bi prišel rahlo po-muslimanjen, s tremi nevestami z zagrnjenimi obrazi, in ti ga ne bi več spoznala, ko hi te vprašal, če želiš postati njegova četrta žena ... Kače asfalta pa so za zmeraj ovile naše njive in ostale, čeprav je ta moja kamelja misel o Martinovi puščavski tlaki zbledela. Žeja me -oh izviru.
IITIKAHIHA Kast 1/2007
Zagrinjaš okno
Oreh, moja včerajšnja deška opazovalnica, še stoji na vašem dvorišču. Rogovila, ki je razprta do tvojega okna, deklica Žalika, bi mi še danes dala gosto skrivališče, opazovalcu dekliških čarov.
Bil je zamaknjen, svečan obred: Včasih je nad menoj skoviknila presenečena sova. Saj ni bila navajena, da dvonožni skovir tabori v njeni rogovili, l o je njeno cesarstvo! Vsa zbegana na nočnem lovu je zaplahutarila v vejevje sosednjega drevesa. Zmotil sem njen sovji radar, ki zanesljivo tipa v noč. Kako je lahko njen sovji svet oskrunil drug, človeški svet, stokrat močnejši od njenega, in jo skoraj vsak večer izgnal iz dupla? Ni in ni mogla najti nove letalne poti v svojem lovišču, ki ga je poprej igraje preprhutala, ko je ponoči vladala med stotimi drevesi, .laz pa sem bi) preplah lovec, nisem si upal nikomur povedati, kam sem skrivaj tipal.
Zdaj sem že zrel mož, a še čakam, oj čaaakam - pod istim drevesom! S/7/*T777////r//77 .se v .sr'77/7/7/A /n ,sc //r/gr7V7//yr//77 z /c.vAr//77 rvezr/ /rt 77e.sAo;7r7;o.s//o. Kadar, zr//7/ s/ v/77/77/777/77 //erevVr/ /7/7 že/////// 7777 /77/77/7 zagrneš okno, sem obsojen na pretrgane zvoke drugih življenj v sosednjih hišah, ki so mrzla, tuja in moteča.
Čez dan berem iz zaraščene skorje komaj spoznavna, davna znamenja, ki sem jih vreza) z nožem. Nižja rogovila je polna simbolov in pomenov, kakršne smo vrezovali v naši vasi v drevesa mi, prvi Indijanci iz. plemena ZT/Z/Ar/vr/Zc/.
Lestev: Splezati prek trdnjavskega zidu 't vojega doma do Tebe in te ugrabiti, Žalika.
Konj: Črni jezdec sem, ki te v divjem diru ponese v sedlu s seboj onkraj gora, v drugo deželo, kot daritveno jagnje. Kopita krešejo zlato črto isker in sekajo tvoje ime v skale, iz katerih ga deževja nikdar ne izperejo.
Ladja: Beg obeh čez morje, vsem izpred oči! Ne čakati, da se Martin vrne, zgradi gradič s teboj, in ti spočne kopico smrkljavih, rdečeličnih otrok, na drugi strani Kitajskega zidu besede večno-moja. Mene pa pusti na tej strani. Praznih rok.
Če postane Švedska za drvarja in logarja Martina obljubljena dežela in si v tem polarnem svetu prištedi dovolj kron - s čim naj te zasnubim jaz, kočarjev sin? Z odprto glavo agronoma, v katero dežujejo kmečka znanja in spoznanja? Ponujam ti rast in trdnost domačih njiv in sadovnjakov.
Ati boš postala bič v Martinovih rokah? I)a me s teboj ošvrkne, ko se vrne, ker sem se motovilil okoli njegove izvoljenke? Kako naj, polnokrven, kot sem, mirno gledam, kako boš razpletala svoje vranje-črne kite, ki ti bojo zahrzale v njegovih žuljavih, s A7-7//77/7777 pozlačenih rokah? Boš kraljica v A/*//////?
Me boš zaposlila kot svojega vrtnarja na vajini velekmetiji? Vzgojil bi ti rože trajnice, kot je trajno to moje čustvo do tebe, ki ga ne morem izkoreniniti. A Martina hi spremenil v kaktus!
Gradič, ki si ga nameravata zgraditi, bi me zamikal, joj, zamikal -kot požigalca!, me prešine podla misel. fV.vr/Ac r/g/7/7' nosim v duši in prežarjen ožigam ljudi in reči okoli sebe, gorečnež, 'loda jaz ti gradiča ne morem nikoli zgraditi. Za druge reči sem rojen! Samo za samega sebe, otroke in edino izvoljeno ne bi mogel živeti. V srcu nosim svet kot veliko žarečo kroglo, ki me neznansko teži in žge.
Potoval sem nekoč v Gize, v Dolino faraonov, in se ustavil pred čudesi sveta, ki jim gospod Čas ne more do živega. Ob Keopsovi
tvan Cimerman TVOJ MAR I IN l'A SI KA NAŠVITISKIM./.At.lKA
IITIKAIUKA Kast 1/2007
piramidi sem sreča) modreca. Koščen, temnook in ves zagore) od puščavskega sonca mi je v polomljeni atigteščini prerokova) tisodo.
Teti modrosti se je naučil iz svetiti, starih arabskih bukev, ki jih je našel pri posvečenih modrijanih Egipta. Pogledal je v moje vročične dtani in se mi zastrmet globoko in dotgo v oči. Odkima), vzdihni), spet odkimal. Ne morem pozabiti njegovega prepadenega pogleda, njegovih presunljivih, gladečili besed. Kot da bi pogledal v žreto vul-kana, ki bi mu lahko ožga) oči, tako je osupnil Zagrgral je nekaj, kar je bilo bledo prekrivanje tistega, kar je v resnici videl. Vizionar ali slepar?
Šele ko sem ga zgrabil za ovratnik in sikajoč sili) vanj, naj mi po resnici pove, kaj je videl v glavnih črtah, ki naj označujejo mojo osebnost, v vijugah trepetlikavih dlani, je izdavil svoja videnja. Preroško mi je vžigat besede v spomin:
//O/Z /noge; t/o /loge/, o<7 v/v// e/o v/v/Z, e/e/ .srce/ e/e/ srce/, e/e/ čcv/zAc e/e/ 2c//.sAc, e/e/ Z/čc/Ac e/e/ s/7/e/ .se Z/e/.š ////Z/A//Z //e/ sve/o. Žge/e" s/. //cAr/č. Prevec /e /e re/ eoege/ c/e/veAe// Pe/Z/ se /e Z/e/e/e/. 7ve//e/ //e////cZ //7/ Z/e/ re/rAr/oAe/ve/Ze;. Pe/ge/Ze/še/// Pe/.š re/;e/zre// A/z//čz/e. Peveže Pe/.š šc/7/Z. Pere/če /e/zze/Z //e/e/ .s7re/ze/. Pz zz/z sz Pe/.š e/e//7 s //e/Ze//z/Zzz. Pe/Ze/ce Z/e/.š ser/ge/Z. e/Z/Ze/.s7zzzAe re/.szzzeZze/ve/Z... k.se Z/e/.š Zze/Ze/ s//zezzzezz/Z/. /e ,s/7/e zze. Vsi drugi imajo manj ognja v sebi, več suhljadi. Malo dajejo, mnogo pričakujejo in še več jemljejo. Dobro jim je v njihovih polžjih hišicah.
Sveta ne bodo vrgli s tečajev in bogatašev ne bodo spreminjali v berače. Zemeljsko os bodo pustili pri miru. Zemljo tla tečajih, ponavljatei varnih formul. Kar iti kdo je mogočno in mogočen od vekomaj, tisto in tistega bodo na vekomaj častili iti sc tim klanjali. Podili se bojo kot mostovi za konjenice in tanke in težke rakete. Čez njihove hrbte jih bodo vozili najeti vojaki v boje proti močnejšim iti pametnejšim bitjem osi sebe samih.
Zakaj, ni hu jšega, kot je trpl jen je kapl je bistre Pameti, ki bistri neizmerno Noro, kalno morje! Vse dokler ho stalo na tem planetu le eno drevo s svobodnimi ptieami, bodo tovarnarjem orožja izdelovali lovske puške zanje. In jim vdano poljubljali roke, če jim bodo izplačevali mezde za dobro izdelane daljnoglede ostrostrelcev. A ti ne boš uporabil vojščakov in ponovi) norosti tvojih dedov iti pradedov!
Svetu boš hotel kljubovati kot Polni človek. Drugače kot drugi mu boš šel naproti. Spremeniti ga boš hotel.
Zato boš moral imeti široka ramena in trikrat več moči kot pokorni možje Sistema, da jo boš razdajal na svoji poti kljubovalea in spreminjevalea. Požare nosiš v sebi, sinko moj, požare! Redke prijatelje boš imel. A blaženi bodo tisti, kijih boš častil in jim pomagal živeti. Vse jim boš dajal, a še več bodo hoteli imeti!
Zato zapri dlani in svoje noro, na stežaj odprto srce, sin dobrote. Zaščiti svoj svet pred tatovi! Tisoče plemenitih vrancev vidim na tvojih pašnikih, in vsak cigan ti jih hoče ukrasti in zajezditi.
Ti pa ne moreš za vse potepuhe rediti čred ali vsem posojati sedla!
Eno samo življenje imaš in vseh prevelikih tež ne boš zmogel! Umirjevalko potrebuješ, umirjevalko ognja, ki sika iz tebe. Težko jo boš našel, tvoja duša je garaška, kot je drvarjeva, in nežna, kot je prva rosa v majski travi!«
Tako je govoril tisti puščavski prerok ... Danes mu verjamem bolj, kot sem mu verjel takrat, ko setu s prizanesljivim posmehom in dvo-
ITIIKAIIIRA Ras) 1/2007
mom sprejetim) njegove besede. Napadalno štrleči brki so mu senčili tenke, prezirljivo stisnjene ustnice. Vrtajoče oči so me prebadate z igiami mrztiii, preiskujočih, tehtajočih pogtcdov. Kot pergament je bi), ves presušen in prosojen, prepojen z modrostmi Vzhoda in Zahoda, ki so misli faraonsko balzamirale za večnost.
Po cestah njegovih besed so se sprehajali mnogi preroki tisočletij. Njihove modrosti je sejal skozi sito mojih možganov, in puščale so žlahtne, a naivne, mctallzične usedline, lem nanosom sem se pomilovalno nasmehnil, kajti bil sem izzivajoča, napeta struna, pripravljena,da uglasim Svojo simfonijo sveta. Kasneje sem tudi sam prebiral knjige teh samotnih puščavskih modrecev, sprejel nekaj naukov, in se začel vračati k zemeljskim ljudem.
Za grr/rr /C.S77/ČO setu modrecu podaril jesensko obleko, odvečni oktep. Mediteransko sem se oblačil, v modre srajce, barve neba, v taline majice, da sem bil dostopen za tople egiptovske sape, ki so mi pihljale okrog mladeniške postave. Naglo je odhlastal iz oaze z nabasano bisago. I lite! je, kot da bi se bat, da mu je ne vzamem nazaj, brž. ko se zavem njegovih usodnih besed.
Dolgo sem strme) predse in skušal iz plazu modrosti izluščiti zrno preprostega ravnanja. Kaj lahko storim, da me ne zajame požar, če nosim v sebi toliko ognjev? Beduin je najbrž, mislil na neizpete, tudi nizke strasti. A zakaj naj bi bile nizke? Zakaj ne osrečujoče, ko se izpojejo v družbi meni podobnih strastnikov in strastnic? Kako je vse preprosto: slediš sebi in pri tem paziš, da te ne zaloti brezdušen človek ali - policija!
Odtlej sem se, mladeniški gorečnež, ogibal slamnatih, lahko vnetljivih ljudi, ki vse življenje mlatijo prazno, vnetljivo slamo. Danes gorim za velike stvari, ki se nevidno vnemajo. Tako sem zorel. Žalika.
77 /iM .1/77/77.1 A 77A7777 m go ro/i/CA. A o 77777 rog/er/o.i. Ar/Arr A/o/m; 7777*7/ 17777770*7777777 Ac/7rMW/ /7777/ 07*0/70777 /77 /7 z 7777.1/77777.1/707*000777, 7/77 /0 /77*7.10/
7777/777 7*77.1.
Med ločjem kradem lepoto
Julijski večeri oh reki mi, častilcu, podarjajo prizore, ki so vredni večnosti:
Lebdim in prežim med ločjem, ob bregu bučeče reke, ki se razliva v mrtve, lene rokave. Poletje prhuta z metulji in želiti skozi žile ločja, trstike in vrb z dehtečo polnostjo. Trstike povešajo svoje puhaste kuštre. Razgrinjam jih, da bi te videl, Žalika, Martinova nevesta. Rožnata barva tvoje kombineže kraljuje v tišini enakomernega plivkanja vode, med zaščitnimi barvami rastlin, z motečo drugačnostjo.
Pogled je podarjen samo tvoji svetlikavi koži iz umetne svile. Vse drugo, naturno - modro nebo - rumeni dež.nički regrata - peščene sipine z zalizanimi odtisi stopal - pa polja - vsa zemlja razdihana, še sveže preorana, rjavo razgaljena s prepluženimi razori - vse - vse to je ta hip nično!
Nekaj glasov odnaša veter, ko čofotaš in škropiš, nekaj jih podarjaš meni. Na notno črtovje tvojega telesa nanaša reka note - srebrikave kaplje.
Zavidam jim dolinice, kamor se, počasi božajoč telo, iztekajo. Mrak že zapenja gumbe na plašču dneva, da prestopi gore in odroma na drug konec sveta.
77//777.1//77 zahrešči. Zdrznem se. O, izdajalsko pokanje suhljadi! Kako je svet tih, nezaznaven in daleč od vseh pravil igre, ki jih
2K
Ivmitimcrman TVOJ MARIIN RASI KA NAŠVi:i)SK!:M./.AI,IK.A
IIIIRAITJRA Rast 1/2007
zahtevajo nevidni ljudje, kadar zares ljubimo!
Mehko se spustiš v vodo, v poitenii odseva teskeč obris tvojega goiega telesa. Sredi toka obstojiš in si za nekaj sekund jez v reki.
Koliko jezov je odjezgnih, da vode neopazno odtekajo! Koliko gledalcev, sestradanccv, Nič-imcjcev, je brez vode, lačnih od glodanja lupin do srži zadnjih spoznanj, vse do mej koščenega razuma. Zaradi Vse-imejccv. Suho sekajo po meni s šakalskimi, zavistnimi čekani! Kako se moratn nenehno braniti pred kremplji ljudi, grožnjami planeta, zveri in časa! Kako so le nižje živali, reči iti hitre vode te najine reke dobre in nežne z menoj! Pe negibne reči, ki so zase samo to, kar so - iti tu iti tam talisman za kakšno redko, domišljeno, po pameti gibko bitje.
Ko po srnje stopicaš iz vode, utihnejo črički. In si /Viw.s7w/w7//(/ na bregu. Z vitkimi meči si prckolobarila, prerezala mirno gladino. Na suhem si vitka britev, ki reže mrak. Scela me zrazaš, saj te voda ne zagrne več, ne skrije tvojega pasu. Kolobarji, ki si jih vzvalovila, se vračajo od nasprotnega brega še enkrat in se nekje na sredi, kjer si kraljevala, umirjajo. Zakaj nisem igrivi val, ki ti pljuska v temnoto pod popkom in riše tvojo hruškasto postavo - pred drugim valom, ki pljuskne za njim?
Sedeš med bilke, na tiaplivkani pesek. Izlizani kamni so razbeljeno vroči in ljubkujejo tvojo golo, srebrikavo postavo od spodaj. Hvala ti, sonce, ker si ob slovesu zapustilo Žaliki toliko kamnite topline, da ji posuši mokroto! Naj se s preostalo toploto blagodejno razleže po njej, že rahlo drgetajoči od prihajajočega hladu. Noče si z brisačo otreti telesa: svojega kraljestva s tujini tkanjem! Lačne oči topijo tvoje telo, sneg v juliju. Globoko v prsih čutim zamolklo, hromečo bolečino. V sebi davim misel nate. Gledani se, jalovo hrepeneč, z žejnimi rokami, prikovanimi na telo, in si ne morem z ničemer pomagati. Ne morem spustiti z verige vseh misli nate - kot stekle pse. Ponoči divje lajajo vame in mi kradejo pol spanca. Dokler besnijo priklenjene, popadejo le mene, ki jih nehote spočenjam.
Ko je teža tvoje poloble, Žalika, prevelika, hočem priklicati vase, v misli tudi druge dele sveta, druga bitja, druga početja, da preživim za svoj vsakdanji kruh ... Vseeno ti sužnjim, gospodarica, da bi te na vrhu ponižnosti najraje, do dna ponižan - ubil!
Vse drugo s tega sveta, vse, kar me je delalo moža in me napolnjevalo s samozavestjo, vse. razen sebe, si izrinila in izgnala iz mene! Siromašiš me na polževski, pokorniški način. Polženje pa ni v naravi mož, rojenih v znamenju ovna, triindvajsetega marca. Nočem se vdati, hočem biti vojščak na ščitu tega samozažigajočega čustva, ki me odtr-guje in odtujuje vsemu drugemu, brez prijateljev in sobojevnikov, vdanega le tebi. Naplavlja me na breg, zrnce peska, na edino obalo, ki sem jo krsti) po tebi za Z</// /wg.
Zdi se mi, da poplesuješ celo v okroglih kolobarjih vode, ki spreminjajo obliko iz ()-jev v Z-je in ZZZZZ-kajo ob prod na obali. Z Zadnjimi Zgubljenimi Zlivanji, Žalika. Vsak naslednji Z-val je šibkejši od predhodnega, dokler ne prikolobari Zadnji. Ženeš ga pred svojo nogo, ki išče oporo na dnu reke. Ta, Zadnji Val bi hotel biti. Zatika - ZV.
Valoooovanjevaloooovanjcvaloooovanjevaloooovanjevalooo-ovanjcvaloooovanjE ... Med V in E, ki sta levi in desni breg, teče valoveča reka ...
^A//7*/.sA/« Nekdo gre! Tujec! Odčaranje čisto preproste, vsakdanje
!van(imcrman [ VOJ MARIIN PAS! KA NAŠVt/DSKIM./.AI.tKA
IIIIKAIHKA Kast 1/2007
fantastike vedno prinesejo drugi ljudje, ki nimajo ničesar in hočejo vsaj mato. Vdrejo, vlomijo, prilomastijo v tvoj svet, pa čeprav jih nisi niti najmanj pripravljen sprejeti v tistem samo tvojem, svetem trenutku.
»/V/Tz-.sA/« mi je počiia !e suha veja pod copatom. Skočiš pokonci kot splašcna srna in hlastno iščeš med drevesi živo, moteče bitje, ki ti je skalilo trenutke tihega zavedanja same sebe. Ko se prepričaš o zmoti, prisluhu, umiriš pogled in dih. Obdolžiš bučečo vodo:
»Korenina izruvanega drevesa seje obrnila na dnu! Preplitvo je bilo zanjo,« si morda potihoma rečeš. Kes me delaš resničnega! Ubogo drevo sem, ki ga surovo premetava na poti v morje. V spodnjem toku se bom razmahnilo, že obrušeno. Dotlej mi bodo preozka struga in kamenje odčesnili mnogo kljubovalnih vej. Zravnaš se, stopiš ob toku više in dva haloška grička, polna pijane ženskosti, ti zarezgetata v pozni mrak. Prihajajoči temi podarita nekaj luči.
Še zadnjič zaplavaš in se sunkoma odločiš za glavni tok. Ko ga premagaš, prikrmariš z odločnimi kretnjami mnogo niže na breg.
Velika in krepka si! Pri teku si nam, fantom, uspešno kljubovala. Od beder navzdol ti igrajo ob korakih napete mišice, da okrogline nimajo prenežne mehkobe, kot jih ima večina, v rahlo, s tresočo, okroglo lenobnostjo obloženih deklet. Na plitvini vzniknejo tvoji boki spet belo. napol polni lave, napol nezavednega povabila, fenek pas, kjer nosiš pred ljudmi kopalke, biča moj pogled s snegom. Joj, s snegom, belim kraljem januarja - v juliju! Še reka, se mi zdi, je prizanesljivejša s teboj. Ne zagrabi in ne odnaša te kot fante, bolj široke, oglate, bolj nerodne za močno deroč tok reke. I lud tok te le obliva in voda se tvojih beder božajoč izogiba. Zalotim se, da reki pripisujem svoja kipenja. Človečim jo, norce nemočni. Keka je vendar samo svoja, rečno rečnata! Tekoča reč. Uporabljam jo, ker sem skoraj ves iz vode. Bojim se stopiti iz začaranega risa in skaliti ta beli krik v tišini.
Kdo ve, v katerem fjordu, tam gori, na izletu po Norveškem, čofotari s švedsko lepotico tvoj Martin, Žalika? Njegov molk je zlovešč in usoden. Dva meseca že nisi dočakala pisma!
Je Karin, je Brigitte ob njem? So nedra Severnega morja tako topla, kot so kmečke prsi naše Drave, ki pljuska skozi vse te bogate in rodne štajerske vasi? Gotovo je bledoličnim plavolaskam arijskega izvora všeč kodrlajsasti. krepki, žuljavi, po smoli dišeči logar-drvar Martin! Ali ga bodo udomačile ob kaminih, gretih z lesom posekanih brez? Bodo žejno posrkale studence njegove vrele moči? Bodo na popačenem civilizacijskem	A/;w;/Y;;;/?/.s/;oA;v, pri katerem nastaja pasja
veriga mnogih očetov ali pa nobenega: Že;;.vA;;-A/;;.šA/. Ze/7.sA/; -Žc/7.sA;/, A/o.šA; - A&AA/ - spoznale Martina Krpana klene kmečke moči. Kot našega - bika, ki ne omahuje kot mehkužni, poženščeni, salonski moški v Stockholmu? Moža, ki zaradi naravne rasti rodov ne ho živel z drugim možem in božal posvojene, tuje otroke.
Bodo otipale na Moškem evropskem sejmu, ob izmenjavi sužnjev in gospodarjev, njegove jedre mišice in kite? Bodo zamenjale bled polarni sij in svoje Olafssone in Johanssone za to preprosto, naturno. »nižjeeivilizaeijsko grčo«? Mar Ga bodo razkazovale po salonih in na tekmovalnih tekmovanjih mišičnjakov? Ali je grčavi drvar Martin senzacija naturnosti na bulevarju Kungsgatana - Kraljeve ulice v srcu Stockholma? lolažnik rahlo vzvišenih, rahlo ciničnih, nepotešenih
!van Cimerman ! V()! MAKHN !'AS!KA NAŠVIDSKIM./At.lKA
IIIIHAItlUA kast 1/2007
arijskih plavolask, hrepenečih po plažah. palmah, dateljnih, ligah in pomarančah Mediterana, na dosegu njegove jadranske dežele?
So tolmuni Martinovih ust bolj vreli od mlačnih vrtinčkov vrstnikov njihovega vikinškega, pomorskega plemena?
Se lahko postavijo v areno v cr//r77-r/.s-crr/c'/7 07777 pozi in vržejo na hrbet njihovega Brdavsa, nalitega s pivom, nabitega s sto volti vikinške moči?
Ali lahko zajašejo Pikinega belega konja Astrid Lindgren in ga zamenjajo za kobilico Martina Krpana, doma z Vrha, ti tuji Nižinci, ki nimajo Trigava?
***
Žalika se prebuja v sončno jutro. Spenja si lase in se sprašuje:
vM<7r///7. A/e s/ 7777077/ Arg//?//, A/e/777/7/V77/? A77777 Z77/777/77A? A'/c /7/777//A? A77/ /7oe77eA rveeer; Ao .se .S7777777 A77/777777 v D/T/v/? .S'o /vo/e 77077 Ae/e. /e /777/77777/ s// Jo/g? 7e .s7/'.sAo rc/ grJ.šo g/YY/.s/ c//i'o/'sA/ 77777/A ? ./e g/ ro. A/ /o /ežAo /7re.seA<7.s. r'707/7777 .šveJ.sAe Ar77//o, vr/777 - 7777770, Z77//A0 - J77777777V A/'c///er'.sAe .s/77/ eAe, Jo /77*0 J /0/0 goAVcAo.š?«
.loj, veletok besed, kaaam me vendar neseš!? Morda je Martin samo umeten, umišljen jez med menoj in Zaliko? Morda moram priplivkati k njej kot nežen, neopazen val ob peščeno obalo Drave? Morda se moram samo opogumiti in storiti, kar moški mora storiti, ko je čas za to?! Pritajeno se odsmukam domov. Vročičen ležem na gumno, med posušene trave. Zdaj ji ne morem povedati, da sem zalezoval njene najskritejše tišine, da sem se vtihotapil v zakristijo njene duše. Da sem bil skrita voda, ki ji je božala vroče telo. Zasovražila bi me, ker sem jo zalotil nepripravljeno, neoboroženo z zavestjo, da mora spremeniti svoja hrepenenja in pozabiti na Martina. Zdaj je preveč na stežaj odprta, ranjena in nebogljena. Naj si zaliže rane v samoti!
Včasih, ko sem čisto sam, v hipu zasovražim nenadejanega prišleka, ki vstopi v moje svetišče, ne da bi prej potrkal! Vdre, jaz pa komaj, komaj še utegnem zaloputniti dveri srca, vhod v zadnjo zatočišče, in skozi priprto režo vrat oceniti: 77//J77 s/ 77. A/ s'J// (A rv/M/o? J// 7777/ 77 J<7tv7///77 /o gM.sT/rsVvo 7/// 777'? Kdo ve, ali nisi profesionalni vlomilec in nosiš masko nedolžneža. Si c" 77777/77 7/77A77, me boš zase -Z777/7A J?«
Ncdojetno, koliko robov, ovinkov in ogalov ima preprosto človeško telo! Ogalov, za katere se skrivam pred svetom, sam vase; da me ne zasačijo takšnega, kakršen sem v resnici - kadar sem na samem, sam s seboj, prepoln enega samega zadoščanja. Ko sem posoda nepopolnosti. Brez vseh bitij. Svoj rob, do katerega si še upam, kjer sem še tokraj. Vseh resnic si niti sam sebi ne upam povedati.
Rob. ki ga dosežem z močjo svojega krika.
Rob, ki se obenj raniš.
Rob. za katerega se potuhnem kot za skalo oh lovu na kapitalnega srnjaka. Rob, do koder seže zadnji oprijemek, ko v visokih skalah trepetam ob krhkem oprijemku in sc ga do jutra držim. Da v temi ne padem čez rob v prepad - pred sestopom v naslednji dan.
Če si z letom svojih misli blizu orlom, priplezaš na planoto, kjer srečaš brata - kondorja. Tistega južnoameriškega, najmogočnejšo ptico na svetu, doma na Kordiljerih, razprostrtih mogočnih kril nad vrhovi, v nebeškem plavanju po novih prostorjih, ki čakajo za hrbtom znanih zvezd. S petimi metri širine sveta - v najširšem razponu kri) se v igri vetrov vzpenja še više, brat sonca.
Lakota ga dela zemeljskega, da ugrabl ja snežne jerebice, zajčke,
Ivantimcrman ) V()J MARIIN PASI KA NAŠVPDSKPM./.AI.IkA
IHIKAHIRA Kast 1/2007
lame in ovčice. A ta tnajhnost, ki ga preživlja, tim ne odvratne kraljeve drže!
Rad strmiš navzgor, na vrhove, Ravninec panonski, v začetek brezčasja iti prostranstev. Rad operutiš misel, oprt na motiko in Zemljo, ki ti je prava mati.
]\e sklati me z višin, ženska! Tako težko sem se vzpel!
Kdo sem zdaj? Zgubil sem vse robove. Moj zadnji rob tokraj prepada je postala Žalika. A kadar je zadnji rob ženska, rob ženskega krila, ne krila kondorja? »Kadar ljubiš, premagaš tudi ta rob!« si dopovedujem, ne da bi mislil na ceno. Hkrati pa me je strah slepote pred noži resničnosti, ki režejo dneve na ure. Dan je hlebec kruha. Režnji dneva, ure, ki mi jih nežno poklanjaš, naj danes edine štejejo za smisel?
Je to premalo, je preveč? Sem omejen samo s teboj? Ali naj vsa ta neobjemljiva svetovja naselim le z. enim samim bitjem? Ima ljubezen, ta krhek, lomljiv kristal, nastal iz spleta silnih čustev, toliko ceno. da nadkrili svoboden kondorjev let? Je slepo čustvo sleparsko?
(ilas zotikraj: »Ni cene zanj! Ni kupljivo. Je le podarjeno, talisman, redka, posebna milost, ki te na Tem & Onem svetu enkrat za vselej doleti na Mlečni cesti. Ce jo zgrešiš, nato le še blodiš po stranskih jarkih neba in zemlje. Do konca dni. Pripeti se ti nenapovedano. Tako kot doleti Zemljo komet.
Nekje nekoč trešči nanjo in jo zaznamuje z globokim kraterjem. Alije to cena, ki jo plača Zemlja za radovedni vdor Zemljanov med ozvezdja, da se lahko njihovi pogledi vozijo po nebu v Velikem in Malem vozu? Misel - svetolovka, vračam te, neprecenljivo, nazaj na tla. Na klofuto! Coli
Naj plačam. Zemljan, vsako ceno za nebeško, neprecenljivo stvar? Kot tihotapci in prekupčevalci z belim in črnini blagom, za duše angelske ali za duše, ki so zapisane peklu in hudiču.
Zdaj-ne-vem-več-kdo-sem : Vse je postalo /	rc//A//Z < /t -
Aeser/r/ Metulje poletje frtota nad klasjem žit. Ne-morem-več-jecljati-nobenih-malih-besed, Žalika. Ali ga tvoj Martin /M.sA/*/r<// seAr/ im š're<AAew? Ali spodsekava vitke, lepe, žive smreke? Tiste, ki strastno vzdihujejo, ko padajo?
***
Jutri poletiš do Stockholma, da se naskrivaj prepričaš, ali je res, kar govorijo njegovi tovariši. Dr/gr/.seAr/r obe/Hrv. r /Fr/g/Z/e Z// Ac//Z//.' Zahajala boš v lokale, kamor zahaja Martin. In boš mesec dni voh-Ijačka. pustna šema z. lasuljo in tujimi oblekami. Nobenih privoščljivih govoric nočeš več slišati. Sama se hočeš dokopati do resnice! Tvoj ponos ti še dovoli, da greš in se prepričaš, čeprav bo to poletje zahrbtno in ponižujoče. Ne moreš več živeti kot slamnata vdova: ne še žena -ne več nevesta. In biti zvesta! Pregloboko so vcepili vate to zvestobo, tega ne moreš izruvati. Pohnestne, nekoč vaške dekline, ki prifrlijo domov ob sobotah, s posmehom gledajo /ro/o /rJoozre.s/o/io A/oi /zo// kot staroveški, leseni plug. Pravijo, da so zveste samo sebi in svojini strastem, da je tujina zapeljivo mikavna za lepe in krepke dedce, kakršen je Martin. Da nordijske lepotice norijo za krjavlji iz južnih krajev, bogate pa iz njih delajo salonske psičke.
Žalika : »Tvoj Martin pa ga seka na Švedskem!« se ti posmehujejo vsi na vasi. Preveč in predolgo si že razklana ob tem drvarju ... Zdaj čakaš na svoje letalo, da te ponese do Stockholma, daleč na sever.
IvanCinicrman I VOJ MARI IN PA SUKA NA ŠVtDSKI M. ŽALIKA
kjer rastejo močne smreke za močne in čedne drvarje, kakršen je tvoj Martin, Žalika, zbegana,	.
Zapeljem te do letališča in nekam odsotno mi pomahaš, lam gori, pod polarnim sijem, te v severni kraljevini počakajo znanci iz naše vasi, ki poznajo vse lokale, gostišča in jazbine, kamor oh večerih radi zahajajo.
l am ga srečaš, okronaš ali naženeš in narediš za berača, kot je on tebe naredil za beračico z jalovim čakanjem. Nato priredimo kraljevsko vaško martinovanje!
***
Čakam, da se vrneš. Sama. Urez Martina in brez kron, kraljica moja!
Sedim ob Dravi najinega otroštva in gledam, kako veter upogiba krone trstik.
Sem, proti .lugu. In tja, proti Severu.
Vidva ali midva?
Marjan Ma/.nik: VNUČKA UMA, svinčnik. 60 x 5(1 cm, 2006
I.IIIRAUJRA Kast 1/2007
Ma)-j;niMaxnik:A!!.[:[.;ikn'hmplnt!iu. S0x()0(.'ui. 2006
KAST L. XV! H
Darja Peperko Go!ob
ŠT. ) (X)9) FEHKUAK2(M)7
!!
TRDINOVA ZAPUŠČINA V KNJIŽNICI M!RANA JARCA NOVO MESTO
Minilo jc že več kot sto !et od smrti siovenskega pripovednika, zgodovinarja in etnologa Janeza 'Trdine (Mengeš, 29. 5. 1830 Novo mesto, 14. 7. 1905), v našem okolju, med ljudmi, posebej znanega tudi kot samotnega popotnika, ki je po dolgem in počez prehodil Gorjance in sploh vso Dolenjsko in Belo krajino. Dolenjska mu jc predstavljala vzor slovenske samobitnosti, kot je sam zapisal, ga je sem prignala predvsem želja, da bi v tej glavni in najčvrstejši koreniki slovenstva študiral našo narodnost in značaj. Tako kot se je Valvasor ukvarjal z vsesplošno podobo Slovencev, tako se je Trdina poglobil v dolenjskega človeka. Kot razgledan in napreden človek je navdušeno pozdravil tudi vse, v čemer je videl trdno osnovo za gospodarski razvoj te pokrajine. Ko danes razmišljamo o njem in o njegovi vlogi, mestu v tem lokalnem prostoru, vedno znova ugotovimo predvsem to, da smo na Dolenjskem Trdino vzeli za svojega. Zato je gotovo prav, da bralcem predstavimo tudi Trdinovo zapuščino, hranjeno v Novem mestu. Na seznam Trdinovih točk, poleg že »starega znanca« Savinškovega kipa pisatelja pred Rotovžem in drugih spominskih obeležij, novomeških hiš, v katerih jc živel, gostiln, v katerih je "čečkal po svoji knjižici", ljudi, ki jih jc zelo samosvoje označil v svojih zapisih, ulic in ustanov, ki se imenujejo po njem. dodajamo še Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu kot hraniteljico manjšega, a nezanemarljivega dela pisateljeve zapuščine.
Trdina je v tem mestecu preživel osemintrideset let in tu ustvarjal največ in najboljše.
Ko govorim o njegovi zapuščini v Knjižnici Mirana Jarca, mislim s tem na raznovrstno zbirko gradiva, ki jc v zvezi z njim.
Na prvo mesto nedvomno sodi njegova knjižna zapuščina to so vse knjižne izdaje njegovih de) od prvih natisnjenih knjig do zadnjih, ki so izšle nedavno. Prva jc njegova mladostna Zgodovina slovenskega naroda, ki je izšla leta 1866 in na katero Trdina ni bil ravno ponosen. Sledijo ji. kar nekaj let zatem, Trdinovi Zbrani spisi (deset zvezkov, ki so izhajali od leta 1903 do 1912) v založbi T. Schwcntncrja, s katerim je leta 1900 sedemdesetletni Trdina sklenil pogodbo in tako šele malo pred smrtjo ugledal svoje prve (njemu drage) knjige: leta 1903 Bachove huzarje in Ilire spomine iz njegove prolesorske službe na Ih vaškcm v letih od 1853 do 1867. leta 1904 pa prvo knjigo Bajk in povesti o Gorjancih. V desetletjih po njegovi smrti jc izšlo veliko izdaj njegovih spisov, tako prvih kot ponatisnjenih. Naj navedem le nekatere, morda malo manj znane in starejšega datuma. Leta 1912 je, prav tako pri Schwcntncrju. izšel njegov
KULTURA
/brani spisi Janeza Trdine (1903-1912). založniki Sehwentner
KtJt.UIRA Rast I / 2007
[/prehod v Belo krajino, napisan v letti I873, )eta 1947 v /hirki Klasje avtobiografija Moje življenje. Leta 1955 je pri Okrajnem odboru Ljudske prosvete v Novem mestu ob deseti obletnici osvoboditve izšla knjiga Rože in trnje, ki predstavlja del spisov iz njegovega dolenjskega življenja. Z dvanajstimi knjigami, ki so pod uredništvom Janeza Logarja izhajale v letih 1946-1959, je dobi) Trdina Uidi svoje mesto v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev ter se tako uvrstil med klasike slovenske besedne umetnosti. Diplomatični prepis znamenitih Trdinovih sedemindvajsetih beležnic, nastalih v letih I K70-1K79 na Dolenjskem, je izšel v treh knjigah s skupnim naslovom Podobe prednikov leta 1987 pod uredništvom Snežane Štabi in Igorja Krambergerja. Črtica Gcnia ne treba buditi iz cikla (iospodin Smail-aga je bila objavljena leta 2002 v Antologiji slovenske kratke erotične proze. Marsikaj pa je še vedno ostalo neobjavljeno ...
Najbolj popularizirane so bile seveda Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih. Izšle so pri številnih založbah (npr. pri novomeški Galeriji Kralj so leta 2005 ponovno izšle Trdinove povesti s slikarskimi dopolnitvami Borisa Kobeta), v različnih izborih, a preko naših meja. razen prevoda Kresne noči v hrvaščino iti izbora devetih bajk z vzporednim prevodom v angleški jezik (Založba Goga, 2005). do danes skorajda niso segle.
Poleg tega, da je ena od osnovnih nalog vsake osrednje pokrajinske knjižnice zbirati iti hraniti vsaj v enem izvodu vse, kar izide v slovenskem prostoru, jc v novomeški knjižnici ves čas njenega Obletnega obstoja prisotna še posebna skrb za Trdino kot domoznanskega avtorja; to nas še dodatno zavezuje k načrtnemu zbiranju in ohranjanju njegove knjižne in druge dediščine. In nenazadnje, kot bibliotekarji prav tako nismo spregledali Trdinove naklonjenosti knjigi in njegovega odnosa do knjižnic kot temeljnih hramov knjig in znanja (vzemimo za primer samo dejstvo, da se je Trdina takoj po prihodu v Novo mesto vpisal v Čitalnico, prav tako zgovorni pa so tudi njegovi obiski na Gracarjcvcm turnu. kamor ga je gnala tudi Rudcž.eva bogato založena knjižnica).
l.juhljanski/von.vkateretiisoodlcta IXH2dtslHKS izhajaleTrdinove Hajke in poveslio(iorjaneih Od načrtovanih stojihjevrcviji izšlo Štirideset.
Ktll.ltIRA
Rastl/2007
Nič manjše strokovne obravnave niso deiežne revijalne objave njegovih de), pri četner seveda vet ja primarna pozornost ohranjanju, zaščiti itt bibliotečni ohdetavi slovenskega periodičnega tiska, v katerem je Irditia objavljal, kot tttdi digitalizaciji starejšega slovenskega periodičnega tiska z optično prepoznavo in programsko obdelavo posameznih člankov (objav). Tako bo omogočena hitra najdl jivost in dostopnost (sicer težko najdi jivih) objav v časopisju. Z Ljubljanskim zvonom kot osrednjo slovensko literarno revijo, ki je izhajala od leta 1881 do IP4I, so sodelovali in v tijetn objavljali skorajda vsi slovenski književniki tistega časa, tttdi Trdina. V tej reviji so leta 1882 ugledale luč sveta njegove legendarne Bajke in povesti o Gorjancih. Kljub vmesnemu mačehovskemu odnosu revije do njega ji Trdina ni nikoli odtekel pripravljenosti za sodelovanje. Še v zadnjem letu svojega življenja je med drugim zanjo pripravit spis Dve ljubici, v katerem pripoveduje, da je leta I 858 popotoval na Dolenjsko predvsem zato, da bi videl Prešernovo Julijo. "Po slepem naključju pa sem spoznal nc te njo. ampak tudi slovensko prijateljico ruskega carja Aleksandra I. (v dobi ljubljanskega kongresa). O obeh sem povedal vse. kat sem videl, slišal iti zvedel." (Odmevi H)3(), lil). Leta IP05 je ta spis torej »vedno zanesljivi stari Trdina« objavi) v prvi številki oh praznovanju 25-letniee Ljubljanskega zvona po obnovljenem
sodelovanju s to revijo v uredništvu dr. Frana Zbašnika. Novomeška knjižnica hrani vse letnike Ljubljanskega zvona, medtem ko je Narodna iti univerzitetna knjižnica v Ljubljani že pripravila digitalno obliko te revije (www.dlib.si).
V časopisu Ljubljanski časnik (I 850) pa odkrijemo Trdinove prve pisateljske iti literarno kritiške poskuse: npr. Pripovedko od Glasan-Boga, Pripovedko od zlate hruške. Pretres slovenskih pesnikov, v Slovenski bčeli (1850) pa novelo Arov in Ztiian, medtem ko leposlovni list Slovan (1884) prinaša v nadaljevanjih objavljen Trdinov narodopisni spis Dolenjci.
Posebno pozornost v knjižnici posvečamo Trdinovi rokopisni zapuščini v širšem pomenu besede, hranjeni v Posebnih zbirkah Boga Komel ja. Gre za zbirko raznovrstnega neknjižnega gradiva, in sicer: nekaj Trdinovih del v rokopisih (Dve ljubici, Stojan iti sv. Jernej), originalne dokumente, kot so Trdinov zapuščinski akt, 77 kosov
Iditm/mtnaibtogr.tliiaJmic/Hlulinc
Dr Aloj/ l urk (karikatura) in delček njegove/apuSčineoJane/u Trdini v Knji/niei Mirana Jarea Novo mesto
Ktll.ltIKA Kast 1/2007
arhivalij iz njegovega življenja na Reki, 29 zvezkov prepisov ozirotna tipkopisov Trdinovih prigodh in opomb, zapisniii knjižic iti notesov, disertaciji Mirka Pretnarja in Srečka Haragc o Janezu Trdini, korespondenco Trdine z uredništvom Ljubljanskega zvona.
Trdinova rokopisna zapuščina v novomeški knjižnici predstavlja sicer majhen, a pomemben de) Trdinove rokopisne ostaline ter hkrati slovenske pisne kulturne dediščine. V večini je del obsežne zbirke, s katero sc je pravzaprav osnovala rokopisna zbirka v naši knjižnici. Namreč, davnega leta 1953 je bila odkupljena obsežna zapuščina dr. Alojza Turka (Verdun pri Stopičah, IS93 Novo mesto, 1944), profesorja slovenščine na novomeški gimnaziji in literarnega zgodovinarja, trdinoslovca, kije pri svojem delu zbral veliko gradiva v zvezi z Janezom Trdino. Večina Trdinovega rokopisnega gradiva je tako iz. Turkove zapuščine, vključno z njegovo disertacijo o Janezu Trdini, prepisi Trdinove korespondence, izpiski iz Trdinovih Spominov, prepisi in izpiski iz. ocen Trdinovih del in podobno. Prof. Turk je za potrebe svojega dela namreč prepisoval originale in njegovi prepisi Rudcžcvc korespondence s Trdino (in drugimi) imajo danes vrednost originalov, kajti Gracarjev turn je bil med vojno požgan in v njem uničena bogata knjižnica z arhivom. Poleg te res obsežne Turkove zapuščine pa sta prav tako dragoceni še zapuščini Janka Šlcbingerja (iz katere smo prejeli v hrambo Trdinov rokopis Dve ljubici ter nekaj njegovih dopisov) in Jožka Pfeiferja iz Krškega, ki je daroval Trdinova pisma.
Knjižnica Mirana Jarca hrani v svojih posebnih zbirkah tudi kar zajetno slikovno zbirko o Janezu Trdini. Najprej je tu pestra bera fotografij, to je več kot sto enot, ki jih je knjižnica pridobila predvsem z darovi in nekaj tudi z nakupi. Hranjene fotografije nam vizualno približajo pisateljevo življenje od rodnega Mengša do njegove zadnje postaje v Novem mestu, seveda s poudarkom na novomeškem obdobju. To so: edina Totograllja Trdine, ki se je 2K. maja 1905. ob svojem 75. rojstnem dnevu in le poldrugi mesec pred smrtjo vendarle da) fotografirati v ateljeju Hinka Dolenca v Novem mestu, fotografije novomeških hiš, v katerih je živel, gostiln in podgorskih krajev, v katerih se je ustavljal na svojih popotovanjih, fotografije ljudi, s
Darja l'ciiciku(iob)h IRDINOVA/.ARDŠČINA V RNJI/NICI MIRANA JARCA NOVO MI ŠK)
Originalni dokument.skaterimje bil 26 septembra IK66 Janc/ Irdina tiradno obveščen o ka/.cnski upokojitvi in nkinitvi učiteljske plaCc. 1'ri/nani somu bili zaostali dvo-trctjinskiodtcgljajitcr stalna skromna
pokoininadl5lbrintov(Rcškiakt:.Ms
1/Vlil).
RtJI.HIRA
Rastl/2dt)7
katerimi se je družil, spotninskih plošč, kipov itd. la fotogalerija je že digitalizirana in na vpogled v vzajemnetn slovenskctn računalniškem katalogu knjižničtiega gradiva Cobiss/Opae.
Slikovna zbirka v ktijiž.niei premore tudi tiekaj umetniških upodobitev pisatelja, kot so Kobetov portret Irditie ztiačilna podoba z ruto na glavi, Lamutov portret pisatelja, Vavpotičeva risba pisatelja, narejena v itagliei kar na vizitko v Tučkovi gostilni v Novem mestu, Jakčeva upodobitev Trdine ...
Za raziskovalce nič matij pomembno pa je gradivo o Janezu Trdini. Že omenjena Turkova zapuščina vsebuje bogato zbirko ocen Trdinovih del ter tri disertacije o Trdini. Nič ni samo po sebi umevno, v knjižnici poteka organizirano in sistematično pridobivanje, hranjenje in obdelava teh gradiv za potrebe uporabnikov: od monografskih publikacij. Ulmskih in glasbenih zapisov do časopisnih notic o npr. odkritju spominske plošče, odprtju razstave, obširnejših strokovnih




r^Z





^zzz^z/z








^	^ Z Z z


z z	zj. Z/-	""/f /ž.







-zZ,
z^/
/





"y

Zv-

^z	^




z^
z^V'

Darja l'eperko Golob TRDINOVA ZAPUŠČINA V KNJIŽNICI MIRANA JARCA NOVOMPSTO
VIRUNPITPRAIURA: GradivooJanczulrdini v ['osebnih zbirkah Boga Koinelja v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto Janc/Irdina./brano dclo.VH.uredil Janc/Pogar. DZS. Ljubljana IP55 Janez Irdina.Čeni lačen.je pa žejen (i/hranapro/a), spremna beseda (ioran Schmidt. Mladinska knjiga. Ijuhljana2()03
Natala Petrov. Zakladnica rokopisov. Dolenjski razgledi 1986. št. 9. str 93 Karel Bačer.tiradivo za dolenjski biografski leksikon. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. 2004 Vzajemna hihliografsko-kataložna baza podatkov Cohiss/Opae
člankov in spremnih študij, drobnega tiska, kot so koledarji, plakati, zloženke, razgledtiiee, spominske znatnke in še kaj skratka, vse o Trdini.
Določen izbor v knjižnici hranjenega gradiva je slikovno zastopati v jubilejni monografiji Janez I rdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo, ki je izšla leta 2005 ob 175. obletnici njegovega rojstva in 100. letnici smrti (uredil Marijan Dovič, Založba Coga). V jubilejnem letu je knjižnica (kot že ničkolikokrat doslej) s pomočjo bogate zbirke gradiv pripravila tudi razstavo Janez Irdina - samotnik in popotnik pod Gorjanci, diaprojckcijo ter koledar o življenju in delu Janeza Trdine, sodelovali smo tudi pri precej odmevnem slovenskem dokumentarno-igranem filmu o Trdini Trdinov ravs v režiji Filipa Robarja Dorina(2005).
Trdinova zapuščina v novomeški knjižnici kot osrednji območni knjižnici za Dolenjsko, Belo krajino iti del Posavja je gotovo ena pomembnejših zbirk slovenske kulturne dediščine. Pomembna jc tako za Novo mesto in dolenjsko regijo kot za ves slovenski prostor -najvrednejši del gradiva je vsekakor širšega narodnega pomena. Posebno zahvalo smo dolžni tudi prof. Karlu Bačcrju, ki je zbral dragocene podatke o Trdinovem življenju v Novem mestu in na Dolenjskem, objavljene v njegovi knjigi z naslovom Iz dolenjske preteklosti (Dolenjska založba, Novo mesto 1991). Po vsebini je vse to gradivo seveda tudi dragocen vir informacij za študij iti preučevanje, za poglobljeno strokovno in znanstveno delo. Zato ni pomembno le to. da ga hranimo, ampak vse bolj tudi kako ga hranimo, da ga bomo ohranili čitndljc. Iti prav temu področju, torej arhiviranju, zaščiti na eni iti dostopnosti gradiva uporabnikom na drugi strani, se zlasti v zadnjem času posveča ogromno strokovne pozornosti tudi v novomeški knjižnici, seveda ob ustrezni podpori mesta, pokrajine in države.
tl'rispcvck jci/scki/ dok)orsk<.'disertacije/naslovom 1'oslcdicc spre-minjanja prazničnega koledarja v načinu življenja Hrcžičanov.ki je leta 2006 nastala pod mentorstvom prot' dr .lanc/a Bogataja naOddelku /a etnologijo in kulturno antropologijo I ilo/olske 1'akultele Univerze v l .juh-liani Arliivsko. periodično in gradivo ustnihvirovv/vc/i/državnimi.Sol-skimi in splolt koledarskimi prazniki sem večinoma /hirala med letoma 2()02in2()t)4,nanaSapascnačasmcd letoma 1933 in 1963 (hre/ medvojnega ohdohja)
2 Četrtek pred pustnim torkom pa vir poimenuje kot mastni četrtek ali mali pust SploSno v besedilu pogovorne izraze in izjave, povzete po virih, zapisujem v ležečem tisku, izpuste označujem//../.nedokončane misli pa/
3l'odrugisvctovnivojnisogasprc-mcnilivDom.HA.kasneje hotel.danesje tam izpostava davčnega urada Slovenije.
4 V okviru hrcžiAkcga sokolskega druStvajcvobrnvnavanih letih deloval tudi plesni orkesier oziroma šrom/, v katerem je igralo sedem do osem glasbenikov, in sicer na dve prvi violini, dvedrugiviolini. trobento ali saksofon, klavir, hohne in kontrabas. Igra) jenadružahnihvečerih. silvestrovanjih, pustovanjih, mihlavžcvanjih. pa tudi sokolskih veselicah. aNaloga orkcstrajc hitu spremljanje nastopajoči!) tclovadccv.igralisovodmoru iger. prihodu iu odhodu nastopajočih
itd.«(UrSičin(ircgoričl994:l7]) 5l'ov/orti ljubljanskih pusinih plesov najhinacniizmcdsokolskihmaiSkc-rud, ki so jih organizirali pred drugo polovicotridcsctihlctprcj5njcgasto-ietja. tudi v Brežicah priredili črim-hclorcduto. ki naj hi pripeljala lepe in dontisclnc maske.ascvnaslcdnjih lctihnajuchiponovila(l'očkar!999: !!2in 12003/04: 164). 6Narodncmdomt).kisogapodrugi svetovni vojni, kot že omenjeno, med drugim spremenili tudivhiotcl
KULTURA
Hastl/2007
O pustu v Brežicah Niko Kuret, eden največjih raziskovaicev pusta na Stovenskem, po rezuitatili ankete iz ieta 1956 navaja: »Zeto nestatno je bilo šetiitjenje v Brežicah. [Prirejati so sicer pttstovanja. A so marsikatero teto odpadta. Tipičnili tikov ni bito« (1984: 236).
Navedeno drži. vendar zgodba o pttstu v tšrežicati še zdateč ni tako skrtnnna, kot bi bito o njej tnogoče sktepati po navedenetn. to pritožnost. ki je tako v prvi kot drugi Jttgostaviji nista pomagali organizirati in prirejati niti Cerkev tiiti državna oblast, sta jo pa obe botj ati manj toterirati, so tjudje dostikrat imeti kar za praznik, t^otnenita jim je idetititlkacijo ati z mestoni kot cetoto ali z njegovimi posatneznimi skupinami, pust pa je bit tudi družabni »ventit«, ki je tako pred 2. svetovno vojno kot po njej omogočat sproščanje sicer potisnjenega in manj ati nedovoljenega. Bolj kot zaradi »značilnih« mask in statnosti se danes vsaj za obravnavano obdobje sredine 20. stotetja pust v Brežicah zdi pomemben zaradi svoje družbene aktuatnosti. kritičnosti in družbene vezivnosti.
Pustovanja, ki jih omenja Kuret, je v letih pred drugo svetovno vojno kot pustne zabave in ptese oziroma po virih 77777.ŠA777777/«, 7777766777*« in /77.Š77A* največkrat na pustno soboto v manjši dvorani Narodnega doma' prirejat brežiški SokoC(T 2003/04: 9; prim. Počkar t999: 96 in tvanšek ... 2000: 22). Maškerada naj bi vetjata za zabavo, ki je večina prebivatcev ni bila voljna izpustiti in se je je predvsem zaradi družabnosti udeteževato vetiko Brežičanov, tjudje naj bi se je vesetili: »667^7*777/« .sr/ 6/7«. Z7/77/. Ao/ZAr/ /e 6/6/ ... //rz// sr/ /rz/c/////«. 7/«A/«/77, //776«Z77/, 7/7*772776777/6/ /77 /77A77 ///////'c;/. /.../ /Ve. /7e. 77«. o. 7/77/77/7*77677. 7/7/ /77/7*77 .sv/ 7?«Ac7/«7*/ A/v/Ar///. /er //77/6/77/« (T 2003/04: tO t1, 79; prim. t*očkar ]999: I 12). Čeprav so zabavo morati plačati vsi. tudi čtani Sokota, so nanjo prihajali ne te meščani, ampak tudi gostje s sosednje t trvaške. predvsem nekotiko premožnejši prebivalci manjših obmejnih hrvaških krajev, pa tudi Samoborčani in Zagrebčani: »767*«/ Zsc7-/77r/6r//*«C777« /777//, V«.s7«, 77777/77/A 7*««777777, 77 « 777777*77/77, //« c/cz/ 77c/ N////« 7777/77*«/ /2 «77«Jg77 67*77/77 677 /77*7/777/77// 777 /777 /7776 /J Z77g7'«677. ,/c7Z S« ««/c7 6/777777777777 7777«7777, 7Z Z77//7*«677 /« )'7'///777 /77*//777/77/ S«777 /)«776 77Z7777. /777*«/, /z// /« Ž/c/. /.../ Acz, 777 /77*7/777/77/7 S'77 /777 / 777// «777 7//*77g/. «7777 7/7*7/2/777... / .../7« S« 677// S/777777777777 , 77777/77/A 777677 /7/// /z ,S';77777z/7777'77« (T 2003/04: t78).
Za pustni ptes so zadnji det dvorane urediti v oder, ob stenah postavili ktopi. in ker so gostilno v Narodnem domu takrat zaprti, so v sobi poteg dvorane uredili točilnico. Prostor so okrasiti in med zabavo metali konfete, čtani orkestra pa niso bili našemtjeni: »77/ /« /77/77, A 777//«/« S'«/« 777«/7///Z /777 77«A« /777/7/7'čA« 677 r/6«.s7// 777 /C/A/Z 7777/77*«/'...« (T 2003/04: )79). Zabava s ptesom se je začenjata okoti osmih zvečer: »/VC/ /777.S/77V 7777/ 77 6« /'« Z77««/r7 7/6 776777/6 2« S ///«677777. /77// 677 /777 77777.sA« /77*7677/77/« /7776 / 77/77777777. /Č77« 677 6//« 2« 7/6 776 777 /6 / 77777, «77« 677 /77 7.Š/« 6«/«
776 «7777/67/6. 7*77^/77*7777« (T 2003/04: 164 )65). Čeprav so si posamezniki kostume za to pritožnost tudi izposojati, npr. iz gtedališč, naj bi jih večina ktjub vsemu naredita sama ali pa jih data sešiti:'
»/'/'«7/ V7//7777 677 6///, 67*7767777 77!C76A«7*C/c/77 /'« 6//T7. P 67*77677« .S/V777*/ 677 .S« //777//« 7/«V77//. /6/.Š V /«77777 60/«///'' 7777/7*7 , 77«. /.../ 6776A77 6«777 .S« /«/777 2« Z7*/6/77/77, /77. ,S'«777 67/77 7777 77777ŠA«7'777//. V«777, 7/77 6«777 67 7/77/77 «77«g77 /777«g77 A77V677/77 777767// /z///«c7 (nem. der Fitz, ktobučevina op. p.). ,s«777 A77/7//77
Mateju Hahinc PUSTVURI/JCAH
7Čepravje pnvirih sodeč tudi Sokol svoje pustne zabave vsaj občasno priredil tudi tmptistni torek/večer (gl npr Zapiski 5 februar 1934)
S )'o drugi svetovni vojni je hilato gostilna 1'ril'eSaku. danes je tam gostilna Rdeči baron
9 Pred letom 1914 naj bi pustovali tudi v takratnem Iire7i3kem hotelu /um Sebw.tr/eti Adler o/iroma leta 1909 /grajenem NemSkem donm, v kuhinji kateregaso danes prostori poSte. pustni liki pa so bili tudi slon. evčrgelni.Storklpi in konjeniki (Poč-kar/Predanič/l99K:305)
idtilavninicstniulieiv/pdiedna.takrat slepa ulica Inemdie Scheisse-gasse.ulieai/trchkov.govna op p)
KUI.HJRA Rast 1/2007
/i/c/Ze/icz/. vse. r/r/ /))//e /rt /zeAr/o zr/A/7. /A/ Z/.s/o Zc/Ao .sZ/rz/l.sAo. ve.sZe. r/o/. /.../ /z Anže z/*ezr/Z/ /ir//c//7/ A/ob/zA...« (T 2003/04: 305). Muske nuj hi ob polnoči vsi sneii z obraza, najboljše pa so tndi nagrajevali: »To/ .s/zzo /zrz/7e/iAo /i/c/.sAo z/i/*cz//. /.../ 7rzz*e/, oc7A//7/. ne. Je .se z?/ /zoZe/ Ar/o or/A/'/7i. zz/.sZe /o/e// vec r/o.s/o/ic/. zze. /.../ 7o /e /ir/ /n/o obvez/zo. ///) /io/noe/ zz/r/.sAr/ c/o/, /ze« (1* 2003/04: 164-165).
Poleg sokolske pustne zabave so v predvojnih Brežicah svoja pustovanja organizirala tudi posamezna društva. Tako jc pustno zabavo največkrat na pustni torek organiziralo gasilsko društvo: ».Sc/zz/o /zz/ s/zzo z/z/e/z v /3/*ež/er//z. /?r/ /zz/.sZzzo .so/ioZo/e /zi/e/.SoAo/. v z.sZe/z/ /i/o.sZo/z/ /e z/zze/ /ir/, or/ /iz/.sV/// Zo/eA /ir/ gr/.s/7.sAo r///zAZvo«'' ( T 2003/04: 165: prim. Zapiski ... 2H. 2. 1933).'lem zelo obiskanim zabavam, ki so bile lahko tudi v velikem salonu takratne gostilne Grohušck," naj bi pred letom 1914 in med svetovnima vojnama Brežičani rekli Zz'g//ir/// (Počkar 1999: 112). Svoja pustovanja so vsaj ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja vsaj občasno prirejali tudi brežiški lovci (gl. npr. Oznanila ... II. marec 1928), drugih organiziranih pustovanj po brežiških gostilnah pa se ljudje iz tega časa ne spomnijo:'' »/Ve. /zz.so oz'gr/zzz'zzz*cz/z. rz/zz/ir/A Ar/AA/ze /zzr/AAc/z*e .so A/e Z/'c/ /7o//7, r///?/ir/A //c /o/e/ o/grz/zzzz/rzzzo« (T 2003/04: 174). V okolici mesta, kamor so Brežičani prav tako zahajali, so gostilniška pustovanja prirejali vsaj občasno, denimo leta 1934 v nedeljo pred pustom v gostišču Volčanšek na železniški postaji: »feerez/ 7/2 37 /i/z Pb/erz/zAA// /izec//izz.szzzcz 'zr//iczvrz'/ /.../ D/ze 6/2 '37 /7//'/e/zo ver/cz/g. gvezze/z/r/zz. c/cz/e /iz/r//i/*/' Iri/eczzzAAzzzrze/zz/ze zzc/ /ir//// o/iz/zzr/ zzc/e/ež/icz ///« (Zapiski ... 5. februar 1934). Nekateri Brežičani pa so se že pred drugo svetovno vojno za pusta hodili zabavat tudi v nekoliko bolj oddaljene kraje, denimo v Brestanico: »4/zz/irzA/rzz ve/z/. ///o/'r/že/zrz/e/lovec/cz/rz. //e, r/r/.sZr/.s.svo/7/zz Ze/zz /izvzzzz zzzožezzz A/rz /iz/.sZovr/Z v frz/7ze/z/izzz'g. //ze.sZr/zzzeo, /ze. /.../ ./r/. /ir/ eczAc//Ze, e/zA/r/Z zzr/ /?/ze//.sAo zzze/zr/r/ Zzzr/z /zz /r/An /zcz/ize/. 7b/*e/ .sn A// /z/r//«(T 2003/04: 165).
Brežiški Sokol je v teh letih organiziral tudi otroško maškerado (Uršič in Gregorič 1994: [7]), na pustni torek pa so maskirani otroci po mestu tudi hodili od hiše do hiše in prosili darov: »7//r/z .so /zrir//// /zn /z/e.sZ//. /'n zz/e.sZz/. Zc/Ae sAzz/zzzzzee. .sn /zor7/7e. '4 /7zzr/Ze Ar// A/ ci/rz/ 'rz/z Arz/. /zrz.srz ArzA.šzzrz AoArz/zeo ...« (1 2003/04: 9; prim. Kostanjšek 1984: 9).
Čez mesto je na pustni torek šel tudi sprevod mask: »fz-cc/vp/zzo/e /ir/ Zn. .sever/rz, /i/7n /ir/ A e /zr/ /in.se/iezz /zrzez/z. /r/ //govz/zrz Ao.sr/zzzzgg-,S7/zzzzzc///e /7zze/r/ /zo.se/izze vozove, /i/r/Zozzr/z;/z' .s/zzo zeA/z. 7ri /e voz. ze/o zzzoerz/z. Ao .so /zzoAo go/* voz///. .s/rzr/Aoz: ZežAe .s/vr/zz. /.../ /zz zzr/ Ze/z /i/c/Zo/zc/z/z/z ,so /zoZe/zz zr/z//e/ze .sA///i/'/ze Ar/AAzzo /ee ///i/ zzr/z/r/Ze. Ar/AAe/z .sZr/z: .sZr/zo /oAozz/o/iz/o .so r/rz/z go/* /zz Zrz/zz .s/ /7/zc7, Ao .so /iz /.srz/z. /irz g/rzr/z/z, /ir/ vrZe/z, /ir/ /z/r/zr/Z/. /ze. /ir/ so Zi/7/ /zr///zr/AAe/*r/r7r//z/. /ir/ v Z/.sZ/Zz Ao/zz/zz/zezo/zz/z /.../ fr/ .so /iz/z Zo e/z/ Z/*z/e, A/zz/e vozov/. /zoZezz/ Ar/AAzzr/ zzz/rzZz/zzzerz /e /iz7r/ /zr/ Ar/AA/ze/zz voz//... /... / Čez /z/e.sZo /zz .se /e Zo r/rz/ee v/r//-e/oy. Ar// /r/z vezi/, Z/c/ r/o. r/o Zio/zz/ee /ir/ so .se o/i/*///7/ /ir/ zzr/zr//« (1 2003/04: 31). Vsaj nekatere maske so bile že takrat deloma tudi družbeno aktualne oziroma kritične. Tako so v Brežicah pred drugo svetovno vojno, denimo, redno uprizarjali javno stranišče: »./c/. /io.s7//Ar//7e. Zo /e /i/7o /zr/ e/zezz/ voz//. Zo/ e/ AoZ e/zr/ Ac//i/7/c/ /i/ z/i/ rzvZ/e/zr/, go/* /e /iz/o zzr//i/.sr//zo /r/v/zo sZ/*r//zz'Ace, /ze. //z Zo .so /ie//c//z o/izerz/zzo /i/*er/ o/iez/zo. /ze, z/z Zrzzz/ so or//iz/z /ir/ so v/r/e/z. r/rz /e /zoZ/*/' s/z-r/zz/Aee. / .../ Aez: .se/zz vrz/zz /zover/rz/ o .Š'r//'zgr/sz'.zze 2 /.../ 7b /e /i/7o /r/v/zo
Mateja t labinc !'US!VBRI/.[CA)!
11	Oblast naj hi po drugi svetovni vojni ponekod prepovedala pustovanje, npr na (iori$keni in Cerkljanskem.))/aradi nedovoljenega pohi-ranjaprispevkov po hiSah« tudi dobrepoljske niačkare(kuretld7K:32K)
12	Sredi Šestdesetih letjevokviru lurističnega društva Hrežiee/ačela delovati karnevalska sekeija. ki je pripravljalapustne povorke inprire-ditve(npr zasedanje parlamenta, ples in pokop pusta))!/. 2003/04:10) 1'ustovunienajhitudisploSneieoh koneu Šestdesetih let marsikje ponovno oživelo (KihtmanAuguStin l'Z'Z4: XS). že od začetka Šestdesetih let naj bi ga ponekod 1'maneirale tudi različne državne ustanove (l iklak 2003: IO:prim l'erSič 2003: 14 15)
13	1'odateksenanaSanadrugo polovieo 00 let prejšnjega stoletja.
14	l udi zato so se po letu 1045 organizatorji zaradi ohiliee dela in priprav poimenovali za no/tt'. denimo M.l/, /zzzrzzzzz.sšzzA./zzzzr.sAzz/tzz/./zv.szzzzz/'/// /«)'ZZz'rzzz/z/zzzZz'. szzzzz.sz'-z7/<Zzz/Z. zzzAizrzzz/zzzzzZzz./zz./zz. / 7/Z/z.sz'gzz. zzzzz/)zzAzzzzz/zzzzzzzzz/.šz'zzz.sz'/z'šv/zzzzz'zzz/z /zzzz/z'Z/zzz/ZzzAzzz'zzz/z/zzzzzzzzz'z'z't'.« ( I 2003/04: 2<)K) Aže pred drugo svetovno vojno naj hi seljudje po pričevanjih oh pustu more//
KUIIUKA Kast 1/2007
.s/z*zzzzz.šee... ('e/e' zzeAzzzzzzz, /zzz/zeAzz. zze. /.../ A*zz/ .vrz/zzz .še* AzzA.šzze z/z*zzge Az/e, zzzzz/zzzA /zz .se zzz' s/zzzzzzzzzzzz. zzzzz/zzzA/zzvzzzz s/zzzzzz.šzV. /zz /e /zzz /zzAzz v .s/zzzzzzzzzzz vzv/e/zzzz v.seA s/zzzz/z. Azzz' szzzzz g/ez/zz/z« (T 2003/04: 177). »Zelo značilen« naj bi bil /a Hrežiee tttdi pogreb /zz.šzzAzz, največkrat na četrtek po pepelnici: »Zbrala se je procesija mask in seveda oža-loščena vdova. Pusta so peljali na vozu do Save, kjer so ga zažgali in vrgli iz mostu v Savo« (Kostanjšek 1084: 9; prim. ! 2003/04: 176). Pogrebni sprevod so pospremile maske in govori oziroma obtožnica: zz./zz. /zz. /e /zzz/z /zz/ grzvzzz: ./e /zz/ /zzz/z gzzvzzz* zzz zzAzzzževzzzz/e. Azzz* zzz Az/zz zzzzze/ezzzz. zze, zzz /c /e Az/. sei'ez/zz. v.se /zzz.sZ Azzv. zzz'. Zzz/zz /e /zzz/ zzA.szz/z'zz Az/ zzzz szzzz/. zze« (T 2003/04: 177). Pustni sprevod, pokop in pustni dnevi sploh so bili tako tudi priložnost za izražanje političnih, nacionalnih iti lahko tttdi drugih sočasno nekorektnih stališč. Denimo leta 1934 naj hi na sokolski maškeradi prišlo do zzzzzzz/.še zzzzz'zzzzzzz/z.s/zz7ze zz/eze, ker so prostor poleg z državno zastavo okrasili tudi z rdcčc-rumeno-črnimi trakovi (nemške trobojnice op. p): »,/. zzzz /e /zzz /zzzvez/zz/ zz zz/e/7 Azz'žz.šAz'gzz 'NrzArz/zz'. zVzz /zzz.s/zzz vez'ez* .szz zzzze/z v /Vzzz: <7zzzzzzz zzzzz,šAezzzz/zz /.../ /'z'z',še//e zzzz zzzzzšAezzzz/zz /zzz7z /zz*zzzzze/zzz zzzzzz/zz/A .S', v Azz/zzzA'zzzzz. /zzzz/ zzzzzzzzzzzz/z.s/, /eg/zzzzzzz* /Azz/ /zzA zzzez/z/ ee/zz zzz//z-Azzvzzzz). 7zz /e zz/zz/j/7 zzzez/ /ze.s/zzzzzz zzAzzz.sAz /zzz/eg z/zž. rzzs/zzve /zzzAe (/zzz/zzz*zzzz/e) v z7*zzzz-žzz//z' (črno-rumeni op. p.) /zz gzzzrzz// Azzz*vz/ K 'sve/z /erz /z' /zz zzzr/zgzz/. Azz.s v/zrAzzz/ v že/z /Azz/ ezzz/zzz.s z/e/zc/z). zzzz/zzzzvz/ šAzzzzz/zz/ / zzzzz.šAez*zzz/zz//) Azzz' /zzzzz. zzz ve/zAzz Azežz.šAzz zz/ezzz. I vzz s/vzzz* žzvze zzzz/zze/. /zzzzz Azz/e/zzz/zz/zV/e v //ezzgzzzz/zz/zz z zzzzzzz.s/z.s/vz/z-/« (Zapiski ... 5. februar 1934).
Po drugi svetovni vojni pisni viri o pustu v Brežicah poročajo spet od srede petdesetih let," a sprevodi mask naj bi šli skozi mesto že prej. Največ naj bi se ob pustu dogajalo »7zzzzz zzzez/ /ze/z/e.se/zzzz /zzz .še.sZz/e.se/zzzz /e/ztzzz« ( I 2003/04: 226, 241), oziroma: »/(zzz/zzzA. /zzr /zz zeA/zz. /zzzzz zzeA/e zz.sezzzzzz/ze/z/e.se/ zzzz/zz e/. /e Az/zz /zzz Azz// zzA/zzzz/zzzz vse. zze. /.../ /fzzz/z z/e.se/ /e/. A)e.se/ /z7 szgzzzzzzz«'- (T 2003/04: 241).
V teh letih je pustno dogajanje organizirala skupina Az-ežz.šAzA /zgzzveev oziroma zaposlenih v trgovini: »7zz /e Az/zz ezzzz sAzz/zzzzzz /e/z /zgzzveev, vz'.š. /zzzzzzzzzvz/Azzi' zz/z /zzz /zzz.s/zzvzzz/z/ /zzz /egzz. Aez' .szz v.szzAzz /e/zz zzeAzz/'... zzz ezz.szz/zz.s" .szz zžz/zz/z zzz /zz /zzzvzzzAzz zzzgzzzzzžzzzz/z /zzz /e zzzzz.šAezzzz/e« (T 2003/04: 33). Slo je za vsaj nekaj let isto skupino ljudi, ki je skupaj pripravljala kostume in program. Vsaj v petdesetih in še na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so vsi poudarjali samoiniciativnost:" »...zzz vse /zzAzz .szzzzzzzzzzzezzz/zvzzzz. /zz zzz Az/zz zzzz* zzz*gzzzz/rzzez/zz zze vezzz AzzA.šzzzz. /.../ Azz/c A z/ /zzz.s/, /z.s/zA /zzzz* rzzgzzzzzzz/z //zzz/z se /e rAzzz/zz. i' zzzzz.šAzzze szzzzz .š/z. /zzr sezzz z/zz/zz zzzz zzzr/zzz/zzgzz s/zzz/zzzezz. szzzzz se /zzzzz /zzezzA/zzzv/z« (T 2003/04: 23). Maske so ljudje večinoma izdelovali sami, redkeje so si kostume izposojali v gledališčih, skupina, ki je sodelovala pri organizaciji in izvedbi programa, pa je oblačila in druge pripomočke konce petdesetih in v začetku šestdesetih let iz leta v leto tudi hranila, predelovala in uporabljala: »OA/cAe .szz /zzz /zz z A7. Az/e s/zzzzzz/ezze. /.../ ./zz. /zz. /zz /e Az/zz ezzzz, /zz. /zz. /c ezzzz .sA/zzz/z.šče /zzz/ zzzz zzzze/ /egzz. /'zz/ .se. /zzz/ z/z /zgzz /e/zz szzzzz š/z /zzz zAzzzz/. /... / /'zz zzeAzz/ /zz. zzeAzz/ /e Az/zz zz/zzzz zzAzzegzz. zzz*Azz/ se/e/zz ez/e/zz/zz zzz /zzAzz. z/zz zzz.sz v.szzAzz /e/zz zzzz zzzzvzz. zze« (T 2003/04: 243). Organizator) i dogajanja so se dobivali po domovih, priprave oblačil in besedil za zasedanje parlamenta ter pokop pa so trajale kakšen mesec do nekaj dni pred pustom: »Tzz .se /e, szz/ /e /zz z zzzz.s ve/zAzz /zz. ./e ezzAzzz/ /zz.ščzz /zz /.š7zz sezzz. z/zz /'ezz/zzzAezzz^ze//zz/zz, Azz /eA/7zz, Azz.szzAz7/ zzzzz/z, zze, zzzz.še.
M;ih:j;i!!;ihin7'
t't!S!VBH!/!(.'A!!
15 Pustne /ahave so po drugi svetovni vojni prirejatitudi kolektivi.ate redki zaposleni naj tii prisili ttidi na delovno mesto naSeinljeni:))l oAvrnrAoMritu. Ao /t' 67/77 /.//iz/.sAz/ /loZi-ziA/;///. 7))) s/itzi /it/ttoAoorKUHfz/rMm.MM.MMnrMr/rAo-/7'A77t'1771 7)777.iA77'7/7/71 77)77'// /. . ./iVfl./777)7 A77771 7777 77777'/7 ADIl/lAll/)«! .S7l/)77 /7) 7777 .117777 .srzi/zi tuo.šAezor/o /)7*)/)7*77ri/i. /.../ ./o. <7t Slia/lAnr 7777777 /1' /777 /1/777*77/ /171g77-.17777')*. 7)7'. 7J .l))))/)/))/);« 6/77g77/777 /e /77
,š/<7« (T 2003/04: 240).
I (1 Podobno kot pred drugo svetovno vojno je bil tudi po njej pokop pusta najvcčkrntvčetrtek.atudivtorekuti na pepelnično sredo, kot denimo leta
105 5: )) I' .ITVz/z) .1*77 S' 6*7.1^7777 777 V /377*27-7 77/1 /7!<.l7t7 /7rlAfl/777Vll/7« 11'ust 1055:
4).
17 Denimo: »X/f7//7'777777 (lpjtrniki op p.) .171 /17*7.i/l. /777 .1*77 /77*7.Š/l A 6*77/17'/ /777 2 /)ll/77H'l' 27*77)'7'77 i r/IAl/l. A'77 .17' /77*7-
A//77Č7/7« ( I 2003/04: 230) Ali: ))./r7.
/r7. /r7./i77Ari/77'iA/i.r*r7A77/rt'.r7lA7i//7'./'17 .177 /77*7l/l /!7ll Al'7l7 72/Al/llO r' 7777 Azi)!/)/), All7//7'l7/7 7/ /l' /77*7A'/77 z/zl/lZiriAz) /.../ ./77.
A A7777/I .177 /77 7 Š/7' 7777l.iA777*7'« ( I 2003/04:
241)
IX Zadnjega egipčanskega kral ja je po prevratu leta 1052 zamenjal (iemal Ahdet Naser, ob limiti Nehruju eden od utemeljiteljev gibanja neuvrščenih (KruSič t07/i: h4b) lOGre/a smeSenju zveze med brežiškim kaplanom in neko medieitisko sestro brežiške holniSniee: ttAei' 7/u/t' /r'/7i/Arrrrir7jii/7iiiAA /77'r'r/r'r7/rir7. lir*. /777 7/V77. r/r*77 Az)/)'/;«//) .1/77 67/77	7*7/7*77
/7'/!l/ A/ , 777*. /77l Ar'r'7/r'7l /7'/7// /lA/l
A77'7'7* 7777*777' 777 77777'/. 277777 .17' gl7 /77//A7; 777*1/777777777777 A / Ae'/777 7/77/77*77.1/777777777777. 7*7'.l 777///77I77. .17' /777/ A77 / 7*. 7777 / 7* //r'/r' 7777)7*7 J 7*7777 7777lr/7r 777.lA77A'r'A77'77 77777/77
.177777*77/77 ( I 2003/04: 152)
2d()čemer pričajo takopisnikot ustni viri. denimo: "/'iig/i'/rc /77/7* 67//777-g/'7'6 /777.1/77 /7*777 / 06/. 777777777 777/ 2777/77/ 7777/77.1777777. /.lll*7'll/IH' /777g7'7'6 /3	2.
'6-/ ./.../6ll7*7'7)7. /77. A;i7'7'7)7l77l77 77;)
T*eA/7« (T 2003/04: 230. 247) Ali
"li'A7'/77 A)l/'('ll/l7l'r/ll/7' .177 I777t'/l V /777*7'A /777/777/7/777' 71)7/7 67*7*27.^7 /7777777777 777 77-e'7/77y777'A/ri(Pust	I055:4:prim. Vso
1055: 4) /a otroSko pustovanje pisni viri poleg kurentovanja navajajo So poimenovanj;! otroSkiringaraja. mladinska(pustna)maSkarada(otrok) in pustni karneval (Vso 1055:4. dolska kronika I8inl) (i l057: 5). Kurenta pa omenja tudi vabilo na pustovanje v Narodnem domu iz časa Avstro-Ogrske. kinavaja. dagreza )) ./171/7A17//777/71 )'.17'/;/77777*7777771 g. 6*77-7*7*77/77«. ob katerem je bil del sporedu tudiA7rrvrrArrr'r'r77;/(Vahilo .).
/O77 177777 /17/7 //'77/. /77/. /.../ Ezž//« /777 )'7z/z'/z7 /77. /77 /7' /17/77 777//)777/.l/7*Z'.i/Z7 /777 )'.!« 7/77/. /7' /77/77. A/ /777. /777 .Š/t'7777/77 /77/ /77/ )'Z*777 A/// VAČ*. ///Ari. 7/77. 7/7/ /77 .ve /e 7/77J/7//7//77 7*77/77*77/ //e. /'//A/*/// /7////. //e. E/// v////// //77/7 7/77/777/ (T 2003/04: 228).
/'77.177/7. /z7/'.i/'«A oziroma v/z/z/z/v//7z/ /ž/.i//Az/ je iz predvojnega tneščanskega poudarka na plesu oziroma zabavi v zaprtem prostortt v letih po vojni osredotočila na množično dogajanje na prostem, katerega del so bili predvsem posatnezni sprevodi.Največkrat se je začela z zasedanjetn pustnega parlamenta v ponedeljek zvečer:
» 777 /e /77/ /777.V//77 /7Z77'/z7777z*77/. A// .1/7777 7/777'//. /77 /7' /17/77 l'//r/,V/l'r/. /77 /77 /7' /1//77 /77/ V /V*7).H'Z'/77Z'777 7/77777/7 /77/ 77///'//. ./e 2 77.1Z'z/z7/« (T 2003/04: 240. 248). Tvorili so ga ministri, posamezniki pa so največkrat vsako leto igrali iste vloge: »//7777/7 v/7/77 /77/ /777/ .iv/i/z* ///////'.v//*/*. ///////.iZ/i/vz/ /77/ /77.
777' /.../ /'77.1/777 /77//7/.1/7V. 7777. e/7 2Z/ A/////77Z1. r//'77g/ Z7/ /77. /7*Z'//7 277 /77. A*77/
/e/777 r.ir/A n'77/e/izi/zizv/zi 7/7//« ( I 2003/04: 235 236). Osrednja pustna dogodka po drugi svetovni vojni pa sta bila torkov sprevod in še bolj največkrat četrtkov pokop pusta."' V enem ali obeh sprevodih, ki so se jima dostikrat pridružile tudi maske iz brežiške okolice,'*' so vsaj še prva leta po drugi svetovni vojni podobno kot pred njo vozili tudi javno stranišče, o katerem večina danes govori kot o »tradicionalnem brežiškem pustnem liku«: »//77/7*77/17*777 /7/2 7777.1/77/777/77. Ae/ .ic/// 777^77-/77
/7/l'/777 l/7'Z7777.iz'«. /.../ .///V7777 !/7'Z7777.!Z'Z'/Z' /l/V//. /77 /7' /1//77. 777'. Zz/A/Z/Z. //7 /777'/// .177. //e/77 7/77/ .177 /l/V/ 7*7 7 7 /7 77/l/. /77Z//z//*/7, .177 7777 /77//'7'/////. l/7'77777 iz"z'/z' /17/77 /7/A77. /.../ //7 .177 777/ gZ7 77zA'/z'A//' /777 Z'Z'.!/7. /772 !«//7 /77/ .!Z'z/«/z7 /77/ /7!/Z'777. /777«/z/ .17*777 /77/ /Z/A« gZ7/Z' 777'A771'7'. /77/. /77' 777/ gZH'777'7/.'« ( ] 2003/
04: 272). Maske v sprevodu so bile tako individualne kot skupinske, ob »tradicionalnem liku« so se številne nanašale na sočasno družbenopolitično dogajanje, tako lokalno kot širše in v skladu s tem denimo smešile predsocialistično preteklost ali cerkev. Večkrat so v Brežicah denimo predstavljali zadnjega egipčanskega kralja Faruka:'" »AVer/
V7'//Az777 .i/7'l'///7777 /'7/Z77//7 77/Z/lA /C A/A/ 27*/z7 /1Z1.!/*«Z'Z'/7Z7 7 77 /7Z/g/*Z//Z'//Z/
7777/.1A7/ «.v A/z/Z/z/ /-/// //A//« (Pust ... 1955: 4). Podobno je bila dostikrat tarča smešenja tudi cerkev: »14*77/. 7/77 /7* /17/77 //«Az//. //«Az// /i/z/izi/zzA. 777*. Zz/Az//. )'27'7lA, 77777g7)Z'Z'. 7/7/ .177 /777// A)/A.i77z'g77 A7//l/777777 Az7/ ZlA/zlf/V/. Az// 77/ /17/ A/-/!' z/A /« A/V A/Zv«'" ( F 2003/04: 241). Maske so šle v sprevodu peš ali na vozovih, pri njihovi izdelavi so ljudje večinoma porabili, kar jim je bilo na voljo: »./z/z ve/77. 7/7/ i«/7/ A//z/ «//A/*z// 77Z7/)7'Z7)'//Z'77Z7 V .17777 /. .S'z'777 /77/ 7/777'/// zA'7' /'///Z/z' /z/Azi 7*7*2. 7'7'Z V«//Azi 777777'Z'A) 777Z).iAzl. g777' /77/. /777 .1/17«/ .17*777 77777'/// /777/.lAo .17777 /, 777*. /17l/ 17*777 /77/ .17/77777 zA'7g77)'Z7/z7 /77/ //.1/77 77z'Az/Az7 77z//177'Z//z7 /77/ g777' l/z/. V/.1/77 /C /l///7 /7/A/7 27/7777777V77. /V/7. /77l/ Z'/7A7*Z7/ .17*777 A/Vz/ /77 / 777772 / 777 2 7*777/. Azi /'« 777772 777*17'/ 27*7777 V. V A77.i/7. /.../ /'/// /A7'7///7'.17 .177 A/V/ «777 77777.ŠA/. /777 / 7*7/7*77 / 7' A/V /1/7/7'/'. /7* A/7. /e 77A/«A«/ .1/ /77///Z7 /77/7*7/77/77 /7/A/7 777/27//'. /7«, 2Z//77*///. /7/. //7. /T/Az/. .17// /77'7/V/777. lA7*77777/777. E/žA/ Z// 17*777 A/Vz/ /77-777V7//7//A7/ V7/77//7*. /Z/A/ Z// 7777 /7' /77/ gZl.1/177 A*. 777/7*7'zZ/Vz/ /7/*7/V /Z/Azl 7*7727/ ZlA/cAz/ 7*17' 2 V//77/77'7/777/ g777*. /...//V/7. //7.17'VZ'7/7/.lZ'/77 //777'/7////7// A7/.lZ//'/7'7/. /7'/"7/2/Z'7'/lZ7/77. /...//'z/Z/Z*
A/Vg7*77/AV7777/7' Z A/ zi/z/. /« A// «7/7*77 /777*777/7/ oA/z*7*7*77« ( T 2003/04: 241, 242). Za razliko od torkovega sprevoda je pokop pusta podobno kot zasedanje pustnega parlamenta spremljal program: »A'77. 7777/777,g/cA// /« A/Vz/ /77/. /'«/77/ /77-«z/ AV777/77 (Na današnjem Trgu izgnancev op. p.)
A/V// /77/ g77V777'7/777'7/. 77«. '///A/ Z/Z .177 .1« /777.l/7/J'//7/// 77z/ /7/«g7/ /77/ .17727///« 72/*«A7/// /77/ /77 .17. 27/ /77 .!/ A// 27/.l///2«77. 27/ 777777 77/'.!/ A/V 27/.l//72«77 /77 /7/A«
/«7*/. //z*. Vz/Az/, 7'77/i7'77g7*7/777« (T 2003/04: 242 243). Pokopavali naj bi slamnatega A///-«/7/z/,-" ki so ga običajno položenega v krsto nosili ali
Mateja llahine 1'HSTVBRIŽICAH
21 Sredi petdesetih lat prejšnjega stotetja so ga preuredili in dogradili!/ predvr)iiiili prostorov takratne brežiške prosvetne/ve/e: danes je tu hre/iski kino
petjati skozi tnestodo savskega mostu, v sprevodu so š!i tudi gtasbeniki: )).///. /777 Ar/Aš/zr/ /7?/7'777777?7A?7. /7*77777/7«/77. /7.S/7. /irv.s A?7A.š«77.
7r/Art ?/?/ /77/7- /A7.š7/*///??e/7/ov/e z/77e7Y7/ /77/77« ( I 2003/04: 230, 240).
t^o pogrebu so za maske občasno, denimo v nekdanjem Narodnem domu ati Prosvetnem domu*' organizirati tudi zabave, npr. teta t933: » PA?/-«r/«r//7 /.../ V'«//Ar/ ///r/.šAevr/r/r/ v v.se/7/77*77.s7777*777 /'/'rr.M'c//7(-'grr 7/7777777. /7'/'/'e(///rr /rr /e /77-770 /77A77 7174 /'777-/727777« (Pust ... 1735: 4). [Posamezniki, ki so odigrati pustni parlament, pa so zase največkrat v posebni sobi gostitne /77-7 /'«.šr/A;r imeti še poseben //A77/: »/(777/777/7 /77,
A77 V77777 /777 7777 777?«//. /77 V77777 /777 7777 A777777 777'g?7777r77'77/7. /.../ A// V77777 /777/ /77, /777 77777g777Y' 77« g///? /7.S/7 7/7777. A77 /« /77/77 O.V« /77 777777777. r/7'?7g/ 7/7777. 7/77 S77777 .S« 7/77/77/7. 77/7 /777/ /777 /«7/7777 7/77/ 7/// 77« t'«777. r7/A//?7««A /777 / 7/A77 . 77«. 77777V7/7// /777 77777'// Vt'77/77 rr//77/t'7/. //V/? Vr/rZe'/??/?/«/« ( t 2003/04: 236).
Matjažlilipič.preohlečenvkra-lialaruka.koneefit) let prejšnjega stoletja Hrani Matja/liiipič. Hrežiee
Pustno naSetnljeni bre/iSki otroei na pustni torek leta l'737) Hrani: Posavski mu/ej Hrežiee
ktH.HIHA Hast 1/2007
Mateja ! lahinc )'t)SIVHRt/.H'A!l
22 Denimo: »//.v// /čč/č// se /e .\Ao/Y//
tt'//('<A'////o/'t'/N<<()2(K)l'()4 275)
!'ustnisprevodv!lre/ien!ioko!!icta )t)65.Hrani !'osnvskimn/cjBrc/iec
V drugi polovici petdesetih in na začetku šestdesetih tet prejšnjega stoletja. po pisnih viriti denimo v ictiti 1955, 1957. 1958. 1962 in 1964 (gl. Šolska kronika osnovne ...), pa sta lokalno Društvo prijateljev mladine (DPM op. p.) za predšolske otroke in osnovnošolec ter lokalna Ljudska mladina Slovenije (LMS op. p.) za srednješolce precej redno na pustni torek organizirali tudi posebno otroško oziroma mladinsko pustovanje: zz/AzvzzzAzz, c/z/zzz/z szzzzz sc //c/c/v/ A//?//, .sczAzzz/z Arno. /zz szzzzz .š/z/zzzsvzzAzz. scr'czAz, /F. se /e vez/zzzz zzA/eA/zz, zzzzz.sAzzzz/zz /z? /e /zzazz .š/zz zzzz/zze/, z/zz /e zvzz/z/zz /e zz/zzzAz'. A*e/* z/zzA/ez* sezzz /zz/zz /zzcz/-.sez/zzzzszz (lokalnega DPM op. p.), .sev/z se /zzz/zz rzz v.szzAegt/ zz/zzzAzz/ .A/; szzzzz se zz/z/z'A7zz v z/zzzzzrvzAzz /zzz zzze/Az v zzzAzz zzz .sezzz /zz zzzz/zz ,gzz/7izz/zz (gnala op. p.). z/zz zzz AzAz vez? .še/. /.../ 7zz szzzzz zzzz zzzze/z /zzzszzZzzzz, zzz/ /zzz.s/z7z Zzzz eA /e Az/zz, zzA z/t e/z zz/z /zz7z szzzzz .se rAzzzz/z /zzzzz zzz szzzzz .š/z /zzz ee.sZz zzzzzzAzzzg« (T 2003/04: 272). Za otroke so v Prosvetnem domu ali Domu JLA dostikrat organizirali tudi posebno prireditev s pogostitvijo in plesom, lahko tudi nagrajevanjem mask (T 2003/04: 273: prim.: Šolska kronika osnovne .... Vse ... 1958: 4 in Pust ... 1935: 4), kljub predvsem organiziranim pustnim obhodom in zabavam pa so otroci v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni še vedno maskirani hodili tudi od hiše do hiše in prosili darov.
Holj ali manj ves teden * so Hrcžičani pustovali tudi po mestnih in okoliških gostilnah, denimo pri že omenjenem AV.šr/A/z in v gostilni na južnem delu mesta blizu reke Save, /zz z AzzAerzz. v okolici pa /'zz Ac.s/z na Čatežu, v Čateških toplicah in na Motelu ob bližnji avtocesti. Posamezne skupine st) se sploh od šestdesetih let naprej šemile tudi zaradi nagrad, ki so jih podeljevali na pustnih tekmovanjih, denimo
Mateja llahinc v Motehi iti v Čateškiti toplicah:	.sc. /m c c/c .sAii/i/nv s n .sc nn-
) tJSI V BRIŽKAII	^ Cc/c sAii/i/ne' /M /c /i/7n c/c.sc/. /ic/fM/.s/. /ic/iiri/s/ eV/in/n' v
vi7i.vAii/i/77i, ne.« (T 2003/04: 237). Večina pa je v zvezi s pustovanji poudarila predvsem takratno družabnost: ».../nAi-ri/. An snin A// 1777 ///rcZ/vAri, m 77/c 1777777 ii/ /1//71 /«f A/i. .S'wn .sc voz/// /in /eiAcui /1/77/n. /in /7/Ae'i/i wnAci/n/i///. /m 1777177 /« nv/n c/ An/7/m s/i/n š// 1-7177/ /m nn.s /c vc.s. v.sc v /1/71/0 o/in/Vio/o (poškropilo op. p.). .Dii/iriA /n 7771117 17/ /17/0 17/c /77i7/n« (T 2003/04: 241).
VIR! IN I ITI R AD RA I) G.
1957 'Brežice - Mladinska maškarada ZrMavsAi ler/iuA Id. marce: 5 l iklak. Jurij
2003 'Od tradicije do produkcije lokalnosti nekatera izhodišča in pogledi ' V: 71/iii.slu. niasATiA in iiM.rAziTiii/ii i-nr/ii-Tive m gi-riT/iv« Jurij tiklak. Aleš (iačnik. Naško Križnar in Helena I.o/ar Podlogar, ur. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Str 9 20 [vanšek. 'toni Jasmina Butara
2001) 'Kako so nekoč stanovali pri nas ' Neobjavljena raziskovalna naloga Brežice: Osnovna šola Brežice Kostanjšek. Sanja
I9K4 'Uvajanje novosti in razkroj tradieionalne kulture ter stopnja njene ohranjenosti v vasi Šentlenart. občina Brežice od zadnjih dveh desetletij preteklega stoletja naprej Neobjavljena seminarska naloga Ljubljana: Oddelek za etnologijo. filozofska fakulteta Krušič. Marjan, ur.
1976 .Svelovu« rgiiT/rivinn. Or/rrirv/Anv r/o r/rine.s. Ljubljana: Cankarjeva založba Kuret. Niko
1978 'O šegi in njeni spremenljivosti ' V: frig/er/i n« eluo/ogi/71 Angelos Baš in Slavko Krcmcnšck. ur Ljubljana: Partizanska knjiga. Str 309-333.
1984 A/mAe .s/ovensAiA /loAi-ii/in. I juhljana: Cankarjeva založba in ISN ZRC SAZU. Oznanila Oznanila 1927 1934. knjiga 10. fascikel 6 Župnija Brežice Hrani: Škofijski arhiv Maribor.
Peršič. Magda
2003 .Šege 1171 fiv.šAem. /ii-nr/nriii čri.si in/ii-rirniiVTiii/Ti v Ari/eT/ai-sAr-iii /elu Postojna: Notranjski muzej Postojna in Občina Postojna 1'očkar. Ivanka
1998	/r časov/ečmenove Aave Ž/vZ/ea/e/iisl .šla/ereev /n Azair/eev riA so/oč/lr icA ArAc. .Save ar .S'oi/e. Novo mesto: Dolenjska založba
1999	'Rokodelci in obrtniki v Brežicah od druge polovice 19 stoletja do druge svetovne vojne ' Neobjavljena doktorska disertacija Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, f ilozofska fakulteta.
Pust .
1955 'Pust. oj pust. ti čas presneti ' fo.sav.sA/ ler/a/A 26. februar: 4.
Rihtman Auguštin. Dunja
1994 'Božični prijepori ' Alao/ošAalr/A/aa 17: 75-89
Šolska kronika - Šolska kronika od leta 1915/16 do I. 1939/40 Državne narodne šole Brežice. Hrani Osnovna šola Brežice
Šolska kronika osnovne - Šolska kronika osnovne šole v Brežicah (L) od I 9. 1954 do 31.8 1962. Hrani: Osnovna šola Brežice.
I 2003/04 - I ranskripli pogovorov, nastali v okviru izdelave disertacije leta 2003 in 2004. I Irani: Mateja I lahine
'I Z 2003/04 Terenski zapiski, nastali v okviru izdelave disertacije leta 2003 in 2004. Hrani: Mateja I lahine
Uršič. Marjan in Marjan Gregorič
1994 'Sokol ' V: 90 /el AuAo/ri m A/irir/ne vcgri/c v //rericcA. Brežice: Posavski muzej Brežice. Str. 1171
Vabilo . Vabilo na domačo zabavo, mapa: Nastanek in razvoj Narodnega doma Hrani: Posavski muzej Brežice.
KULTURA vs„
Rast I / 2007	1955 'Vso skrb naši mladini!' Zn.sov.sAi ler/uiA 5 november: 4
Zapiski Zapiski župnika Jurharja v Brežicah, od oktobra 1932 do 10. 7. 1934 Hrani: Župnijski arhiv Brežice.
!van Kastelic DOSTOPNOST MUZEJA IN GALERIJE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE
t\e rinimo v stcpoto ljudi, ki imajo uporabne ostanke vida!
KULTURA Rast ! / 2007
Občasno se v slovenskih muzejih najavi skupina siepili in sla-bovidnili obiskovaieev. Tisti, povsem stepi ati tisti, ki vidijo premato, da bi se tahko samostojno gibali, imajo spremljevalce. Torej med »ogledom« tnuzejske zbirke ne ogrožajo sebe iti praviloma ne delajo škode. Po drugi strani se osebje muzeja gostite) ja žeto potrudi. Obisk skupine stepili iti stabovidnili pripravijo tako, da obiskovalci v resnici lahko izvedo nekaj novega in občutijo muzej. Posavski muzej Brežice je seveda samo eden v nizu tistih, ki so se nekajkrat lotili te naloge. Kaže, daje bilo delo opravljeno uspešno, vsaj če sodimo po izrazih zadovoljstva med člani skupine slepih iti slabovidnih obiskovalcev. V bistvu velja ocena, da so slovenski muzeji doslej povsod in vsakič ob obisku slepih iti slabovidnih opravili svojo nalogo izvirno in domiselno. .le pa treba pri tem upoštevati, da gre za projektno strokovno delo z vnaprej znano populacijo in z napovedano ciljno skupino. Muzejski kustosi pedagogi smo se navajeni lotevati vedno novih nalog in smo usposobljeni za animiranje različnih kategorij obiskovalcev. Zato mnogi zgrabimo tako novost kot izziv ali priložnost. Če pa že govorimo o Posavskem muzeju Brežice, povejmo, da sodi kustos pedagog v Brežicah (iti pisec teh vrstic) med člane slepih in slabovidnih, da je skoraj slep! To pomeni, da se mu ni bilo težko vživeti v njihovo vlogo iti predvideti potrebe ali zmogljivosti te populacije.
Poročevalska vestička o dogodku, ki je bil povod za pričujoče pisanje pravi takole: »Mednarodni dan muzeja smo letos (2006) v Posavskem muzeju Brežice posvetili problematiki slepih in slabovidnih. Pa ne le njihovemu obisku v zbirkah! Organizirali smo tiskovno konferenco o dostopnosti kulture za slepe in slabovidne. Novinarjem smo celo predstavili tako imenovana simulacijska očala. Ta očala dobro videčemu človeku nazorno pokažejo učinke različnih oblik slabovidnosti in slepote. Slepi glasbenik in pianist Zoran Škrinjar je v Viteški dvorani predstavil svojo najnovejšo ploščo iti pripravil kratek recital. Ob prilagojeni pripovedi o zgodovini Brežic, muzejskih zbirkah in stropu Viteške dvorane so obiskovalci dobili možnost, da si nekatere eksponate tudi ogledajo na svoj način: s prsti.« Uradno seje temu dogodku reklo Študijski dan slepih in slabovidnih intelektualcev Slovenije v Brežicah. Dogajanje je bilo prilagojeno potrebam obiskovalcev. Srečanje smo naslovili Tisoč let na meji. Zanesljivo so svoje delo s slepimi vsakič dobro opravili tudi v drugih muzejih. To vemo iz pripovedovanja udeležencev posameznih obiskov. Med prvimi sta se dela s slabovidnimi v muzeju lotili prav Eva Kocuvan in Rolanda Eugger. Do tu je vse lepo in prav.
Rad pa bi opozoril na priložnosti, ki niso namenjene slepim iti slabovidnim ali načrtno organizirane za njih. Že velikokrat setu bil pri postavljanju razstav, ko so lepili podnapise k eksponatom ali k slikam. Običajno sem zaman skušal doseči večje, morda celo bolj kontrastne črke na priloženih listkih. Ni šlo, češ: »To so čisto dovolj velike črke in berejo se brez problema!« Seveda se meni, slabo-
Ivan Kastelic DOSIOPNOSTMUZIJAIN (iA!!:HI.I!/.ASI.!!'!IN SLABOVIDNI:
KtH.HIHA Hast 1/2007
vidnemu črke niso zdele dovolj velike, saj sem jih mora! brati čisto od blizu. I udi listek zame ni bil ustrezno postavljen, če je bil nameščen oh spodnjem robu slike. Vsakokrat si skušant v takih primerih priklicati v spomin navodilo o povprečni višini pogleda za otroke, ženske in/ali moške, zapisano v strokovni literaturi. Te stvari očitno bere ali jemlje resno komaj kdo izmed postavljavcev razstav. Zadnjič pa sem bil navzoč, ko je nekdo, dovolj star, izkušen in avtoritativen, odločno poslal nekoga narediti nove listke z napisi iz večjih črk. la drugi »nekdo« je leta pred tem vztrajal pri dosedanji rutini večine postavljalcev na razstavah vseh vrst: diskreten napis, spodaj desno ob sliki (eksponatu). Starejši gospod je komentiral: »Večje črke se dajo vsaj prebrati, ne da bi se sklanjal in bil v napoto drugim obiskovalcem. Ne bi jim rad molel pod nos svojega ozadja ter jih silil, da me čakajo!«
Zadrega se ne konča samo pri oteženem branju listkov z imeni avtorjev in naslovi slik. So še druge težave. Vedeti moramo, da močna svetloba škoduje nekaterim muzejskim predmetom Med njimi so slike blizu vrha ogroženosti. Zato so muzeji in mnoge galerije relativno temačni prostori. In potem se je treba v njih spopasti še z branjem informativnih listov, panojev, podnapisov, pojasnil ... Včasih, ampak res samo včasih in samo ponekod, je vse to natisnjeno v skladu z rezultati meritev razločnosti barv. Ti pravijo, da je najbolj viden črn tisk na beli, oziroma (na drugem mestu) rumeni podlagi. Vedno pa morajo biti črke dovolj velike! Obiskovalci se namreč nekaj časa mučijo s sklanjanjem in z razbiranjem (neustrezno) napisanih vsebin, poten) pa se jim zdi zamalo in užaljeno odnehajo.
Zavedajmo se. da je populacija obiskovalcev v muzejih in galerijah v bistvu neko stalno telo. Kdor hodi. hodi na otvoritve in na oglede v te ustanove, ker mu je to pač interes, stroka ali način življenja. Le počasi se tej skupini pridružujejo novi »člani« iz vrst naključnih obiskovalcev ali izmed tistih mladih, ki so naredili dovolj močan vtis na njih organizirani šolski izleti. Ljudem, ki dobro vidijo in se tudi sicer znajdejo brez problema, se zdi vse samoumevno in vse možno. Ne zavedajo se, da čedalje več slovenskega prebivalstva (torej tudi obiskovalci muzejev, galerij it) drugih razstav) zahaja v leta. ko le stežka razbirajo drobnejše črke. Slovensko prebivalstvo se pač stara in starovidnost sicer ni priznana kot slepota, je pa ovira. Tako za sta-rovidne kot za tiste okrog njih. Hkrati je med ljudmi skoraj nepoznano dejstvo, da je popolnoma slepih (amaurosis) relativno malo.
Uradna tabela Republike Slovenije pri opredeljevanju slepote in slabovidnosti priznava pet kategorij. Popolna slepota pri ljudeh z. amaurosisom (»ostankov vida ni, dojeni svetlobe negativen«) sodi v peto, najbolj prizadeto kategorijo slepili z najhujšo okvaro. V četrti kategoriji slepote, z ostankom vida 1,99 odstotka, so tisti, ki lahko preštcjcjo prste na razdalji 1,5 m in zaznavajo svetlobo. Oni, v tretji kategoriji slepote imajo 4,99 do 2 odstotka ostanka vida in lahko preštejejo prste na razdalji do 3 m. Okvara v drugi kategoriji slabovidnosti pomeni ostanek vida med 9,99 in 5 odstotkov. Štetje prstov je možno na razdalji 3 metrov, vidno polje je zoženo na 20 stopinj ali okrog fiksacijske točke ne glede na ostanek vida. V prvi stopnji slabovidnosti tabela opredeljuje 30 do K) odstotkov ostanka vida. Ob vseh teh delitvah so navedene tudi različne stopnje ostrine vida. Vsi. ki niso povsem stepi, imajo (ob naštetih okvarah) manjše ali večje ostanke uporabnega vida. Z njimi si lahko vsaj za silo pomagajo
Iv;tit Kastelic DOSIOPNOSIMU/.t.lAIN (i\l)!<l.ll/\M!l't!\ SIAH()VI!)NI
KIIIHIHA Hast 1/2007
pri orientaciji, ceio pri branju in drugih opravilih. Pravilotna te njihove, čeprav skromne sposobnosti vida, delujejo (so uporabne) ob določenih ugodniti pogojih. Ne !e v tnuzejih in galerijah!
Marsikdaj ne bi biio težko priiagoditi okolja potrebatn siabovidniti v muzeju aii izven njega! Dovolj bi bilo povečati črke v napisih ali na informacijskih tablah in panojih, s kontrastnim trakom označiti robove stopnic, ploščadi, pločnikov ... iti še kar je takega. Brez prej omenjenih ukrepov pa (v bistvu po nemarnem) »porinemo« med povsem slepe in nesamostojne tudi tiste, ki bi lahko bili samostojni ob določenih pogojih.
Zgodbe o nesmislih s tem še ni konec. Na marsikateri fakulteti (in ne le na oblikovalskih šolah) povedo svojim slušateljem star trik. Zaradi slabovidnosti se mnogo kupcev ne znajde med policami samopostrežnih prodajaln ali med letaki in informacijskimi/usmcrjevahumi tablami. Zato proizvajalci skušajo pritegniti pozornost kupcev, ki imajo težave z vidom tako, da spravijo svoje izdelke v živo pisano embalažo. Zal pa domiselnost vseh teh ljudi nc seže do uporabe preprostih, lahko berljivih črk. !n potem drži slaboviden človek v roki izdelek ali stoji pred tablo. Oboje nedvomno takoj opazi. Vendar preprosto ne ve, kaj naj od tu naprej, saj ne more ničesar prebrati. Za njega, prepuščenega samemu sebi. so te stvari, te lepe, a zapletene črke neuporabne!
Vrnimo se k muzejem in galerijam. Oblikovalci razstav se pogosto naježijo, če kdo sitnari okrog njih zaradi izbora tipa (fonta) črk in njihove velikosti. Skoraj vedno znova je treba utemeljevati potrebo po dovolj velikih in dovolj preprosto oblikovanih črkah. Optomctristi zavračajo črke s seritl (okrasnimi repki), kot je npr. l imes, ki je v naboru računalniških fontov opredeljen kot Times Ncw Roman. I udi poševne (italie oziroma kurzivne) črke so težko berljive v vseh pisavah. EBU (European Blind Union) priporoča črke tipa helvetica (računalniški Aricl) in poudarjena helvetika, torej Ariel Bold. Grafiki in oblikovalci namreč radi uporabljajo za poudarjene, mastne črke angleški izraz bold. Nalašč za potrebe ljudi z okvaro vida je nastala črka tipa I iresias El' font dr. Johna Gilla.
Na žalost lahko nekdo, ki je brez okusa, izbere v računalniškem naboru vse tipe iti oblike zapletenega črkovja. t udi sicer se lahko ljudje pri oblikovanju svojih sporočil spomnijo zelo veliko tega. Še vedno občasno srečujem dva primera. V prvem je nekdo skušal doseči za svoj informativni material zelen tisk na rjavo toniranem ali rjavkastem recikliranem papirju. Drugi je vztrajno tiskal besedilo nežno rjave barve na recikliranem papirju. Včasih je pod tako besedilo dodal še odtis grafike v nekoliko svetlejše rjavi barvi. Občasno pa si je za spremembo zamislil tudi siv ali moder tisk na golobje sivo modri (rastrirani) podlagi. Opazoval setu tudi nekoga, ki je po eni strani vztrajal pri (taki) svoji težko berljivi grafični rešitvi. V isti sapi je občudoval drobceno knjižico/zgibanko, ki mu je prišla v roke. Priložena je bila kot deklaracija k spominku: »Kako je to lepo oblikovano in izdelano! Samo škoda, ker se je treba toliko namučiti z branjem teli drobtiih črk!«
Saj je jasno, da se ne more vse okrog tias prilagoditi potrebam slepih in slabovidnih. Končno je to v resnici samo ena izmed številnih kategorij ljudi s težavami, ki imajo specifične zahteve in potrebe, da lahko vsaj za silo funkcionirajo samostojno. Mimogrede: po uradnih podatkih mora posameznik s sedemdesetodstotno prizadetim vidom
ivan Kastelic DOSTOPNOST MU/.LJA IN (iAii:mjp:/.ASi.Hi'i:iN SLABOVIDNI:
I.ITIKAIUKA:
Tomislav Šola: Markctinguimi/ciima iliovrliniikako je oznaniti.Ilrvatsko nio/ejskodru3tvo./.agreh2(l()l
MervGraeePotterlheearcolthc niusemnvisitoiLIhelLOMliainlbook ot nmseum puhlic relations/cdite<.lhy Larrine Hcllow; 1'aris. ICOMMPU kommittec. IdKK.str .lh
LilcanllooperOreenliillMuseunis andtheirvisitors. Puhlisl)edlW4hy Hout ledge. IINevvleltcrl.ane. l.ondont(.4l'4IT
KIJLUJHA Kast 1/2007
vložiti sto odstotkov več napora, če hoče doseči isti rezuitat kot nor-maino videči. Za zaključek pa bom vendarie otnenii dva argumenta, nad kateritna se kaže zamisliti. 1'rvi je večatije števila starajočih se v Evropi. I i z nejevoljo reagirajo na tisto, česar ne morejo prebrati ali videti dovolj natančno. Med njimi bodo nekoč pristali vsi, ki bodo imeli srečo in bodo dočakali aktivno starost. Drugi argument pa je, daje v mnogih primerih možno preseči ali rešiti vsaj nekatere probleme z relativno nizkimi stroški. Predvsem se poskušajmo vživeti v položaj slepega ali slabovidnega. To lahko dosežemo tako, da nekoga izmed njih povprašamo o vtisih in/ali poprosimo za nasvet. Lahko pa si samo prevežemo oči s čimerkoli (ruto, trak, povoj) ati napackamo navadna očala s kakršno koli nenevarno, neškodljivo in neprozorno snovjo, ki je ne bo težko na koncu odstraniti. Lahko prekrijemo celotno površino leče ali samo različno velike predele na njih Lahko si celo privoščimo samo večjo piko na sredini leče (vidnega polja). S to prevez.o/očali skušajmo preživeti, se gibati in delati vsaj pol ure, če že ne nekaj ur. Za povrhu si izberimo za ta poizkus smučarska očala, ki so ob straneh zaprta. To bi mora) biti obvezen del usposabljanja za ljudi, ki lahko pri svojem delu pridejo vsaj občasno v stik s slepimi in slabovidnimi. Sploh če so v takem položaju, da lahko odločajo o njihovi usodi in jih ocenjujejo.
Da ne bo pomote: enako mislim tudi o nujnosti poskusa s sedenjem/ gibanjem v invalidskem vozičku, hoji z berglami ... Preprosto je dobro, če večkrat premislimo, kaj in kako bomo naredili, koliko bomo upoštevali potrebe različnih ljudi z vsemi vrstami okvar in med njimi (pač) tudi slepe in slabovidne. Komu bomo zagrenili življenje ali ga celo ogrozili, če česa ne storimo! Če pa že odmislimo človekoljubnost, pomislimo vsaj na možne stroške. Človek, ki ga ogrozimo (torej tudi invalid in tudi slep ali slaboviden) se lahko poškoduje. Celo (na prvi pogled) nedolžne poškodbe se s časom nakopičijo in pokažejo svoje posledice. Da ne govorimo o težjih poškodbah ali o škodi, ki nastane v okolju zaradi trka, udarca ali padca. Zdravljenja poškodb in bolniške odsotnosti tudi niso zastonj.
Ne pozabimo, da je to besedilo namenjeno predvsem odnosu med muzeji itt galerijami ter slepimi in slabovidnimi. Zato dodajmo. Do-kajšen prispevek h komunikaciji muzeja s slepimi in slabovidnimi obiskovalci so seveda prizadevni vodiči, ki znajo razmisliti in prilagoditi svoje delo. V primeru, da ti ne zmorejo opraviti vsega, pa so čisto uporabne tudi prenosne napravice s posnetimi besedili, lo rešitev pogosto uporabljajo v tujini večji muzeji in galerije. Tudi za obiskovalce brez posebnih potreb. Za slepe in slabovidne pač ne zadostuje samo običajno besedilo o predmetih iz. zbirke. Potrebujejo še logistična navodila o svojem gibanju v prostoru, v katerega so prišli in o tem. kako bodo varno prišli iz zbirke v zbirko, od začetka do konca muzeja ali galerije. Dobršen del dela bodo muzealci ali galeristi opravili že s tem, ko bodo posneli na trak uporabne, plastične opise razstavljenih eksponatov, razporeda razstavnih vitrin in prostorov, ki jih obdajajo. Zavedam se, da včasih tako početje deluje jalovo in nepotrebno, saj slepi in slabovidni množično ali redno ne obiskujejo muzejev in galerij. A tudi ustrezen odnos do njih kaže skrbnost, pozornost in je morda tudi priporočilo, .le drobec k podobi imenitnosti hiše (muzeja), ki se ob skrbi za vse različne vrste populacije poudarjeno zaveda tudi obstoja ter potreb slepih in slabovidnih. Pako kot navzočnosti in potreb vseli drugih vrst invalidov.
MarjanMa^nik UJlil OVAk. akril na papirju. 46\53 am. 2002
MarjanMa/nik.kiRAD/tl/liMHI RK. akril na kartonu. 2001
RAST L. XV!!)
!!!
!van Gregorčič "NEKATERI PLESNI JUNAK!
ME ŠE DANES OBISKUJEJO !N MI PRIŠEPETAVAJO^
Pogovora iiaietnim piesaieem in koreografom Janezom Mejačem
30. maja 1936. teta v Mokronogu rojeni Jane/. Mejač je drugi Dolenjec, ki je bistveno zaznamoval slovenski balet. Bil je nadaljevalec izročila velikega rojaka, vzornika in učitelja Pina Mlakarja in njegove žene Pie, saj je tudi on v svojih vlogah težil k polni sintezi telesa iti duha. Pino Mlakar je v svojem zapisu v monografiji Janez Mejač, Danscur noble (zbirka Opus, Slovenski gledališki muzej, 2005) zapisal: "Dz//7Aezz/* zzzVz/e, (V/č/T/vAz/ z/z/zz/Az/rz/Tz/zze-z/ Afe/z/z-zv. /*z/rz/z/evz/ z'zv/Azz. zr/zvzz/zzz AzzZz'gzzzz/zz rzz/z/zAszz/zzz /izz/zVzz. (...) /;A7z//zz//z/cz/ A/e/zzčzavz r/zzzzv7zzzzA//'e /zz/zz z7z'gzz/zzzz//z/ ///egotv' zz/zzeAz r/7z/ez//A Az AV/V//7Z /7/ /e/e.sv?/ Ao/7<7/e///.' z7z'gzzzzzz/ v tv'.š/7/o z'z/;/z'g/z/z'/zz'gzz /e/e.svv r zzAzz/zzv/zzzzzzz. r ivzz/zzzzz /7/ g/zzrzz v zz/zvz/zzz/z z'zz;zzzz'z'/z7z. (...) /(//'gzzzzzzz ///egr/rege/gz/izzzz/zz zzz AzzzzzzziTezvzzz z'/7 zr/zzz/lz /r Azzvz/zrzzegzz r/e/7/ ;zz s/zzgzz z/z//z/ee/7egz/ Azv/e/z/. "
la kreativnost pa je gotovo izhajala iz izjemne delovne energije, ki se je rojevala iz Mcjačcve popolne predanosti baletu in čudežnemu čaru odrskih desk. Tovrstna predanost, pravzaprav že kar zal jubl jenost, pa ni bila kakšne samozagtedane vrste, saj v že omenjeni monografiji Vojko Vidmar, Mejačev mlajši kolega, kot eno njegovih bistvenih lastnosti omenja "Aizz/izzz/zzzz z/z//zzVz/ Azzzzzzz/zzzzzzz/z/e //e g/er/e //zv /z/. AvA/ //;;/ A/zz/z' /zzzA/zzzz/z. v zzzzzvzzz AAzz/z/zegzz Z'z7/Z/ - zvzzz /zz/Z/AC///'CzAVZ/VC Zdi se mu, da je Janez. Mejač nekako nevsiljivo prevzel vlogo vzornika. V njegovem pristopu k izvedbi zaznava "6zer/zzzgzz/7zzz zzzrz/zz-/zz/z/e. A/ g/ez/zz/zzz /zz' /zzzz/z /7/7/ /zzz/zzze zzzz/f/zzzAZz. z7zv A/ /zzzzAz/zzzz/ v
/Z/Z'gZZt'Z/ /A A/V/ZZ/A/ ".
Stalni člati Opere in baleta SNG v Ljubljani je Janez Mejač postal leta 1954 in tam ostal do upokojitve leta 1987, le v sezoni 1965/66 je bil solist v Goteborgu na Švedskem. Kot plesalec baletnega zbora je nastopil v 38 predstavah (Danina, Vrag na vasi. Ohridska legenda. Ero z onega sveta, Lepa Vida, Črne maske, Evgenij Onjegin...), kot solist pa v 84 predstavah (Trnuljčica, Labodje jezero, Othello, Giselle, Eaust. Romeo in Julija. Razuzdančeva usoda. Ognjena ptica. Čudežni mandarin, Hamlet, Notredamski zvonar. Vrag na vasi. Hrestač...). Najbolj uspešen je bil kot plesalec nosilnih vlog v klasičnih baletih in v karakternih vlogah. Za vlogo Razuzdanca v Razuzdančevi usodi je bil leta 1975 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada.
Prvo koreografijo je pripravil leta 1975 za predstavo Srce igračk Pavla Golie v SSG v Trstu, nato jih je v profesionalnih gledališčih pripravil še 6), še več (67) pa na ljubiteljskih odlili, med njimi tudi
ŠT.) (id')) FEBRUAR 2007
NAŠ GOST
Ivantiregorčič "NI KA! I H! Pl I SNI JUNAKI MU fSlDANISOUISKUJIJO INMIPHIŠUPUIAVAJO" Pogovor / Janc/om Mejačem
Sstrogo sestro Poloneo. leta UJ39
!van(ircgorčič "NI KAJI H! !'!.MSN! JUNAK! MH ŠPDANISOUISKUJtJO !N M! PmSHPUTAVAJO" ]'«g«vur/ Jatn:/(nii Mejačem
Jane/. 7e nagajiv
dve v rodnem Mokronogu: Mokronožci Vidov ples (1988/89) iti Mokrotiožci sejem (1989/90), obe po scenariju Staneta Pečka in na glasbo Lada Jakše v okviru prireditve Kresna noč.
Svoje baletno znanje in izkušnje je prenašal in ju še prenaša na mlade, zlasti v Trstu in Ljubljani. Veliko je sodeloval tudi s televizijskim medijem, iti to kot plesalce in koreograf. Neustavljiva energija, privrženost baletu in želja le-tega približati čim širšemu krogu ljudi ga je v letih 1971 1975 gnala k organizaciji in izvedbi številnih baletnih koncertnih predstav po vsej Sloveniji, pa tudi v zamejstvu.
Leta 1980 je zaključil svojo plesalsko pot, naslednje leto pa je prevzel prvi štiriletni mandat vodenja baleta, drugega nato leta 1995 v času krize v operni in baletni hiši, takrat že po uradni upokojitvi. Pri vodenju je na prvo mesto postavljal delovno disciplino, ki je bila ob potrebi po izpopolnjevanju stalnica že v vsem njegovem prejšnjem delu. 'SV	//*////?/. r/<7 /V z,g/ec/m/ c/c/m/ic/ ///.srz/V/fm /in / /ewe//
r;/	!7/77<-'//;/AAo /*cav/; /icz/cV/?//? ;//7/-/ra;-/7ev. " je vodenju na rob
zapisal v bogati monograllji o svojem delu.
X mnogimi nitmi je še zdaj vpet v baletno življenje, med drugim tudi v priprave slavnostnega baletnega večera Nekdanje svečanosti v počastitev l()()-letnicc rojstva Pina Mlakarja. (V Ljubljani jc bila prireditev v decembru 2006, v Novem mestu pa bo 2. marca 2007.) Janez Mejač si ob tem želi, da bi v Novem mestu končno zaživela baletna domačija Pina in Pie Mlakar s programom, ki ga je začrtal že Pino Mlakar sam. Domačija bi tako postala "živ spomenik " velikemu dolenjskemu rojaku in slovenskemu baletu, v okviru katerega bi razvijali žlahtno in zdravo izročilo klasičnega baleta, kajti tudi baletna umetnost namreč ni imuna pred pojavi trivializacijc in modnega po-zerstva.
Za realizacijo te že stare zamisli pa bi se morala končno zavzeti iti svoje prispevati tudi dolenjska metropola.
/nmnmjchilonajlcpSc
NAŠ GOST Kast ! / 2007
, ^
Ivantircgnrčič "NlkAHm!'!,i:.SN!JUNAK!M!: SlDANISOHISKUJIJO INMH'H!Ši:i'IIAVA.!0" Pogovor / Janc/om Mejačem
1'rvaeigareta
Jane/žera/.miXljaogledali3ču
NAŠtiOS! Rast 1/2007
- Z /rez/z/zo zzzzzzzzzgzzz/ž/7z. A/ /e' zrš/zz /e/zz 2P//5 v r/z/zAz /7/zzz.\ /7/7 .SVzzfezzvAczzz g/ezAz/zšAezzz zzzzzze/7/. v/p /zrz/egzz/7/ čz/zz /zzzz/ vvo/P zz.s/-tvzzjzz/zzzz r/p/rr. ,S'pv7pv'pA /p zzzrzzzzrzv/ezz /7? /zzzgzzZ zzzz/7zzr /1/ rzzv zzzzzzvz/ rzzz/fzt7z//z7z.
Ne tnoretn skrivati zadovoljstva, da je knjiga, ki je nastajala dobra tri leta, izšla. Priznati pa tnoratn, da sem v tem dolgetn. a za nastanek tako obsežne monogratlje pravzaprav kratkem času nekajkrat skorajda vrgel puško v koruzo. Pridejo trenutki, ko se ob takšnem delu začneš spraševati, koga bo pa to sploh zanimalo, kaj je tisto, kar se je v teh nekaj desetletjih tvojega dela tako pomembno zapisalo v sledi baletne umetnosti, da je vredno spomina. Pa vendar, zdaj sem vesel! Tudi s pomočjo te monografije setu sc nekako pomiril, da je bilo vredno vlagati ljubezen in trud v ta naš malo nori, a vendarle tako lepi poklic. Seštevek, kot ugotavljate, je res raznovrsten in bogat in tudi po ocenah tistih, ki so ga v monografiji poskušali ovrednotiti, sem res lahko zadovoljen. Črte pod svoje ustvarjalno delo pa še nisem potegnil. Ne sodim med tiste, ki bi po upokojitvi rekli, da je zdaj vsega konec, pa tudi med tiste ne, ki po upokojitvi ne znajo živeti brez dela. Razmišljal sem. kaj vse bi lahko počel, ko se je moj plesni vek iztekel. A na koncu vedno znova ugotavljam, da ljubezen do plesa, ki setu se mu z vsem svojim srcem zapisal, sploh še ni popustila. Po
Ivanfircgorčič "N!:KA!l'HI!'[.i:SN!JUNAk)Mi: ŠIDANISOniSKtlJI.IO !N M! 1'RIŠI I'i: I AVAJO" Rugovur/Jnuc/ciu Mejačem
VOhridski legemli.se/nna 1953/54
/lidijo Sntlarv baletu ljube/eii in pravda, 1955/56
NAŠtiOS! Rasti/2007
upokojitvi sem kot koreograf sodeloval v nekaterih slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih, redno sodelujem pri pripravi srednjeveških plesov z Radom Mužanom, ki se je s svojo skupino lepo uveljavil v prostoru, kjer tovrstnega dogajanja kar mrgoli, l etos sem sodeloval kot učitelj klasičnega baleta in koreograf v baletni šoli v Italiji (Monfalcone Tržič) in nenazadnje sem zdaj s polno paro vpet v priprave slavnostnega baletnega večera Nekdanje svečanosti ob 100-letnici gospoda Pina Mlakarja. Marsikaj moram še postoriti, se marsičesa veseliti in za tisti počitek, ki ga nekateri razumejo kot brezdelje, mene pa še prav nič ne mika. najbrž res ne bom imel nikoli časa. Sicer pa imam šele sedemdeset let!
- A'<v/ s/c /.sA^//. A<y/ r?<7.v// v /«//«/»	0J/.SA//7 r/e.sA<7/77
V baletu, v tem našem poklicu, kije kot je večkrat dejal gospod Mlakar, težak, ni pa težaški (in se z njim povsem strinjam) sem naše) veliko zadovoljstva, mnogo vedno novih izzivov, se nenehno imel priložnost soočati s svojo (ne)zmogljivostjo, pa tudi občasnimi spraševanji, če morda česa drugega ne hi morda bolje počel. A to zadnje so bili zelo na redko posejani občutki na moji plesni njivi, kjer sem predvsem doživel veliko srečnih trenutkov. Morda sc sliši nenavadno, a najbolj srečen sem bil, ko sem bil najbolj utrujen, takrat sem čutil, da sem dal vse od sebe. Z leti sem vedno bolj spoznaval, da sem pristal v srečnem poklicu, ki človeku krepi in bogati telo in tudi duha. V odplesanih vlogah sem našel mnogo somišljenikov, prijateljev, zaveznikov... vživljal sem se vanje, pa spet iz njih »izstopal«, ko so prihajali drugi. Nekateri moji plesni junaki me še danes
Ivan Gregorčič \IKAIIKI ['l.tiSNI JUNAKI Mi: ŠIDANISOItISKUJIJO INMII'l<IŠITi:iAVAJO' Pogovor /Janc/om Mejačem
obiskujejo in mi prišepetavajo... IDdi v ansamblu sem naše! mnogo lepih, dragocenih ljudi. Bila so obdobja, ko smo bili res ena velika plesna družina. Zdaj so časi drugačni. Z nekaterimi iz naše plesne generacije pa še ohranjamo pristne, dragocene prijateljske vezi.
-	f/7z'z/z///.šz77/A/ včr/.v/V; /7/7/7 /70/0/770/0 /70// /7Co/7,v/o//7o.v//'o. /7/0/7-//7vo,s7/'o .s/7//z'gz/ r/e/o. AV0///7 s/vz/77/ev 7/0 or/7 7/, ./z* 0/7 /e/ 7/?ve/7/?//*7 vz/.šegz/ z/z'/z/ /0/7 /70 //zz/z s/zz'// /7/r// sz/.s Az/z//' 7777/Č7/ /z/A /////'////'A.'^ //'o-ve/7/70 ve ro/o, A e/' f/t'7/770 v z'z/.s7/, Ao v o //7/z//'e 770A0A0 ////7Z7Ž/z77z/ /7/7.S0//0/7/ s /e/77, z/z? /e /7o/77e/77/7//o ro/7//.s7/// /70A0 o/7/7/e//7///ro, //'///7/7. /vr//77o .v/e// .si'o/e,go //////////'z'gz/ č/v//e/7/oJ
Delo , kakršnokoli že, je del življenja. In v življenju slehernega nastajajo dela, ki puščajo sledi. Strinjam se z vami, da ljudje kar preveč razmišljajo o tem, kaj bodo zapustili, in imajo pri tem žal vsepre-pogosto v mislih zgolj tiste, kot pravite, oprijemljive sledi. Nič ni narobe s človekovo željo, da bi nekaj pustil za seboj, je pa seveda odvisno, kako kot posameznik to pojmuješ. Kot baletni plesalec nikoli nisem žaloval nad neobstojnostjo ali hlapljivostjo dela na odru. Minljiv je čas, kar pa si dobrega, lepega ustvaril, ni minljivo. V tebi ostane, ostane v tvojem in še kakšnem spominu, tudi nezapisanem. In gre iz. roda v rod. Večkrat razmišljam o srečni usodi, ki me je na oder postavila v času. ko študij posameznih vlog ni bil tako zelo hiter, predvsem pa nikoli //šablonski«. Vloge sc niso rojevale na tekočem traku, kar se žal danes pogosto dogaja. Smo v vladavini čim hitreje, čim više, čim dlje in potem za tisto navznoter zmanjka časa. Vsekakor pa drži, da za slikarji ostanejo platna, za komponisti skladbe, za mojstri besede romani, drame, stihi...za mojstri mizarji čudovite skrinje, omare... Kaj pa za nami plesalci? Kakšna je naša zapuščina? Pred dobrega pol stoletja še ni bilo televizije in drugih video pripomočkov, da bi naše delo ostalo zapisano. Nekaj fotografij, gledaliških listov, ocen. In morda je tudi to sreča! Naša zapuščina je v spominu, v skoraj briljantnem spominu! To mi potrjujejo priprave na veliki plesni koncert Nekdanje svečanosti ob Mlakarjevem jubileju. Plese, ki niso zapisani v takoimenovanem plesopisu kinctograllji, obnavljam po spominu. Pri obnavljanju plesa iz Ohridske legende sem že ob prvih zvokih glasbe lahko odplesal tako kot pred pol stoletja. Po je čudovito! To je dokaz, da vsega noben čas, nobena ihtavost povsem ne izbriše.
-	Ž/V/7 ///77Z//7/Z7 7//777/7.S/V7/ ./ /77*ez/.S/z7VZ7 /7/7 /C /7/7 ///'7/g/ .//777777 /7/77 /7Z7.se///77 /Z///* Z// g/z'z/z///.ŠZ77/Az/. A/ g// /7///77/*r /7/' /77/7/7' Z7z//z'/7/z//Z //7 /7Z/z/z7//7z'.S//7/ //////C/?// z//'?ZgZ/ ./7/7//'.
Imate prav! Ko si na odru in začutiš tisto zgovorno tišin//, ki prihaja iz dvorane, veš, da si ustvaril najlepši, najspoštljivejši stik z občinstvom. Gledalcev pravzaprav ne vidiš, jih pa čutiš. Čutiš, da so //padli« v zgodbo, da sledijo tvoji plesni pripovedi, da so preprosto s teboj. Morda je to eden najtežje opisljivih občutkov vseh tistih, ki z odra nagovarjamo in poskušamo dobiti odziv občinstva, ki je nepogrešljiv, po mojem mnenju premalo analiziran del sleherne predstave.
-	A/7/ V///7//7/'/' .SV/Z/Z/g// //.z7r7//"/Z///7/'g// ///'/// 7r/7Z7.S/Z7S'//Z7/z' v//7gZ7 V NAŠ GOS I A//Z7/Z/////7/7'/'/ 7/.S77///', Z// A////777 ./7/' A/V/ /z7z/ /P7-/ /7/z// /77/g/7//777/ Z /77/-
kast t / 2007	g/*////// /'/Z'.ŠZ777Z7/'Z'gZ7 sA/z/z/z/. A///' /'./Z' .SZ/ /77/7/-// 7//7//A//7/7/7/'// V /7/z'.SZ//z'7/
7/7 zzAzz// /7/Z'gZ/. z/z/ /7//z/z' V v/z/gz/ /z/Az/, z/z/ /Z' /z/ /7Z7/C777 7?/7/77z/7/A/ZZ /Z A/'/'/.
3H /77Z'.SZ/ 7/7 z/?//7Z/, /7Z' /7Z/ SZ//77Z7 ,SZ'.Š/z'/7'A ////1ZZ7///7/ Z/A/Z/.sAzzV?
!van(ircgorčič
"N!kA!!K!!'!!.SN!.!UNAK!M!
ŠTDANtSOHISKttJtUO IN Ml 1'mŠI I'l TAVAJO" Pogovor /Janc/otn Mejačem
/MarianoDer/ajvlelevi/itskio&laj:
S\X.letai')SX
Vloga Razuzdanca me je bolj kot katerakoli zgrabila z vso njeno sporočilno močjo. Po ne ravtio majhnem številu princev, ki sem jih odplesal, je bil to povsem drugačen lik, ki je terjal garanje na vseh ravneh. Najprej sva se z Razuzdancem morala marsikaj »zmeniti«, kar je bi) zame velik psihični napor. Sledilo je sodelovanje s koreografom Metodom Jerasom, ki je predstavljalo tisto pravo tvorno razmerje koreogral-plcsalec, da potem res lahko začneš s trdim delom. V plesnem gledališču hi nam zlasti pri takšnih predstavah zelo koristil dramaturg, a žal si šele v današnjem času nekateri lahko »privoščijo« takšno razkošje. No, če se vrneva k Razuzdnnčevi usodi, lahko rečem, da mi je uspelo povezati njegovo psihološko plat in jo odplesati na ravni, kije močno presegla če ponovim za vami le seštevek piruet-nih okraskov. In da ne bo nesporazuma, so pa seveda vloge, kjer so ti »okraski«, če niso sami sebi namen in so tehnično dobro in lepo izvedeni, vsekakor tudi pomemeben delež k sporočilnosti baleta. Ja, Razuzdancu sem se res predal s telesom, dušo in srcem...
NA.ŠCOS! kast t/2007
- Ac/Zc/ c c c/o/g/ tvsV/ .w//.'.7/č77/V? v/og ,w A//« /»t/cg /c //<g/)//r/e.
Ja, so vloge, za katere rečeš, da so ti najljubše, a s tem še ni rečeno, da so ti tudi najbližje. Dajva jih za sedaj kar skupaj, ste mi pa s tem vprašanjem razgibali male sive celice, l ep spomin imam na vse tako-imenovane prinčevske vloge, mednje pa se je kmalu uvrstila prva karakterna vloga Othclla v Blacherjevem Beneškem zamorcu v koreografiji I letn ika Neubauerja. Rad se spominjam naslovne vloge Hodca, mandarina v Čudežnem mandarinu. Gireja v Bahčiscrajski fontani, komisarja v Sobi, Kolena v Navihanki iti pa seveda Ouasimoda v Notredamskem zvonarju, s katerim sem praznoval petindvajset let umetniškega dela.
!v;tn(ircgorčič "NI KA! I RI !'!.! SN! JUNAK! MM Š!!)ANi:S()H!SKUJHJO !N M! l'K!Š!:i'!:'!AVAJ()" Pogovor / Janc/om Mejačem
- AA/AŠT/C 7'777'7',g7/7' /V/ A77A77/7' AZZ// /7vA77 //A/Z/IIZ/ZZ/*//// /77 S/77'77.s7/77 7/A /77'7/77'771'77Z/ /7// /77'7'7Z.S7771'77.^ A //A \77// /Y' /77'/ /C777 V'Z77g77 A777'7'77g/'7//77 777 /Z/l/S/ZZl S7777.s7S'777;/77/r77V' /77*eTZ.S777Ve? ZJ/777'77/77/7'. /A/ S/7' ////g/CŠA/Z/ //7Y77777777771/77. A/ /77 Zl/Z/A// /77777777,gT/Z /777gZ77Z77/7 Z/Al' 777 f/<Z/777.\Y' 7777'/Z 77/7777/ 7/^77*7777777 7'7'Z// /77C7Z.SZ77V77.
To je seveda zelo itidividualno. Ijucljc smo različni, različne energije čutimo v sebi, jih na sebi lasten način sproščamo ali zadržujemo. Konec koncev še vedno drži, daje življenje oder in mi vsi igralci na njem. Tudi za »predstave« na življenskih odrih se ljudje različno pripravljamo... Pa ostaniva pri gledališkem odru. Zame je bila in je še vedno zelo pomembna organizacija, v širšem in v čisto mojem osebnem pogledu. Rad imam red in disciplino. Znotraj tega je potem tudi sodelovanje z vsemi, ki so vpeti v baletno predstavo, dosti manj napeto. Seveda malo tiste ustvarjalne napetosti v teatru nikoli ne škodi, a na žalost nekateri to žlahtno umetniško napetost zamenjujejo z anarhijo in pomanjkanjem discipline. Vsak člen te verige, ki se ji reče baletna predstava, mora biti na pravem mestu, biti mora pravilno spet ter naoljen, da stvari dobro tečejo. Ne le koreograf in plesalci, pa morda dramaturg, ki smo ga res pogrešali, tudi mojstri luči, scenski mojstri, garderoba in seveda orkester morajo svoje energije na najboljši možni način sprostiti že v pripravah
- ZV77.S/77/7 7777 777Z7 77 J7/Z7/evr/ /777.S'7^ 7777 A 77777'e77/7*777'7/77 e77C7*g7/ 777 7/Z/-7'77/Ar/V. Z\/S///777'r/7/A/ 7/7777/7/ /Y/rZ/7777' /7/'/.SV///77' A /77'7/77*77V77777 /77'/77/,S7'7vZ/7/7 /77'CTZ 777 /77T77Z.S7//777/ /77 C/Z.s A/lV/. AŠ/ZC/C S77 Zl/Zl' /777.S7'Z)7777.S/7' V7/.ŠCg7/ ////gZ//-Šei'7777/7777 r/7 7777A/77/7/'
Res je, da se vsak, ki ima priložnost biti na odru včasih pravim temu kar posebna milost za nastop pripravlja na sebi lasten tlačiti. Prav gotovo je to odvisno tudi od njegovih osebnostnih potez, življenjskih navad in nenazadnje tudi vrednostne usmerjenosti. Sam sem od vsega začetka poskušal jemati to milost z veliko odgovornostjo, zato setu, še preden sem postal solist, vsak korak na odru jemal zelo resno. Že nekaj dni pred predstavo sem bil prijetno vznemirjen
/Majno Sevnik vNašem))ub!jenem mestu. !')57/5K
NAŠ (i()S! Hastl/2007
!v;m(ircgorčič
"N!KA!!!<!)'!)SN!JUNAK!M!
Š!])ANIS()B!SKt!.!I.H) INM!I'K!ŠII'I[AVA.I()" !\)g()V()r/ .!anc/om Mejačem
/VesnoVide! v!'epe)ki. !^5H/5')
in zavedal sem se, da se moram povsem otresti vsega, kar bi utegnilo škoditi mojenm nastopu. Delal sem vsak dan, še bolj intenzivno in koncentrirano pa zadnje dni pred premiero. Kakšna ponočevanja niso prišla v poštev, tudi nedelje sem izkoristil za vaje. Na dan predstave sem poskušal živeti čim bolj uglašeno s svojim telesom in duhom in pa seveda z vlogo, ki mi je bila zaupana. Popoldan sem si organiziral tako, da je bilo malo manj fizičnega napora, da se ne bi preveč izčrpal. Pred predstavo, ob sedemnajstih, sem si privoščil kratek sprehod po parku Pivoli, uro kasneje sem bil že v lasuljami, odšel oh pol sedmih v baletno dvorano in si ogrel telo. To je mali trening pred vsakodnevnimi vajami, ki pa je v odtenkih le malo drugačen pred nastopom. Po dobrih dvajsetih minutah tega treninga sem v kostumu še enkrat na odru ponovil nekatere najtežje elemente, ki jih je zahtevala vloga. Nato sva še s partnerico tistega večera ponovila skoke, piruete, dvige in sc nekako uglasila, hi ob devetnjast trideset se je dvignila zavesa. Nekaj sekund umirjajočega dihanja in potem so me potegnili vase koreografija, glasba in občinstvo, ki sem ga vedno začutil kot nekaj prijetno obvezujočega.
NAŠ (iOS t - AT/ s vo/T /t/e/v//w //zz/Z/ze/Azt o/z/c/z/T/e Vl/Z/o/zo Ae/z/.šA///'... AT/ /e Kast t / 2007 /zo/zeA/z/z ;// //zzz//zo/zzo zzzzze//7/šAo sz/zzAzoro zzzez/ /z/e.szzzzzz/z /zz/z/zze/'-/C/77//.''' C7As/zZ/ZZ/zZ l'(.7'/<///7<7 rez/.sA/ /'/Z ZZZ/Z.šA/ /t7777čZ/7 /ZZt/z /7/ 7 ///(.'.SZ/?
IvantircgorCič "Nt:KA[!H!l'!ISN!JtJNAKIM!: $):!)AN!S()mSKU.!i:.!0 !NM!PK!Š!!'!:]'AVA.!0" l'ogMvor/ .!;n)c/.oni Mejačem
Tatjana, Boba smo jo klicali prijatelji, je bila zame res nekaj posebnega, čeprav sem se tudi po mnenju kritikov zelo dobro ujel z vsemi plesnimi partnericami. V sezoni B)38/5b sem svojega prvega princa v Pepelki odplesal skupaj z mlado Vesno Vider v naslovni vlogi. Z užitkom sem odplesal princa, a le trikrat, ker sem potem moral v vojsko. Dobro sva se ujela tudi z Lidijo Sotlar, ki je bila velik garač, in spominjam se, da sva včasih med novoletnimi prazniki, ko so drugi proslavljali in počivali, z majhno električno pečico hodila v mrzlo baletno dvorano in v tihoti operne hiše vadila. Bilo jih je mnogo, s katerimi sem plesal in z nobeno nisem imel »težav« in iskreno upam, da so me tudi one doživljale kot dobrega plesnega partnerja. Res pa je, da sva se morda najbolj zlila, tako po človeški kot umetniški plati, prav s Tatjano Kcmškar v Giscllc v koreografiji Antona Dolina. Bcba je blestela v naslovni vlogi, »moj« Albrech pa je ena tistih vlog, ki jo imam preprosto rečeno še vedno neizmerno rad. Ob poklonu, ki ga je spremljalo navdušenje občinstva, nisva mogla skriti solz. Na sceni je bil šopek belih lilij in Beba me je vprašala, če jih bom prinesel tudi na njen resnični grob. Obljubo sem držal, a žal je usoda hotela, da sem jo moral izpolniti mnogo mnogo prej, kot hi si to želeli. Kako je z moškim in ženskim principom v plesu, bi težko odgovorit s tisto težo, ki jo terja tako zapleteno vprašanje. Zagotovo pa ta princip tudi v plesu deluje. Menim pa, da morata plesalca biti iskrena ne le v plesnem pas de dcuxu. pač pa ubirati iskren, prijateljski in kljub temu zelo profesionalen korak v dvoje že v času nastajanja predstave. Seveda pride tudi do nesporazumov, a potrchno jih je zgladiti, da lahko najdeš skupni jezik in korak ali kot pravite tisto ugla-šenost, ki gledalca tudi čustveno nagovori in prepriča. Partnerja morata zaupati drug v drugega, si tudi v življenju iskreno pogledati v oči . . in če je tu še tisti presežek, ki mu pravimo topla človeška simpatija, naklonjenost, je to morda največja garancija za pošteno plesno in človeško sodelovanje.
- //7\V/'///77c/7/ /j/c.so/co /e /c/o. A/ go /o //'c/i/z 77.S/777.S77/77/7. Jo /» cro/o J0/70V/7C c/7C7*g//c v gr/vr//*/'crz g/Ao. A0AA00 /1/ /0/0 777/ oorove 7/777777 /Jeo//70 /Je.vo/čet'0 /c/o 07 S 7*7777 07/ /ego /C OO/ Ot O 77/77/77/ 7/0 S'7/.sJ Drži, da je instrument plesalca telo, bi pa k temu takoj dodal, da sta telo in duševnost med seboj povezana v obeh smereh. Ne le v plesu, tudi v naših vsakdanjih življenjih telo omogoča človeku dejaven stik z. okoljem. Zapletene, čeprav nezavedne, aktivnomišične povezave so potrebne za gibanje, brez katerega ni vstopa v prostor in širjenja obzorja. Čeprav sta človekovo počutje in razpoloženje nekaj osebnega in intimnega, ju vedno izraža s svojim telesom, pa naj bo to z izrazom, pogledom, kretnjami, telesno sproščenostjo ali napetostjo, s celotnim načinom gibanja. Ni besed, ki bi človekovo počutje lahko tako zgovorno in do najmanjših odtenkov izrazile kot številna sporočila njegove telesne izraznosti. Prepričan sem, da bi vsaj danes, ko se resna psihološka razmišljanja poglobljeno ukvarjajo s tem odnosom, moral tudi program šolanja plesalcev tem vprašanjem posvečati nekoliko več pozornosti. Že iz vsakdanjega življenja vemo. kako usodna je ta povezanost in kako pogosto s svojimi telesi ravnamo NAŠ tiosi	nespoštljivo in neodgovorno. In če se vrneva k našemu poklicu, potem
!<ist! /2007	z vso odgovornostjo lahko rečem, da sem se vsaj trudil s tem »instru-
mentom« hiti v kar najbolj odkritem in spoštljivem odnosu. Je pa 62 res, kar pravite, da narava ni bila do vseh enako naklonjena. Če narava
NAŠtiOS! Kast 1/2007
Ivantitvgorčič "N!:K.A']HR!]'!!SN!.H)NAK.!Mi: ŠIDANHSOHISKUJIJO INM!!'kl.ŠI!'!!AVAJ()" Pogovor / lanc/oin Mejačem
VOthellu/ VidoVolpi. I%0/6I
ni radodarna, je potrebno še veliko več truda, napora in trdega dela kot v primeriti, ko ti narava podari lepo postavo, ustrezno višino, lepo oblikovana stopala in kar je za plesalca morda še najbolj pomembno tako imenovane odprte noge v bokih. Res je, da je to danost, ki je dana predvsem ženskemu spolu, so pa tudi moški, ki jim je bilo to dano od narave. Pri meni je tu narava skoparila. To pomanjkljivost sem poskušal kompenzirati s še bolj vztrajnim in trdim delom. Moram ji pa biti hvaležen, ker me je v ta svet položila z vsemi dispozicijami za »velikega, pravega fanta«, in če lahko ponovim za spoštovanim gospodom Mlakarjem, je »mladenič z Dolenjske postal pravi moški baletni plesalec zdravega fantovskega kova«.
- Air// /e /rc/ir/ 77č/re<://V/ or//v//77t/ r/e/rv//. r/r/ /7o.sVo/7c /e/o »/7//.s7z/Ae/7« /» es'or////A /7o//Y//7//7/ lAc/i/;??
Ni težko pritrditi psihologom, ki se ukvarjajo tudi s psihologijo telesa, da je telo stvarnost sama. Je nekaj oprijemljivega, vidnega.
Ivantirngorčič "Nt KATI KI l'[.I SN! JtJNAK! Mi: St l)AN!'-('HIŠK) .Il .it) INMIt'KIŠtT!IAVA.IO' !\)govor / Janezom Mcjačun
()thd!o;]%()/6t
NAŠtiOSI
Raslt/2007
določenega. Verjamem, da je za vsakega človeka odnos do telesa prispodoba njegovega odnosa do stvarnosti. Telesno in duševno imata v vredtiostncm pojmovanju človeka zelt) različni vlogi. Do duševnega in telesnega smo ljudje različno naravnani tudi po svojem pogledu na svet in po značajskih potezah. Tudi po zanimanju in motivaciji je posameznik lahko bolj usmerjen v telesna ali duševna dogajanja. Iskanje duše je tudi znanost znova pripeljalo do telesa, hi če na kratko odgovorim na vaše vprašanje, potem lahko rečem le to. da telo ne more postati poslušen prevodnik notranjih vsebin, če se jim človek tako ali drugače izmika, odtujuje. S tem izmikanjem postanemo gluhi tudi za telo in telo te naše gluhote ne mara, zato v takšnih situacijah postane pri plesalcu »gluho«, kar gledalci kaj hitro opazijo, začutijo.
- <7/1 or/7r/r;//'e/'o A77/	/77*r7/«.!7r77777/e'77. A/ /c c/o/iescJ/m gore/
«77 sivi/ /«7 A/77'. A /e/ c77vz«/77.i// .1777/7 7777//77Ž /777/7 e77.se .1/7//7777 r77i-«7/7777/«. 7/77 l'.l«g77 /sej 77« r/777/« 777 S /«777 V rv«r/ .1/7///777 /Z/777/777//7/«V77/7/«.
Res sem dobesedno gorel za svoj poklic, a na srečo v njem nisem izgorel. Zato me še vedno vleče k novim vedenjem, k novim znanjem, novim izkušnjam. Šele zdaj odkrivam, da sem marsikaj zamudil Premalo sem prebral, premalo sem širil svoje obzorje tudi izven baletnih okvirov, premalo sem bil radoveden iti dvomljiv. Najbrž to zavedanje pride z leti in jaz. prisegam na rek »Holjc pozno kot nikoli«. Tega sem se z vso odgovornostjo zavedal tudi v minulem in letošnjem letu. ko sem v Italiji (Monfalconc-Tržič) sprejel ponudbo, da prevzamem skupino deklet, ki so se odločila za klasični balet. Marsikaj sem se še moral naučiti, da mi ne bi, predvsem pa satu sebi ne bi očital, da me je čas povozil. Res je, da obstajajo neka temeljna brezčasna pravila, zakoni v baletu; tako z vidika baletne umetnosti same kot s pedagoškega vidika. A brez novih znanj zagotovo ne bi dosegel takšnega uspeha, kot se je pokazal na zaključni produkciji, ko so »moja« dekleta izvrstno ( glede na možnosti, saj smo imeli vaje le dvakrat tedensko iti vsem dekletom tudi ni dano od narave, da bi imela za balet »idealno« telo ) odplesale dve točki, za kateri sem pripravil tudi koreografijo.
- t 777777777g7'77///7 g77V77/*7/« »O 17'7'7V77 77.1777//. A/ V7/.1 /'« 77777r'.!///77 777«7/ /77//A77 ','7/77/777/7 //777/777. ,S' /777.!«/77777 l'«//A/777 l/777.i/771'7777/«777 g771'777'7/« 77 C77A77777'7/7 /'// 777 /'/7777 A//77A777'. /'/7777 /« /l// J7/ 1'77.1 1'7'//A77 7/!V777'7/«/77. 77«A77A-.17*77 7/77/7771-777 77««, A/ /'« r/177/77/ .1/777.1/771-7777/«, 777777*7/77 f« A7/7* .1/7*77/777-,1/7771/771-7777/'«.
Moj odnos do Pina Mlakarja je bil od prvega srečanja pravzaprav odnos do para Pino Pia. Kdo drug bi ju morda iz svojih doživljanj prikazal drugače, a skupni imenovalec vseh pričevanj zagotovo ostaja v tem, da sta nas poleg baletne umetnosti na njima lasten način nekako vodila skozi naša mlada življenja. Zaznamovala sta naše vloge na gledaliških in še mnogih odrih, kjer se zastor dviga in pada, in smo nagrajevani z odobravajočim aplavzom ali z žvižgi nesprejemanja, neodobravanja. V mojih spominih gospod Mlakar živi kot edinstvena osebnost, ki mi je znala privzgojiti disciplino telesa, prebujati mojo notranjo razvnetost in jo včasih tudi krotiti. Ob vsakem obisku baletne domačije sem vedno na novo spoznaval, da njun korak v dvoje pomeni mnogo več kot v kamen vklesane besede pas de dcux. Zdaj. ko sta že oba onkraj tuzemskih hotenj, iskanj, želja iti upov. pretkanih marsikdaj
NA3(iOST
Hastt/2007
Ivan (ircgorčič z bolečino, se glasneje kot kdajkoli poprej sprašujem, kakšne korake Ni kAl l Iti l'l i SNI	naj uberemo njuni učenci in občudovalci, da bo baletna domačija ob
IN Ml 1'HIŠITI TAVAk)	obrežju Krke ostala svojevrsten spomenik te naše malo nore, a tako
Pogovor /Janc/oin Mejačem	očarljivo lepe baletne umetnosti. Pred dobrimi šestimi leti je Pino
Mlakar napisal dva pomembna dokumenta, ki ju je naslovil Memorandum in Kako naprej, l ahko bi rekel, da je to temeljita koreografija, ki nam nalaga morda najbolj težke in najbolj odgovorne korake. Mlakar nas je zapustil s prepričanjem, da v Sloveniji potrebujemo ustanovo (videl jo je v baletni domačiji ob Krki), ki bo sledila cilju, da je v Sloveniji potrebno vzpostaviti idejno formulo za zdrave orientacije stran od manijaškega razkazovanja telesnosti, ki je v plesni kulturi grozljiva in zanjo pogubna. Ko nam je naložil to nalogo, v tem, lahko bi rekli posebnem testamentu, je med drugim zapisal: »Vemo, da deroče vode ni moč zajeziti, le speljati v koristno strugo jo je možno, če se najdejo kopači in razumni ljudje.« Poskušam verjeti, da se bodo našli kopači in razumni ljudje in da ta svojevrstna Mlakarjeva »koreografija« ne bo ostala mrtva črka na papirju.
/lidijoSotlarvOgnicni ptici. 1661 62
Ivan Gregorčič "NHKAIIKIPI.ISNIJUNAKIMi: ŠIDANHSOniSKttJI.IO INMIPKIŠIPITAVAJO" Pogovor / larte/oiti Mejačem
tizrstovanje Opere in baleta v Moskvi in Kijevu. 1964
NAŠ GOS I Kast 1/2007
- fz7zAz' zzt7zzz'z/z7z' .szz /zz/zAzz ///J/ zzrzzzz /z/'/ zvAz/zz/zz /zzA/zzz'gzz Azezz-Zz'pz?z'gz/ Lzzzrzz. AzzAzz A/e' .vez v/ žz/izzzzzz/zzz /zz'zA/ /o zzz't'zzzzzzzA7/zz p zzz/zzzzAzz z/zz Avzz/z/z /zz'ez//zzzz/zzzAzzi' /zz Zzzz/z z/zz zzzz.v/cz/zzzAzzp. Azz A/c /zz/z Azzzzzz zzzzzzVzzz.vAzz zzt7zzzzZz7zz/' Lz^z/z7zzzz .ve zzz/zzzz.v z/zz zzrZzzzzZz'/ zz? zzzz'z/gz'zzz'-zzzez/.vAz zzz/zzzz.v A/zz*zzzz;zzz/zzZzz AzzAvzzzz zzzz/ /zz /zz/zz Zzzpzv/zzzz Zrzzzzzzz Azzz/z'-/zzrzzzz/z' zzz AzzAzz gzz z/rzvedz?
Resnično velike avtoritete v svetu baleta tne tiikoii niso ovirate pri iskanju tastticga izraza. Morda tndi zato. ker setn po naravi človek, ki raje kot z drugimi tektnuje sam s seboj. Bil pa sem tndi zelo kritičen do vsega in vseh. ki jih je nemalokrat premalo pretanjena kritika postavila med »zvezde«. Upal bi si trditi, da sem zelo hitro odkril, kaj je resnično dobrega iti kje sta v ospredju neka čudna modnost in pozerstvo, ki baletni umetnosti nista v prid. Kako je danes z medgeneracijskimi odnosi in odnosi do avtoritet, hi težko govoril. Lahko pa zatrdim, da je bilo za mojo generacijo spoštovanje starejših, bolj izkušenih in modrejših nekaj samo po sebi umevnega. Tvorno sodelovanje je po moji presoji zelo lahko doseči, če spoštovanje ni enosmerna cesta. Le z medsebojnim spoštovanjem lahko gradimo dobre odnose, v katerih tudi s takšnimi in drugačnimi avtoritetami ni nobenih problemov. Kadar pa tega spoštovanja tli, namesto moči argumentov kaj hitro stopi argument moči. To pa nikdar in nikjer ni dobro.
- I žz.v /zz*z'z//zzzz/zzzA v t /zzgz /zz*i'egzz Azz/zvZzz //zz/7/zzzZAAz'gzz /zzz/c'Zzz /7' 7zz7 /'/zzzz A7/zzAzzz; zzzz.s7z'z/zzzA /zzz Izz/Azz Lzz/zzzzzz'. AArzzzzzv/z'. /zzzz.vzzzz. zz/zzzz /zzz/cZzzz' rzzzzz*zz/ zTz zz/zzzzzz /zzz/z7zzzz z/ez/z.vzvzzzz v Azzz?/eA.v7zz A APZZ/ZZZZ.
Dovolite mi. da vas tu malo popravitn, dopohiim. Pino Mlakar je že bil koreograf in profesor na AGRFT, ko setn prihajal v svet baleta, takrat so baletno dogajanje že zaznamovali solisti Stane Polik kot izvrsten Franz v Coppelii, pa neponovljivi Jaka Hafner s svojo vlogo opice v Mlakarjevi Danini, Metod Jeras kot nepozabni Mirko v Vragu na vasi... Kot svojega naslednika pa moram vsekakor omeniti Moj-mira Lasana, prepričljivega v vlogi Spartaka in enega od tistih, ki mu je bila narava zelo naklonjena, saj mu je bilo od narave dano marsikaj, s čimer je bila pri meni bolj skopa. Vojko Vidmarje precej mlajši in je prišel v naše vrste kasneje. Leta 1983 sva v altertiaeiji plesala Hamleta, kasneje pa je najina pot potekala na še eni relaci ji:
direktor baieta plesaiec soiist. Vojko je navduševal s svojo energijo in predanostjo baletni mnetnosti in s partnerko Marušo Vidmar že v Mlakarjevem Loku napovedal svoj baletni lok. Ko sem k sodelovanju pritegnil koreografa Milka Šparembleka.je Vidmar dobil priložnost, da v vsej svoji širini in globini razvije svoj plesno umetniški potencial. Kakšna bolj poglobljena analiza mojih predhodnikov in tistih, ki so prihajali in ki prihajajo za nami, bi bila pa neodgovorna in domišljava poteza, saj baletna analiza in kritika zahteva čisto posebna znanja, ki pa jih resnici na ljubo nimam dovolj, da bi si upal pošteno ocenjevati baletne stvaritve.
- ATAvc/? /'crrvo/ /e r?ry/3r<w/V Arv/c/ /?/-/ /vr/.v v /e/?? er/.VM. Ar/Ai ve /e v/Mc/M/V?/;// f.v/7/*ewemVj A<y/c//7/ v/og. /)/ /.v/o/r A r/e/;r /7?/	rr/rv/?
Vsekakor je plesna tmietnost napravila velik razvoj v minulih desetletjih, je pa vprašanje, če je bila smer dobro začrtana. V poplavi najrazličnejših koreografskih pristopov in slogov se pogosto počutim kar malce zbegan. Prav je, da se na plesnem področju rojevajo vedno nove ideje, sem pa še vedno prepričan, da mimo baletne klasike nc bi smeli. To dokazujejo tudi nekatere postavitve tako imenovanih mo-
/Vido VolpivUudežnem mandarinu. I')68/6'J
NAŠJifSI Hast 1/2007
dernih baletov, kjer takoj začutim, a!i izhajajo iz klasike in temel jnega pravila, da mora tudi baletna predstava preseči zgolj tehnično briljantno izvedene korake, skoke... ali pa me »vlečejo za nos«. Glede pristopa k delu in razmer, v katere je vpet današnji baletni umetnik, bi težko povedal kaj objektivnega. Kot stranski opazovalec pa lahko rečem, da se je marsikaj spremenilo. Boli me, ko v medijih sledim nenehnim sporom v operno-baletni hiši. in hudo mi je, kadar v očeh mladih, nadarjenih baletnih umetnikov začutim, da ni več tiste ožar-jenosti, ki balet ohranja pri zdravem življenju. In zato sem tem bolj vesel posameznikov in predstav, ki me vedno znova prepričajo, da se je še vedno vredno truditi za obstoj te naše lepe umetnosti.
-	A/Z/o A7A/A///* /e //g<g//r7/7//. (A/ /o Ao/e/ /»/sVo/vA ///e/Z /////e//7o.s/////. Z/vAo/ /e fTAAA /oAo/ AZ// /1/ A/A; /reAu s/o//7/. /A/ A/ A/7o <7/ //,gode?
Bolj premišljeno, kot je na to vprašanje odgovoril Bino Mlakar tudi v svoji zadnji knjigi Srečne zgodbe bolečina, ne znam odgovoriti l ahko pa priznam, da v času svojega baletnega življenja o tem sploh nisem razmišljal. Tudi o tem ne. kako kratek vek ima plcsalčcv poklic. Prekratek, da bi v njeni užival sad uspešnosti, pa vendar v njem živiš morda bolj intenzivno kot v katerem koli drugem poklicu mnoge svoje srečne trenutke in dvome. Če pristajava na Mlakerjevo trditev, da je balet pastorek med umetnostmi, in se sprašujeva, kaj storiti, da se bo enakovredno postavil ob druge umetnosti, potem je morda za začetek že dovolj glasna pobuda vseh »prizadetih«, da baletna domačija v Novem mestu zaživi s programom, ki ga je zelo jasno začrtal Pino Mlakar. Tu bo morala besedo zastaviti tudi dolenjska metropola.
-	7/Av///'///A .s/e .se /i/<7/ r Au/oO/A// //c/A/go.šA/Z// Ae/o/z/. /A/ Au/erego Am/Zc ////A A/ /7/e//o /'//r////.š7/7//'oe o/A/o.s.
Najprej bi rad poudaril, da je to izjemno zahtevno delo in da že kar nekaj desetletij razmišljam, da bi baletni pedagogi morali imeti dosti več opore iti spodbude ne le za kvalitetno posredovanje same stroke, če se grobo izrazim, pač pa tudi za oblikovanje bodočega plesalca kot celovite osebnosti. Pedagogi na vseh drugih področjih
!van(ircgorčič
-'N!:kAi!!<!P!)SN!.!UNAk!M!
ŠIDANHSOtilSKUJHJO !N M! !'I<IŠ! !'! TAVAJO" Pogovor / Janc/om Mcjnčcni
/Marjeto k!inev!Ja!ičisarajski!bn-tant. ! W)/7()
NAŠtiOS! Kast 1/2007
so deležni nenehnega izpopolnjevanja v pedagoško psiholoških in didaktičnih znanjih, ptesni pedagog pa je bolj kot ne prepuščen lastni iznajdljivosti. No, resnici na ljubo tnoratit reči, da si morda tudi pedagogi sami premalo prizadevamo za poglabljanje potrebnih pedagoških znanj. Postavlja se mi tudi vprašanje, ali bodo različne zasebne baletne šole naredile korak naprej od zdaj obstoječega baletnega šolanja. Hoj im se, da ne, iti se zato zavzemam za nadgradnjo že obstoječih šol in podporo, ob kateri bodo zmogle vzgojiti nove generacije, ki bodo znale obdržati baletne umetnosti željno občinstvo.
tvan Gregorčič "N!:kA!!K!!'I.ISNI.mNAK!MI Atl)ANi:SOH)SKU.!HJO !NMI!'H!Š!:i']:!'AVA.!()" !\)govor/ Janc/dm Mejačem
- /Vrv s/Ao.š/to ic//r/ Ar//c/ rr/ "c/rV/to " ;iwc/A70.s/. /Accc/ .svo///? rvic/g// .s/c r/rrž/// /;/A/ v /o. Ar/ A/ A///c///o _gor'o/'/c// /r//A//;r/// .ŠAŠA?/ s7o/c/// //Ač/7/.s7i'//. A/ /// r go.s7///^čA/// ///////7/c///////.
Energija, ki smo jo viagaii v te gostujoče koncerte, se je bogato obrestovala. Vedno znova smo odkrivali, da je balet tista govorica, na katero se lahko odzove prav vsak. Seveda pod pogojem, da je iskrena, da v njej ni dvoumnosti, hletlranja, sprenevedanja. Nastopati smo po vsej Sloveniji iti tudi pri naših rojakih v zamejstvu. Vseh starosti je bilo naše občinstvo iti tudi najpreprostejši so sc znali prepustiti odrski čarovniji, ki jo pričara balet. Izbirali smo seveda tiste točke, ki so tudi po glasbeni plati blizu človekovim čutom, in pa plesalce, ki so to z navdušenjem počeli. Kako bi se to danes obneslo, vsaj v tako širokem obsegu, kot smo to počeli včasih, pa si ne upam napovedovati. Nisem pa pesimist, saj nekaj poskusov tega oživljanja opravičuje moj optimizem. In če poskušata odgovoriti na prvi del vprašanja, potem lahko rečem le to, da ima že beseda elitno pogosto neupravičeno negativen predznak, kar nobeni umetnosti, pa tudi našim prizadevanjem za večjo kakovost življenja, nikakor ni v prid.
/!.idij(tS()t!arvNav!)mtiki)^6<)/7()
NAŠ GOS ! Rast I / 2007
- Dve oAAoA/7' s/c vr/A/A ///A/ A/AcAA Ae/ //7/A//7///sAc o/ic/7/c A? Ar//cA?e A/sc. /w/c/// s/c A/A ///A/ ///'c// r/AcA/o/*. I čc/// /c /cfr/ir/ or A/////// ,s//c-r///c//o.s7 voAc/?/u /////c//7/'.šAcg// Ao/cA//v<7Ž A7/Aš//o/c sv/r A/c AvcArv/.s7/ A///c/'c A? Ao/c/uj //or/ /,s7o ,s7/*cAož /Zr/A/z/e c//.sc .sc rA/ /o A/.šo v voA.s/i'c-//C/// .s/n/.s/l/ /1/'CCC/ //C///A'//// oA///OČ/CJ
1 udi vodetije je umetnost, včasih morda težja od baletne. Če rečem, da so umetniki posebne vrste ljudje, s tem tiikakor ne želim podcenjevati ljudi v drugih poklicih in vodenja drugačnih, matij »umetniških« kolektivov. Težko bi ocenjeval sebe v vlogi vodje, z mirno vestjo pa lahko rečem, da sem tako kot v svoje plesne vloge Uidi v vodenje vložil veliko trdega dela. Morda sem bil v očeh nekaterih preveč strog iti neizprosen, a drugače si nisem znal predstavljati funkcioniranja tako zapletenega mehanizma, kot je teater. Ubadal sem se z organizacijo, propagando, iskanjem najboljših koreografov... Finance so bile že od nekdaj problem. Poskušal sem biti pravičen in
Ivantiregorčič "NI KAH KIId.l SN! JUNAK! MU ŠU!)ANIS()H!SKUJ]-:j() !N M! !'K!ŠU!'UIAVAJO" Pogovor zJanezom Mejačem
se kar najbolj izogibati občasnim spletkam, ki so prisotne tudi v umet-tiiških kolektivih. Prizadeva) sem si za sožitje opere in baleta, saj sta med seboj povezana in prepletena. Del mnogih opernih predstav je tudi balet in z zadovoljstvom lahko rečem, da smo v času mojega vodenja ustvarili poleg nekaterih zelo odmevnih predstav tudi mnoge lepe prijateljske vezi. Nemiri, ki danes pretresajo tudi operno baletno hišo, so najbrž tudi odraz ne ravno mirnega utripa celotne kulturne njive, na kateri je po mnenju nekaterih vedno za ene kruha preveč, za druge pa premalo. Po drugi strani pa se v našem nacionalnem karakterju vedno bolj izrisuje nič kaj produktivna poteza, ki se ji pravi agresivnost. Malo agresivnosti najbrž ne škodi, ko pa jo je toliko, da ni več obvladljiva, se tudi umetnosti ne piše dobro.
- Zc/ /7r//77//r//*rrc/c'7/r/ Z/c/Ze/c/ .se rcZ/ 71' /c/c?c//e/7 /Tjec/Z/. Nvo/e čc/.se .s/e /7/*ece/ .sc/c/cZc/vc/ZZ z /;///;;. .S' Ac7/77e7'c'/c///zc/c7'/c/, A/ //////.sAc/ /ec// //c/ //c/c7cj//c///7rj / I' /7/.Š0. c/ .se rt//, c/c/ se /ec// /icc/e/e ec/ /e/ev/r//7 sZc/Z/c/ ///.še ... /Ves/c/V/ /c/eA /e v //c//7'c/r//c7;e/.š/7/ rc/Z/c/t'///// c/c/cZcc/c/Z/ //c/ /e/ev/z//7 Ace* /// eee/. A*c// /ee/?/7e c/ /c/v/.s/777 ///e.s/7/ A/////// /. A/ vr/ec/c/ r/vc/ reZ/c/ //c/ /;c/.s/7ewc//7/e /77ec/ 777/C/C/77777?
Televizija je nasploh idealen medij za popularizacijo marsičesa tako dobrega in lepega kot nečednega in vse prej kot lepega. To je resnično močan medij, ki se močneje od drugih dotakne ljudi. Prav
/MagdoVrhoveevNotredatnskem zvonarju, )V76/77
S Stanetom !'o!ikom v Hazuzdaačevi usodi. M/73/74
Ivantircgorčič "NIKAI!l<))']!SNI.H)NAK!Mt: Ši!)ANHS()mSkU.H:.!() INMII'RIŠII'IIAVA.10" Pogovor /Janc/om Mejačem
zaradi tega dejstva je po mojem mnenju televizijskim urednikom in tistvarjalcem naložetia velika odgovornost, ki pa jo žal vedno ne jemljejo dovolj resno. Če sc vrnem v preteklost, lahko rečem, da so mnogi baleti ostali zapisani tudi po zaslugi modre presoje takratnih urednikov, hkrati pa smo posebej za ta medij pripraviti marsikaj lepega iz sveta baletne umetnosti. Sodelovali smo tudi v zabavnoglasbenih oddajah, nastopili smo z mnogimi legendami slovenske popevke in tudi te oddaje so brez. dvoma pozitivno vplivale na plesno kulturo v najširšem pomenu besede. O današnjih plesnih točkah in koreografijah v televizijskih oddajah pa raje ne bi govoril, saj me večkrat kot ne spravijo v takšno jezo, da postanem kar preveč zoprn. Vem, da so zdaj drugačni časi, da se okus mladih spreminja, a kljub temu pri nekaterih glasbenih nastopih, spremljanih s plesnimi točkami, podvomim v vsaj minimalno mero dobrega okusa avtorjev in izvajalcev tega početja. Ne bi bil pa rad preveč kritičen do televizije glede ohranjanja in zapisovanja dogajanja na plesno baletni sceni. l'o zaslugi televizijskega uredništva za resno glasbo in balet, ki ga modro vodi Danica Dolinar z zunanjim sodelavcem Vojkom Vidmarjem, je v arhivu velik del naše baletne dediščine, hkrati pa smo žal pogosto v ne ravno najbolj gledanih terminih gledalci deležni tudi dobrih predstav iz tujine in z domačih odrov. Imamo tudi nekaj zanimivih dokumentarnih oddaj s tega področja, ki bodo zanamcem lahko pokazala, kakšna pota smo ubirali.
- A'o .ste .se v/ /7/*v/'č v/7/,s7v// v /7//A'//77/ A 77/77, .ste /77/7' 777/7777/7777/. ./e /777/7/7//7/A7//7/7' 77777.ŠA7/7 /Ve.so/eet' /777/7 7/7/7777.Š77/7 /77*77/7/7*777?
Podobno kot meni, se dogaja tudi danes našim dečkom, ki se odločijo za baletno šolanje. Ni jim lahko. Zdržati morajo pritisk okolice, saj je v zavesti mnogih to še vedno nekaj, kar nekako ni za prave fante. Če pa pogledava, kako je s tem problemom v današnjem slovenskem baletnem prostoru, pa moram priznati, da nas rešujejo fantje iz drugih držav. V tem ne vidim nič slabega, saj so po večini to izvrstni plesalci, mi je pa žal, ko naši slovenski fantje, že tako jih je malo, odhajajo iz baletnih ansamblov. Nekatere potegne sodobni ples, drugi odhajajo v tujino, nekateri pa preprosto pretrgajo vez z baletom, še preden so jo dodobra stkali. Škoda.
- A*77/ .Š77///7' .S/C /'7/7/7 /77/.S/77/77/// A/// 7'7'7'7/77/777'. /77*t'7'7'. ///c.STV/cc'... V7/7/7// /C//7/.S/ /777////'; A/J/'7'/7//7/ V 77Č7*/77, C77 A'77/7'7*7',g77 /77'77t'7/7', 7/77 /7' t'7'77.'./// J77/77'/ /777// 7/7777777 77/l 777777777777 A/77V/7 .s A/ .S/77'7'777//77t'7.
Ne vem, komu naj pojem zahvalo, da sem imel v šoli priložnost recitirati, peti, plesati, saj brez tega šole najbrž, ne bi preživel. Nimam lepih spominov nanjo, bilo je vse preveč poniževanja, nepedagoških prijemov in trikov, sto in več razlogov, da sem bežal iz nje. Redki so bili učitelji, ki sem jim verjel, da nam učencem resnično dobro hočejo. Redki so bili trenutki v šoti, ko sem se lahko prepustil vsrkavanju znanja, ki ga je bilo potrebno usvojiti. Zaradi odpora, lahko bi rekel kar sovraštva do »učilne zidane«, in občutka, da sodim med »grdobe paglave« , čeprav sem ptičje žgolenje vedno imel rad in vsaj pticam nikoli kaj hudega storil, so bile priložnosti nastopanja tako dragocene.
NAŠtiOST .)a, zaradi njih sem vzdržal... Ali sem bil nadatjen? Seveda sem bi)!
Rast! / 2007 Mislite, da bi mi dovolili stopiti na prve odre, če bi vsaj malo posumili, da nisem dober. Najbrž sem glas res malo podedovat tudi po očetu.
SPinom Mlakarjem in katarimrl.avit oh i/idumonogralije. 22. aprila 2005
Trije Mejači lane/./.iga. Tilen
NA.SdOSI Kast 1/2007
Ivantircgorčič -'NMkAI I HIMIl SN! JUNAK! Ml ŠiDANtSOmSKUJIJO INM!!'!tlŠ!!'i:!AVA.!()" Pogovor /Janc/.om Mejačem
ki pa nikoli ni bi) prav navdušen nad tiiojimi začetnitni in kasticjšitni unietniškitni iskanji. Matna me je pa vedno podpirala. Morda tega tli izrekata najbolj na glas, a do konea njenega živ! jen ja sem čuti), da je na moji strani. Moje monografije žal ni dočakala, je pa pred njenim izidom živela tesno povezana z njenim nastajanjem. Zanimalo jo jc tudi to, kakšna bo knjiga na videz, če bo lepa. Na celi črti je bila velik estet in ob pričakovanju izida monografije je načrtovala tudi lepo in primerno obleko za to svečanost. Včasih bi rad verjel, da imajo tudi tam onkraj knjižnico, kjer si je lahko izposodila knjigo o svojem sinu, ki ji je naredil mnogo sivih las, a upam. da tudi vsaj tnalo veselja.
-	V o 7777/777 AA/A/r/z/r/g vc/.v ref o/o f/v/ 77//7/AA7 s/777777/777. (V/zov/ro .v/c /;/ /zzcr/vc// uc/io.vrcr//7o /ver/ r//'?tgo .vvc/ovoo vo/r/o /// /777 /7/c/.
Res je, in včasih so ti spomini kat preveč živi. Tako živi. da me kar zanašajo iti odnašajo. Morda sem jim v knjigi nameni! preveč pozornosti, a mi vseeno ni žal. V otroštvu se piše, kot je lepo dejal Ivan Cankar, prvotno besedilo življenja, Poje neizbrisno besedilo, ki te spremlja v dobrem in včasih manj prijaznem popotovanju k sebi in k drugim.Še vedno živo vidim maminega očeta, mokronoškega trgovca Srečka Širclja, najina popotovanja do zidanice tam gor na Priči... Živo se spominjam tistega zadnjega klanca, ki vodi proti Mokronogu in je kot narejen za kolesarjenje in sankanje. Ko pridem na mokronoško pokopališče tnalo pokramljat s svojimi predniki, sc mi izrisujejo naši izleti s konjem v Šmarješke toplice, pa kasneje na morje v Vrsar. kamor je pot trajala po ves dan. Z obveznimi dobrotami z domače mokronoške kuhinje. Če pa začnem o druženju z vojaki, s katerimi sem tako rad korakal, pa o paši in o svojih vrstnikih, s katerimi smo sc včasih igrali kar preveč nevarne, a vznemirljive igre, potem tega najinega pogovora kat ne bo konec.
-	.S' .ŠA'7'77/7 A/r/A/7//7r/fc/ SC 777.S/C .S7CČ7/// 1' 77/777.š/l'77. 77777/77/A S/C ///7 /77//c/7777 l/j/V/V/ 7777 /7/oA/'0/70.šA/ A.7 C.S777 777777... A(/A.ŠC/7 /777/C VT/.Š 7/7/7777.Š77/7 7/7//77/.S 7/77 7'77/.S/77Cg77 A/'7//T/?
Nekdanja praznovanja kresnih noči, za katera je vsa gorela tudi moja žal že pokojna sestra Polonca, so tudi zame pomenila vračanje v tisti naj lepši čas, ko je človek še sposoben verjeti v pravljice s srečnim koncem. Vesel setu. da so mokronoške kresne noči skupaj z baletno predstavo ostale zapisane na Ulmskem traku. Bolj potiho kot na glas si včasih zaželim, da bi mi škrati Mokronožci prinesli še kakšno tako nepozabno lepo izkušnjo, kot je bilo delo ob tej predstavi. Zadnja leta, najbrž to pride z leti. mi je vsak obisk Mokronoga nekakšen praznik. Vesel setu, kadar v rojstni hiši v Mokronogu lahko otrokom mojih treh nečakov pripovedujem zgodbe, ki so se rodile v Mokronogu. Lepo mi je, ko se oziram gor proti Žalostni gori, vesel, da me je usoda postavila tudi na to pojočo, mehko valovito Dolenjsko. Malo Dolenjca je še vedno v meni... še posebej takrat sc oglasi, ko bi lahko postat starčevsko zoprn ali celo robat, takrat mi ta dolenjska pokrajina z mojim rodnim Mokronogom in ljudmi, ki jih imam rad, pobrusi ostre robove.
NAŠtidS!
Kas! 1/2007
MaijaiiMa/nikiOk'! .. akt i! na platnu. 50 x 40 cm. 2006
Jožef Matijevič MARJAN MAZNIK
KRAJINE, PORTRETI, FIGURE


NAŠtiOS! Kast 1/2007
Že vrsto let živi in dela med nami slikar, ki se sicer ne ukvarja s slikarstvom poklicno, je pa zanj likovna ustvarjalnost tisto področje, v katerega je vložil pretežni del svojega prostega časa in nemalo prizadevanja, tako da je že zdavnaj prerasel zgolj ljubiteljsko raven in dosegel lasten ustvarjalni likovni izraz.
V sodobni likovni praksi, ko se mnogokrat pripeti, da vsebino dopolnjuje ali pa jo enostavno zamenja teorija o upodabljajoči umetnosti, moramo več pozornosti posvetiti samemu nastajanju neke likovne stvaritve in pri tem ne moremo, predvsem pa ne smemo, zanemariti neposrednega cilja avtorjeve izpovednosti. I'ri slikarju Marjanu Mazniku. ki je svojo likovno govorico utrdil in izpilil v zrelih letih, stopa v njegovem izvirnem ustvarjalnem procesu v ospredje z življenjskimi izkušnjami prežeta modrost in preudarnost, še zlasti pa nikoli pojasnjena notranja nuja po likovnem izražanju, ki jo avtor posreduje gledalcu s svojim ustvarjalnim delom kot vznesen občudovalec narave in razgibanega dogajanja v njej. Zadnjih nekaj let predstavlja zanj obdobje, ko se je srečal z novimi izjemno pomembnimi spoznanji lastnega obstoja in bivanja, zato so njegove likovne stvaritve, ki jih je ljubiteljem upodabljajoče umetnosti ponudil na ogled v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, tako vsebinsko kot formalno nekaj povsem novega v avtorjevem ustvarjalnem opusu, zazrtem v mladostno nostalgijo in specifično simboliko.
Izbor na razstavi predstavljenih slik in risb govori o likovnem ustvarjalcu, ki ga je težko opredeliti s kakršnimi koli izmi ali trendovsko zastopanostjo v slogovnih tokovih sodobne umetnosti. S takšnimi in podobnimi razmišljanji se slikar Marjan Maznik ne obremenjuje, saj seje v svojih ustvarjalnih razmišljanjih prepuščal predvsem čustvenim vzgibom, čeprav v nekaterih delih iz tega nizu ne moremo prezreti avtorjevih razumskih razglabljanj.
Slike, naslikane v akrilni tehniki in akvarelu, ter nekaj risb s svinčnikom in kredo, nam predstavljajo slikarja Marjana Maznika v fazi poglobljenega poseganja v slikarsko materijo. Njegov slikarski svet in tematika njegovega slikarstva sta vsebinsko jasno določljiva in kompozicijsko trdna, s pestrimi tematskimi različicami pa avtor nenehno izpopolnjuje značaj lastne likovne govorice. Čeprav slikar pri svojem ustvarjalnem delu doslej načeloma ni nikdar postavljal v prvi plan vprašanja kaj povedati, temveč predvsem, kako in na kakšen način slikarsko izraziti vse tisto, kar čuti in doživlja v soočenju z realnostjo, pa je tokrat vendarle skrbno izbral vsebino svojih del, ki jo opredeljujejo štirje motivni sklopi: stvarne, resnične podobe družinskih članov, umišljene podobe športnikov tekačev, portreti prijateljev in znancev ter svojevrsten poklon preteklosti v nostalgični podobi svojih staršev in starih staršev in lastno podobo z bratom, domiselno izvedena kot fotografija, zataknjena za rob slike. V to družinsko sago je avtor vpletel več rodov, ki poleg likovnooblikovne zasnove (slikar jo gledalcu ponuja kot podobe na porumeneli stari fotograllji) nosijo tudi simbolna sporočila. Na podokvir napeta platnena podlaga kot nosilec slike je sešita iz dveh delov, kar
JožefMatijcvič MARJAN MA/.N!K KRAJINI . PORI RH I I.I IOUR):
Marjan Ma/tiik:AVI()l'()RI KI I. akvarel..J()\2(l cm. I9S5
NAŠdOSI Rast 1/2007
simbolizira poklic avtorjevega očeta, ki je bil krojač, fantomska podoba, stoječa za avtorjevo prababico, pa je njegov praded, ki je leta Id 15 padel v prvi svetovni vojni.
Maznikovo slikarstvo nam govori o ustvarjalcu, ki ga sam ustvarjalni poseg v slikarsko snov neizmerno navdušuje in mu omogoča, da svoje slikarske občutke in doživetja izraža v neposrednem stiku z izbranim motivom. Z jedrnatimi, bistvenimi obrisi iti z usklajenimi barvnimi ploskvami mu je uspelo najti pravi likovni izraz, ki ustreza motivu. Izraz je seveda posledica svojevrstne slikarjeve zaznave, nedvoumno pa ima svoje izhodišče v lastnem videnju povsem neodvisnih slikarjevih barvnih in kompozicijskih rešitvah, kar med drugim nazorno izpričujejo prizori atletov v tekmovalnem teku, ki ga je slikar v mladosti tudi sam zagrizeno in marljivo treniral ter dosegal vidne rezultate v svoji kategoriji
Maznikovo ustvarjalno delo ni v nobenem primeru podvrženo iskanju senzacij in namernemu negiranju realistične estetske note, marveč je predano klasični tradiciji vrednotenja krajinarskega in figuralnega slikarstva. Značilnost njegovih slikarskih podajanj je vidna zlasti v zadržanosti trenutka, trdni in urejeni kompozicijski zasnovi ter skladni barvitosti. Pomembnost Maznikovih del povečini odražajo akrilna platna, izvirno neposrednost pa bomo našli v njegovih akvarelih. Vsem njegovim podobam, ne oziraje se na tehniko in format, pa je skupna diskretna nežnost, kije podkrepljena s skrbno izbranimi sestavinam s katerimi nam slikar posreduje svoja, v slikarsko govorico preoblikovana videnja, na katerih se zrcalijo podobe njegovih staršev otrok in vnukov.
Pričujoča Maznikova dela so torej postavljena pred nas kot jasno sporočilo, iz katerega veje optimizem, saj gledamo slike, ki so v svojih likovnih rešitvah trdne, slikarsko sveže in prepričljive, za oko pa prijetne in vsebinsko zgovorne. Zato predstavljajo avtorjev svojevrsten in izviren poseg v čudoviti svet likovnega ustvarjanja.
MaimnM;t/itik:I IN)Š.nkiitn;)iTl;)ti)u. S0\]()0(,'m.2()()(s
KAST L. XV!!!
Hc)ena Šo!ar !gor Vizjak
ŠT. i ()()')) FF.HRUAR 2(107
!V
TRETJA RAZVOJNA OS !.
Od želje po boljši povezavi
Želja in potreba po boljši zasavski cestni povezavi s Celjen) iti naprej z Mariborom je na Dolenjskem prisotna že zelo dolgo Izdelane so bile že študije in idejne zasnove te »boljše« povezave. Ostale so pobožne želje, saj so strokovnjaki vztrajno zatrjevali, da gostota prometa od Celja proti Krškemu ne opravičuje večjih vlaganj.
Zgodilo se je.
Slovenija dograjuje svoj cestni križ, s katerim je še največ pridobila prestolnica, saj so iz. vseh smeri sedaj poti do nje krajše iti varnejše. V naši neposredni soseščini so nove, sodobne cestne povezave med Zagrebom, Reko in Splitom, od Zagreba proti madžarski meji pa vodi zagorska magistrala. Na avstrijskem Koroškem je nastalo pomembno vozlišče ob X. koridorju. Prometni tokovi so se spremenili. Nemalo nas potuje na Štajersko sedaj preko ljubljanskega cestnega obroča, turisti pa potujejo na Jadran po sodobnih cestah mimo regije in Bele krajine.
Vseevropski prometni koridorji so kot pomembne instrument evropskih politik povezali med seboj glavna evropska središča in tako uresničujejo namen večje integracije evropskega prostora, boljše povezanosti in dostopnosti. Razen pomembnejšim nacionalnim središčem pa manjšim središčem v zaledju, če niso ravno ob njih, ne prinašajo nobenih prednosti. Nasprotno, njihov konkurenčni položaj še poslabšujejo, l ako je ob vseh naštetih sodobnih cestnih povezavah okoli nje Bela krajina danes bolj prometno odrezana, kot je bila, ko teh sodobnih cestnih povezav še ni bilo.
Naenkrat je tako zaželena »boljša« cestna povezava Novega mesta s Celjem in Mariborom postala premalo. Zlasti Savinjčani in Korošci so začeli s tretjo razvojno osjo, ki je več kot le malo boljša cesta. Da le ne bi preteklo do uresničitve projekta toliko časa, da bo tudi ta razvojna potreba postala preozka.
l)o tretje razvojne osi
Območje tretje razvojne osi sc tako na severu kot na jugu navezuje na vseevropske koridorje. Na severu je njen začetek pri Beljaku na Koroškem, kjer je že omenjeno pomembno vozlišče ob X. koridorju. Proti jugu povezuje še na avstrijskem Koroškem Celovec in Pliberk, na slovenski strani pa povezuje Dravograd, Slovenj Gradec, Velenje in Celje, kjer prvič prečka V. koridor (AC Ljubljana Maribor), se nadaljuje proti Novemu mestu, kjer prečka X. koridor (AC Ljubljana Obrežje), se nadaljuje proti Karlovcu, kjer se navezuje na krak V.b koridorja (AC Zagreb Reka in Zagreb Split), tretja razvojna os pravzaprav nima začetka in konca, saj nas bo na severu vodila v
DRUŽBENA VPRAŠANJA
SO
zahodno in severozahodtio Evropo, na jugu pa proti Istri. Dalmaciji, Bosni in Hercegovini iti naprej na Balkan.
Tret ja razvojna os je več kot eesta
Tretja razvojna os je strukturni projekt. Povezuje pomembnejša regionalna središča med posameznimi koridorji. Je prečna povezava iti nova razvojna možnost. Namen razvojne osi. ki zajetna širše območje na obeti straneh ceste, ki bo delno hitra, delno pa avtocesta, je izboljšati dostopnosti območij ob razvojni osi in omogočiti njihov hitrejši gospodarski razvoj. Tako razumljena je tretja razvojna os projekt, ki bo prispeval k teritorialni, socialni in ekonomski koheziji ter k skladnejšemu regionalnemu razvoju. Poimenovan je bil tudi Co-hesion Economic Social Teritorial Axis ali kratko CESTA. Namen tega projekta ni le nova hitra daljinska cesta, ki povezuje osrednjo Evropo z Dalmacijo in Balkanom, temveč se bo z novo infrastrukturo povečala dostopnost, odprle se bodo nove in širile razvojne možnosti, povečala se ho konkurenčnost območja vzdolž tretje razvojne osi ter okrepile njegove gospodarske povezave. Razvojna os zahteva razvojno vizijo širšega območja ob njej. Na mikrolokacijo prometnice, ki je sicer hrbtenjača razvojne osi, bo vplivalo tudi to, ali so na določenem območju večje ali manjše gospodarske možnosti, promet z blagom, storitvami in ljudmi. Kjer se ne bo dogajalo nič. tudi cesta ni potrebna, kjer so razvojne možnosti in priložnosti, je potrebno zagotoviti tudi gospodarsko in turistično infrastrukturo. Verjetno bi bilo škoda v Mirnski dolini ali skozi Belo krajino voditi zgolj tranzitno daljinsko povezavo.
Območje tretja razvojne osi ima turistične potenciale, ki terjajo boljšo dostopnost. Vzdolž tretje razvojne osi so hitro razvijajoča se nova gospodarska središča, ki terjajo boljšo infrastrukturno opremljenost in povezanost. To območje pa je tudi sorazmerno dobro ohranjeno naravno okolje, zato je umeščanje tretje razvojne osi v prostor izredno strokovno zahtevna naloga.
Tretja razvojna os pa je ne samo pomemben nacionalni projekt, temveč tudi pomemben projekt vzhodne kohezijske regije, saj povezuje kar pet od osmih razvojnih regij v njej. Povezuje pa tudi vzhodno kohezijsko regijo s sosednjimi evroregijami (Koroško) in čezmejno hrvaško Karlovačko županijo. Tretja razvojna os je eden redkih slovenskih nadnacionalnih projektov s političnim konsenzom.
Projekt kohezije
Decembra 2003 je Podjetniški, sedaj Razvojni center Novo mesto organiziral v Novem mestu srečanje petih regionalnih razvojnih agencij in še nekaterih, za realizacijo projekta pomembnih posameznikov Ministrstva za promet ter iz Koroške in Savinjske regije. Dosežen je bil dogovor o sodelovanju regionalnih razvojnih agencij Koroške, Savinjske, Zasavske, Posavske regije in Jugovzhodne Slovenije za hitrejšo realizacijo projekta, o prevzetim iniciative regionalnih razvojnih agencij, o potrebnosti sočasnega umeščanja razvojne osi v prostor na celotni potezi ter o podpori nosilcem regionalnega razvoja spodnjega dela razvojne osi, od avtoceste Ljubljana-Maribor pa do hrvaške meje, da se tudi ta del prometnice v okviru tretje razvojne osi čimprej umesti v državne planske dokumente. Zgornji del razvojne osi je bil takrat že umeščen v slovenski avtocestni program.
Sredi leta 2004 je Državni zbor RS sprejel Odlok o strategiji
Helena Šolar-tgorVi/.jak I IH I.IA HA/VO.INAOS
prostorskega razvoja Slovenije, v katerem je v poglavju o povezanem in usklajenem razvoju prometnega in poselitvenega omrežja in izgradnji gospodarske javne infrastrukture vključena tudi »nova prometna razvojna os, ki povezuje regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem in omogoča navezavo tovornega in osebnega cestnega prometa vseh regij na tej osi na glavne evropske prometne smeri«.
Že imenovane regionalne razvojne agencije so januarja 2005 pripravile skupni projekt tretja razvojna os in z njim kandidirale na razpisu za dodelitev sredstev Interreg HIB. Kot prijavitelja sta nastopala RRA Celje in MO Celje, ostale regionalne razvojne agencije pa kot aktivni partnerji v skupnem projektu. Namen prijave je bil zagotoviti sredstva sofinanciranja za pripravo strokovnih podlag za Državni lokacijski načrt v obdobju 2005-2006. Z vlogo nismo uspeli, saj je bila v projekt preslabo vpeta država (gre za državno cesto, transnacionalno cesto, ki povezuje neposredno tri države) in partnerji iz sosednjih avstrijskih in hrvaških regij oziroma iz teh dveh držav. Kljub temu je prav ta, sicer neuspešna iniciativa, spodbudila Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, da je prevzelo iniciativo v projektu tretje razvojne osi in zahtevno, vendar nujno medsektorsko usklajevanje.
Približno takrat so se dodobra razvnele tudi razprave, kje naj poteka cesta v okviru projekta tretje razvojne osi na območju Jugovzhodne Slovenije, tudi v regiji. Ali naj se priključi na avtocesto Ljubljana Obrežje pri Trebnjem, pri Novem mestu ali v Kronovcm, kot je bilo zapisano v predlogu regionalne zasnove prostorskega razvoja? Ali naj se nadaljuje po vzhodni ali zahodni strani Novega mesta? Ali naj bo na Corjancih predor ali ne? Ali naj se navezuje na avtocesto Zagreb Reka pri Novigradu v bližini Karlovca, kjer bo zgrajen nov priključek (preko mednarodnega mejnega prehoda Metlika), ali tudi pri Bosiljevcm, kjer je priključek že narejen (preko mednarodnega mejnega prehoda Vinica)? Predstavljena je bila tudi študija poteka prometnice v okviru tretje razvojne osi od Novega mesta proti hrvaški meji v koridorju železniške proge Novo mesto Karlovec. Ta cesta bi bila sicer nekaj daljša, vendar ne bi zahtevala predora, zaradi svojega »sredinskega« poteka po regiji pa naj hi zagotavljala tudi razvojne možnosti največ prebivalcem regije. Pri tem se je pogosto premalo upošteval interes sosednje Hrvaške oziroma Karlovca. Visoki predstavnik Karlovačke županije je na delavnici v okviru čezmejnega projekta SLOHRA, ki je bila v Novem mestu na temo tretje razvojne osi. poudaril pomen tretje razvojne osi za Karlovac in povezovanje z Bosno in Hercegovino, zaradi česar bo v bližini Karlovca pri Novigradu zgrajeno novo priključno križišče na avtocesti Zagreb Reka. Poudaril je, da je v državnih planskih dokumentih že predvidena izgradnja ustrezne cestne povezave med Novigradom in mednarodnim mejnim prehodom Metlika, ki je v tem delu edini mednarodni mejni prehod za osebni in tovorni promet. Sicer pa ni nasprotoval tudi povezavi prometnice v okviru tretje razvojne osi z avtocesto Zagreb-Reka v Bosiljevcm. kjer je že priključek, ki ga Slovenci vedno bolj uporabljamo.
O tretji razvojni osi je nekajkrat razpravljal tudi županski zbor regije. Zavzel se je za tako traso ceste v okviru tretje razvojne osi. ki ho v največji meri koristila čim več prebivalcem regije ter da je potrebno vzhodni priključek na avtocesti Ljubljana Obrežje pri Trebnjem načrtovati tako, da bo omogočal tudi morebitno priključevanje
S2
prometnice v okviru tretje razvojne osi pri Trebnjem.
Vodilno vlogo v projektu je prevzeta država
Ministrstvo za okolje in prostorje v ictu 2005 in 2000 organiziralo več detovniti sestankov v zvezi z oblikovanjem celovitega območja tretje razvojne osi ter pripravo strokovnih podlag. Vedno bolj je prevzemalo vodilno vlogo v projektu, o katerem je bil v vseli regijah dosežena velika stopnja soglasja. V postopke priprave državnega lokacijskega načrta za umestitev nove tretje prometne osi v prostor, skladno z odlokom o strategiji prostorskega razvoje Slovenije, se je vključil Odbor Državnega zbora za promet, kije zasedal na terenu v Sevnici. Sledil je simpozij o tretji razvojni osi, poimenovan slovenski projekt tretjega tisočletja v Mariboru. Izmenjanih je bilo več pisem, različni sklicatelji so sklicali več sestankov na terenu. Zasedali in razpravljali so tudi občinski sveti. Kljub razlikam glede poteka trase prometnice pa so vsi soglašali o nujnosti celovitega razvoja območja tretje razvojne osi iti z vključitvijo tudi srednjega in spodnjega dela te razvojne osi v RNPIA (Resolucija o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji).
V predlogu Regionalnega razvojnega programa JV Slovenije za obdobje 2007-2013 je tretja razvojna os opredeljena kot pomemben projekt nacionalnega pomena za skladnejši in še hitrejši gospodarski razvoj regije. Tretja razvojna os je v okviru Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je sprejela Vlada RS, obravnavana kot eden izmed prioritetnih projektov izgradnje, posodobitve in obnove državnega cestnega omrežja. Za JV Slovenijo je pomembno, da je v tem dokumentu poleg tretje razvojne osi tudi tret ja A razvojna os Škofij ica-Petrina. Poleg teh dveh osi pa je v resoluciji le še četrta razvojna os Robič Jeprca. Je mar to preveč, glede na predviden čas iti omejenost, ki se pripisuje resoluciji? Morda. No, na zapostavljenost se tokrat, čeprav smo šele pri možnostih, ne bomo mogli sklicevati.
Avgusta letos je minister za okolje in prostor objavil Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško, mesec dni kasneje pa še Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A I Maribor-Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu, kar pomeni, da so v polnem teku postopki priprave državnih lokacijskih načrtov za gradnjo državnih cest za celotno potezo tretje razvojne osi.
Pred kratkim sta Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Ministrstvo za okolje in prostor v Novem mestu že predstavila tudi rezultate študije Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi, na katero so bite povabljene vse lokalne skupnosti vzdolž tretje razvojne osi. Namen predstavitve je bila seznanitev lokalnih skupnosti s strateškim pristopom, ki ga je država kot novost uvedla v postopke umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Bistveni prednosti obravnave tretje razvojne osi na način, ki bo podrobneje predstavljen v nadaljevanju tega prispevka, sta obravnava celotne poteze tretje razvojne osi od avstrijske in hrvaške meje, izbira scenarija celovitega razvoja širšega območja, kar nedvomno olajša in skrajša nadaljnje postopke izdelave državnih lokacijskih načrtov za posamezne odseke na tretji razvojni
i Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovt;nijc(Uradni lisi RS.Al 76/ 04)
2tJredhaovrstah prostorskih ureditev državnega pomena(tJradtti list RS,
St. 54/03. 6S/05)
osi. V okviru tovrsttioga projekta bo izdelana primerjalna študija variant tia »strateški« ravtii in njen namen je izbira scenarija prostorskega razvoja oziroma poteka cetotne prometne osi v prostoru. Podrobnejše razdclave, optimizacije in tehnične rešitve bodo opravili v nadaljnjih postopkih priprave državnih lokacijskih načrtov v zakonsko predpisanem obsegu in merilih.
Nov pristop v postopku načrtovanja državnih prostorski)) ureditev
Prostorski akt. ki je podlaga za umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor je državni lokacijski načrt. Postopek njegove priprave se bo začel na pobudo pristojnega ministra, ki mora biti utemeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije', v sektorskem nacionalnem planu ali programu iti v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena*.
Problem, ki je pogojeval potrebo po novem pristopu v postopku načrtovanja državnih prostorskih ureditev izhaja iz dejstva, da so zasnove posameznih sistemov (poselitev, gospodarska javna infrastruktura in krajina) v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljene na konceptualnem oziroma strateškem nivoju in kot take ne morejo biti neposredna podlaga za umeščanje državnih prostorskih ureditev v prostor. Pobude so z vidika skladnosti s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije sicer utemeljene, problem pa je. da sc v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ne ukvarjamo več z vprašanjem »če«, ampak samo še z vprašanjem »kje«. Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi, ki je v kontekstu načrtovanja državnih prostorskih ureditev na območju tretje razvojne osi potreben zaradi zagotavljanja vsebinske in prostorske celovitosti pri umeščanju prostorskih ureditev v prostor, je poskus preseganja tega problema.
Prednosti obravnave območja tretje razvojne osi v okviru projekta so predvsem rešitev celotne poteze od avstrijske in hrvaške meje ter izbira iti utemeljitev izbire scenarija celovitega razvoja območja, kar nedvomno olajša in skrajša nadaljnje postopke izdelave državnih lokacijskih načrtov za posamezne prostorske ureditve na tretji razvojni osi. V okviru projekta se na »strateški« ravni izdela primerjalna študija scenarijev celovitega razvoja območja, podrobnejše razdelave, optimizacije in tehnične rešitve pa se opravijo v nadaljnjih postopkih priprave konkretne prostorske ureditve v zakonsko predpisanem obsegu in merilih.
Projekt celovitega razvoja območja oh tretji razvojni osi je s svojimi značilnostmi sestavni del Državnega razvojnega programa 2007-2013, Enotnega programskega dokumenta 2007-2013, Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Regionalnih razvojnih programov regij iti prostorskih planov občin vzdolž tretje razvojne osi. Je namreč strukturni projekt, ki med seboj povezuje sekundarna središča in njihove razvojne potenciale. Pripenja jih na omrežje vseevropskih povezav, s čimer povečuje konkurenčnosti območja ob razvojni osi skozi povečano dostopnost in krepi institucionalne ter gospodarske povezave. Ker prispeva k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, je projekt instrument, ki prispeva k bolj uravnoteženemu razvoju prostora na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Ozadje
Ministrstvo za promet je Ministrstvu za okolje in prostor posredovalo pobude za pripravo treh državnih lokacijskih načrtov za gradnjo
HdcmtŠolar IgmVi/.jak IRIIJA RAZVOJNA OS
Slikal: irctiara/voina os-meddržavni projekt osmih regij in treh držav
Slika 2: Zasnova prometnih pove/av. SI'RS.2004
DRtJŽ.UI NA VPRAŠANJA Rast 1/2007
S4
državniti cest tm območju tned mejo z Repttbliko Avstrijo, preko avtocest A! in A2 do meje z Republiko Hrvaško, na območju t i. tretje razvojne osi. l a os je opredeljena kot ena izmed razvojnih prioritet v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in je za Koroško, Savinjsko, Zasavje, Spodnje Posavje in Jugovzhodno Slovenijo izredno pomembna medregijska povezava iti navezava na avstrijsko in hrvaško avtocestno omrežje.
tretja razvojna osje bila kot glavni medregijski koridor najprej določena v slovenskem regionalnem prostorskem planu leta Id74. V devetdesetih letih so bili v dolgoročnem prostorskem platin na tej osi načrtovani glavne železnice, ceste in intermodahii terminali.
V Sloveniji poteka po območju petih statističnih in razvojnih regij - Koroške, Savinjske, Zasavske, Spodnjeposavske in Jugovzhodne Slovenije oziroma občin, ki spadajo v te regije.
ZASMOVA PROMETNIH POVEZAV
V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je tretja razvojna os opredeijena kot ena izmed sekundarnih prometnih povezav, ki se navezujejo na nadevropsko infrastrukturno omrežje, V. in X. vseevropski prometni koridor ter na Jadransko Jonsko prometno os. Ta os se po eestnem omrežju v Sloveniji iz avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja navezuje na avtocesto pri Celju in se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma navezavi na avtocesto Zagreb Reka. Nova razvojna in prometna os povezuje regionalna središča Ucljak, Celovec in Pliberk na avstrijskem Koroškem, Dravograd. Sloveti) Gradec, Velenje, Celje in Novo mesto v Sloveniji in Karlovec ter Reko na Hrvaškem. Omogoča navezovanje tovornega iti osebnega prometa vseh regij na tej osi na glavne prometne evropske smeri.
Preseganje konteksta reševanja zgolj prometne (cestne) problematike se odraža v nameri po opredelitvi širšega razvojnega scenarija za celotno območje, ki vključuje vidike prostorskega, okoljskega, gospodarskega in socialnega razvoja.
Izgradnja tretje prometne osi bo omogočila navezavo pomembnih lokalnih središč v obravnavanem območju na ustrezne razvojne povezave in bo pomenila dvig kakovostne ravni sedanjih prometnic, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen promet. Z izboljšanimi prometnimi povezavami se bo skrajšalo trajanje potovanj in izboljšali kvaliteta potovanj in prometna varnost.
Namen in eilji projekta celovitega razvoja območja oh tretji razvojni osi
Namen projekta je povečati konkurenčnost območja oh razvojni osi, povečati dostopnost in krepitev institucionalnih in gospodarskih povezav in večja integracija prostora izven obstoječih vseevropskih prometnih koridorjev. Projekt predstavlja preveritev upravičenosti predlagane prometne povezave oziroma utemeljitev, zakaj je ta potrebna.
Cilji celovitega pristopa so razvoj in izboljšanje mednarodnega prometnega omrežja oziroma izboljšanje prometnih povezav, razvoj multimodalnega prevoza in vzpostavljanje omrežja logističnih centrov, uskladitev prometne politike v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem, izboljšanje povezav med urbanimi predeli in podeželjem in zmanjševanje razlik v razvoju. Na podlagi rezultatov projekta je potrebno izkoristiti primerjalne prednosti območja (turizem, zdravilišča) in omogočiti boljše in učinkovitejše delo na lokalni ravni.
Posebni cilji v okviru projekta so bili razvoj nadnacionalnih konceptov, mehanizmov sodelovanja, institucij in pilotnih projektov, da bi zgradili učinkovit in trajnosten prometni sistem, spodbujanje uravnoteženega razvoja nadnacionalnih, nacionalnih in regionalnih mrež, promocija skladnega razvoja železniškega in cestnega prometa, spodbujanje intermodalnosti in modalnega premika k bolj okolju prijaznim načinom trajnostnega prometa, še zlasti na področju javnega prometa, pešačenja in kolesarjenja, železniškega in kombiniranega prometa, spodbujanje dialoga in sodelovanja, s čimer naj bi poglobili razumevanje dejanskih procesov ter strukture rešitev za upravljanje in politike: to vključuje ukrepe na področju usmerjanja in ustvarjanja podjetij, kar predstavlja pomemben dejavnik pri razvoju regionalnih in nadnacionalnih logističnih verig in sistemov, spodbujanje uporabe informacijskih tehnologij na področju prevoznih storitev in integracija prometa in načrtovanja namenske rabe prostora.
Skozi projekt so se obiikovaie strokovne osnove za določitev, vrednotenje in medsebojno primerjavo posameznih scenarijev razvoja prometne ponudbe v tretji razvojni osi iti predlagali najustreznejši scenarij. Te opredeljujejo elementi prometne ponudbe, ki izboljšujejo dostopnost naselij v koridorju ob tretji razvojni osi. Prometna ponudba izraža zmogljivost in raven prevoznih storitev, ki jih omogočajo različne kategorije infrastrukture in prevoznih sredstev v prometnem sistemu obravnavane osi in v določenem časovnem obdobju.
Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi je vsebinsko in glede območja obravnave razširjena primerjalna študija scenarijev razvoja prometne ponudbe, ki ga bodo izdelali zaradi zagotavljanja vsebinske in prostorske celovitosti pri umeščanju državnih prostorskih ureditev v prostor. Obsega:
-	določitev in medsebojno primerjavo posameznih scenarijev razvoja prometne ponudbe s predlogom in utemeljitvijo izbora najustreznejšega;
-	opredelitev projektov izboljšanja prometne ponudbe v tretji razvojni osi za finančno perspektivo za obdobje 2007	20)3.
Vsebina projekta celovitega razvoja območja oh tretji razvojni osi
Razvojna os je poseben odnos, ki ga ustvarjajo gospodarstvo območja ob osi, infrastrukturna omrežja in lokalni potenciali na temeljili skupnih strateških interesov. V osnovi je razvojna os dogovor o skupni dolgoročni razvojni viziji, ki si ga delijo sodelujoči. Povezuje več različnih vidikov razvoja, od gospodarstva in prometa do turizma, pa tudi različne institucije, ki soustvarjajo razvoj območja oh osi.
Uspešno uresničevanje razvojne osi zahteva povezovanje posamičnih sektorskih pristopov v skupno in usklajeno razvojno vizijo. Za razvoj območja ob tretji razvojni osi so še posebej pomembni vidiki:
-	gospodarstva - v središčih ob tretji razvojni osi so sedeži vrste pomembnih in še več majhnih in srednjih podjetij. Potrebno je upoštevati njihove posamične in skupne razvojne vizije ter na njihovi osnovi predvideti, kakšne vrste povezav bi največ prispevale k dvigu konkurenčnosti območja:
-	prometa - prometno omrežje sestavljajo vozlišča ter tokovi l judi, blaga in storitev, ki potekajo med njimi. V tretji razvojni osi je pomembno opredeliti glavna vozlišča za potniški in tovorni promet ter ugotoviti ustreznost povezav med njimi, pri čemer je treba hkrati obravnavati infrastrukturo in storitve na njej. Na teh temeljih bi morali hiti izdelani predlogi novih in izboljšanih povezav ter ukrepov za njihovo uresničevanje;
-	turizma - tretja razvojna os povezuje območja z. velikim turističnim potencialom, vendar z zelo različno stopnjo njegovega izkori-ščenja. Potrebno je ugotoviti, kako potenciale povezati v skupno korist območja v celoti ter kako izkoristiti izboljšano dostopnost iti nove institucionalne povezave za kakovosten razvoj turizma;
-	poselitve - ob razmišljanju o novih prometnih povezavah moramo neizogibno razmišljati tudi o dolgoročnem razvoju urbanega sistema ob razvojni osi, nove povezave namreč prinašajo nove priložnosti in nove izzive za razvoj posameznih naselij. Dvig konkurenčnosti središč ob razvojni tisi mora služiti tudi dvigu kvalitete življenja v njih;
-	okol ja - območje oh tretji razvojni osi je v mnogih delili še dobro ohranjeno naravno okolje, drugod pa so bile posamezne sestavine
[[dctmšolnr IgorVi/jnk IRIIJA KA/. VOJNA OS
^luropcanSpatialllKvcIopnicnlPer-
spcdivc(ISI)]'),tnlorn)alk'm!in;il«f
MiiiistcrsrcsponsihlclbrSpatiall'lan-
nitig)'otsdaml999
DRUŽBt NA VPRAŠANJA Rastl/2007
okolja v preteklosti že resno ogrožene. Nove prometne povezave hi tnorale upoštevati zahteve po čim manjših negativnih učinkih prometa na okolje.
Dostopnost je eden od ključnih elementov za razvoj posameznih značilnih območij in za povečanje konkurenčnosti s povezovanjem primetjalnih prednosti. Največja primerjalna prednost je turistični potencial vseh osmih regij. Druge primerjalne prednosti obrobnih regij ob osi so obstoječe in načrtovane regionalne industrijske cone, prevozniška podjetja, turizem, športne površine, naravna in kulturna dediščina. Slabost predstavljajo obstoječa prometna infrastruktura in pomanjkljivo sodelovanje pri regionalnem razvoju med tremi državami.
Uresničevanje razvojne osi je dolgoročen in postopen proces, rezultat mnogih posamičnih odločitev različnih sodelujočih, ki usklajeno delujejo v različnih območjih in v različnih časovnih obdobjih za skupen interes. Poleg infrastrukturne je za uresničevanje razvojne osi posebej pomembna institucionalna dimenzija, prav tako pa je pomembno močno partnerstvo med javnim in zasebnim. Uspešno uresničevanje razvojne osi zahteva povezovanje posamičnih sektorskih pristopov v skupno iti usklajeno razvojno vizijo, gospodarstva, prometa, turizma, poselitve in okolja. Z mobilizacijo potenciala rasti, ki obstaja v vseli osmih regijah vzdolž tretje razvojne osi kohezivna politika izboljšuje geografsko uravnoteženost ekonomskega razvoja in dviguje potencialno stopnjo rasti v tem delu Evropske unije. Zaradi obrobnosti celotnega območja vzdolž osi projekt pomeni tudi večjo uravnoteženost ekonomskega razvoja v Evropski uniji kot celoti.
H.
Metoda izdelave iti rezuitati projekta cciovitega razvoja območja ob tretji razvojni osi
Osnova za analizo posameznih variant celovitega prostorskega razvoja je metodologija analize prostorskih učinkov (11 A), ki ocenjuje prispevek k regionalnemu razvoju, po zgledu Evropskih prostorsko razvojnih perspektiv (ESDP)', ki predvideva uporabo metodologije 11A kot inštrumenta za prostorsko vrednotenje velikih infrastrukturnih projektov. Namen presoje:
*	ocena učinkov na razvoj omrežja urbanih središč skozi kazalce povezanosti,
*	ocena učinkov na regionalni razvoj skozi kazalce dostopnosti,
*	ocena tokov tovornega prometa in
*	primerjava prostorskih učinkov glede na scenarije koridorja.
V	okviru izdelave projekta je bila:
-	oblikovana metodologija in kazalniki za vrednotenje prostorskega učinka,
-	prikazane značilnosti prostora z različnih vidikov,
-	analizirane razvojne možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
-	oblikovan prometni model / model razporeditve dejavnosti v prostoru,
-	opredeljeni in na podlagi oblikovanih kazalnikov vrednoteni različni scenariji celovitega prostorskega razvoja.
V	prvi fazi naloge, v kateri je bilo obdelano celotno območje tretje razvojne osi, so bile najprej opredeljene značilnosti obravnavanega
IlcIcnaŠolat Igor Vizjak IRIi.lA RA/.VO.INAOS
območja s prostorskega in družbeno-ckonomskega vidika. [Predstavitev družbeno-ekonotnskega, demografskega in gravitacijskega portreta prostora ob tretji razvojni osi (osnovni družbeni proizvod/prebivalca, dejavnosti, število zapostenili po dejavnostih, obseg dodane vrednosti, števdo prebivaicev in gospodinjstev, stopnja motorizacije), je bikt sestavljena iz:
*	primerjave posameznih razvojnih in statističnih regij s Slovenijo,
*	prikaza dosedanjih trendov razvoja po občinah ter po osnovnih dejavnostih,
*	prikaza stanja prometne ponudbe (cestno omrežje državnih cest z avtocestami in lokalnimi cestami, železniško omrežje prog, omrežje prog avtobusnega prevoza),
*	prikaza stanja dostopnosti do središč različnih ravni z javnimi funkcijami (upravna središča, šolski, kulturni in zdravstveni centri) glede na obstoječe prometne povezave.
Na osnovi portreta so se opredelili možni scenariji razvoja prometne ponudbe. Prednostno je bilo pri opredeljevanju scenarijev treba upoštevati določbe SPRS, SRS in SRRS, nacionalnih (razvojnih) programov posameznih resorjev ter že izdelanih gradiv v okviru postopkov priprave regionalnih zasnov prostorskega razvoja, regionalnih razvojnih programov in občinskih prostorskih in razvojnih dokumentov. Scenariji razvoja prometne infrastrukture so morali odraziti tudi razvojne težnje in pobude, posredovane s strani regionalnih razvojnih agencij in občin z območja tretje razvojne osi. Opredeljujejo jih elementi prometne ponudbe, izraženi z zmogljivostjo in ravnjo prevoznih storitev, ki jih omogočajo različne kategorije infrastrukture in prevoznih sredstev v prometnem sistemu obravnavane osi in v določenem časovnem prerezu.
V okviru projekta je bilo določenih naslednjih sedem osnovnih in trije kompozitni scenariji:
1.	scenarij najmanjšega vpliva na okolje,
2.	scenarij najmanjšega vpliva na okolje, z delnim potekom po obstoječih avtocestah,
3.	scenarij najmanjših investicijskih stroškov,
4.	scenarij scenarij najmanjših investicijskih stroškov, z delnim potekom po obstoječih avtocestah,
5.	scenarij povezljivosti celotnega območja tretje razvojne osi glede na kazalnike družbeno-ekonomskega razvoja in glede na vsebino regionalnih razvojnih programov,
6.	scenarij najbolj zahodnega poteka na podlagi kriterija družbene sprejemljivosti,
7.	scenarij javnega potniškega prometa.
Za določitev kompozitnih scenarijev, ki so kombinacija delov osnovnih scenarijev, je bil uporabljen naslednji postopek:
-	potek tretje razvojne osi je bil razdeljen na tri prostorske sklope in sicer: (A) severni del od meje z Avstrijo do avtoceste AI Ljubljana Maribor: (H) srednji del med avtocesto Al Ljubljana Maribor do Novega mesta, ki ga reka Sava kot naravna geografska ločnica razdeli na dva dela, BI od avtoceste Al do Save in BH od Save do Novega mesta: ter (C) južni del med Novim mestom in Črnomljem/Metliko oziroma mejo s I Irvaško;
-	za dele trase ceste, ki na podlagi določenega scenarija potekajo po posameznem prostorskem sklopu, je bilo na podlagi ocene investicijske vrednosti in pripisanih prometnih obremenitev iz promet-
Hdcn;iŠol;ir Igor Vi/jak IRII.IA RA/.VOJNAOS
nega modela izvedeno vtnesno vrednotenje iz družbeno-ekonomskega vidika (analiza stroškov in koristi uporabnikov);
- v posameznem prostorskem sklopu so bile iskane najučinkovitejše kombinacije poteka po posameznih prostorskih sklopih.
S. Idejni potek trase je bil izdelan na podlagi modelskih osnovnih scenarijev (scenarijev l^t). Kombinacija najugodnejših potekov osnovnih scenarijev z vidika razmerja med koristmi uporabnikov oziroma stroški investicije na posameznih odsekih je bila združena v scenarij S, ki poteka po scenarij ti 4 v prostorskem sklopu A, po scenariju 3 v prostorskem sklopu B in po scenariju I v prostorskem sklopu C.
9. Scenarij 9 je kompozitni scenarij izdelan iz scenarija 5 v kombinacij s scenarijem 6. Scenari j poteka po celotnem potezu po scenariju 5, razen v prostorskem sklopu BI k kjer poteka po zahodnem delu (po scenariju 6).
K). Scenarij K) poteka po celotnem potezu po scenariju 5, razen v prostorskem sklopu BH, kjer poteka po sredinskem delu (po scenariju
Naslednja faza projekta je obsegala oblikovanje metodologije in kazalnikov za vrednotenje scenarijev ter izvedbo vrednotenja scenarijev razvoja prometne ponudbe na območju tretje razvojne osi Izdelana je bila za os v celoti kot tudi ločeno za tri prostorske sklope, ki se prostorsko ujemajo z območji državnih lokacijskih načrtov za gradnjo državnih cest na tej osi.
Scenariji so bili vrednoteni s štirih vidikov, iti sicer s prostorskega, prometnega, ekonomskega in okoljskega.
Prostorsko vrednotenje scenarijev
Prostorsko vrednotenje izhaja iz metodologije analize prostorskih učinkov (Tl A territorial impact assessment), ki ocenjuje prispevek k regionalnemu razvoju po zgledu Evropske prostorskorazvojne perspektive, pri čemer je oblikovanje kazalnikov za vrednotenje prostorskega učinka sestavni del te naloge. Namen presoje je:
*	ocena učinkov na razvoj omrežja urbanih središč skozi kazalce povezanosti,
*	ocena učinkov na regionalni razvoj skozi kazalce dostopnosti,
*	primerjava prostorskih učinkov obravnavanih scenarijev.
Za potrebe prostorskega vrednotenja scenarijev bodo pripravili model razporeditve aktivnosti, ki ga bodo uporabili za napovedovanje prostorske porazdelitve prebivalcev in delovnih mest. Podatkovni vhodi so družbeno-ekonomski podatki, ki so pomembni za določitev prostorske porazdelitve prebivalcev, delovnih mest in razvojne vizije občin, gospodarskih subjektov in turizma območij posameznega prostorskega sklopa ob tretji razvojni osi.
Model razporeditve aktivnosti mora temeljiti na podatkovni bazi o prebivalcih in delovnih mestih po vrstah dejavnosti in pripadajoči ustvarjeni dodani vrednosti na ravni naselij za obdobje od leta 2001 naprej. Rezultat je mode) razporeditve aktivnosti v prostoru, usklajen na obstoječe stanje. Na osnovi razvojnih podatkov o razporeditvi delovnih mest in prebivalstva v prostoru za časovni presek bazno leto +20 let, bodo izdelali model razporeditve aktivnosti vključno z induciranimi delovnimi mesti (razvoj servisov za podporo osnovnih dejavnosti).
IlelenaŠnlar Igor Vi/jak I KI I .IA HA/.V().!NA ()S
l)KU/.HINAVI'KAŠAN.IA Kasti/2007
h()
Prometno vrednoten je scenarijev
Prometno vrednotenje scenarijev temelji na izdelavi prometnega tnodela za ohravtiavatio območje. Na podlagi modela razporeditve aktivnosti v prostoru je bil izdelan večstopenjski (sintetični) prometni model, ki je upošteval vpetost posameznega prostorskega sklopa ob tretji razvojni osi v regionalne, regijske in mednarodne povezave. S pomočjo prometnega modela so ugotovili vpliv izvedbe posameznih seenarijev in variant na spremembo potovalnih vzorcev in posledično obremenitve cestnih odsekov ter drugih ponudnikov prometnih storitev.
Prometni model je bil izdelan in usklajen glede na sedanjo razporeditev aktivnosti v prostoru in glede na obstoječo infrastrukturo omrežja ter ponudbo javnega prevoza (modal split).
Ekonomsko vrednotenje seenarijev
Ekonomsko vrednotenje scenarijev temelji na metodi analize stroškov in koristi dviga prometne ponudbe v obravnavani osi.
Okoljsko vrednoten je seenarijev
Okoljsko vrednotenje scenarijev temelji na metodologiji strateške presoje vplivov na okolje, kot jo priporoča Evropska komisija.
V	tretji fazi je sledila večkriterijska analiza predlaganih scenarijev ter priprava predloga z utemeljitvijo izbora najustreznejšega scenarija. Analiza je temeljila na enakovrednem upoštevanju rezultatov prometnega, prostorskega, ekonomskega in okoljskega vrednotenja scenarijev, njen rezultat pa je predlog najustreznejšega scenarija z utemeljitvijo.
Primerjava rezultatov posameznih scenarijev s predlogom izbora najustreznejšega scenarija je bila izvedena z večkriterijsko analizo, lo je matematična metoda, ki se uvršča v skupino metod ocenjevanja, pri katerih so v ospredju analize, cilji oziroma njihovo doseganje. Doseganje ciljev se meri glede na dane kazalnike (kriterije), ki so uteženi, s čimer je mogoče dobiti enotno oceno za posamezen projekt (program, opcijo, varianto) in tudi osnovo za primerjanje projektov (programov, opcij, variant) znotraj skupine projektov (programov, opcij, variant). Večkriterijska analiza ima naslednje prednosti: pregledna in robustna metoda, prilagodljivost izbora ciljev in kriterijev dopušča njihovo naknadno vključevanje oziroma izključevanje iz analize, ugotavljanje posameznih učinkov lahko poteka ločeno, izvajajo ga lahko posamezni strokovnjaki, zaradi preglednosti je metoda lahko tudi učinkovito sredstvo komunikacije oziroma pojasnjevanja izbora posameznih projektov oziroma programov, zaradi uporabe točkovanja in uteži se ohranja revizijska sled in ponovljivost izračuna.
V	večkriterijski analizi so zajeti trije, medsebojno relativno neodvisni kazalniki, in sicer kazalnik prostorskih vplivov (kaže moč potencialnih razvojnih možnosti, ki izvirajo iz dodatne cestne povezave), kazalnik ekonomske učinkovitosti (kaže razmerje med investicijskim vložkom in koristmi uporabnikov prometnice) ter kazalnik okoljskih vplivov (kaže obseg in pomen negativnih vplivov na okolje).
Vse obravnavane rešitve v večji ali manjši meri prispevajo k reševanju slabosti, ugotovljenih s SW()1 analizo, in sicer slabo dostopnost Koroške in deloma Jugovzhodne Slovenije do glavnih
Rezultati večkriterijske ana-lize(najugodncjši scenariji)
DRtl/HINA VPRAŠANJA Rast 1/2007
evropskih eestnili koridorjev, slabo dostopnost do središč mednarodnega pomena (Ljubljana, Maribor) in slabo dostopnost do prometnih vozlišč v sosednjih državah (Avstrija in I Irvaška).
Nova prometna povezava doprinaša tudi k odpravljanju razvojnih neravnovesij, ki se kažejo kot nezaposlenost (še posebej problematična je nezaposlenost mladih v Zasavju). Od priložnosti, ugotovljenih v SWO I analizi, ki jih predstavljene rešitve izkoriščajo, pa je pomemben predvsem geografski položaj obravnavanih regij, ki so blizu glavnih koridorjev, vendar do sedaj tega niso mogle izkoristiti. Obravnavane variante omogočajo tudi črpanje sredstev evropske strukturne pomoči, saj so projekti po eni strani skladni s cilji evropske strukturne politike, po drugi strani pa so po vrednosti dovolj veliki, da so postopki črpanja lahko učinkoviti.
Kot najustreznejši pri doseganju postavljenih ciljev se je izkazal scenarij d, po učinkovitosti pa mu sledita scenarija K) in 5. Scenarij d je najboljši z vidika razvoja iti ekonomičnosti investicije, vendar je matij ugoden z vidika okoljskih vplivov. Scenarij It) izkazuje zelo dobre razvojne učinke, zagotavlja zelo dobro ekonomičnost investicije ter je relativno ugoden z vidika okoljskih vplivov. Ta scenarij po nobenem kriteriju ni primerjalno najboljši, vendar izkazuje ugodne učinke po vseh obravnavanih vidikih ludi scenarij 5 izkazuje relativno dobre rezultate po vseli vidikih, od scenarija d pa je manj ugoden po prostorskem vidiku.
Najuspešnejši scenariji s posameznih vidikov pa so:
-	z vidika prostorskih vplivov: scenarij d, ki zagotavlja največje število dodatno induciranih delovnih mest (najmanj ugoden je scenarij 2),
-	z vidika ekonomske učinkovitosti: scenarij d, in sicer zaradi ugodnega razmerja med koristmi uporabnikov in relativno nizko investicijsko vrednostjo (najnižjo ekonomsko učinkovitost izkazuje scenari j
-	z. vidika okoljskih vplivov: najmanj vplivov na okolje prinaša scenarij 2 (največ okoljskih vplivov pa izkazuje scenarij 6).
V študiji je bil obravnavan tudi scenarij povečanja prevozov v javnem potniškem prometu (scenarij 7), v katerem je bilo predpo-
Scenari)5
HdctmŠotar tgurVi/jak !K!!.!A KA/.VOJNAOS
stavljeno, da se ho do konca planskega obdobja (leto 2030) delež potovanj / javnimi prevoznimi sredstvi podvojil ter da bo zagrajena železniška povezava med Velenjem iti Dravogradom. Analiza je pokazala, da bi bil vpliv tega scenarija omejen, saj bi se PLDP na odsekih novogradnje po scenariju 7 zmanjšal le za 3,6 odstotka, in da torej velikih sprememb tudi pri drastičnem izboljšanju "moda! splita" ne bi bilo možno pričakovati. Zaradi omejenega vpliva ta scenarij ni bil obdelan na gradbcnotchnični ravni kot drugi scenariji, saj ni moč pričakovati, da bi lahko bila ta investicija ekonomična oziroma da bi imela omembe vredne razvojne učinke.
Na osnovi predlaganega scenarija bodo ločeno za prostorske sklope (zgornji, srednji in spodnji del tretje razvojne osi) v izbranih koridorjih izdelali predloge novih ali optimizacije obstoječih variantnih rešitev posameznih državnih prostorskih ureditev s poudarkom tia cestni infrastrukturi. Opredeljeni so bili tudi podprojekti za llnančno perspektivo 2007-2013, in sicer na področjih:
-	razvoja cestne infrastrukture,
-	razvoja druge prometne infrastrukture,
-	razvoja gospodarskih con in večjih zaposlitvenih središč.
-	razvoja zdravstva in šolstva,
-	razvoja turizma, kulturne dediščine in narave.
Za izvedbo je torej predlagan koridor, ki sledi scenariju 9 in neposredno povezuje Slovenj Gradec, Velenje, Trbovlje, Radeče, Trebnje, Novo mesto, Metliko in Črnomelj. Ne glede na dejstvo, da izbrani koridor ne poteka po željah vseh pet statističnih in razvojnih regij na območju tretje razvojne osi, v nadaljevanju navajamo glavne argumente za pravilnost te odločitve z vidika vsake posamezne regije:
,T Aoro.šAi/ /*eg//7/ r /zgcc/c/n/o /nV/v ceste v /veJA/gi/ite/u
-	visoko zmogljivo in zanesljivo povezavo do avtoceste A I, s tem pa tudi povezavo v smeri Savinjske in Posavske regije, preko njiju pa v smeri do Osrednje-slovenske regije oziroma sosednje Hrvaške,
-	obvoznice vseh večjih naselij v koridorju, kar omogoča in pospešuje nadaljnji prostorski oziroma urbani razvoj teh naselij,
-	ustrezno navezavo bodočega gospodarskega središča NOOR-DUNG na državno in mednarodno cestno omrežje.
/3. .Sne/n/AAc//cg/jcv z	/etre re.s/e v /i/cr/Zr/gc/nc/n Aor/Jor/u
/ir/c/o/i/.
-	visoko zmogljivo in zanesljivo povezavo zZasavjem, ki se izogne poteku po dolini Savinje prek Laškega (manj ugodna z vidika umeščanja v prostor predvsem zaradi visoke dosedanje obremenjenosti prostora in zaznane družbene nesprejemljivosti predlaganih variant čez območje občine Laško),
-	razbremenitev obstoječe, slabo pretočne povezave Celje Laško.
-	novo, zmogljivejšo povezavo Velenja oziroma Gorenja do avtoceste At oziroma do V. prometnega koridorja (obstoječa cestna povezave od Velenja do avtoceste AI se ohrani, kar je glede na napovedane dolgoročne stopnje rasti prometa tudi potrebno),
-	z realizacijo potrebnih ukrepov na delu omrežja, ki ni neposredno v predlaganem koridorju, boljšo dostopnost tega območja do koridorja nove prometnice oziroma do Celja z vzhodne strani (Celje Šentjur Rogaška Slatina Dobovec),
VIRIINLIIIIRAIHRA L UohcsionLconomic, Social and lcrritorialaxisconncctingrcgional ccntcrsinAustria. Slovcnia. Croatia atidHIH.IntcrrcgHiHCADSHSpro-jcct Application 1'orni.RRAt'cljc. Celje 2005.
2 luropcanSpatialDcvcIopmcnt l'crspcctivcs(LS])l');lnlorinalt'oun-cilolMinistcrsrcsponsihlcIorSpatial 1'lanning. Potsdam 1009.
C Ministrstvo/a okolje in prostor, sektor/a državne prostorske akte redno delo. i/kateregaje nastala veči-na besedila, uporabljenega v prispevku Ijtdiljana 2005-2000 4. Politika prostorskega ra/.voja Republike Slovenije. MOP - Urad RS za prostorsko planiranje Ljubljana 2001 5 Program priprave državnega lokacijskega načnazagradnjodržavne ec-ste med avtocesto Al Šentilj-Koper (AC priključek Šentrupert AC priključek Arja vas) in mcjozKcpubliko Avstrijo. Ul. KS 49/2006 C 1'rogrampripravcdržavncgaloka-cijskcga načrta za gradnjo državne ceste med avtocesti) AI Šentilj- Koper na priključku t elje-Lopata m avtocesto Ažliuhljana-Ohrežje pri Novem mestu -predlog MOR Direktorat za prostor Ljubljana 2006
DRUŽIJLNA VPRAŠANJA Kasti/2007
-	x izgradnjo priključka oziroma obvoznice Šentjurja, ki je v Nacio-nainern programu izgradnje avtocest možnost za povezavo med Savinjsko iti Posavsko regijo preko Kozjanskega, ki bo daia Posavjtt potrebni razvojni pospešek,
-	ustrezno navezavo velenjske ekotiomsko-posiovne cone in gospodarskega središča TEHNOPOLIS na državno in mednarodno cestno omrežje.
C.	Zr/.vra .vArv /'cg//c e /rg/ r/cZ/ž/c ///7/ e ce.v/e r	Ao/*/7/o//;r
/tr/r/o/i/.
-	zmogljivo in zanesljivo povezavo do avtoceste Al in s tem povezavo v smeri Savitijske in Posavske regije iti do avtoceste A2 in s tem povezavo v stneri Jugovzhodne Slovenije,
-	ustrezno navezavo obrtno-industrijskili con v občinah Hrastnik,
I rbovlje iti Zagorje na državno in tucdtiarodtio cestno oturežje.
D.	/7).vra'.vA<:/ rcg//rv c /rg/ r/J/j/o /;/7re cc.v/c i' /)/'cr//r/grrccvi; Ao//7/o//7/ /ir/r/o/)/.
-	bistvctio izboljšanje dostoptiosti do Osredtijeslovcnske regije zaradi zagotovitve zmogljive in zanesljive povezave med Radečami in Trbovljami ter ukrepi na glavni cesti med l.itijo in Ljubljano,
-	s prenosom dela prometa na novo prometnico razbremenitev glavne ceste Celje Zidani Most, ki se ohrani kot glavna povezava Posavja s Celjem, pri čemer se potek prometa na cesti med Rimskimi Toplicami, Zidanim Mostom in Radečami bistveno izboljša,
-	ustrezno navezavo obrtno industrijskih con ter gospodarske infrastrukture v Posavju na državno iti mednarodno cestno omrežje,
-	boljšo dostopnost do gospodarskega središča Pl IOENIX severne strani (Savinjska regija).
E.	./;;goi'r/?o<V/?<v,S7<wc/?//7/r /rg/ c/cV/t/o ///7/ c rcs/c i'/?/*c<://cg<;;7ew Ao/7-(Ai/*/7/ /o/r/o/i/
-	vzhodno obvoznico Novega mesta,
-	zmogljivo in zanesljivo povezavo Helc krajine z ostalimi slovenskimi regijami čez Gorjance,
-	navezavo na hrvaško avtocestno omrežje v smeri vozlišča Novi grad (MMP Metlika) oziroma vozlišča Hosiljevo (MMP Vinica),
-	ustrezno navezavo gospodarskega središča Jugovzhodne Slovenije iti športno-poslovnega parka Leona Štuklja na državno in mednarodno cestno omrežje.
Vsebinska in postopkovna navezava na državne lokacijske načrte za gradnjo državnih cest na območju tretje razvojne osi
Priprava državnega lokacijskega načrta v prvi fazi obsega izdelavo strokovnih podlag, iz katerih izhaja predlog obsega variant, ki sc presojajo in medsebojno primerjajo v postopku priprave državnega lokacijskega načrta. Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi je glede na do zdaj uveljavljeno prakso priprave državnih lokacijskih načrtov dodatna strokovna podlaga, ki bo obravnavano območje preverila območno in vsebinsko širše in predlagala nove variantne rešitve ali pa optimizacije že obstoječih.
Uvedba nove oz. dodatne strokovne podlage v postopek priprave državnega lokacijskega načrta bi podaljšala in podražila postopek priprave tega prostorskega akta, zato je kot obvezno v postopek ne
HdcnaŠolar Igor Vizjak TKI TJA KA/.vbjNAOS
7 l'rogrampripravcdržavncgaloka-diskcganačrtazagradnjo državne eestemedavtoeestoA2ljnhljana-Ohrežjepri Novem mesln in mejo/ KepuhlikolIrvaSko-predlogMOI' Direktorat za prostor I jnhljana. 2006 X 1'rojekteelovitega rti/vtija območja tretje ra/vojne osi.Omega eonsttll d o t) I jtthljana 2006.
') ['rojektnanalogazaOrojekleelo-vitega razvoja ohmočja tretje razvojne osi. MOl' Direktorat /n prostor t.jnbljana20t)6.
10	Strategija prostorskega razvoja Slovenije. MOI' -Urad HS za prostorski razvoj.Ljubljana 2004
11	Zakon o spodbujanju skladnega regioimlnegarttzvojtt. HrtulnilistKS. St.60/00.52/02-/.lju-lin 56/03.
12	/akonotirejanjti prostora. Uradni lislKS.št. H0/02.'x/03 poprin5X/ 03-/./.K-I
13	/akonovarstvuokolja. Uradni list KS. St. 41/04.
14.	Kesolueijaonaeionalnilt razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Kepuhliktt Slovenija. Služba Vlade Keptiblike .Slovenije zttrazvoj. oktober 2006.
15.	ArltivSveta razvojne regije Jugovzhodna Slovemjti.Kazvojnieenter Novomestodoo
16	Predlog regionalne zasnove pro-storskega razvoja JV Slovenije. Aeer Novomestodoo junij 2006
17	JJmestitev tretje razvojne osi v prostor, gradivo za d sejo Odbora Državnega zbora KepuhlikeSlovenije zn promet, ki je bila 21 Id 2005 v Sevniei
IX Sklepid. seje Odbora Državnega zbora Kepuhlike Slovenije, posre-dtivani Vladi KepuhlikeSlovenije. Ministrstvu za promet in Mittislrstvu za okoljeinprostor. Ljubljana. 25 Uk 2006
Id Skupmt izjava udeleženeev delovnega srečanja Ktiroške.Stivinjske. Zasavja. Spodnjega Posavja in JV Slovenije o sodelovanju pri načrtovanju in vzpostavitvi tretje razvojne osi, sprejete v Novem mestu. 16 deeemher2004
nmretim predpisati. Ker pa prinese boljša izhodišča za podrobnejše načrtovanje kmikretnih prostorskih ureditev na tej osi. je izdelava tega projekta smiselna in upravičetia. Ker projekt obravtiava eelotno potezo tretje razvojne osi. hkrati prinese izhodišča za bolj celovito obravtiavo vseh treh odsekov državtiih cest na območju tretje razvojtie osi. V postopkih priprave državnih lokalnih načrtov na obtuočju tretje razvojne osi bodo rezultati projekta upoštevani v fazi končne opredelitve variantnih rešitev, ki se bodo vrednotile v okviru primerjalne študije variant.
Poleg izhodišč za nadaljnje načrtovanje v postopkih priprave državnih lokacijskih načrtov bodo rezultati projekta služili za opredelitev prioritetnih razvojnih projektov za novo llnančno perspektivo in kot inštrument za presojo pobud za nadaljnje načrtovanje državnih prostorskih ureditev državnega pomena z državnimi lokacijskimi načrti.
Na takšni osnovi načrtovana in v prostor umeščena nova prometna povezava ho podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorskorazvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevatije funkcij podeželskih in urba-tiili območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistetni in urbanim omrcžjctn. Izbor posameznih koridorjev in tras nove pro-tnetne povezave bo omogočal uravnotežene iti enakomerno obremenjene prometne podsisteme, prednost pa bodo imele gospodarsko, socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in učinkovite oblike prometa ter poteki koridorjev in tras.
Sklep
V prikazani študiji je uporabljen integrirani pristop načrtovanja razvoja prometne infrastrukture, ki upošteva nc le obstoječe prometno povpraševanje, ampak tudi razvojne in varstvene vidike. Razprave ob umeščanju tras prometnic v prostor v preteklosti so pokazale, da ponujene variante in njihova obdelava v dokumentaciji ne morejo vedno dati dovolj dobrega odgovora glede izbora najboljše variante z. vidika trajnostnega razvoja v vplivnem območju prometnice. Prvi problem, ki ga je bilo potrebno razrešiti, je, po kakšnih načelih priti do potencialnih kandidatov za trase, da bodo le-ti lahko izkazali najboljše razvojne učinke. Drugi bistveni problem pa je, kako izmed kandidatov poiskati najboljšega. Menimo, da predstavljeni pristop lahko doprinese h kakovosti odločanja o umeščanju javne prometne infrastrukture v prostor v primerih, ko so možni različni poteki tras z bistvom različnimi učinki in njihovo distribucijo v prostoru. Projekt izgradnje oziroma posodobitve cestnega omrežja na tretji razvojni osi je eden od povezovalnih ukrepov Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007	2023. Kot tak z ustvarjanjem
pogojev za izgradnjo regionalnih gospodarskih središč neposredno podpira doseganje cilja prve prioritete Strategije razvoja Slovenije.
DKUŽHINA V!'KAŠAN.!A Kast 1/2007
Ma!janMa/uik:l'KIJAIII.IJANK(). akrilna platnu. 100 \ 100 um. 2006
RAST L. XV!!!
Nada Šum!
ŠT. t (X)')) FKHHUAR 2007
V
NEKDANJE SVEČANOST!
Počastitev stotctniec rojstva Pina Mtakarja
Ktnalu zatem, ko so se iztekle spoštljive poslovilne svečanosti oh smrti enega največjih slovenskih in svetovnih umetnikov vseh časov, Mina Mlakarja, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije II .. 12. in 13. deeemhra pripravilo trojno počastitev stoletniee umetnikovega rojstva z naslovom /VeA&m/e .sveerr-no.st/. Dvodnevni simpozij. ki gaje vzela v svr)je okrilje Slovenska akademija znanosti in mnetnosti.zajeten zbornik razprav, spominskih zapisov, intervjujev, pisem, dnevniških zapisov. nekaterih ponatisov temeljnih prispevkov o plesni umetnosti para Mia in Mino Mlakar, predvsem pa oporoke, zapisane v slavljenčevem in AcvAo /«;/»'«/'? iz leta 2000. je okronala svečana mul-timedijsko oblikovana baletna predstava, sestavljena iz 21 odlomkov enajstih koreografskih stvaritev umetniške dvojice Mlakar.
Načrtovanje tega trojnega slavja tiste slovenske in univerzalne umetnosti plesnega gledališča »po slovenskem občutju«, v kateri se »dogodek spremeni v doživetje« in v kateri njuna nosilcanistabila»le plesalca, temveč v enaki meri tudi pesnika«, jc trojica najtesnejših umet-niških in človeških somišljenikov pisateljica Katarina l.avš. vodja simpozija in urednica zbornika, umetniški vodja Janez Mejač in pred-scdtiik Društva baletnih umetnikov Slovenije Vojko Vidmar - zasnovala še v tesnem sodelovanju z umetnikom, /lato so bili izbrani pisci zbornika, predavatelji na simpoziju in plesalci na baletni predstavi pospremljeni z umetnikovim zaupanjem. da bo »proslava« znala priklicati »ož.arjenost«, s katero je »zmagovalo« njuno življenjsko delo, kakor je Mino Mlakar zapisal v svojem zadnjem pismu Katarini l .avš. Njegovo zagotovilo »neizmerno sem
vam hvaležen za razumevanje o zamišljeni novomeški ustanovi plesnega foruma in za sodelovanje na po-potovanju do uresničitve tega vizionarskega cilja« se je oh počastitvi izkazalo za eno najglobljih zadolžitev. kar jih lahko sprejmejo učenci v najširšem pomenu besede od svojega učitelja.
Tako so se jubilejne	.sve-
A/Mo.sO poklonile Umetnosti, posebej umetnosti plesnega gledališča, ki je »kraj vsečloveške metafizične vel jave« in v kateri »plešoči človek ... ni predmet, temveč subjekt mctallzičnc skrivnosti« in je občutje udeležencev dogodkov najbolje ubesedila misel Mirka Šparembleka na simpoziju, ki je prišel, »da bi snel klobuk v spomin na mojstra«, genija, ki se je bal. da ovrednotenje in nadaljevanje njegovega dela ne bi izzvenelo kot hvalnica njegovi osebi.
Dvodnevnega simpozija, ki ga je vseskozi ožarjeno vodila Katarina l.avš in ga je odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. akademik dr. Boštjan /ckš. pozdravila pa ga je tudi podpredsednica Sazuja, akademikinja dr. Alenka Selih, se je udeležilo nekaj več kot petdeset poslušalcev iz Slovenije. Hrvaške in Srbije, učencev obeh umetnikov, plesalcev, koreografov in baletnih pedagogov, pa tudi drugih spoštovalccv umetniškega genija, katerega ustvarjalnost je polnih sedem desetletij fascinirala občudovalce v koraku v dvoje s prav tako genialno umetnico Mio Mlakar, ki je ženski pol tega koraka doživljala globoko pesniško (»Ti si drevo, / jaz. cvetni vence, naj/ ob tebi zacvetim/ kot tvoj sijaj.«).
Akademik dr. Andrej Inkret, katerega referat je zaradi profesorjeve zadržanosti na simpoziju umetniško posredovala dramska igralka Jerica Mrzel, je na podlagi Mlakarjeve zad-
ODMEV! !N ODZ!V!
Nada Sumi NIKDAN.ll SVPČANOSII
ODM) VI IN OD/.IVI Rast ) / 2007
nje knjige.Sreč/tezgor/Ac/ro/ee/rm (Slovenskamatiea. 2005). njegovih člankov in pesmi iz dvajsetih let v reviji A;/ž in Kocbekovih dnevttiških zapisov in literarnih besedil obnovil umetnikova /ctr; AsArt/t/b //; zorert/rt ///.s7/z/!/ogw///'e/, ko je mladi Mlakar sledil glasu svojega genija in odšel vhamburškolabanovošololztega zgodnjega obdttbja je Mlakarjev umetniški kredo pesniško utemeljen v f/AfW7/ /jc.sz?;/ /okosV/cAz;, objavljeni vKrižtt leta I92H.ki izreka tako ekstazo njegove lastne tnttetnosti in življenja kot plesa v vlogi praumet-nosti:»().(iospod,/vtelosimepo-stavil./dasem./Kotprožnojeklosi mi ttsločilhrhtenieo/in ramena kot bronast lok./ /. veseljem si tmpolnil moje skakanje./ Rokam si zaukazal, da lehvalijo./iti vdltuii sitni položil tiho govorico.//.dragoeenimsokom simepobarval/insreeobdarilspra-ritmom./lzzemlje si me zaklical/in zetnlja mi je mati./Silen in strasten jenjenklic./Sihiejšiinstrašnejšipa jelvojprotiklie./()klicl,uei!/() Gospod./ ki si morje in nebo iti si vendar nad vsem./ O Nerazumljivi./ človekovo telo si si izbral kot prebivališče/in poveličal si ga po svojem vstajenju.«
Umetnikova vnttkinjaVesnaMla-kar. ki ju na pariški Sorboni diplomirala iz plesa in muzikologije, vzporedno pa v Mimehnuštutlirala
teatrologijo. umetnostno zgodovino in romanistiko ter v tatnkajštijetn gledališkem muzeju proučuje zgodovinske vire s področja gledttliške uitietnosti. je /'o.s7;;/e m srerevem/o rrtzvp/ /'/e // 9/AS'-200/b m /7'rrr7 A7/rrAr7» //9//7-2//0A/ osvet-iilaspomoejo študiju obsežne korespondence (309 pisem) med Pinom Mlakarjetn in Alhreehtom Kimstom. zapisovalcem (kinetogralom) koreo-grallj Mlakarjev v tnunehenski Ba-vttrskidržavnioperi: na povabilo pariškega nacionalnega plesnega centra (Centre National de la Danse) jo je pregledala in ovrednotil;) poleti 2005. /izborom citatov izpisom vsestranskim poznavanjem zgodovine gledališkega plesa, spoštovanjem umetniškega dela svojih starih staršev in podedovano zavzetostjo in temeljitostjo je osvetlila najsijajttejše obdobje tijunc ustvarjalnosti in teoretskega razmišljanjao plesu. Bogastvo izbrtutega prikaza naravnost kliče po objavi celotne
korespondence. Vesna Mlakar pa sc zdi med prvimi poklicana, da nadaljuje poslanstvo svojihstarih staršev v sklopu (/.s/ortove/Ve.v/;« awe//;o.s7/ na Večni baletni domačiji l'as de deu\vl,očnivNovemmestti.
Sin umetniške dvojice Mlakar, v ntladosti tudi sam plesalce. loino Mlakar, je na simpoziju prikazal /7/-.speveA /77;o A/ArAnr A trrzvo/t/ /i/e.so/a.sa. Predstavil je razvoj pleso-pisaod 15. do 20. stoletja, kopo ohranjcnihzapisihšcni bilo mogoče avtentično obnoviti zamišljene koreografije, pokazal na razvoj kinc-togralije pol,abantt iti tla pomemben prispevek Mlakarjev ktitkoreogra-lovkzapisovanjuttjttnilt baletov, ki gaje vodilo »spoznanje, da mora hiti zapis dovolj natattčen. da ostane korcogratlja pri branju in prenosu nespremenjena, pa tudi dovolj nena-tančeti. da izvajalce čuti potrebo po tem. da bi v rcprodtikcijo koreografije vnesel vso svojo ustvarjalno moč in možnosti za to«. Sprikazom osnovnih principov kinctogratljc in kinetografskih zapisov korcogratlj l'ie in Pina Mlakar Vrag na vasi. Ce-kinaligosli,Nekdanje svečanosti in Danimi scje za svojim očctomsprc-pričljivimiargumcntizavzclzakinc-togralsko pistnenost plesalcev, koreografov in plesnih učitcljcvzrcdtiim poukotit in uporabo plcsopisa v baletnih šolah in za ohvcznt) obvladanje plcsopisa na plesnih akadc-mijah in inštitutih. Posebej je opozorilna nezadostnost videoposnetka vpriiiierjaviskiiietogramom deloma v nasprotju z mnetijem o vidcu kot dobrodošli možnosti za ohranjanje korcograllj. kot gaje videl Pino Mlakar, a v duhu očetovega stremljenja po objcktivizaciji koreografske umetnosti, ki je »predpogoj za integracijo plesne dejavnosti v timct-nost«. Brez dvoma bi lahko imela (/.sAt/tovri/i/ev/tea/t/ebrnsV/vfomu Mlakarju izvrstnega ttčitelja kineto-gralljc. kot ima že zdaj skrbnega varuha očetove zapuščine, ki jo deloma ureja Arhiv Slovenije.
V simpozijsketn zbornikti je objavljen ttidi ponatis monogralljc /'/o /rt /77;o A//rrAor Milice Jovanovič, ki je leta I9R5 izšel v Dokumentih Slovenskega gledališkega in llhnskega muzeja (št. 44-45) in med drughn prinaša obsežen nabor poglobljenih indoživetih kritiških zapisov o plesni umetnosti para Mia-
Nada Šumi Nhkl)AN.HiSVIČAN()SII
ODMIVIINOD/.IVI Rast t/2007
kar. obenem pa avtoričino predavanje z naslovom	A//nArvr /n
A/n.s/čnrt	v katerem je ta
zttslužnabeogrttjskttluiletniett.kore-ogralka. plesna kritičarka in zgodovinarka predstavila zgodovinsko dogajanje v času. ko se je plesna timetnost polemično izvijala iz spttn khtsičnega bttleta v moderni izrttzni ples iit se prav v umetnosti Mlakarjev ukoreninila kot zanesljiv temelj za samoizražanjc in »govorico telesa z ktstnolcksiko«.
/nameniti plesalce in koreograf Milko Šparemhlek. ki je plesal v Vragu na vasi. Hanini. Srednjeveški ljubezni in videl l epo Vido. fragmente I oka in Malo balerino, je svoj krtttki poklon strni) vstritijanjcssvo-jitnvclikimučitcljcmvtcm.dttosta-jaumcttiost velika skrivnost. »Umetnostjo in bo inttiitivna kategorija, ki je sunta stimarum vsega, kar smo. kar je bilo. in tudi tistega, kar Sele prihaja.« Odoživctju korcogralij Mlakarjev pa pove: »Hil sem očarati, a ne saitto zaradi razširjenega plesnega besedišča, temveč ttidi nad stalnico, ki jo sam imenujem Misel in jo mojstrska roka vedno vodi skozi niz slik do njette gledališke in smiselne katarze. I isto. kar me je vedito prevzelo pri Pinti Mlakarju, je njegova neomajna. trdna in v najboljšem pomenu te besede kmečka ter prvobitna etičnost.«
Slavistka in umetnostna zgodovinarka dr. Irena Avsenik Nabergoj je v razpravi	/n .s/rv??<7-
v//no.s7/o. /.ege/tf/r; o egi/i/orvAc/t; ,/orc/n v /rt't«//'/ /'/e /7t AZ/r/Ar/r ob nadrobni razlttgi svetopisemske legemleprikazaht premestitev lutlet-nc pantomime, prvotno zamišljene kot paše za oči tia faraonovem dvoru, v »etično in religiozno vschiito baleta«, pri čenter sta Mkikttrja »na visoko umetniški ravni povezala čtittto in dtihovno izkušnjo človeškega bitja«, to pa »gledalcu omogoča, da po eni strani spozna meje svojega čutnega svettt. po drugi strani pa prav v stiku s prcscžnitii, duhovnim svetom najde svoje notranje središče«. Mlakarjevo upodobitev Jožefa je kritik označil kot »razkritje čiste, preproste pastirske narave«, ki ne izvira iz »zavestne trdnosti, marveč iz globoke, ncprc-mamljivc nedolžnosti«. Irena Avsenik Nabergoj pa sklene, da je Mlakar »vhaletuneizrekljivenm dal na voljo
svoje telo. svoj obraz in svojega duha«. in s tem označi bistvo njegovega tnnctitiškcga poslanstva.
Umetnostni zgodovinar dr. Mil-ček Konielj je v razpravi A/Aovnr; «/t;e/no.s7 A//rtArrr/cv/ r/i7/<'?;/.\7o /10//. /77;o AZ/oAr/r v r/ov/u.s'Aew Aon/eA.s/tt osvetlil dediščino slikarskega ekspresionizma, iz. katere je rasla Mlakarjeva duhovna plesna umetnost. Avtor obravnava Mlakarjevo ustvarjalno izročilo in osebnost v luči njegovega razmerja do vsega likovnega in v skladu z njegovim univerzalnim dojcnutnjcm umetnosti, ki je v plesu predpostavljalo vir za vse druge umetnosti, sintezo različnih umetnostnih področij ter najbolj piinutrno življenjsko izrazilo.znjetovpojavu gibanja, ko-mclj v obravnavo Mlakarjevega odnosa do likovne umetnosti pritegne kur najširši slovenski in evropski umetnostni in duhovnozgodovinski kotttekst. oh tem prikaže likovno umetnost kot srečno zvezdo naMta-karjcviživljcnjskipoti.tijcgovosli-karstvo(dostopno iz avtorju znanih slik.natisnjenih vMlakarjevihknji-gah in prikazanih v ncpozttbncm Ulmskem por) rettioumctniškidvtiji-ci Mlakar Danice Dolinar in Vojka Vidtnarjtt ter poznavanja opttsov njegovih mariborskih slikarskih učitc-Ijevjpaoz.tiačtijekotprepričljivdo-kaz, »da bi sc lahko umetnik, čebi hotel, pomembno izražat tudi tia likovnem področju«.
/dravnik. baletni solist, koreograf in zasltižni baletni zgodovinar dr. Ilcnrik Neubauer je za simpozij in zbornik Nekdtmjihsvečanosti obudil spomitt na avtorsko koreografsko stvaritev Pie MlakarP/esrt/ecvs/io-nt/A. katere posebnost je zamisel plesnega večera brez glasbe v pravem pomenu besede.plesalci in plesalke se le sami spremljajo na ruz-ličnc ritmične instrumente. Naslovno vlogojcpIcsalllcnrikNcubattcr. ki v spominskeiti zapisu živo podož.iv-Ijttsskrajnimi napori ohvlttdljivo težavnost te plesne kreacije, navaja pritrjtijočc kritiške odmeve, odlttmkc zapisov Pie Mlakar iz gledaliških listov iti podaja razglede po redkih »plesih v tišini« iz svetovtie korett-grafske ustvarjalnosti s posehito spo-štljivim spotninom na veliko tunet-nico.
Slavist in etnokoreolog Mirko Ramovš je raziskal /'rvme //ttr/.s Ae^r;
ODMI VI IN OD/IVI Kast 1/2007
/7/7'.s'77v/)77/7'7;7 /'/7*777/'/7777 A//77A777 )' /'77/7*777 l7*77/j 7777	Predstavil je
Mlakarjevo zgodnje zanimanje za ljudski ples. ki sta ga pozneje skupaj s Pio poglabljala na terenskem preučevanju po vaseh Dalmatinske Zagore. V ljudskem plesu je zaslutil primarne vrednote obrednosti, ki so ga navdihovale v izvirni umetniški fantaziji. Avtor ugotavlja, da sta umetnika v Vragu na vasi vpletla prvine dinarskega, panonskega in moravskega sloga, čeprav je zgodba baleta postavljena v panonsko območje, a teh prvin nista nikoli dosledno eitiralainjih zato ni mogoče tipidoško opredeljevatiObisk Dalmatinske Zagore in doživetje plesa v Vrliki je navdihnil zaključno kolo baleta, v katerem avtor razpoznava tudi reminiseenee slovenskega plesa 7*7777/777*77 in s katerim sta Mlakarja ustvarila mogočno Iresko. ki prav umetniško preoblikovana izraža poudarjeno pristno ljudskost, kakršna je navduševttht sodobnike pt) vsej Pvropiinostajaskinetogramom Albeehta Knusta živa tudi za vsti prihodnost plesnega gledališča.
Dragoeeni v zborniku so tudi spo-minskizapisi dr. Marka Marinav/e/o 77/A77/7 ne /c/;e.« /e .govrni/ /'77777 A //77-Arn....vkateremprofesorvkratkem spominskem zapistt prikazuje Mlakarjevo delovanje na Akademiji za gledališče, radio. Ulm in televizijo, kjer umetnik in goreč pedagog ni dosegel satimstojneg;) baletnega oddelka na baletni ravni iti se zato upokojil, in anekdote, ki ga prikazujejo kot izjemnega učitelja in pokončno osebnost. Ponatisnjenjettidi zapisJožetallumerjtt iz revije Kast l9'J[.vkateri je občutljivi pisee iznašel izvirno poimenovanje za umetniški fenotnendvojieeMlakarV'/;n;<; Dvoc<y//7o.s/.PwHUMA//7<*//97/n/'//n; A/A/AY//'///;//r/i/'n/;/of//o/7;A;7inp:i-kazal lepoto njune dopolnjujoče se tiglašenosti vse do konea zemeljske zveze. 1'lesalee in koreograf, učenee velikega mojstra Iko Otrin pa je v .9/777777/777/7 s/777777777771'obnovil življenj-sko in umetniško pot. kakor jo je Mlakar v živo obujal v dolgem obdobju njunega ustvarjalnega druženja.
t rdne temelje za zgodovinopisje plesnega gledališča in izčrpnejšo monogralijooutnettiostitmietniške dvojiee Pia in Pino Mlakar pa je tistvariiamuzikologinja.scenaristka
in uredniea Uredništva za resno glasbo in balet televizije Slovenija Danica Doliitar z dvema prispevkoma: /A/A//og7*r7///o Aweog7v;/.ŠA//;
/ '77.i'77i*7777'77 sAf^r/ r/v//e/;/e /'/e /7/ /'/7777
A//77A777*. Nelahko delo. ki ga zmore le brezmejna predanost veliketnt: delu iit človeški bližini obeh umetnikov.
Obasimpozijskadnevustasklc-nilitrkrogli mizi: prvi dan z naslovom
A//(;Aw.na kateri so sodelovalistolni prošt ložef l.ap. prof. Marko Marin, prof. Vid Pečjak. Iko Otrin in.lože llumer. drugi dan pa z naslovom A77A77 7777/77*7*/'.*'. na kateri so sodelovali lotno Mlakar. Vesna Mlakar. Mojca (irabnarin Marta Kau.ki urejata zapuščino umetnikttv v Arhivu Shi-venije. vtidja pravne službe v tovarni Krka Dušan lenkomzakulturo človeško zavzeta svetovalka na oddelku za kulturo Mestne občine Novo mesto Sandra Uoršič.
/adnja okrogla miza. ki je za izhodišče postavila MlaktirjevA/r*-in A7;Ao/M/i/*c/'ž ter ponatisnjen intervju l'ina Mlakarja s Katarino!,avš.kijcA/cM;wn7KAuM že deeetnhra 2000 posredoval javnosti vSobotniprilogiDela.ježelelaee-lotno trojno počastitev stoletniee Pina Mlakarja/VfA(/<vn/7'.s'vcAu7o.'.7/ pttstavid na začetek uresničevanja umettiikove oporoke, ki ga kratko povzemattde naročilo: /Vr/ivMMtAAf 77)/777777)'77 "77 /7/7*77777 umcfuusV "/e /777/7^7/77777 77777/7*7777/7777 7777)7777*7/7. \<'Au/ /7' ie /77/77 sVur/euu t' /n 77777777*77. An /e A/e\7uu 77/77*77777 /Vnt n 7777)777 z 777//77A77777 'nn.g/uV/u /777/7/7777 7/7777777-7*7/77 /Vo r/e 7/7*77.) zinu/ut nu« A77//7777777 7/7*7/7)7*77777. /isruunt n /7' fl' ^/777777 /7777777*777/77*77 A/7/7^/7/. <77A77-/77)7)7. /7«/7/<7/\«e«7. )//A77)'777 /77777/. /7777//77 g77 H77 7 77"/)A771'77/7777 7/7 /77 777 "77 77777 "7'/\A7' /<7 7'7/)/77)'7/)'7*. A/ //7/ /777 77)/777777)'77 77/7 St'77/7 7/7'/771 777<)/7 /777 /7 7-/777)'77/77. /.../A/7')/7777 77/7 7 7 7 7 77 7 7 7 /77)'777-7777 ^7/7 77:7/ A7A77 )/77 77 V777/7777 A 7 77/ 7// 7777/77777 /777/r'/77 77 7/77 77777 Č7/ 77 7 77	/77
n7/7 7<n7'777 \7'7/77/ /77777777//77//. 7/77 )7' 77 7/7 /7777/7 /A/7/7777) 77 /7/7 )777' /77777*/7777)/7. /77 ^/,'777/771'777\A7 /777/7'A /777/7*7777' 7/7777777-77/7' 7/77/77/ )/7 7 77)'7777. /77^77)777777. A/7//777 7 A7777S/7777 )')7'/777777. A../ 1 7*7/777777*777 1' )/77)'r'7))A77 A/7//777 7777 /77)'7777)/ 777 77/7*7777 /77777777Č. 77
(irttdivti je zdaj last sitialmna Mlakarja, na katerega se bo moral
Haletinidnnuičijalkistleilois
ODMHVIINOD/.IVI Rast 1/2007
hm
poslej obračati vsak raziskovalce umetnosti Pie in Pina Mlakar, za halcUio domačijo pa poteka pravni postopek, s katerim ho ugotovljeno, ali je domačija last družine Mlakar ati tovarne Krka. ki je umetnikoma izplačala sodno odmerjeno odškodnino za odvzem pareel. na kateri stoji domačija in za katero je bil sprejet kompromis, da lahko umetnika v njej ostaneta do smrti zadnjega zakmiea. Razpravljavci so menili, da bi se simpozijsko.nmzcjsko in občasno plesno delovanje na domačiji moralo začeti takoj, zaradi nerazrešenega lastništva, še nejasnega vira linan-eiranjadejavnosti in nejasnih poten-cialnih nosilcev programa pa sta bila sin lomo Mlakar in vnukinja Vesna Mlakar mnenja, da to za zdaj še ni povsem realno, /astavljenoje bilo za prireditelje simpozija ncsrcčtto vprašanje. kje je bila Slovenija v času. ko sta umetnika še živela in je biki ustanova na domačiji njuna velika bolečina. A tudi ti prigovori so bili izrečeni v znamenju izgube velikega umetnika, očeta in deda. katerega duh ho prej ali slej našel pot. da sc vizija uresniči. Prireditelji sostem. da so čas stoletnice prehiteli in tako izpolnili umetnikovo zadnje skromno izrečeno naročilo, dokazali, dav Sloveniji živo utripa srce srčne dvojice Mlakar, pa četudi zbere moč za delovanje le* majhen krugi posvečenih.
Baletni koncert, ki je večer po končanem simpozijuzažnrci na odru liidiartovc dvorane Cankarjevega doma. v kateri ni bilo dovolj prostora za vse. ki so si ga želeli ogledati in so ga počastili med drugim minister zakulturodr. Vaško Simoniti, predsednik Državnega zbora dr. Irtincc Cukljati in župan Ljubljane /oran Jankovič, je bil povsem izjemen dogodek, kiga bodo ocenjevali plesni kritiki in ga bodo Novomcščani doživeli 2. marca, ljubiteljem gledališča in umetnosti pa je ožarjeno pričaral nekdanje svečanosti s Ulmsko sliko, čarobnim plesom hi plesalk in plesalcev iz ljubljanske in mariborske Opere, pevci in kitaristom. Odlomke izkorcografij so pripraviti Iko Otrin. Christinc Lekerle. Andreja Hriheršek.BojanaNenadovie Otrin. Martiša Vidttmr. Vlasto Dedovič. Janez Mejač iti Vojko Vidmar, režiser odrske upodobitve je bil Igor Košir, umetniški vodja Janez Mejač, scena-
risti Danica Dolinar. Katarina Lavš. Igor Košir in Vojko Vidtnar. kostumografa l.co Vižintin in l.co Kulaš ter scenografka Urška Loboda.
))Obhajalo me je prepričanje, da toplina, s katero je bil sprejet tik pred vojno najin nastop z baletom /«A v ljubljanski Operi, ni bila površna toplin;), bežni odmev nekega gledališkega večera, ampak da še živi v spominih kot umetniška vrednost. Lok je vendar predočil človeško samobitnost, pa tudi moč medsebojnega zbliževanja.skratka, človekovo enkratnost s sredstvi plestio-kore-ografske umetnosti. Vkttltttroin umetnost zagledani slovenski krogi vendar niso mogli izginiti.«jc Mlakar verjel, kojc po vojni iskal svoj prostor pod soncem oh vrnitvi v domovino. In tudi v tem trenutku, ko se zdi naslednji korak v pravo smer še negotov, velja zaupati v umetniško vrednost, ki so jo z vsem žarom oživile jubilejne AcAi/mi/c svcen-
idzstopati je začelo mctallzično bistvo narodnosti ob vsej realnosti ljudstev in držav. I no je državotvornost entitete. drugonjcnadnho\nost. psiha in karakter.Celudije svojskost tlzično zaznavna, jevhistvu metafizični dej. hogohoten. religioznosti blizu, etosu zavezan. Nespoštovanje mctallzičnosti. zakoreninjene v entiteti, vodi vslcpi fanatizem in izkoriščevalski egoizem.« je v nekem temnem zgodovinskem trenutku zapisal Pino Mlakar in prav umestitev nje-govc/njunc umetniške dediščine v trajno kulturno zavest slovenske, evropske in svetovne sodobnosti lahko idcntillcira državotvorno nacionalno bistvo.ki ta čas samozadostno sega po cekinu evru namesto po goslihsvtijega genija. Duša si namreč »želi dtitika. nenehno živega do-tikazncdoumljivim stvarstvom okoli sebe. posebno z bitjem in žitjem človekovim«, sooča človeka s samim seboj iti njegovokolektivno zavestjo l'ino Mlakar.
1'odohnokot nas Plečnikova arhitektura, ki smojo modro vtisnilicclo natiovidenarinjoširokottkorenitiili v zavest dotnače in evropske javnosti, ki zdaj poleg inaškega in dtnmjskcga Plečnika na novoodkriva Plečnika v slovenski prestolnici kot sreti slovetistva. nas Mlakarjeva oporoka zavezuje k ^brezčasni in večni
Simpozij je putckal v prostorih Slovenske akademije/nanesli iti umut-nostivl pihljani (l oto: M. Markelj)
A!enka Černetič Krošetj
IlliSesopoimenovanepoprchi-valeili. prva po najslavnejšem, drugi dve pa po zadnjih
ODMIVIINOD/IVI Rast 1/2007
)())
koreogrtilljičlovckovegadružetija«. k »sposobnosti /a stnisehio tireje-vatijeodnosamedkoristnostjonm-terije in abstraktnostjo čtistev in lepega na teni svettt«. MeAr/rvM/c .M'err//;o.s7/l)i'ttštvabttlettiihttmet-nikov Slovenije in njegove srčike zanesenjakov so v tetn dttltu in pojniovttnjun;teion;tlneg;t poslanstva začetek uresničevanja umetnikove oporoke in zagotovilo, da bo / '.sto-novr;/i/e.sne ;«r;e/no.s7/ v mestti. ki je pravkar odprlo svoje poklicno gledališče in s tem duhovna vrattt sveta Novemu tnestu z ločensko domačijo oh Krki. našla iitičin. da odpre vrata ttidi tisti duhovtti naravi slovcnstvtt.
ki »želi ustvarjalno sodelovati pri nastajanjt! predtnetnega in metall-zičnega sveta v orgattski zvezi z realnim svetom, ki (ga) obdaja, ki je smiseln in lep«, kot je neponovljiva »korcogralljtt nepremičnin« slovenske pokrajine in hrepeneča slovenska duša v vsej svoji književnosti, utemeljiteljici slovenske države, ki bo smiselna in lepa. če ho sledila svojemu duhovnemu poslanstvu v svetu. Umetnost l'ina Mlakarja v koraku v dvoje s l'io Mlakar je glasnica in plamenica tega poslanstva in njegov neizčrpni temelj, ki nas kot maloštevilno nacionaltio skupnost redkih genijev posvečuje in zavezuje.
gg	
	
JANEZ VAJKARD BARON VALVASOR IN KRŠKO
Kotokvij, !5. decembra 2006, Dvorana v parku Krško
Slavni polihistor Janez Vajkard baron Valvasor (1642-1603) je zadnje mesece življenja zagotovo preživel v Krškem. Umrl je med septembrom in novembrom, nc vemo pa. kje je pokopan. Njegova prisotnost vKrškemjehilazaheiežena(opred-metena) že leta IK04. Krčani so ob slovesnostih pridobitve svoje župnije Krško postavili tudi spominsko ploščo na hišo. v kateri je po njihovetn prepričanju prebil svoje zadnje dni. Na ploščo iz repentaborskega kamna so napisali: i)V tej hiši je umrl 10. septembra 1603 Janez Hajkort Valvazor«, laktije hiktoheležeiutnjegova prisotnost iti označena njegovahiša. ki jo od takrat Krčani imenujejo Val-
vasotjevahiša. Skoraj sto let kasneje, leta 1003. je Občina Krško tri hiše. Vttlvasorjevo. Jttrnovičevo in Kaplanovo', ki sestavljajo tako itnenovani Valvasorjev kompleks, z odlokom razglasilnzakulturni in zgodovinski spomenik(Uradni!ist, št. 61/1003: 2070). Občina Krško. Krajevna skupnost mesta Krško in različni raziskovalci ter častilci zgodb preteklosti, ki zttznatnujejd mesto tudi v sedanjosti, skušajo poskrbeti za celovitoohnovotrehhištm koncu ali na začetku mesta. Valvasorjev kompleks je najlepši primerek krške mestne arhitekture od začetka 17. do začetka 20. stoletja in je hkrati »zakleti« del mesta, saj njegova obnova
AtenkaČerneličKrošelj JANI./VA.IKARI) BARON VALVASOR IN KRŠKO
2Bratiko.Kcispl*)83.AAw/.sA//w//-A/.sVM.Vu^ertu/Aun/th/vu.sor. Ijuh-Ijmia
3 Wcigl. Igor 2004 l'ri Valvasorju doma. V: /u/ra.še/arr .Jurreru I h/Aurda Aar*a»ata/va.so<;/avA7'.šAe»/Čcrnelič Krošclj. Alenka (ur.).. Krško. Valvasorjev raziskovalni ecnter krško. 13-17'
ODMIVIINOD/.IVI Kast 1/2007
tečežedolgo predolgo.
Lden izmed manjših korakov k celoviti obnovi in ponovna spodbuda za intenzivno nadaljevanje obnove je bil tudi kolokvij z naslovom .Arnej Id/Ar/rr/borou I d/vrv.vor /u A/.vAo. ki je potekal 15.decembra 20()6vl7vo-ratii v parku v Krškem.
Sooblikovali so ga različni znanstveniki in strokovnjaki, ki so osvetlili življenje in delo slavnega »Krčana«, predvsetn pa skušali pred-videti oziroma pomagati pri razvoju prihodnosti cchrvitiobnovi Valvasorjevega kompleksa in postavitvi nntzeja. ki bo primerno »govoril« o življenju mesta in njegovih prebivalcih vrazličnih obdobjih.
Kolokvij je bil izveden v soorga-nizaciji Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško. Valvasorjeve knjižnice Krško in Krajevne skupnosti mesta Krško s podporo Občine Krško.
Potekal je vdveh delih in vdveh vsebinskih sklopih.
Prvi del. Ž/v//eu/e /n r/e/o .Arueco lo/Arrrr/o /rarono la/vrr.sor/rr .vAor/ rr;r//rue od/, je bil namenjen različnim vpogtcdomvpomcn in sodobno razsežnost Valvasorjevega življenja in dela. Prvi je bil v programu predviden prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in preučevalce Valvasorjevih dosežkov na raziskovalnem področju ter poznavalec raznovrstnih tržnih prijemov, kjer je vključena tudi kulturna dediščina in slavne osebnosti kot »blagovne znamke«, /uradi ncnadcjiinih in neodložljivih obveznosti se kolokvija ni uspel udeležiti, bo pa pripravil besedilo za zbornik in takrat odkril, kaj je želel povedati v prispevku z)///c /r/AAo I d/ir/.so/* ved Ao/ /i/ugovuu ruu/uAu /re/r/ue?
t)r. Branko Kc-is[). vodilni poznavalce Valvasorjevega življenja, je prispeval vpogled v objavljene razi-skovalnedosežkeoValvasorjuvzad-njili dvajsetih letili oziroma od izdaje njegove monogralije leta 1*783. ki je temeljno delo o Valvasorji/. Izpostavi) je predvsem delo dr. Marie Bidovce, kijeza doktorskodclo podrobno raziskala povedke v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.
Ko so Ib. januarja leta 16*74 v Valvasorjevo hišo v Krškem vstopili trije popisni komisarji.scje pred njimi odprl dokaj neobičajen prizor. Meš-čanskahiša.vkatcri je plctnič preživel zadnje mesece svojega življenja.
jehilanamrečdozadtijeganapol-njctiazgrajskooprcmoinznanstvc-nimiinstrumcnti.Scmsojihpri-peljalizBogenšperka.kigaje baron Valvasor zaradi tlnančnih težav moral jeseni leta 16*72 prodati. Inventurni kotnisarjioziroma krški župnik (iašpcrltmkclstcincr.župnik na Raki l.ovrcnc Bogataj in BollcnkBusct so tistega zimskega dne opravili obsežno delo. saj so natančno popisali premoženje umrlega iti sestavili 61 strani obsegajoči dokument oziroma zapuščinski inventar, ki ga sedaj hratlijo v Arhivu Reptdrlike Slovenije v I juhljatii. »/godbo« o njegovi zapuščitii je razkrival mag. ]gor\Vcigl. prevajalce otnenjetiega zapuščinskega itiventarja in avtor besedila Pri Valvasorju doma. ki je bilohjavljenvpublikaeiji/apuščina .lanezaVajkardaharonaValvasorjav Krškem'.
Najbolj vznemirljivoje bilo izvajanje doc.<lr. Borisa (/olea.zgodovinarja raziskovalca življenja dolenjskih in slovenskih tnest. kije razgrnil nova dognanja o življenju drttžinc Valvasor v Krškem. Njegov prispevek Valvasorji v Krškem — kje, kdaj, kako in s kom je podkrepil že znane dilcmcopravilnosti označitve hiše ob župnijski cerkvi sv. .lanezal.vangelista kot Valvasorjeve hiše. / tiavedhatni je dokazal, da so se naši predniki leta 18*74 zmotili, o tem pa je vtistem času pisal tudi pisatelj in krški odvetnik Janez Mencinger. Porej — Valvasorjeva hiša ni Valvasorjeva hiša. domnevno pa je njegova prava hiša del dveh hiš. ki jih danes poznamo z imenom Mencingerjevi! hiša. na glavni mestni ulici (Cesta krških žrtev) v neposredni bližini tako imcnatiovanc Valvasorjeve hiše l'od;ttck za raziskovalce Valvasorjevega življenja v Krškem ni nov.jc pa bil tiov za večino prisotnih. l)r.(iolcc predvideva, da je Valvasor pokopan v kripti župnijskcccrkvcvKrškcm.kije bila z.tkriti! oh prenovi vzadnjem desetletju 1*7. stoletja prav za potrebe povišanja iz vikariatne v župnijsko cerkev.
Prvi sklop, ki ga je moderirala Alenka Černelič Krošelj. je zaokrožil dr. Janez Povh s f akultete za logistiko Celje-Krško. Povezal je Valvasorja in njegove odlične dosežke z razvojem visokošolstva v Krškem.
Drugi del .S7er//./oue;« lu/Ao/iA;
AlcnkaCcrncličKrošelj JANLZ.VAJKARD BARON VALVASOR IN KRŠKO
4 Po znanih podatkih m letnici na portalu Valvasorjeve hi$c jc bila takrat hiSa oziroma vsaj del lti$e zgrajen 400-letnica gradnje je tako lahkoeden izmed razlogov za pospešeno ohnovo
$ Drug pomemben rcztdtat je tudi publikacija Adam Mohorič, Jurij Dalmatin in krško.kijuiziSla po kolokviju s prispevki Daše i'ahor. dr Melite ZemljakJontes in Alenke Černelič Krošclj ter chšimim poročilom)) kolokviju in bcscdalulrugilitidclcžcnccv IproldrJožetaldporošiča.magVik-torja Žaklja. IjudmilcSrihar in Zore Kerin.(Alenka. Černelič Krošcljtur) 2t)df) h/tua/to/ior/r.
Krško)
ODMIVIIN ODZIVI Kast 1/2007
/M/'rwr/lrr/)'r/so/'/r/t'A/'.vAe//;jebil natnenjen vpogledu v povezanost mesta v preteklosti ter predvsem v prihodnosti zosebnostjo. ki jije bil posvečen kolokvij. Moderiral ga je mag. Igor Weigl (oddelek za umet-nostno zgodovino. I ilozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani).
Rrva referentka je bila skrhniea domozntinske zbirke v Valvasorjevi knjižnici Krško Ljudmila Šribar. odlična poznavalka domoznanstva v regiji 1'osavje. ki je opozorila na prve Valvasorje v naših krajih na Janeza Krstnika Valvasorja, ki je bil lastnik gradu Šrajbarski turn v l .eskoveu pri Krškem, nekako sto let pred J. V. Valvasorjem. Vajkardov prednik je kljub temu. dtt ni bil Krstnikov krvni sorodnik, po njem dedoval grad Medijo. kar mu jc omogočilo tttdi širjenje svojega poslovanja itt pridobivanje bogastva, ki ga je konec 17. stoletja zapravil Janez Vajkard baron Valvasor. Danes lahko trdimo, da za »pravo« stvar, takrat pa se njegova družina zagotovo ne bi strinjala z nami.
Kttiologinja in zgodovinat ka Helena Rožman, kustodinja pedagoginja v (ialeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. je bila ena izmed snovalk Slovenskega knjižnega kviza, ki je bil posvečen tudi Valvasorju.
Profesorica slovenskega jezika Mateja JankovičČutičjc raziskala, kako o Valvasorju govorijo v osnovnih šolah in razkrila zanimive podatke o znttnju in poztiavanjtiživ-Ijenja in dela J. V. Valvasorja v zadnjih razredih osnovne šole.
Center za razvoj podeželja Posavje sodeluje pri prenovi Valvasorjevega kompleksa z idejo o Kaplanovi hiši kot hiši rokodelstva in obrti povezavo med 17. stoletjem in sodobnostjo na tem področju je predstavila etnologinja Anita Kndkovič. Dvorana v parku pa je med kolokvijem gostila tudi rttzstavo rokodelskih izdelkov Rokodelsko znanje Posavja na ogled.
Zadnja referentka Alenka Černelič Krošelj je predstavila prizadevanja iti projekte Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško od leta 2002. ki so usmerjeni v celovito obnovo Valvasorjevega kompleksa Krško in jih podpirata Občina Krško ter Ministrstvo za kulturo RS. Oh tem je »pogledala« tudi v prihodnost
oziroma leto 2f)09\ ko se naj bi srečali ne eni izmed prvih slovesnih odprtij v Valvasorjevem kompleksu upamo, da ho res tako.
Poseben gost kolokvijaje hit Jože Šinigoj iz Šmarttia pri Litiji iz Valvasorjeve »matične« občine, ki se povezuje z italijansko občino lel-gate. od koder izhaja rodbina Valvasor ozirrimaoriginttlnoVavassor.
Kolokvij, organizirano posvetovanje, razpravljanje strokovnjakov o določeni temi (pogovor o pomembni temi - po SSKJ) je eden izmed načinov razkrivanja različnih (v)po-glcdov v raznovrstne teme. Ob po-slušatijurcfcrattivdaljšaolilikado-godka omogoča tudi več komunikacije, ki pa sc lahko razvije oh srečanju več dobro oziroma enako podkovanih udeležencev. Pogovor o izrečenem, predvsem navedenimi novimi podatki o življenju Valvasorja v Krškem seje razvil predvsem med odmorom, ko smo po zaslugi vinarja Zdravktt Mastnaka nazdravili s penino Valvasor.
Ktilokvijj); bil drugi vtiiztt kolokvijev leta 2006. kjer smo želeli opozoriti tia nekaj najpomembnejših točk iz življenja mesta Krško. Začeli smo9. marca 2006,ko smoskolok-vijem Vloga in pomen 'krških* protestantov razgrniti nekaj zanimivih pogledov na protestantsko dediščino v Krškem, kjer je v ospredju življenje in delo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. Rezultat' je tudi uresničena obljuba predsednika sveta KS mesta Krško Jožeta I lahinca. da bosta Bohorič in Dahnatin še v letu 2006 dobila svoji podobi oziroma zasedla dva čakajoča podstavka v (iaju zaslužnih občanov v mestnem parku. Obljuba je bila izpolnjena ravno na dan lili -letnice prve pisne omembe Brestanica in Krškega v pistiih virih 29. septembra 2006..
Številni udeleženci kolokvija iz različnih šol. inštitucij ter številni Krčani so spodbuda zn organizacijo kolokvijev tudi vlctu 2007. Ldcn bo zagotovo posvečen 530-letniei pridobitve mestnih pravic (5. marca 1477) skupaj s tridesetletnico izida zbornika Krško skozi čas. ki je pripomogel k razvoju raziskovalne dejavnosti tudi v Krškem.
Besede kolokvija o Valvasorju pa hodo»oprcdtnctcnc«vzhorniku. ki hoizšcldokoticalcta2()()7vzbirki A/MC.V/uA.
v
Tatjana Preg! Kobe
POETIČNO ABSTRAKTEN, PRIPOVEDEN IN INTIMEN DIH KLASIČNIH GRAFIK
Razstava Nataše Mirtič v novomeškem Dolenjskem muzeju
Ž
3
*Vpoševneni tisku so zapisi Nataše Mirtičzrazstave
SAMOS IOJNL RA/.S JAVI
IWX (ialerija Luna, Novo mesto; Klub Cankarjevega doma. Ljubljana (z Vesno Drnovšek)
IWh (ialerija Luna. Novo mesto 2t)02 Krka zdravilišče. Strunjan; (ialerija Krško. Krško 2t)().l (ialerija Ivan Napotnik. Velenje
2004	(ialerija/l)SI.tl. Ljubljana; "Intimni od(v)tisi" (z (iorazdom Si-menkom). Mestna galerija. Nova (ioriea
2005	(ialerija Krka. Novo mesto; (iradska galerija. Hihae (z Jožetom Kumrom).Hill
ODMI VI IN OD/.IVI Rastl/2007
l'ri snovanju likovnih del Nataše Mirtič, klttsičtiiltgrallk. je zelo pomembno o/rttčje.kiiigaimdi pripravit im ustvarjanje. Prav tttkojezclo pomemben del njenega ustvarjanja in tudi njenega razmišljanja sploh ves postopek nastajanja slike od zttmisli do tiskanja. V pogovoru, ki ga je z njo na odprtju pregledne razstave grallk v Dolenjskem muzeju vodil višji kustos Jožef Matijevič, je razkrila.da jeza njčum zamisli pomembno vse. kar se dogaja okoli nje. lo je pokazala tudi postavitev razstave.
Notranja zgradba in vsebina njenih grallk je ptrpolnoma drugačna, kot če bi ustvarjala čisto abstraktne podobe, čeprav njene gralike mestoma tako učinkujejo. Morda se je Mirtičeva prav zaradi tega odhrčila za majhne krokijc.kizrokonapisani na grallčnem papirju na predstavitvi spremljajo njene odtise. Krokijiozi-rotna zapisi s svinčnikom so v (nekakšni) pesniški obliki razstavljeni pod steklom, tako kot njeni včasih celosamounikatni —odtisi intimno pripovednih grallk.
./e.vcr? .sc	/ /Jr/rve .so
r/rv/e. /Ve /z«.s7//'o/w&;.s7H/t. /c=ww7t .srr r/. /Ž	/c /to/evn/A. /
/'oj/gr; rrrp/rr zrr/rze/.verr. / /a/.šrr; rr.sVrrrcrr/r Ar/ / /77 proge no /e/e.s-77. /..s7cr*
* **
Nataša Mirtič, rojena 7. septembra l')73 v Novem mestu, je leta IW7naAkademijizalikovnoumet-nost vi juhljani diplomirala naod-delku za slikarstvo pri profesorju Andreju Jemen. Leta 2001 je končala tudi magistrski študij grafike pri profesorju Lojzetu Logarju Doslej je imela deset samostojnih razstav: Posedanji razstavi v Dolenjskem muzeju se ho vzačetkumarea predstavila ševljuhljanskitialeriji Krka. Od leta 2000 je čtaniea/.veze društev shsvenskih likovnih umetnikov. Kot svrrhrtdna umetnica živi in ustvarja v Novem mestu.
"Urez. naslova", fcr/c/no .se ne v/r// /777 prr//7r7g/e</. <7777/7r7A (n /e 7770/77 /777/777 /n; /;eAe/n e/(J/;e/7/ n/re.šn//;/A;7. A/ .se y'e nn.s7nv//n/ v grn//enrn; n/e-//e/rr 7777 nAr<r/e77;///. /Aspe/n .s/77 n;/ .sn-77777 z/vn 777///.S77. Aer .sen; v nng//c/ 7/V77A777/ 7777/7777*7777 Z77.S77A77/77 n;z/n /z'o 7/z n;e /c z7.s(o /Z/77//77. PrPc/n (n/ /e Z7777777/A77/77 An/ s e /A; /777/7 (/z^rzrzz/ n; /gz^r.s/z; n;e <777/777/77. </77g7e77777 nn Aza'o v '/'//zn;z;". /b/c/)//.s'Awr7/z/n/;77.š z^/nvr/;/ z/7;ev7;/ 7//7/7// v zz/Azr/zn/e/n /z^Azz/n re.ševz(/; .sve/ 7Z7ne//7zrs7/.
Oratlke Nataše Mirtič so pretanjene umetnine krhke, občutljive ustvarjalke. So na papir ulovljeno notranje življenje, preurejeno v likovni vzoree. ki kot poetična abstrakcija razvija pred gledaleem zgodbo življenja, polno kontrastov, razpetih med vrvež doživljanj in samoto ter prepsijenih z veliko ljubeznijo. Čeprav se s svojimi deli še ne eelo desetletje predstavlja slovenski likovni javnosti, so njena likovna razmišljanja, iskanja lastne izpovedne misli in predstavitev likovnih relleksij kot splet notranjih in zunanjih spodbud že prepoznavna. Sestavljeni odtisi plošč in vsebinska simbolika odražajo občutljiv in prebujen likovni rokopis, ki suvereno gradi z odtenki izbranih barv, in črtami, sproščeno zarezanimi v ploščo, z lisami, ki ustvarjajo svetlobo in senco, ^ ritmom ponavljajočih se motivov ter s premišljeno kompozicijo. Njena simbolična likovna govorica.ki črpa iz zakladnice abstraktne pa tudi predmetne umetnosti.povzema vse to.kar zaobjame njeno oko. sprejema njena podzavest in zaznava njen zvedavi duh. zato so njene simbolično asociativne gralike zrcalo duše. skozi katero mlada umetnica sugerira privide, vkaterih je utclcšcnonjcno notranje življenje. V njenem ustvarjanju pa je igral izjemno pomembno vlogotudi obisk v slovenjegraškem ateljeju izjemnega slovenskega slikarja in grallka Borisa Borčiča.
Tatjana Pregl Kobe POhTIČNOABSTRAKTLN. PRIPOVLDINININIIMLNDIH KLASIČNIH GRAI IK
SKUPINSKI: HA/siAvi;
I99S Milieličevagalerija. 1'luj. 7 likuvnakulouijaštatemberk
1999	- (ialcrija Božidarja Jakca. Lamutov likovni salon.Kostanjevica na Krki. Pogled!"
2t)()() Otočec.Novomcsto.dliicnalc slovenske grullkc;Mu/cj mesta Skopje. Skopje. Makedonija. IV. mednarodni Xttidcntski bienale: Galerija /DSUJ. Ljubljana, razstava nuvn sprejetih članov/DSUJ 2001 Galerija HožidarjaJakca. Lamutov likovni salon.Kostanjevica na Krki.'Delananapirju"(V Drnovšek. N Mirtič. G. Šimenkt)); Galerija Hi-ltardaJakrtpiča.Ljuhljana.Majskisa-!on."l<a/ličnostpristopov";(ialcrija Simulaker. Glavni trg. Novo mesto. Dolenjska podoba"
21)02 (ialerija Riharda Jakopiča. Ljubljana. Majski salon. "Q<35"
2003	RoccaMalatcstiana. Montc-liorcConca.ltalija.-INOIDLRLOD-IISI GRABAR": GallcriDonoso. Stockholm. Švedska. 'Slovenska gra-IlkaLNarodnidom.NovomcstoGRc-lleksijc" (Ktimer. Marinč. Medle. Mirtič.Papež. Weinherger)
2004	GalcrijaBožidarjaJakca. Lamutov likovni salon. Kostanjevica na Krki. "Mlada slovenska grahka" Zavod za kulturne prireditve Celje & Galerija sodobne umetnosti. Celje in Stttdtisebes Kunslmuseum Singen. "Izbor slovenskih grahkov / Aussvab! sloweniseher Grahker"
2005	Galerija Lek. Ljubljana (z Grško Nino Cigler in Gorazdom Ši-menkom)
2000	GalcrijaBožidarjaJakca. Lamutov likovni salon.Kostanjevica na Krki. "Pogled": Mondial de LLstam-pe et de la Gravure Originale. Chama-licrcs. I rancija. I ricnnalcdcChama-licrcs; Otočec. Novo mesto. 7 bienale slovenske grahke;ll mednarodna sli-karska kolonija. KC Janeza Trdine. Novo mesto; Galerija Grad, Slovenska Bistrica. Majski salon. "Vztrajanje"
ODMLV! IN ODZIV! Rast I / 2007
/V; /c/;; t/ttgttt/Att /c tttts/tt/tt eebt set*;/tt //rtt/tA ttttt/t/t /ttt*ttttt/ttv. Attt* bt*ttbtt/tt /c tr metre, Att/ t/tt .srt /ttt t/tt//.šettt tt.s/rttt/tt/ttettt /ttt.s/tt ettAtt/e tttt /ttttvt /t*etttt/eA ertt/tet/e. /z.g/et/tt. t/tt/e /trertve/t .sAttt*tt/ ee/ t/tttt z /A /A -/ettt re/tt ttttvt/t/ttt/ttee. /tttttett/tt/tt .s va /rrtt/tAt, /ttAtt t/tt .vet)) .set/tt/ /ttttttt.stttt /tt.s/tttett ette tt/e/rttvtb //ttb.štb jjra/tA ttt ttbttt/tttt. /'te/tt*tettt)tt settt. t/tt .vett; /ttr tttt btt//.šettt..stt/ttttttttt tttt.s/ettt //ttretett, att /trt tttttt .vatttrt etra A/tt7t-eet'a
Svoj notranji svet oblikuje Mirti-čeva s potrpežljivostjo tenkočutne opazovalke, z velikitn tehnološkim znanjemmduhovnoširmo.Priust-varjanjuseumaknevintimnosamo-t;i svojega ttteljeja. kjer lahkodeluje v počasnem ustvarjahiem proeesti. Njene gratlke govorijo v jeziktt sodobne umetnosti, ki je simbolen, mettihtričen. posredno spoznaven in globljeraztimljiv. Vsebinam in oblikam, ki nosijo v sebi lastno logiko obstoja, pa vdahne pravi smisel in obliko njenti rokassuverenim oblikovanjem strukture grallčnih površin.
/e/t/te/ttt. be/tt /9)J7 /eze/t/te/t't) /ta/ete/ t'z /'ttftett v Ven' LarA. Za /tat /e/tatt*e/tava/ 3 J ttt*. '/tA /ttet//tt*t.s/tttt-Aattt ve /e rtte/ ttt v /tte/t/t .3-/ .seAttttt/tt/t /ta/trt/ttattta zgat e/.
l astno likovno govorico Mirtiče-va ustvarja in razvija ne glede na trenutno aktuahic likovne smeri, pri čemer vse svoje grahke v majhnem številu tiska sama. Skozi večkratno obdelavo plošče in odtisov pušča sledi svojih rok. ki jih od začetka do konca ustvarjalnega procesa vodi njcnanotranjcizpovcdnatmja. Navdih, ki usmerja njeno ustvarjanjc.jc v predmetnem in realnem ter podzavestnem in imaginarnem. Iz vsakodnevnih dogajatij in iz svoje not-ranjosti zna odbrati spodbude in namige ter svojemisli in čustvu preliti v zgovorno govorico barv. črt. oblik, harmonije, ritnttt in prostora. Njene grafike so v teni obdobju osvobojene tistih elementov, ki so bili sicer na njctiih prejšnjih večjih, ekspresivno nuglašcnih grafičnih listih berljivi. Ilgurativni ( t ihožitje z Itihenieo. Rdeča miza z odtokom, !9W). I'ri ciklu graltk tihožitja z Itihenieo se oko izgublja v množici različnih rdečih barv. odsevov, materialov, skratka prava optična past. ki jo šele artikuliram) na papirju
lahko postopoma začnemo dojemati, raztmicvati.
/t7tttrt7/'er/ttbet;t'ttt. A/tt/ /tt'vt .s/ttt/tttt/ .s /t/Att ve/tAtt ttttt/ttett. A/er/ /t.sAtttt/ettt .settt se ve.s ett.s .s/tt*tt.ševtt/tt. Att/ tttt /e /egtt tre/trt bt/tt. /'t rte .settt /tttt*ttbt/tt ettttrttttte Att/tettte bttrve,
t/trtgtč /ttt titttttt.š /trte)/.šet/tt/tt'))
Attttt/tet/tt. fžt//t.sttt7tt .settt .stttttft .š/tt*t tzvttr/e. /tttttttt .sttttttt .še Rt rtt/t/.s. ttt Aet* /e .s /ttgrtt/tArt /tttveztttttb tteAtt/ ttttt/tb A7/ttettt7t tt.sebtttb ;gttt/b. /e rttttte A'/,-/'///.77".W/..//l L A/tt/tv .settt/tttt.sAtt/tt A ttt' v gttt/tettettt rtte//e/tt tttt ttAtt-t/etttt/t. ./e .se.š/eveA tttz/tettt/t r/t.sttv /tt*et/ttte/ttv ttt ttt/.s/ttžette /tte.še. AttAtt ttt zttAtt/ /ttt se /e tttt gt tt/tAt /ttt/ttrt/tt .še /ttbetttett. tttt .še ret/tttt ttt /tt.stttt. / Jty.s/vtt /ttt /e, t7tt .se /e .še ret/tttt ttt.settt ct.s/tttt/re.s/tt. čet*^tvttrtt)t ttttt/ tt^t/-//ttb.št sttt/ež.
Ce je bila za prejšnje grahke značilna phiskovitost brez globinske perspektive (1'alimpsest. I ihožitje na piedestaht. 2001). kasneje avtorica s premišljenim sestavljanjem barv. prckrivatijcm oblik in mcstomtt skoraj ornamentalnih ozadij, ustvarja iluzijo prehajanja v ospredje in navideznega pogrezanja v prostor podobe, / govorico, zazrto v meditativna iskanja in podoživeto čutnost, razvija Mirtičeva določen motiv, katerega končna podoha jc odvisna od njene ustvarjalne radovednosti, potrpežljivosti in iznajdljivosti pri samcmgrančncmpostopku./,a pretanjenim prepletom oblik, linij,barvnih ploskev ter skozi ves zadnji cikel grallk ponavljajočih se vzorcev in geometričnih oblik, ki skušajo uravnotežiti navidezno razpršenost podobe, sc skrivajo razni pomenski odtenki /a inovativno združevanje khtsične tehnike s sodobnim načinom ustvarjanj;) je bila v tem času dvakrat nagrajena, l eta 2000je prejela Nagrado Novega mesta za gra-llko na 6. bienalu slovenske grahke vNovenimestuinleta2()()2)'riz-nanje Majskega salona v Ljubljani.
/'<t/tttt/t.se.s/. /'tf/t/c/ s/ttregtt ttt bAttt/t /ttt.sAtt.s .sttttbtt/tettegtt s/ttve.stt ttt//t7tttjt7/7tr/ttbettt'ett. .sAtt/ettt.settt b/bt tt/tttžetttt tttt /3tetttt/tt. /tt tttt' /e steer tttrve.se/t/tt. tt tttt irt) tttAtt tttt/; ttbtetttettt/tt. Attgt ttt/t' /t 1't't/iitt tttt/tt-žt/o ve/tAtt ttt(gttvttt*tttt.s/ t/tt .sebe ttt v /retttt/Att, Att .settt tttt.s/t/tt. t/tt .settt /tt /tre.se.g/tt. /e bt/tt sert/tt /'tt/tttt/t.se.s/ttv ttt / ttberttt' tt/ttt2etttt tttt A/tr/.sActtr .str/tttrtt. //ttt/tt.'.'/
latjamihrcglkohe
POfZUČNOAOSTRAKIhN.
PRIPOVIDPNININIIMIiNDIII
KIASIČNIIKIRAIIK
ODMIVIINOD/IVI Rasi 1/2007
Vprejšnjemeiklugrahčnih listov so posamezni realistični predmetni motivi skoraj razpoznavni, vresniei pa so abstraktni zapisi notranjih odnosov med črto in prostorom, predvsem pa med črto in barvo, ki postaja vsepomemhnejša dosedanjerdeče dopolnjujejo toplo rjavi hi vijolični odtisi barv. Znaki in predmeti so preprosti, risba pa ne več tako načrtovano okorna kot pri prejšnjili.izdveh delov sestavljenih velikih grallkah (Dva, 2()()2). V njih prepoznamo prepletajoče oblike, ki se zadržano razkrivajo iz ozadja in ustvarjajo nežne strukture. Simbolni elementi se povezujejo in dopolnjujejo ter hkrati nadgrajujejo drug drugega. Kljubštevilu Mirtičevaodtisnetudi sedem malih osnovnih plošč na enem grahčnem listu se povezujejo v eeloto. ki nezadržno vabi v prostranstva globljega pomena.
/V;;A;;;;/. /z/;;;;/Ašee /e .se;*;/;; A;/;;; v /7;;//Ae	/z r/An/ee. I .sr;
/As/;; ^;;;;;/;;. /;;;/;;a ;/;7;;/7;;v. ;;;; /;;nA;A ;;;;//;'caA. Va/pre/ .se ;;;; /e ^/*a/AAa z;;zJc/a nea.spe/ /;;;.sA;;.s. A;; 710 se;;; /;/;;.ščo za.s;;A;;/a /o ;;J/As;;;7;; čez /;rv;;/n;; z ;/;*;;^;; Aarvo, /c ;;;;.s/;;/a z;;;;;;;;;v;; /g;;; ;/ve/; g;;;;;/. A/ /eA;;;;;-/e/;; ;;;c;/ .s;;A;;.
/a Mirtičevo je značilno, da se nekatere osnovne plošče ptijavljajo na različnih grafikah v različnih razmerjih. I'ri ciklu najnovejših gra-llk pa je vzpostavila prepoznaven sistem izraznih sredstev, skupek simbolov na manjših ploščah.kijih odti-skttje na posamične liste ali pa jih izmcničmi uporablja za dele odtisov narazličniligrahčnihlistihinzigro naključij sooblikujejo nove podobe.
/e/r/.s / ;;; 7e/r;.s 2. I '//.sz; ;;J/Asov. A;';';;/;AA A/ ;;A.s/;;/;;/;; .s;;;;;;; A;;//;;;.sA;;-.s;;;; oj;As;;. /.;;;; /e ;;JA;;/;//en;; v zA/;-A;; A/e.s/ne g;;/;';;/e	A;';;;*;;;;.
;/;;;g;; /e i' zA;;A; / );;/c;;/.sAcg;; ;;;;;ze/;; Az;;/;; /;; v/.s; .s;;n;;; /;/;;;;;; s/e;//. I ',s;;A;; /e .se.s/;;v//e;;;; ;'z .se;/;;;;/; ;;;;;;;/.š;7? ;;;;;-/A//;;;/	;;;;.s/ov.
S ponavljajočim ritmom na različnih listih uporabljenih plošč povezuje posamezne motive v izpovedni cikel velikih gratlk. ki imajo kot celota neizmerno življenjsko moč(Jajcc in mreža. 2004). Sestavlja jih vrazmerjih. ki poudarjajo vodo-ravno (Ihoti nebu. 2004) ali navpično (letris. Krokodilja koža. 2004)linijo in obliko. Med vodoravno ležeče kompozicije spada tudi velika gra-
hka Mcgla(2004).
f/cg/;;. A/; ;;/;Ae n; vee v;;;;;/; zA;;*-A;. A2.s/;;/ay'e .s;;n;o n/e;;;; s/eJv/As, A; ga/e /;;;.s/;7a v .ser//';'g;*a/;A ;z /e/o Jva/As;;e.š/;;*; ... /I z;;;;;;;;';;/;; /)\A z;;p;'.s;;. /Ae/;/;Aae//a Jv;;/;;e v;'/;;en;'ee. A7;.v;;/
l udi pri kastiejšetn ciklu različnih formatov —večjih, srednje velikih in majhnih gralik je psmdarjcna čistost klasičnih grafičnih tehnik globokega tiska, predvsem jedkanice in akvatinte, hkrati pa intimne vtise na krhkih grallčnih odtisih Mirtičeva še vedno dosega z lastnini ročnim odtiskovanjem in svojo navzočnostjo v celem postopku grallčnega ustvarjanja. Sledi klasičnim tehnikam slovenske grahke, zaznamovane s tradicijo I jubljanske grahčne šole. ki se je bistveno ločevala od tuje. pri kateri so avtorji tiskanje večinoma prepuščali tiskarjem.
/A;/ee; /;;;Ac;'. /.;;;; ;;;;;/;/; //;;A.š;7; gr;;/;A. <Va.s/;;v /e <7;;A;7a z;;;;;;A n;;/;o/ z;;A;As;;;;;7; /;'A;;v. A; .so ;;;;' ;;.s;;;/;;;;/; na ;';;z/;e.se;;e ;'g/*a/;;e A;;;7e ;;;; ;;;/zA
Pri ustvarjanju upošteva pravila likovneteorije črta. prostor, kompozicija. barva - z. vsemi zakonitostmi likovnega izražanja.vmotivni svet pajo vodi ustvarjalna domišljija, stkana iz množice zamisli in nenavadnih povezav, klasičnih in trenutnih oscbnihasociacij.kijih združuje v celote s številnimi simbolnimi pomeni, lakalikovna ureditev, ki izpostavlja njeno dovzetnost za barvno harmonijo, skladnost, liričnost in spontanost barvnega zapisa, že sama po sebi daje vsebinski ton celoti, ludi vteli delilijeMirtičeva izrazila predvsem sebe. razkrila radoživa (Človek ne jezi se. 2005) in hkrati nežna čtistva ter hrepenenja in vizije (Pretnik. 2005). ki bogatijo njeno notranje življenje.
//;*ez;;;;.s/;;v;;. .S'/;e/;;;;g;;e. /;;A;;;/ v A;;;;;/)/;;;;; ;/;;;;;;' z zg;;; ;;//;;;; č;;;;;;;;; ).s;;A;; /;;;;A;/';;;;.s/ .s A;/;;;;;; <V;;g/ee (7/*.še 7. /7. ;;;; /e/o.š;;/; v/v; /e zg;;// ;;;;A//;;ena. A;; /;/; /e Veža z;;g/e;/;;/;;	/;;A;; ;;g;;;;;;;;e. /e
;;A;;/ev /;;A;;/ ;;;//;7e/;; J;;/ ;7; /;;e;;-.s/;;;;;'A ;;/v;;;;7ve /e /;;'ež;ve/a A;;.s;;. A';; ene;;; ;;;/ //;;.š//a;;;;i;A ;g;*;'v;/; A;/;;;v v / a/;;;/;;; ;/;; /e /;;;.s/;7a ; e/;; sv;;/ ;;;//As .s/;;/;;;/;;;;; /;;A;; /;;;.s/;;v;7;; /;;A;;;;;;ce-/;;/;;e;;;;; ;/;;g;;;/A;;.
Vsaka grahka Nataše Mirtič je zgodba, ki ji; lahko beremo na več načinov, ali pa sc nanjo preprosto
Tatjana Pregl Kobe POhTIČNOAHSTRAlšTIN. PRIPOVIDINININTIMINDIH kl.ASIONIHORAIIk
odzivamo po lastnem trenutnem razpoloženju, zttto je iz posamezne podobe mogoče izpeljati subjektivne asociacije in si jih po svoje razlagati.
//7'7777/n.šn. /jg/7'7/77. 7/77 .S7'777 .s/ /77i7/r7H'7'.s7ii7i ver/zro re/e/r/ /i/Z//)IA/I I I /.SV/A7///'/ /.)// /crc//e/<u Ac
VC7/7777 77/ 77.S/7e/77 777/7*/7777 7 7l. .S77/ .SC777 V v/.SY7A//r /77*777/7 rvc/c/r 77e.sA77777*7777 .š/o-7*77.s/77. 777A77/'e 777 7/77 V7777 77/777.s7e/7 /77*77-
/'eA/. At//77/e.še 7/777/77/7777^77/7'/ /77777772. A/ "/7777/77" /777//' 7777 grr/zrrr/e.
Motivi so simbolično poenostavljeni, da bi lažje izrazili konkretne odnose do narave, bivanja, vsakdanjegadoživljatijaflrivvrsto. 2005). laka zasnova predstavlja samosvoj način umetničinega konm-nieiranja s svetom, pri čemer notranje vizualno doživljatijeprchajav zunanji, abstrahirani svet podob (Mreža. 2005). Vselej pa je čutiti pristnodoživetost. četudi formulirano skozi odmaknjen pogled na resnično življenje (Vrata. 2005). Vsebinsko izhodišče je hihko. recimo, letalski miting, ki ga na grallki ponazarja krožna vijuga pod nebom (kot simbol letenja), ali pa pravokoten obris vrat. skozi katera avtorica vstopa v msvo življenje, v nova raziskovanja. Ritmične, poglobljene, umirjene poteze, ki ne delujejo statično, vnašajo v zgornji prostor grahke sebi Itistnoluimionijti.Vtijenem živahnem in etistveno bogatem, zdaj tesnobno asketskem zdaj vzneseno poetičnem svetu je vse odprto: so vrataknehu ali vrata.ki vodijo nazaj domov. Ilkrati pa gre pri spodnjih "praznih"hnrvnih ploskvah pri nekaterih gratlkah ("lestev". 2005) za tistvarjatije nove globine prostora, kjer prehajanje iz ene oblikevdrugo ter njihovo povezovanje in nadgrajevanje ustvarja tretjo obliko, ki prvi dve poveže v novo urejeno podobo.
Izbira motiva torej tudi pri poetični abstrakciji ni naključna, saj ima širokopalctodckorntivnih.estetskih in simboličnih (['remik H. 2006) nagovorov, če se izpostttvim le krhkost in minljivost motivov. Rri tem pa "najnovejšadelakaž.ejo. dasez zapolnitvijo večjih delov površine slikarskega polja na nek način vrača k značilno velikim površinam iz svojega zgodnejšega obdobja, v katerem jctiskalavcčinomavrdcči innjcnih odtenkih. " kot je v zloženki ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Katja Ceglar. Hkrati pa je Mirtieeva sposobna vsebino nadgraditi na čisto svoj način, tako da sc pokloni tudi najbolj vsakdanjim(in za večino neopazno samoumevnim) predmetom.kijo sprcmljnjovvsak-danjem življenju.
.S'777//7*/ A'777/77/e 77eAr77*/77*7/777717777/77, 7/77 .se 777*7777^777/7777 ve/ZAri 77AV777/77777 ; 77/7777/77/777V77777/ 7*77Z777* /77*7777C, Al7/ 7/77 777C 77/7.SC7/77. /A'.S /7*.' I' 7'7'.S7777'7 l'7'/lAl7 /77*7'-.Š/7*V77777 77g///A77Ve /777/7*7777' 7 77 77777*7*-/77/ 7*777 77/77*77/77*. I .Sl'/7II77.S'7 /ž //. V /77*77777 s77*e.SC77l 7Z 7'7lA771'77 7'7'/77 V .S/7777I/II. /77-A.Š7*77 /C 77777777*7*0 77777/ V.S77A7/7777. .S'7'777 7777 /77.S77/77777. ,\'77 7777 V 77777e.šA7/7 //A77V777/7 7/770V7/7 .S7* /7* //77/A77 ( '. /777.Š77///, 7/77 ,S7*777 .S .SV77/77777 .S77*77.Š7777777 /77*7/777777777*A/ v/rA'// /7777 .Vr7/7.s/7r'77'7777r7 77777*A777777I77A77.
/ izborom motiva po trenutnem vzgibu se izjemna grallčarka mlajše generacije Nataša Mirtič odloči 7i bistvenih stvareh tako za dovršeno obliko kot za vsebino vsake posamezne gratlke že mnogo pred začetkom zarisavploščo.tiratlčniposto-pek ji omogoča med delom mir in razmišljanjeoraznihstvareh.sajod-ločitevnivečusodnazavsehinood-tisa.lhipoveden in intimen dih. ki veje iz vseh njenih razstavljenih gra-llk. učinkuje z nežnim spletom detajlov, vpletetiihvlinettrno celoto.
ODMI VI IN ODZIVI Rast 1/2007
Atenka Černetič Krošetj
»SVET V BARVAH« DOMUJE V STAVB! OBČINE KRŠKO
Donacija Edvarda Starca Občini Krško
hdvard Starc (loto: MiM)
ODMIVIINOD/IVI Kast)/2007
Donacije likttvnih umetnikov so ena iztned najbolj razvitih oblik sodelovanja tunetnikov z lokalttimi sktiptutstnti.Dotiaeijesottuli najbolj običajne, kajti v sinergiji med željo timctnika. da nekemu okolju (ttaj-večkrat svojemu rojstnemu) zapusti svoja dela oziroma del svojega opusa in finančnimi možnostmi rttzličnih organizacij, je donacija uajboljtires-ničljiva.Zttanislovenski umetniki so vtuajhnipretlnosti. sajitnamotttdi v 1'osavjti itt na Dolenjskem nekaj ustreznih in pooblaščcnilittstatiov. na področju likovne umetnosti je to predvsetntialerija Božidarja .lakea. ktttcrih zbirke so vcčkmtohogatcnc ztiovimidotiaeijami. Umetniki sicer ne prejmejo plačila, dtthijo pa ustreznega skrbttika. primeren prostor, javno dostopnost, občasne ali stalne razstave oziroma tisto, kar obe udeleženi stranki zapišeta in podpiActa v pogodbi.
OhčinaKrškttjezadnjovečjodt)-naeijo prejela leta 1977. ko je ob 500-tetniei mesttiih pravic svoja dela občini jtodttrilakadcmskikipttr Vladimir Štttvičck. Občina oskrbuje in vzdržuje ttjegov atelje ob Šrajbar-skemu trumi vl .cskovcu pri Krškem, še vedno pa ni izpolnila določila, dtt morajo biti njegova dela na ogled v Valvasorjevi hiši v Krškem.
Karnekajdonaeijpajehiladelež-načialerija Božidarja lakea. lam naj-holjodmcvnih je biltidonttcija in obnova prostorov za stalno postavitev kip;trj;t IttnczaHoljkc.ki je hiltt odprta za javnost leta 1994. V letu 2009 so v Posavskem mttzeju Brežice na ogled postavili akvarele del donacije slikarke Brcžičankc Alenke Gerlovič.
Občina Krško kot ustatutva in župan kot ttjen najvišji predstavnik sta ob različnih priložnostih prejela ttidi »likovna darila«, ki lepšajo prostore kabineta žtipana in občinske uprave.
Konce leta oziroma ttatančticjcs podpisom pttgotlbe II novembra 2009 je Ohčitta Krško prejela 23 del različnih tormatovlikovnega ustvarjalca I dvarda Starca.
Udvard Stare se je rodil leta 1933 v l .eskoveu pri Krškem, večino svojega življenja pa je preživel drugje, predvsem v I jttbljani. Njegova »likovna pot« se je začela že v zgodnjem otroštvu in mladosti, ko je počasi odkrival svoj talent ozironttt nagnjenostkbarvamintipodab-Ijanju. Življenje ga je »odpeljalo« v bolj »zetiteljska« področja. bilje gradhcmtclmik. ki je poskrbel za številne inovacije na področju proizvodnje aslalta(hil jetrn primcrvodut del pri aslaltiranju avtocestnega odseka od Novega mesta do Zagreba). V prostem časti pa je obiskoval galerije in razmišljal o eastt. ko bo lahko ustvarjal ttidi on. Z boleznijt). ki je njegovo življenje popolnoma sprcmcniki. je dobil tudi možnost za izpolnitev svojih ustvarjalnih želja, l eta 1979 je tako v časti, ki ni bil naklonjen dolgoročnim načrtom, nekega dne preprosto šel vtrgo\ ino s slikarskim materialom in nakupil vse. kar je menil, da potrebuje. V trgovini je spoznal ttidi slikarja Veljka lomana, ki ga je povabil na tečaj za likovne samorastnike, lako sc je začela ustvarjalna likovna ptttkd-vartla Starca. I'rvih sedem let se je intenzivni) slikarsko izobraževal pri akademskem slikarju Savti Sovretu. obiski)val različne tečaje slikanja v Novem mesttt itt tečaje na Akademi ji zalikt)vtiotimctni)st vi,jtihljani.Zavedal se je. da je eden izmed temeljev napredka sodelovanje in soo-čanjc z drugimi likovnimi ustvarjalci. kar v veliki meri omogočajo različne kolonije in sodelovanje v društvih. Starc se je tidclcžil več kot 31) slikarskih kolonij in je član likovne sekcije KUD SGI. KUD UKC. Ml hojzKraighcr.sotlchtjcv Drtištvulikttvnih samorastnikov, vključi) sc je tudi v Društvo likovnikov Krško OKO. l eta 2005 je izdal monografijo z naslovom A/o/ .sve/ v br/rvr/A. A/onogrc{///7/ z /r/)/Y7-M/w/r/e//.s'///<rMy7//'J<7wu*(/o.S7orr't/o/) f?/cgov/79-/e/;;/c/m23-/t7M/c'/?7/č'-goeego	Ob 44 repro-
dukcijah njegovih del (njegov Ibnd obsega več kt)t 300 del) so ga kot
AleukatemeliCkrošelj
»SVi:iVHA!<VAH«D()MU.!i:
VSIAVUlttBČINhKRŠKO
ODMIVIINOD/.IV! Rast 1/2007
tistvarjalca z različnimi pogledi na njegovo delo predstavili še novinarka Mojca loretičič in trije/mini slovenski likovni kritiki: Jane/ Mesesnel, dr. Jane/Sedej iti dr. Mirko Juteršek.
Svoja dela je predstavil na številnih satnostojnili (okoli 70) in
skupinskih ra/stavah(okoli )()()).
Svet v harvah Kdvarda Starca — tlonaeija Občini Krško
/godba se je začela / ra/stavo, ki je bila odprta od 12. oktobrtt do II. novembra 2000 vDvoranivparku v Krškem. Starc je v svojih rodnih krajih sieerže razstavljal, se tidele-/cvaikolonij(lcta2()0hvl'odbočjti). vendar pa se v širšem obsegu še ni predstavil. Dvorana v pttrktt v Krškemjeodprt prostor, ki »sprejema« ra/lične prireditve, na področju likovne umetnosti pa oblikttvalei raz-stavskušajoslcditikonccptuprcd-sta\ ljanjaavtorjev. kisosieerlaltko brez Ibrtnalne likovne izobrazbe, a imajo jasno prepoznaven in izoblikovan likovni i/ra/.VDvorani v parku torej lahko razstavljajo likovni ustvarjalci, ki /utrnejo prikazati in povedati svojolikovtio/god lnt.Ktt-dar pripravljamo razstave ljubiteljski!! likovnikttv, sc večkrat src-čamozrazličnimi pogledi tiaustvar-jcno in predvsem /različitimi pogledi na izbor tistega, kar je mogoče predstaviti. Kdvard Stare se je že od prvih potez s čopičem zavedal, da je za dosego cilja (dobro »stvaritev«) treba vložiti ogromnotunki.hitipri-pravljcn na sprejemanje različni!) (v)pogledov. se tideležiti številnih izobraževattj iti razviti samorellek-sijo.Obtem.daje začel svojo likov-nopotzi/obražcvanjcm /udeležbo na ra/ličttih tečajih, je postavil temelje svojega slikarstvavklasični risbi v obliki hitrih skic (krokijev). kituijonjcgt)vopotczo(roko). vidtto zaznavanje (oko) in ontogačajone-nclmodclo.
l/dvard Stare je slikar »klasične« telmike. tiajljtihše so mu oljne barve, uporttbljtt kredo in eksperimentira v drugih tehnikah./arazstavovDvo-rttni v parku je bilo i/hranilt nekaj zanj večjih del. ki zajemajo le delček njegove široke pttlctc likovnih slogov, v katerih se je preizkuša). V slikarski šoli akademskega slikarja Sava Sovreta so nastajale replike svetovnihmojstrov. karmti jettnt))-
gočilo soočenje z dejstvom. d;t je tisto, kar se na stetii zdi enostavno, težko ustvariti./odkrivanjem različ-nihtmtžnosti oblikovanja ploskev (dvodimcnzioimlncga) in z nenehnim rcdctlniranjcm odnosa med ttb-liko in barvo je počasi izoblikoval tudi svoje lastne različice, histcn pogled in htsten pristop, ki ga vnaša v podobe oziroma slikarske izdelke, ustvarjenezrazličnimi vtisi in pred-logatni.
Starc jc eden izmed tistih ljubiteljskih slikarjev, ki ob krajini, vedutah, šopkih in občasnih posktisih abstrahiranja in abstrakcije razisktijejotttdi drtige motive mesta s poplesujočimi prebivalci ter portrete (predvsem vhitropoteznih skicah).
Sčisto barvno gradttjo in gcomc-trizacijo ploskev največkrat nastajttjo stilizirtmc vedute, v katerih prepoznamo odsev njegovega življenja v I eskoveu pi i Krškem in njegova slikarska potovanja po Krškem polju. Ilalozah.tittrenjski in Istri. Kavnotu lahko sicdimotijcgovimlazam razvoja. ki pa jih ne moretno rtizvrščati kronološko, saj se z nenehnitn delom in disciplino ter vpttgledom v ustvarjeno pogosto vrača. Dstvarjasčisti-mibarvnintiploskvami. kjer je poteza čopiča popolnem;) zakrita, in/ vihravimi potezami./nanosom različnih odtenkov, ki/obrobo ustvarjajo nove ploskve. Njegova arhitek-tura je ali telmično izrisana ali pa brc/ kakršne koli težnosti »štrli« i/ pokrajine. Nenehno vračanje, rcdc-Ihiirattjc videnega in ustvarjenega nakazuje njegov raziskovalni duh. ki ne glede na zunanje v)ilivc nenehno potttjc.
Barvna paleta podpira vrtitieenje-govilt pote/, ljubše pa so mu temnejše ititen/ivne barve, le redki so nežnejši toni.ki sltižijo občasni timiritvi ali nakazujejo poti svetlobe. Obvladovanje likovne itloskve tako z risb;) kot z barvo uvršča l.dvarda Starca med vidnejše ljubiteljske likoeitc ttstvarjalee. ki s svojo usmeritvijo delo. i/popohijcvnnjc. soočanje/ drugint in zmožnost razlikovanja med dobrim in slabittt (ttspelim in neuspelim) nakazujejo poti. ki jih morajo prehoditi ttidi drugi ustvarjalci.kižclijosvojadcladclitizdrtt-gimi
Oh razstavljanjti le nekaj kilometrov stran od svojega dotna in raz-mišljanju o dediščini, ki bi jo želel
AlenkaČcrncličkrošelj aSVLT V UAKVAI!« DOMtt.lf VSIAVHI()[i(!NHkl<ak()
zapustiti tudi svojemu kraju, se je Stareodločil. da vsa dela. razstavljena v ])vorani v parku, podari Občini Krško, laje ponudhozvese-Ijem sprejeta, pripravljena je bila pogodba, določeni skrbniki in ravno na dan zaprtja ra/stave v soboto. I I. novembra 2()()b. je bila pogodba slovesno podpisana. Avtor in donatorje postavil nekaj običajnih zahtev, predvsem pa izpostavil željo, da so njegova dela vedno dostopna javnosti. Občina Krško je tako vse slike različnih dimenzij razporedila po svojih prostorih, predvsem na hodnik od kabineta župana do oddelku zn družhette dejavnosti, ki sprejema številne stranke skozi vse leto.
Razstavljena dela so opremljena
s podnapisi (avtor, naslov, letniea nastanka in velikost) in so jasno označene Ldvard Starc, donacija. Občasno bodo dela na ogled tudi v drugih javnih prostorih ali razstaviščih.
Donacija Ldvardn Starea kaže povezanost likovnega ustvarjalca s svojim rojstnim okoljem, šc bolj pa kažepomunjkanjemožnostiamater-skihlikovnihustvarjalccvzadoni-rnnjc svojih del v trajno javno last. kajti v Sloveniji ni inštitucije, ki hi sistematično skrbela za ljubiteljsko likovno umetnost, jo spremljala in ustrezno tudi vrednotita, evidentirala in hranila, l ikovno obzorje pa je etm temeljnih obzorij, ki omogoča dvig kakovosti življenja na vseh ravneh.
Marinka
Dražumerič
ŠKOFIJA NOVO MESTO
Škofi ja Novo mesto - Onim pri bogn, sebi in zanamcem. Družina, Ljubijana 2007
ODMIVI IN OD/.IVI Kast 1/2007
im
V minulem letu je zgodovim) Nttvega mesta na veliki petek zaznamovala razglasitev školije in imenovanje njenega prvega ordinarija, sveti Miklavž pa je novi škofiji za popotnieo "prinesel" razkošno monografijo. /anjo je svt)je moči in znanje združila vrsta pomembnih mož. na pot so jo pospremile uvodne besede prvega novomeškega škofa rlr.Andrejatiktviinaiuzadnjega novomeškega prošta in prelata Jožefa Lapa. njeno založniško okrilje pa je prevzela Družina.
Monogralija je vsebinsko bogata in raznolika, takt) kot je bogata in raznolika tudi nova školija. ki zajema tri večje pokrajinske enote: osrednjo Dolenjsko. Belo krajino in Kočevsko. Na njenem ozemlju živi več kot Ibt) tisoč prebivalcev, od katerih je po verskem prepričanju več kot 137 tisoč katoličanov, spregledati pa ne smemo tudi pravoslavnih in grkokotolikov. vezanih na tiskoškietničniskupitiivUeli krajini. Statistični pregled, ki ga je pripravil prelat Katko Lešnik, pove. da je vanjo združenih šest dekanij (Črno-
melj. Kočevje. Leskovec.Novo mesto, frehnje. Žužemberk), v katerih jc7)župnijzžupnijskimi cerkvami. oko!i352 podružničnih cerkva tcr?5 kapel
Vmont)grallji razberemo tri vsebinske sklope, od katerih hi vsak sam. tako po vsebini kot tudi po obsegu. zasluži) samostojno predstavitev, kot četrti del pa jim lahko pridružimo bogato fotografsko gradivo.Cerkveni zgodovinar dr. Irance M. Dolinar predstavlja prizadevanja za ustanovitev školije v Novem mestu. Kritem izpostavlja, da se je ideja o ustanovitvi školije porodila že v drugi poh)vici 17. stt)letja kot odraz političnih in ccrkvcno-političnih razmer na habsburškem ozemlju. Žal pa so pobude tedanjih novomeških proštov doživele neuspeh tako pri cerkvenih kot posvetnih oblasteh in zamisel t) ustanovitvi školije s sedežem v Novem mestu je zamrla za dobrih tristo let. ko jc bila pmiovnooživljcnalctal'Jh5murc-sničena7. aprila 2006.
Avtor drugega zgodovinskega besedilajedr. Stanetiranda. kiseje
Marinka !)ra/umcrič ŠKOI I.IANOVO MIŠK)
lotilzahtevnenaloge. Vkratki, a kljub temu obsežni predstavitivi. ki predstavlja najvcčjidelntonograllje. je strnil zgodovinski razvoj na ozemlju nove škollje od prazgodovine preko srednjega in novega veka vse do današnjih dni. Vstrnjeni.anuzor-ni in jasno tekoči besedi popelje bral-ea skozi več kot tri tisočletja dolgo zgodovino. Pri tem osvetli razvoj in razevet kulture in eerkvene organizacije. predstavi nastanek in propad gradov in mest. držav in vladarjev. približa nam življenje, stiske in hrepenenje malih ljudi, ne izogne seniti manj lepim trenutkom zgodo-vinc 20. stoletja. Čeprav sc je Granda kot Novomcščan osredotočil predvsem na Novo mesto in njegovo neposredno zaledje. p;t izvemo tnarsi-kaj novega tudi o širšem prostoru Dolenjske.
/gtidtivinski del dopolnjuje predstavitev umetnostne podobe novomeškega kapitlja, ki jo je pripravil umetnostni zgodovinar in konservator dr. Robert Peskar. Vnjcj obravnava vse stavbe (cerkev sv. Nikolaja, proštijo. kaščo in Marijino znamenje), ki oblikujejo kapiteljski (stolni) spomeniški kompleks. Pri Miklavževi cerkvi predstavi stavbno zgodovino, njeno rast ter mesto v razvoju eerkvene (predvsem gotske) arhitekture v Sloveniji in konserva-torsko-restavratorske posege, ki so potekali v letih 20()()-2()05 in so se osredotočili predvsem na prezenta-cijo ter interpretacijo eerkvene zunanjosti. Opis proštijc (škofijski
dvorec) strne njeno stavbno zgodovino. podrobneje pa se zaustavi pri hišni kapeli in proštovih (škofovih) sobanah z baročno poslikavo. V predstavitev kapitel jskega stavbnega kompleksa je vključeno tudi Marijino znamenje, ki je prvotno stalo na nekdanjem novomeškem Katarininem trgu. a je bilo pred nekaj leti rekonstruirano in postavljeno ob iztek Strme ulice pri škofijskem dvorcu. Peskar je pripravil tudi besedilo o umetnostnem značaju območja škollje v Novem mestu, v katerem na kratko predstavi njeno umetnostno dediščino in njene stilne tokove od zgodnjega srednjega veka do danes.
Oh bok zgodovinskim in umetnostnim in zgodtivinskim prispevkom se uvrščajo fotografije, delo Novo-meščana /voncta Pelka, ki je bil pobudnik za nastanek monogralljc in tudi njen urednik, f otografi je deloma sledijo pisani besedi, večkrat pa sežejo širše, saj predstavljajo pokrajino in njeno slikovitost ter razgibanost, pa tudi etnološko speeillko Dolenjske in Hclc krajine. l'clko je ustvarjalce avtorskih in dokumentarnih Ibtograllj. poleg njega pa so strokovne fotogralije prispevali še: Au-relio Amendola. Slavko Ciglcncčki. fone Gošnik. Borut križ. Pomaž l.auko in Robert Peskar.
Monogratija o novomeški školiji jcvcliko delo in lepa popotnica novi škollji. Želeti je le. da tic hi ostalo osamljeno.
Mi!an Marketj
()!)M!V!!N()I)/,!V! Rast 1/2007
KRONIKA ZA KRATKOČASNO BRANJE
Stavko !)okt: Kronika nekega časa. Novo mesto x okotieo )SS5-!908. Samo^atožba. Novo mesto 2006.
Drobno pisno in ustno izročilo iz polpreteklih časov lokaltiega okolja, kot so anekdote, smešiliee. prigode, spomini in drobne zanimivosti, st) tisto priljubljeno gradivo, po katerem upokojeni novomeški novinar Slavko I )okl zelo rad sega. brska po njem. si ga izpisuje ter potem zbranega in bolj ali manj urejenega posreduje braleem v različnih knjižnih izdajali. Anekdote in smešne prigode, ki so se pripetile v širšem ali le v ožjem okolju znanim ljudem na sončni in senčni strani Gorjancev. že vrsto let zapisuje in izdaja v knjižicah žepnega formata in z ilustracijami Bogdana Breznika. Začele so izhajati leta 1995 pri založbi l .rro. ki je poskrbela za natis desetih knjižic ter dva ponatisa. zadnje tri pa je Dokl izda) v samozaložbi. Knjižic z naslovi, s katerimi vošči smehu dobro jutro, dober dan. srečno, nasvidenje, zbogom in kar je še teh izrazov, je torej že trinajst. Oh tem je iz starih časopisov izpisal tudi smcšnicc in jih izdal v posebni knjigi z naslovom ( emu so se smejali Dolenjci. l'o-dohno je zbral zanimivosti in različne dogodke iz bližnje preteklosti Novega mesta in okolice, ki so jih zabeležili časopisi, jih omenjajo drugi različni pisni viri ali so se ohranili v spominih starih Novo-meščanov in okoličanov, terjili izdal v treh knjigah z naslovom Utrip nekega časa.
V prvi je priobčil spomine I da Zorka. Maistrovega borca, slovenskega partizana in turističnega delavca. po rodu Novomcščana. na dogajanje v dolenjski prestolnici v obdobju od 1909. do 1920. leta. Spominom je dodal nekaj smcšnic iz Dolenjskih novic. Dober odziv bralcev na knjigo ga je spodbudil, da je iz starih časopisov, predvsem Jutra. Slovenca in Slovenskega naroda ter iz drugih pisnih in ustnih virov zbral nove zanimive dogodke in jih objavil v drugi kn jigi, v kateri je kronološko zabeleženo dogajanje v obdobju od 192). do 1930. ieta. V tretji knjigi, pripravljeni na enak način, je zajel
dogajanje v obdobju od 1931. do 1940. leta. Bred nekaj meseci je v samozaložbi izdal še četrto knjigo te vrste, s katero jc segel v najstarejše obdobje doslej, in sicer v čas od leta ISS5 do leta !90S. spremenil pa je tudi dosedanji naslov iz Utripa nekega časa v Kroniko nekega časa.
Zakaj se je Dokl pri izboru omejil prav na leto ISS5. ki samo po sebi ne pomeni prelomne zgodovinske letnice, pojasnjuje dejstvo, da so tedaj namreč začele izhajati Dolenjske novice, ki so mu bile glavni vir za izpisovanje. Dodatno je pri zbiranju uporabil še časnik Slovenski narod. nekatere domoznanske in spominske knjižne izdaje, kot so knjiga Stare gostilne Slavke Ložar. Dolenjski Sokol Boga Komelja. V objemu Krkinih voda Majde Pungerčar ter drugo tiskano gradivo, ki ga hranita Knjižnica Mirana Jarca in Dolenjski muzej. Kratki, včasih skoraj telegrafsko strnjeni zapisi dogodkov so razvrščeni po poglavjih za vsako posamezno leto. znotraj poglavij pa so zapisi razvrščeni kronološko. Besedilo spremlja dokumentarno slikovno gradivo, fotografije nekaterih omenjenih oseb, skupin, dogodkov, stavb iti krajev.
V knjigi je razvrščenih blizu štiristo zapisov o najrazličnejših dogodkih. ki segajo od pomembnih in zgodovinskih, kot sta bila izgradnja dolenjske železnice in Krajčcv ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, do pomembnejših novic lokalnega značaja, kot so bili gradnja moške iti ženske bolnišnice, gradnja šmihelske šole. mestnega vodovoda, postavitev tovarne na Gorjancih in mostu v Kandiji pa prva napeljava elektrike v mestu, ustanovitev novomeškega Sokola in smrti znanih ljudi (podobar Atoli Kušljan. graščak Karol kudež. pisatelj Janez Trdina), prostor pa je da) tudi drobnim dogodkom iz vsakdanjega življenja Novomcščanov in okoličanov, kot st) bile tatvine, nesreče, umori in samomori ter nenavadnim naravnim pojavom in vremenskim ujmam, ver-
Bariča Smote
ODMI-VI IN ODZIV! Rast 1/2007
skitiiindmgim slavjem. Skratka, v knjigi je zabeleženo vse. kar se je količkaj ztinjmivega in potnembneg;t dogodilo v izbranctnčastt v Novem mesttiitinjegoviokolieialijeizšir-šega sveta pljusknilo na Dolenjsko. Natančneje povedano, vse tisto, kar so svoj čas zapisali časnikarji in kasnejši obujevalci spominov. Dokl namreč samo posreduje prirejene časnikarske in druge zapise, jih pa ne preverja niti ne dokumentira ali komentira.
Knjiga tttko ponuja zgolj prijetno in nezahtevtio branje za kratek č;ts in trhujanje spominov, kaj več od tegtt ptt ne. Ne moremo je tivrstiti v resnejšo domoznansko literaturo, ker "boleha" za resnimi poimmjklji-vostmi.Histvenajegotovota.dttho-mo pri prav vseh zttpisihzatnati iskali navedbe vira. po katerem so
povzeti lako ni razvidno. ali gre za povzetek časnikarskega poročiht. za rlrohec iz osebnih .spominov ali zapis, pobrati iz strokovne publikacije. Prav tako ni razvidno, ali gre v eeloti za Doklovo interpretacijo izvirnih besedil in virov ali morda Ittdi za eitiranje. Bralce je prepuščen dobri veri. da je Dokl točno povzel, kar je zapisal. Če pa mu kakšen zapis zbudi zanimanje in hi si zaželel o dogodku zvedeti kaj več. mu knjiga ne ho ponudila prav nobenega kažipota, kam tmj krene. Doklova Kronika tiekega časa za kaj drugega kot za kratkočasno branje tako pač ni uporabna. Morda jo je avtor tudi spravil skupaj s tem namernim, a vendar je škoda, da ni truda in časa. ki ga je porabil za to delo. bolje izkoristil in hi svojemu delu dal nekaj več vrednosti.
NOVA STARA KNJ!GA
Miian Mugeij, Mali ljudje, Karantanija, Ljubljana 2()()h
Ko setu delala nabirek knjig v knjižnici, sem se razveselila ene. razstavljene na panoju z novostmi. I ja je spadala zato. ker je ravnokar izšla. Rada imam nove knjige, ki šc dišijo po tiskarni in jih še skorttj nihčcnilistal. tem rajši, če so slovenske. Novost pa knjiga Milana Puglja zagotovo tii. saj jc prvič izšla že leta 1911 Kljub tetini, da za tovrstnimi potuitisi stojijo interesi založnikov (avtorjti pač ni treba plačati honorarja), je izid te in še mogoče kakšne knjige potreben in hvalevreden.
MilanRugelj. rojeni, januarja IRS.l v novomeškj Katidjji. je v slovenski literarni zavesti zapisati nekje ob robu. kot opomba tistega časa. ko je ustvarjal Ivan Cankar. Bjl je sin organista, pomožnega učitelja in posestniktt.srednje šolcnidokotičttl. v Ljubljani se je preživljal kot pisa-telj. časnikar, tajnik Slovenske matice, mestni uradnik ...Doklerje bil samski, je še šlo. bil je čas tudi za
boemska dmžcnjaiu pogovore: potem pa je mora) poprijeti za vsako delo. ttidi klavir je igral v kinematografu. Pisanje le rcdkti kateremu Ittltko daje kruh. zato je Pugljeva zgodba podobtmtnnogimusodatn slovenskih (in ne le slovenskih) ustvarjalcev: tnoral je delati marsikaj drugega, da je preživel, njegov talent pa se je počasi krušil v zobeh časa. Zadnjih osem let pred smrtjo (umrl jclctal929)jchiltajuikNarodncga gledališča, po podatkih l eksikona CZ iz leta I9S2 pa so na njegovo pobudo leta 1920 ustanovili Društvo slovenskih književnikov in jc bil njc-gov prvi tajnik. Nekaj morcčcgtt vzdušja ter neprijaznih okoliščin pisateljevega življenja odstira zapis vnovcIiScstttnck: "Danje bil podoben dnevu, teden tednu, mesce mesecu. Iircpcnctijc po priliodtiosti. ki baje pride bogve kako lepa in bogata, je nekako zastalo, obtičalo nekje sredi pota kakor zdrobljeno kolo ... Samo tisti spomini, ki so kazali duši
Ihtrica Snmlc NOVA S I AMA KN.IMiA
ODMI VI IN ODZIVI Mast 1/2007
nežno in obenem tako jako mladost, par let iz prejšnjih časov, sončna proga sredi mriičnih in meglenih življenjskih njiv, t<) je še podprla omagujočo zavest, zanikala revščino, odkupila vso vsakdanjost in grenkobossončnimi žarki."
Itidivžoltem času so mali ljudje včasihnoviea. vendar le takrat, kos svojimi dejanji presežejo mejo legalnega ali pa se jim zgodi kaj strahotnega. S tega stališča je pisatelj Milan Pugelj povsem nesodoben, ttidi naslov ni vabljiv: koga pa še brigajo tako imenovatiiumli ljudje. Vendar je vredno pogledati med platnice. Med njimi je devet novel: V letihnerodnih. Zimska pot. Hlapce. Osat. Na gradu. Sestanek. Krst, Vritnc in Pismouk. V njih natanko prisluhne človeškim usochtm in jih opiše tako. da vstanejo pred nami: domači učitelj, ki sc zaljubi vmater svtijih učencev in je osramočen, dijak. ki se z vozom vrača domov in je priča žalostni zgodbi voznika in njegove potnice, ki ji med potjo zmrzne ncznknnskodctc.hiapca.kiscmupo trdinovsko prikazujejo gorjanske co-prnicc. pripravnika, ki v službi ni uspešen in domačim tega ne more povedati, zdolgočasene graščakinje, ki jidcladružboalkohol. zaljubljenec, ki sc mu končno uspe sestati z ljubo v obmorskem mestu. Janez inAgatačiodbcnik.kijimaljubcz.cn ovene v revščini in med množico otrok.bela vrana.kinmra zaradi dru-gačnosti umreti. Illolog in urednik, ki sc usodno spreta zaradi vejice, in nuiogih drugih, ki hodijo po mavrični poti življenja oh teh likih.
Če hi zgodbeno tkivo Malega človeka hoteti opredeliti literarno-tetiretskoinblozolsko. bimordav dejstvu, da v nekaterih novelah ni pomiritve med človekom in svetom, našli elemente mmantičnega pesimizma. pa tudi eamujevskega absurda. saj je tiesmiselnost sveta, naj si človckšctakoprizadcvainupa. nepopravljiva. Vzroke za to voznik laka, ki pcljcv/imski poti scdmošolca domov, ker mu umira oče. po poti pa na vozu umre tudi l.cnin otročiček, vidi v človekovi želji po lepšem in boljšem : "Kakor mlada mačka, ki sc suče v kolobarju, lovi lasmi rep in se vanj grize, taki smo pri moji veri! Sami sebe lovimo, sami sebe grizemo! Človek si vtisne v prsi - to je tisto! Hoče imeti in zato hlodi in
blede... a..."Junak vcdmi ziniva sizifovsko upa. a samo grize lastni rep. V Krstu, zgodbi, v kateri zaradi revščine umira ljubezen, so naturalistični elementi: vdružim sc leto za letom rojevajo otroci, revščina organista Godbenika pa je tako velika, da ji ni videti konca: usodo kroji ttidi dmgimjunakominjimjcmljc dostojanstvo (V letih nerodnih. Zimska pot), /godba Pismouk jc psihološki prikaz drobnjakarstva: smisel življenja postane prcpričanjco lastni nezmotljivosti in pomcmhinisti.kijini mar za dogajanje izven tega. Vejica biologu postane simbol, saj je na smrtni postelji prepričan, dajessvo-jimi prizadevanji služil narodu, daje bilo njegovo delovanje odraz ljubezni do narodti.dtije bila to edini njegov cilj.Zgodbi Nagradu in Hlapec pa imata ttidi humorne elemente.
l isto, ktir v 1'ugljcvih novelah prepriča, ni samo fahtila. ni tti. da mojstrsko, a brez uspeha išče vzroke za položaj posameznika, ampak to. da mehko podaja temačno atmosfero in epsko zastavljene psilmloško-socialnc pripovedi preplete z lirskimi elementi. VOsatu sc odpuščeni železniški tuadnikspraštijc. zakaj je izguhilslužht). bralec pa sluti, da je to zaradi njegovega porekla, četudi to ni nikjer izrečeno. Pretresljiv je ttidi Krst. pa ne le zaradi tega, ker se v revščino rojeva vedno več otrok, ampak zaradi ponižujočega odnosa botrov do staršev: ta sc pri izbiranju imena novorojencu, pri opisu svojih življenjskih okoliščin, zlasti pa skozi hktpčcvski odnos do bogatejših ves čas ptmižujcta.Ucla vrana ni le pripoved ti drugačnosti, ampak ttidi o brezpogojni materinski ljubezni, povedana na prepričljiv, četudi zastrt način.
Milan Pugelj nikoli ni bil vprvi. slavljeni vrsti literatov. Pavel (ioliti bi rekel, da ni bil velika riba: v svoji pesmi Ribice je prav na Pugljevem primeru prikazal, kako mogočniki (kotjchilnpr.Pavčar) ravnajo po zakonu velikih lih.
Kljub temu. da je zbirka novel nekako raznorodna, priča o veliki Pugljevi novclistični moči. Pri prvi izdaji Malih ljudi bi to pomanjkljivost. nastalo verjetno prav ztiradi 1'tigljcvih materialnih oziroma življenjskih okoliščin, lahko odpravil dober urednik. Urednik novejšega pomitisa jc novele opremil z infor-
Hitrica Smole NOVA STARA KNJKiA
Rasto Božič
()!)MIVIIN()t)/.IV) Rast 1/2007
mativnoštttdijo/latka Režonje, z opomhatni ptt je sktiša! sodobnemu bralcu približati nekatere arhaizme o/itotntt redkejše besede. Rod črto je razložeimkakšnit beseda preveč, saj si ni mogoče misliti, da bralci ite hi
vedeli, kaj je to /j/to/vto.	ett//
fv potrtenu bedeti). Vendar pa je vse mogoče, kot jc mogoče, da okrog nas Ijttdjc doživljajo podohttctisodc. kakršne so opisane v Rugljevih novelah.
POPULARNO GLASBENO LETO V ZNAKU PRVENCEV
/c/a prcdlatisko leto smo zapisali, da je bito v popularno glasbenem smislu plodit« in ttstvtujtilno. (Hede na lansko bero izdanih plošč lahko znotraj slovenskega prostora vnovič potrdimo vse bolj opazno vlogo novomeške glasbene produkcije.
Dolenjska se prebuja iz dolgoletne diskografske anonitnnosti. z lani vNovcm mestu izdanitnittli ustvarjenimi desetimi ploščami zagotovo sodi v vrh slovenske zahavtto glasbene prodtikeije. Če odštejemo pogrošne popevčice, sopotnice pov-prečnegazrumenim tiskom in pleh-ko televizijo krmljenega Slovenca, lahko kakovostne pri nas izdane ploščcliitroprcštcjcmo. Scmtudinc uvrščannt dosežkov ttuhololktt. logičnega imslcdnikanarodtiozabavtic glasbe.
Novomeška založba doga jevni-zih(ioga Musiča in (ioga 1,1' lani izdala šest albumov, od tega pet plošč z izvajalci širšega slovenskega prostora. Vpreteklen)lett!tistitnr)\ljenit novotiieškiizahtžhaMultimedija Večpredstavne rešitve dregor Nan-ger. s.p.. je postregla s trenti izdelki doicitjskiit skupin, samorasli poganjek novomeškega jazzovskega prizorišča hohitar Jaka Berger pa je v Italiji izdttlprvcttcc z ttaslovom BRdSlime Bas l rio. kar je prvi mcdnttrodnoizdaiti izdelek ktikšnega novottteškega jazzovskega ustvarjalca. Najvidnejši dolenjski jazzovski glasbenik, pretežno v Ncw Ym'kudcittjt)čisakst)l*onistlgor l umpcit. na žalost še vedno ostaja brez pravega dottiačcga ali merhm-ntdncga glasbenega dokttmenta. ki bi sledil ttjcgovcmttšolskcmti prvencu.
Ret izrlitjdogii Musiče je slerliht tttečettem progtttnnizttložhc. prevladujoči sredinsko šolski jazzovski smeri, gledališko šansonjerski za-sitoviinspoglcdovatijuzctnomo-tivi. Rrvivlanskemniztt je bil Libanonski )a))g«Hitmletl.\pressa. Itiko poimenovana zasedba je prispevala priredbe, glashtt iit besedila srt delo Andraža Roliča. pesnika, glasbenika iti igralett. l ahko hi šlo celo za samostojni projekt, saj 1'otič povsem izstopa. Vedno je v ospredjti. edina protitttež njegovemu patetično kričavemu vokalu je izvirtnt in domiselna kitara AndmžaMazij;).
l ibanonski tango ne opravičuje naslova. Mogoče zgolj tmkaztije pestro, lithno kaotično glasbo, ki smo ji priča skozi šestnajst tem uglasbene poezije. 1'ravzitprav sc alhtmtdclimt akustično zasnovane skktdbc in bolj rockttvsko nastrojene teme z električno kititro ter vonjem po hlucstt. Vmes slišimo nekaj latinsko ameriških rittnov.ncpitrnc ritme Bitlkana. oddaljenireggae. spomiti na britanski frtlk.blties. afriško rumbo. Na plošči je veliko iskanji), celo preveč, /di se. da se zasedba le poredko najde. na primer v naslovni pesnii ali v Mtmtovitispiivitnki. Vezna členit sta 1'oličev voka) in Mazijeva kitam, ostalo so zgolj priveski, ki ne zaživijo skttpaj.fo uspeva le kitari in kontritbii.su. posebej se ujametit v roekovskih tetiiah. Osnovna zasedba llitmlctcsprcssa je kvartet: Andraž Rolič kitara. Andraž Mazi clck-tričniikitara.drcgordvctko kontrabas. Blaž k'clarcc-t))lkala.Rri snemanju je sodelovalo več uglednih imen domače eklektične glasbe: Boštjan (iomhač. Vaško Atanasov-
Kasto Božič
l'()l')IIAKNO(il.ASBIN()llf() V ZNAKU 1'KVt NCt V
ODMIVUNOD/.IVI Kast 1/2007
ski.BrcdttKrtimpttk.Amt Vipotnik itiMia/almrias. ki vkratki zaključni, zgolj amhictitttlni temi. vokaitit' poda Boličeve verze. Kljub na videz pestri mešanici slogov plošča ponuja dokttj moitotono zvočno sliko. Mogočeso temt! krive tttdiucdorcčcttc priredbe.
Beličeva poezija je razpeta med razpoloženjsko bivanjske teme. lin-krat ponuja preprost poetičtti opis. drugič je lllozolško zasanjana in zaskrbljena mtdtniucvattjctn.»!'ridc čas. ko se slečejo ceste.« pravi v na-slovtii pesmi. Večitta glasbe na plošči ima zgolj funkcijo dratnatičitcgtt poudarkanjegovim verzom. Vokttlni ptttos odvrača od ztmimivih pod površjem skritih glasbeno poetičnih tem.
lilmnonskenmttmgujesletliht mogoče mijsijajnejš;i lanska plošča (ioga Mttsiee. Vivo! Albttm je posvečen brazilski hossa novi. katere sloves so v zgodnjih šestdesetih letih vsvet ponesli brazilski avtorjikotim primer Antttniočarlos.lobim.Bossa de ttovo je petčlanskti aktistična sku-pina Brimoža Viteza, značilna pott-stvarialskazascdb;i. ki skuša kar najbolj tmtatično odigrati in odpeti že ustvarjeno. I'ri tem jc temeljita, grajati ne moremo niti izgovorjave zahtevnega porttigalskega jezika. 1'ritno-žttVitczti dikcija tic predstavlja težav. Suveretio poje v portugalskem inlmneoskeni jezikti. dttnekdatije srho-hrvaščinc ne omenjamo. Na plošči ptdeg slovenskega in nek-dttnjegti evrovizijskega sttindtirda Ne prižigaj hičivtcmi ter napol slovenske pionirske pestiti Majskttslišittto še predelano verzijo Hrcgovičcvc Selmeiti francosko temo. drttgo je v portugalščini.
Vitezov grcnkoshtdki»s;mdadc« vokttl je pravšnji za to baladno zvrst prellnjeneg;) ritnm. erotičnega zttpe-Ijevttnja in nosttilgije. Spremljtijo ga izvrstni glasbeniki: Aljoša Kosor kitara. Drago Ivanuša hartnonika. Mttrko (iregorič kontralms iit Mitja Vrhovtiik Smrekar tolkalti. Brvenee so postieli med nastopom v radijski oddaji Izštckani.Htissa de novo sodi med lanska odkritja, kar je potrdila ttidi dobra prodajtt.
l'rvo httisko (iogino jazzovsko ploščo )':tscin:ttingHhythtni je posnela zasedba violinista.Icrncja Breneetti. Širši in sodobni jazzovski javnosti slabo znani glasbeniki st) na
koncertu zttheležili sedem starejših jazzovskih standardov, (ire za vešče instmmcntttlistc. solitlnoizvcdht). všečno glasbo in manj pogosto zasedbo. z violino kot solističnim glasbilom. Kar moti. je odsotnost kakršnekoli nadgradnje, (ilasbeniki niso dodali ničesar lastnega in vse odigrali kot po notah, fo nista sodoben jazzovski pristop in ustvarjalnost, prej zaprašen dokument, verjetno nastal iz ljubezni do zimzelene glasbe. Drugače lepo posneta in uglajena glasba je primerna zgolj z:t nevsiljivo kuliso slaščičarn.
V zasedbi najdemo dve ugledni imeni. Violinista in vodjo zasedbe Jerneja Brcnccta spremljajo pianist veteran Amedeo fommasi. kon-trabttsist Matevž Smerkol in bobnar KmilKrištof.JcrncjBrcnccnijaz-zist. jcpctlttgoginiiolinist.Štmlirttl je naljubljatiski Akademiji za glttsbo ter na dtmajski Visoki šoli za glasbo, kjer je letti Ibd? tudi magistriral. Nastopa doma in vtttjini. je ustanovitelj in umetniški vodja Mednarodnega glasbenega festivala ISIcd. predvsem se posveča tako imenovani resni glasbi. Amedeo fommasi je leta B235 v Trstu rojeni jazzovski gkts-hcnik.skktdatcljinavtornimskcgla-sbe. Davno tega je bil slaven. Učil se je pri Kedtt (ittrlandtt in Hillu livansti. igralnajhizMilesom Dttvisom in f betom Bakerjetn. l eta
l'Jb2 je nastopil tm blejskem jttžzJč-
stivalti. iz katerega se je kasneje razvil ljubljanski jazz festival fommasi se je mi slartt lettt nosttilgično vrnil mi Bled. kjer je mtstal ta zvočni zapis.
Staro jazzovskemu izletu je sle-dil;<plt)ščnhttitn:). delt) primorske ustvarjalke Mojce Mmjcvac. Koprčanke in pevke z določenim stažem tcrsoavtoriccgktsbcno gledttliških ptojektov. Njeno glasbeno smtvanje je večplastno, povezano z imenom
koprske pianistke lincOmcrzo.kije
na ostiovi večletnega delovanja v (ienovi k snemanju pripeljala kon-tr;tlnisista(i;thriclcj;il'cs;trcsijtthi hobtutrjtil.orcnzaCttpcIiojtt.
Mojca je pevka omejenih glasovnih zmožtiosti. Ne meneč sc na to. pri petju neiznterno ttživa. spušča se eelt) na spolzktt tla vokalne improvizacije in seattt. (ilasheno spremljavo skuša doživeti in preseči, vendar ji voka! pri tem ni v pomoč. N jeno izvajanje večkrat zaide v izumetničenost. kar zmanjšuje privlačnost
Kasto Hn/ič
l'())'t)I.AKN()(i].ASi;)N()li:)() V ZNAM) l'KV):N(')V


BRGS TIME - Trio
ODMEVI INOD/IVI ]tas(!/2007
zanimive in čtiteče glasbene podlage jazzovskega tria.
Alhunipritiaša uglasbeno poezijo štiriliavtorie.piijateljieZlatjaneSol-do.lnesCergol. Karmen Kodarin in MojeeMaljevae.(ilasba. nastala na njihove verze, je zvečine baladno zasnovana. I'ri tem se pevka preveč opiranatovrstnovzduAje. Enoličnost.kijostem ustvarja, premaguje z ljubeznijo do poezije in glttshe. poslušalec pa se oh tem dolgočasi. 1'cvki gre vse spoštovanje za vložen trttrl inzasttnjanozanesenjaštvo. vendat poslušalce težko deli njeno navdušenje nad poezijo, povezano z osebnimi izkušnjtmii. Njena v naslovu poudrtrjcnttltitimtt skozi tm-vlako pretiranih čustev težko pride na spregled. Prej zaznamo iskanje in nesebičen poizktts. km pa še nista pogoja za glasbeni uspeli.
Zadnja plošča iz krnske vrste (loga Musiee je Šest poti Baltazar Bamkt. Alhum jcprišclnatrgzzit-inudo. saj je osnovna zasedba pred sedmimi leti prckinilazdclovanjem. V spremni besedi avtorja glasbe in aranžerja Antilopi Srakarja beremo, da ga album spominja na šolsko obdobje na jazzovskem oddelku Srednje glasbene in baletne šole v ljuhljani. Na tej plošči, ki jo moralno glede na zapisano dojemati kot šolski dokument.glashcnotudi nima večjega dometa, sc predstavlja šest glasbenikov: EjašaPerigoj tenor saksolon. Marijan Dovič violina, .kini Morlcr kitara, lirik Marenče klavir. Robert Jukič kontrabas. RobertVolarič bobni.1'risncmanju zadnje teme so nekatere izvirne člane zamenjali vokalist inbasist l liierno DiaHo.KIcmcnKotarstcnoi sakso-lonom in Aljoša Jerič na hohtiih.
Plošča prinaša komaj dSmitiut glasbe ter s tem še bolj utrjuje vtis tloktunetita in ne zamišljetio zttsuo-vanega albuma. Pravzaprav glasba nitua neke stične točke. Eohiiačimo jo lahko kot poizkus, ki ga preveva veselje do muziciranja, (ilasbcnc vloge so vnaprej razdeljene, vse poteka točno po začrtani poti. Šolsko. l ema. vstop, izstop, dolžina. Nič ne preseneti, glasbeniki delujejo na enakem nivoju. Ne zrtsledimo raziskovanja, iskrivosti, glasba zveni okostenelo.
l)rug:t(iogina glasbena veja. (io-ga I P. je postregla le z enim izdelkom. Poftaneljevanjem prvencem
Šentjernej sko-novomeške-pri morske zasedbe Od I ranclna možgani. Izvirni kvintet prisega na pestro mešanico slogov sodobne pop glasbe. Za I ranelnove tnožgane je glasba zabava in tudi resna zadeva. Sprimek domislic, ritmov, slogov in smeri. Polrancljcvanjcjc duhovito ustvarjalno zastavljena in poznavalsko zasnovatia plošča, (ilasbcno-sati-rična lepljenka prinaša marsikaj, od tradicije do sodobnih smernic. Disco. lunk. jazz/roek. lusion. svving. reg-gac. duh. kttino in balkanski ritmi. eoutitry. pop. rock. popevke, skeči. Radoživo in razgibano glasbo.
Zasedbo sestavljajo mladi, toda prekaljeni glasbeniki, ki jih različne glasbene skupine in zvedavost vlečejo v rttznc smeri. Na tem mestu so zdmžili želje ut znanje, (ilashcni zvarek je za današnji ghtshcni svet nenavaden. Široka valovna dolžina ustvarjalnosti sc prcplctazritmično dramatičnimi preskoki in zvočno potpeljevnovesvetove. Projekt, ki ne skriva nekaj začetniškoproduk-eijske negotovosti, povzema globalno in lokaltio pop tradicijo. Vplive in sloge s[iajavpristcn izraz, svet razlaga z novimi besedami, ( lani zascdbcso:Jurcl)tth kitarain vokal. Dejati Slak bas. klaviature, vokal. Primož Malenšek - tolkala, klavir, voktil. Jake Berger bobnu vokal in Martin Klančič llttvta. saksolon.
Jaka Berger je v lanskem letu debitiral tudi kot jazzovski glasbenik. Njegovo večletno glasbeno iskttnjejedttloizidvalbutuuBKČJS '[ ittte - Bas 't rio. konce poletja izdanem pri ugledni italijanski založbi Splase(ll)Reeords.Založba izdaja in podpira samo vrlnmskcglashcnikc. pred Bergerjem stil z njo sodelovala le dva slovenska glasbenika. Zlatko Kttučič iti Samo Šalomou.
Prav mladi in svetovno priznani nuiriborski kitarist Samo Šahiniou je bil posrednik za Bergerjev uspeh. Preko mednarodtiili zvez um je nesebično pomagal. Spoznal gajez ita-lijanskimsaksoIbnistoniAeliillejeiii Succijcm ter mu priskočil na potnoč pri skladanjtt. Sopodpisal se je pod sedem tem. prispeval dve lastni, ena je zgolj Bergerjeva. Med predlanskim sneinanjeni v Zvočnem studiu Primoža Cigoja v Novem mestu je stekla kemija, ki zaznamuje Bergerjev debitantski album. Z. glasbo
Rtisto Božič l'()l't)I.ARN()(il.ASBfN()l!l() V ZNAKU PRVINCIV
)n. H: t	. aOHMM
dom za sanje
ODMIVIINODZIVI Rast 1/2007
! IH
in hohntirskimzntinjemnni jc uspelo prepričati dokttj prekaljena glasbenika, vsi trije nastopajo enakovredno. Zvočna slika je polna. vtvelixa-polnjuje srčnost in veselje do ust-vtnjanjtt./.vokječist.todattidiiteko-liko grob. daje vtis tteposrednega dogajanja, (iiashtt je rtt/gihana. večkrat lirična in baladno zasanjana. Berger ustvarja zanesljiv ritem, spopada se z različnimi prijemi. Barva ga s celim kompletom bobnov in poudarja s činelami. Sprehaja sc od swinga. do sambe, fuzije, loteva se neparnih ritmov. Na trenutke trio zazveiti asketsko, toda ves čas učinkovito. Medtem Aehille Sticci plete zgodbo. Šttltimon jo dodatno bogati in rttzla-ga. Čeprav se Berger opira na precej svobodno obliko jazza, so skladbe klasično grajene. Uvod. nastavek teme. igra. in finale z razvito uvodno temo. Ulasheniki pred snemanjem niso veliko vadili, karje verjetno tudi razlog za ncko)ik(< grobo zvočno podobo. Veliko prostora je bilo namenjenega improvizaciji, nesporni odliki plošče. I'ri tem Aehille in Stimo prispevata velik delež, sta organska nadgradnja Bergerjevega raziskujočega pristopa. Bergerjev ttlbtmt predstavlja vrhtmcc lanskoletne dolenjske gktshcncprorhikcijc in mednarodni preboj tukajšnjega znanja.
Vzakljtičnem delti se dotikamo še treh Multimcdijinih izdaj. Številko ena nosi plošča tzredno stanje, prvence več let delujoče novomeške skupine Dom za sanje. Sredinsko usmerjeni pop/rttckkvtutct streže z rttditi prijazno in melodično vokalno barvito glasho. Prav Dom za Sanje jc sk tipi na. ki kaže na pestrost novomeškega glasbenega prizorišča zadnjih let. Zrttscl je tm tukajšnji rock tradiciji. ki se vleče od sedemdesetih let naprej, (ilasha koketira s popom in se bogati s produkcijskimi prijemi. V utečeni zasedbi ne gre prezreti osrednje vloge Mira Tomšiča. kitarista. vokalista, pisca besedil ter glasbenega ustvarjalca. Njegovi sodelavci so: Janez Dular kitara in vo-ktil. 1'etcr.lenič hasiuMihakcccIj bobni. Ustvarjena glasbaniha med pttpom in rockom, vendar je ta sredinska usmerjenost pomembna in potrchittt. Prav tukaj je prostor slovenskega popa najšibkejši. Namesto kakovostnih sredinskih rock skupin ga zapolnjujejo razni mazači. Več skupin, kot je Dom za Sanje, pomeni
tudi več kakovostne glasbe. Novomeško glasbeno prizorišče jc z njim vsekakor bogatejše.
Druga izdajaMultimcdijcjc plošča To hc frcc novomeške skupine Tadej &l'!ayfulncss. Novodobni produkcijski zvarek, ki se bolj kot na materinščino zanaša na polomljeno angleščino, je izdelek basista Tadeja Rozmana, preizkušenega člana ali sodelavca številnih dolenjskih zasedb. Snemalni sotmdniki so odraz njegovega širokega zanimanja, po drugi pkitigkishcmt zasnova otlkriva izredno ozek pogletl. Zasedba znanih gltishenikov: ladej Rozman has. vokttl. lomislttv Jovanovič lokac klaviattue. vokal, kitara. I^ctcr Dekleva kitara, lina Marinšek vokal. Dušan Obradinovič - bobni. Marctirtihar bobni, vsesktipajv Ibkčevi produkciji, je spravila skupaj povsetn povprečno ploščo. Prej ptihlozmcs. kot jasno,osnovan al-hunt.Ploščaprinašakonttijšcstintri-deset minut diskoidnegapopti. Vrsto enakozložnih poskočnic, pri katerih so besedila zgolj okrtts in ptihlicc. Za nameček so zapisana in odpeta v osnovnošolski tingleščini.
V pop gltisbi so besedi Iti pač taka. kot so. Včasih je celo dobro, če jilt nemztimemo. Vmisprotjtiznjimi je glashentt podlaga skladb solidno za-stavljenti in izvedena, čeprav predvidljiva in pogosto slišana. Itmko-idni vzorci na trenutke spotninjajo na osladno pop produkcijo novega vala a!i ostarelega Jamesa Browna. Vse jc izvedeno tclmično brezhibno in na ni\oju. Manjkajo le iskren naboj, čvrsta ideja in ustvtirjttlnaiskrti. ki pa danes niso nujni pogoji za tispeh.
Zadnja lanska plošča z. Novomeškega jc prttv tako prvenec. Šcnt-jcrnejsktt-nttvttmeški udtuni rock kvartet se je oglasil z albtimom 8 Bali in lastno vizijo energične težko mcttilucglasbc. Itihko hi jo še nadalje prcdalčkali. vendar zadostuje oznaka, dtt gre za splet rtizličnih novejših in delno zakasnelih rok smernic, ki jih Uroš Bučar Uje vokttl. Jtirc Košir kitttra.l,con (Uroš) Kušljttn has in Marctirtihar btthtti. gnetejtt v lasten izraz.
Wct Bed ima lepo kilometrino, ztiznamtijegtigltisen in energičen na-stop ter prvinska energija težkega rocka. Ioni sktipina.kihi pristttjtda zgolj ntitremttne smernice. Njen iz-raz in zvok sta vezana na dtiljši rok.
Hasto Božič l'()!'U!.AI<N()(i!.ASHIN()IIT() V /NAKU PKVINtlV
Nekateri sicer menijo, da je njihova glasba za časotn. Sam hi v njej prej našel združeno glasbeno izkušnjo kasnih osemdesetih in devetdesetih let. spogledujočo se z novitn meta-lon) it) tijegovin) izraznim jezikom. Precej surova energija in angažiran izraz, l o je recept, ki se lepi na ktržo mlade generaci je. I ej se sicer ne l jubi več toliko upirati, kot sc za podmladek spodobi, se pa rada idejno poistoveti. V vsakem primeru gre pri Wct Bedu za vodilno širše zastavljeno domača mctalskoskupina. Kot gost na albumu nastopa klaviaturist skupine Dan D Boštjantirubar. kije ^.a album prispeval remiks naslovne teme in oblikoval ovitek.
Sstališčaixdaj bi bil lahko povzetek lanske poptilarnoglasbene bere bogata in raznolika produkcija, pet prvencev in nekaj obetajočih začetkov ter mednarodni preboj.
V Novem mestu deluje vrsta izjemno kakovostnih glasbenikov, založba (ioga pa je doslej na trg poslala dobri dve desetini plošč. Nekatere med njimi st) prvovrstni in redko posejani izdelki. Njen lanskoletni gtasbenozaložniški izbor lahko razumemo kot nadaljevanje pretekle založniške usmeritve, po drugi strani ga skušamo opazovati kot odraz stanja tovrstne slovenske glasbene ponudbe.

ODMI VI IN OD/IVI Rast 1/2007
119
Marjan Ma/nik: VINJhRAC. lavirana risha. 2S \ 21 en). 2000
KAST L. XV!!!
V)
Marinka
Dražumcrič
Vprispevkuje obravnavano območje nekdanje dežele Spodnje kranjske in zajema Dolenjsko. Belo krajino in de! Posavja na desnem bregu Save.
'I ranjoHAŠ, Organi/aeija spomeniškega varstva v slovenski preteklosti !.S. V. I955.p 14.
!'raneeSlld.i:.s.vS)ovenija(/go* dovinakonservatorstvaj./.aštitaspo-menika. /./.D, IV. Zagreb 1966, pp 606-607; ViktorSIISKA. Naši stavbarji mintdedohe,/f//,HI.Ljubljana
1923.pp 1-9
'Sll !i:i966.cit n l.pp 606-607
BAŠI955.eit n. I.p l4
ŠT.)()()')) FKHHUAK 2007
ZGODOV!NA!N RAZVOJ KONSERVATORSTVA (1)
Na !)olenjskem in v Heti krajini od njegovih začetkov do teta <945
Konscrvatorstvo, pogosto imenovano tudi spomeniško varstvo, je veda, ki se ukvarja s teorijo itt metodami varovanja in obnavljanja različnih vrst spotnettikov in spomeniškiit območij. Začetki njegovega organiziranega varstva segajo v sredino )9. stoletja. V teku časa je kotiservatorstvo doživljalo številne spremembe, ne samo na področju upravnopravne zakonodaje, ampak tudi pri metodologiji dela. Razvijale in širile so se temeljne naloge konservatorskega dela, tako da danes zajemajo inventarizacijo, valorizacijo in kategorizacijo spomenikov, njihov vpis v register in seveda tudi znanstveno raziskovanje, kar je osnova za izvajanje različnih obnovitvenih posegov na spomenikih. Iz konservatorstva se je kot njegov pomemben sestavni del izoblikovalo tudi restavratorstvo, ki rešuje materialno stanje likovne spomeniške dediščine.
V prispevku predstavljani začetke konservatorstva na Dolenjskem in v Beli krajini ter njegov razvoj do konca druge svetovne vojne. Za takšno geografsko zamejitev sem se odločila zato, ker kot konservatorka delujem na tem območju Slovenije; časovna opredelitev pa je povezana s konservatorskimi in obnovitvenimi deli na nekaterih spomenikih, ki so se začela v letih pred drugo svetovno vojno in so brez prekinitve tekla tudi za časa italijanske okupacije.
S tem želim prispevati k boljšemu poznavanju zgodovine spome-niškovarstvene službe in njenega delovanja na Dolenjskem in v Beli krajini, pa tudi k boljšemu poznavanju konservatorskih posegov na nekaterih naših ključnih spomenikih.
Prvi zametki zavestnega ohranjanja in varovanja ostalin iz preteklosti, vsaj nekaterih njenih zvrsti, segajo v dobo renesanse, ko je bil leta 15 15 v Rimu ustanovljen »prvi urad za nadzorovanje umetnin, ki ga je vodil Rafael Santi«.' Zanimanje za kulturno dediščino se je v obdobju renesanse pojavilo tudi na Slovenskem, povezano pa je z delom Avguština Tyffernusa, ki je začel zbirati epigrafske spomenike.^ V drugi polovici 17. stoletja se je povečalo zanimanje za antiko, predvsem za preučevanje arhitekturnih ostankov rimske Hmone (Ljubljane) in antičnih napisov vseh vrst, s tem pa so povezana nekatera ugledna imena, kot npr. Janez Ludvik Schonleben, Janez Vajkard Valvasor in Janez Gregor Dolničar.' Za razliko od Slovenije, kjer je bilo od sredine 17. stoletja zanimanje za antične starine vezano na ozek krog tedanjih humanistov in izobražencev, sta bila na Švedskem že leta 1630 popis in inventarizacija spomenikov določena s kraljevo instrukcijo/ Nekateri raziskovalci se
GRAMVO ZA POZNAVANJE KONSERVATORSTVA
MariiikaDražtimerii: /(i(H)OVINA IN KA/.VOJ KONSHKVATOHS ! VA
'HAŠI955. eit. n. ),p )4:l ranec S i l i l . SponicniAko varstvo v Sloveniji do leta 1941. (*'ŽA. N V 5 (40). !969.p538
'S'l'!l.ll%9.cit.n.5.p538
'l!AŠI')55.cit n. I.p l4
"HAŠI955. cit n l,p l4 l'otctn avtorju pov/ctnanr tudi nekatera dcjstvavnadalicvanju besedila, saj je njegova ra/.prava do sedaj cdina.kisc bolj poglobljeno ukvariasstattjctn na področju sprtmenUkega varstva pred lctonilK5)).kojchilanal)tinajuusta-imvljcnak cntralna komisija za preučevanje in ohranjanje stavbnih spomenikov
(iKADIVO /A POZNAVANJI KONSPHVAIOKSIVA
Itast 1/2007
nagibajo k temu. da pomeni rojstvo sodobnega spomeniškega varstva francoska revolucija () 789-) 794), saj je od takrat nova, meščansko urejena država pričela vse bolj prevzemati skrb za varstvo nad spomeniki. Za to kulturno dejavnost je razvila tudi ustrezno zakonodajo, ki je omogočila novo organizacijo, vzporedno z njo pa tudi vrednotenje in ohranjevanje spomenikov/ Leta 1790 iti 1792 so bili sprejeti dekreti, leta 1793 pa tudi instrukcija »začasne umetnostne komisije konventa«', s katerimi se jel rancija kot prva država v zgodovini zapisala kot pravni varuh ogroženih umetnostnih spomenikov.
Ker so slovenske dežele vse do leta 1918 sodile v okvir habsburške monarhije, je zanje veljala zakonodaja, ki je urejala spome-niškovarstvene zadeve v tej veliki državi. Prvi administrativni spo-meniškovarstveni ukrepi so bili porojeni iz prosvetljenega državnega prakticizma, kot prve pa so bile za kulturne spomenike prepoznane arhivalije in umetniške najdbe iz antike. Arhivalijc (rokopisi, korespondenca, načrti, tiski) so bile zavarovane že z ediktom iz. leta I 749, edikt dvorne komore iz leta 1782, ki je določal, da morajo biti vsi najdeni novci posredovani v odkup numizmatičnemu dvornemu kabinetu na Dunaju, pa je celo uvedel centralistični nadzor nad najdbami v zemlji. Leta I8l2 je varovanje preseglo zgolj numizmatično področje, saj je bilo deželnim oblastem z dekretom dvorne pisarne naročeno, da morajo pošiljati dvornemu numizmatičnemu kabinetu poleg novcev tudi druge zemeljske najdbe, pri tistih, ki bi bile za to pretežke npr. napisni kamni in nagrobniki, pa njihove opise in slike. Dekret je tudi »prvič nadrobneje razčleni) vsebinski pojem kulturnega spomenika«.''
Če povzamem po Bašu, so bili takrat za kulturne spomenike priznani:
1.	kipi, poprsja in glave iz. brona ter kamna,
2.	male plastike, podobe poganskih božanstev iz plemenitih in neplemenitih kovin, kamna in gline,
3.	orožje, posode in orodje iz brona in drugih tvoriv,
4.	visoki in globoki rclictl iz. kamna,
5.	basrelietl iz kamna,
6.	nagrobniki iti napisni kamni.
Pri določanju vsebinskega pojma kulturnega spomenika je že omenjeni edikt izhajal iz duha novega humanizma oziroma klasicizma s poudarkom na antični arheologiji, uveljavil pa je tudi načrtno skrb za muzejske zbirke habsburškega dvora na Dunaju/
Zavarovanju arhivatij in najdb v zemlji je sledilo zavarovanje oziroma prepoved izvažanja spomenikov, ki bi doprinesli k ugledu države in tistih, katerih odtujitev bi pomenila za državo bistveno izgubo. To področje je urejal edikt dvorne pisarne iz leta 1818. Določal je, da je brez dovoljenja deželnih oblasti prepovedano izvažati slike, kipe, izdelke umetne obrti, zbirke novcev in hakrotiskov, redke rokopise, kodekse in prve tiske in drugo, dovoljeval pa izvažanje del še živečih umetnikov. Pri strokovnem vrednotenju del so bila deželnim oblastem med drugim v pomoč tudi ravnateljstva knjižnic, v Ljubljani npr. licejske knjižnice. Omenjeni edikt je bil leta 1828 dopolnjen z. dekretom, ki je določal, da je treba o izvozu posameznega predmeta obvestiti deželno oblast, da bi ta tako lahko sistematično spremljala predmete s predkupno pravico države oziroma dunajskega numizmatičnega in antičnega kabineta.
Marinka Drn/unicrič ZGODOVINA IN RAZVOJ KONSI RVAIdRS I VA
ViiadaljcvanjuCcntralna komisija
'"BAŠ 1955, cit.n),p 17.
"Jelka 1'IRKOVir.Osnovni pojmi in zasnova spomeniškega varstva v Sloveniji.XI.ljnliijanalW3. p 23
Omenita sem že dekret iz teta 1812, ki je določal, da je treba predmete, najdene v zemtji, iz vse države pošiljati v odkup numizmatičnemu in antičnemu kabinetu na Dunaju. To je bito izvedljivo, če je što za novce in druge manjše kose, težave pa so se pojavile pri večjih kamnitih najdbah, npr. nagrobnikih. Ta problem je razrešil dekret iz. teta t 82H, ki je dotočit, da najdene starinske kamne vzidajo v zunanje stene najbližje cerkve, varstvo nad njimi pa prevzame župnik. Ta dekret je vplivat na to, da so se tudi na Dolenjskem ohraniti številni antični kamniti napisni in tlguratni spomeniki, npr. na zunanjščini cerkve sv. Petra na Jezeru pri Trebnjem, na župnijski cerkvi in župnišču v Trebnjem, cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Gorenjem Kartetjevem in župnijski cerkvi v Črnomlju.
Prva potovica t9. stoletja je bita čas ustanavljanja prvih dežetnih muzejev (v Ljubljani teta 1821), pa tudi deželnih zgodovinskih in muzejskih društev (v Ljubljani teta 1839), ki so terjata, da ostajajo predmeti zgodovinske vrednosti v domačih krajih in da ne odhajajo v dunajske zbirke, to je povzročilo, daje bilo teta I 846 odpravljeno dotočito dekreta iz teta 18)2, po katerem so morate biti najdbe v zemlji posredovane Numizmatičnemu in antičnemu kabinetu, namesto tega pa so morate dežetne obtasti o teti najdbah obveščati deželne muzeje in društva. Še naprej pa so morale nadzorovati najdbe in priporočati najditeljem, da jih pošljejo v odkup dunajskemu numizmatičnemu in antičnemu kabinetu.
Začetek organiziranega varstva kulturnih spomenikov v avstro-ogrski monarhiji predstavlja Centrahia komisija za preučevanje in ohranjanje stavbnih spomenikov (»Der K. K. Centrat-Commission zur Erforschung in Erhaltung der Baudenkmale«)," ki je bila na pod-tagi odredbe cesarja Franca Jožefa t. ustanovljena 3 L decembra I 830. Svojo organizacijsko in vsebinsko podobo je dobita z odtočbo ministrstva za trgovino, obrt in gradnje teta t853. Zato nekateri postavljajo dejanski začetek delovanja Centratne komisije v to teto. S tem povezujejo tudi začetek strokovnega spomeniškega varstva, ki je nadomestilo administrativno zasnovano skrb za kulturne spomenike pred letom t 848."' Jelka Pirkovič pa opredeljuje začetek institucionalizacije spomeniškega varstva z. letom 1873. torej s prvo reorganizacijo avstrijske spomeniške službe."
DUNAJSKA CENTRALNA KOMtSUA
Prvo obdobje detovanja Centratne komisije !853-1873
UA.Š 1955. dl n i. p It-.
"HA$ 1955, dt. n i. p IX
GRADIVO ZA POZNAVANJU KONSIRVAIdRSI VA Rast 1/2007
Organiziranost in natoge
V prvem obdobju svojega delovanja je bila Centralna komisija za raziskovanje in ohranjanje stavbnih spomenikov organizirana izrazito centralistično. Ob ustanovitvi si je zadala za nalogo buditi zanimanje za raziskovanje in ohranjanje stavbnih spomenikov, podpirala je delovanje že obstoječih zgodovinskih in arheoloških društev, pa tudi posameznikov, zbirala in objavljata je njihove raziskovalne ugotovitve in skrbela, da bi postali spomeniki splošno znani in ohranjeni.'" Izdelala je tudi svojo osnovno metodo dela. Zavzemala se je za to, da se pri spomeniku praviloma ohranja zatečeno stanje. Njegova obnova je omejena samo na čiščenje ter »odstranjevanje neskladnih škodljivih dodatkov in predel« in ne sme »nadomeščati manjkajočih sestavin, ki bi označevale značaj ali stavbni slog stavbe«."
Marinka I)ra7umcrič /.(iODOVINA !N HA/.VO.! KONSI HVATOKS ! VA
" V Avstrn-Ogrski je vtadai konkordat
'M;AŠ)955.citnl.iii9
" Mogoče hi l-iiloholjc uporabiti pojem i/hodikča/a popis spomenika ali popisni list
(il<AI)IV()/AI'0/.NAVAN.H:
K.ONSIKVA'1'OHSTVA
Hast 1/2007
Ker je bila Centralna komisija sprva sestavljena kot kolegij predstavnikov ministrstva za trgovino, obrt in gradnje, ministrstev za notranje zadeve iit prosveto, dunajskih akademij za znatiost in upo-dobljajočc umetnosti ter konservatorja za mesto Dmiaj, se je pri izvajanju svojega programa oprla na zastopnike občin, šol in cerkve, pa tudi na gradbene uradnike. Iz njihovih vrst je oblikovala mrežo konservatorjev in korespondentov, ki so bili v bistvu pravi organi za izvajanje programa Centralne komisije na terenu. Konservatorje je na predlog Centralne komisije imenovalo ministrstvo za trgovino, obrt iti gradnje. Njihovo delo, ki je bilo častno in zato brezplačno, je bilo vezano na stavbe v lasti Cerkve" in preko gradbenih ravnateljstev tudi na tiste v lasti države.
Konservatorji iti korespondenti (dopisniki) so bili imenovani za posamezne dežele. Tako jc bil leta IH34 kot prvi konservator za Kranjsko imenovan Anton Codelli, predsednik zgodovinskega društva v Ljubljani, kot korespondenti pa Henrik Costa iz. Ljubljane za Gorenjsko, dekan Jurij Grabrijan iz Vipave za Notranjsko, za Dolenjsko pa novomeški prošt Jernej Arko."
Lna od nalog konservatorjev je bilo preučevanje in popisovanje spomenikov svojega okraja, kar je bila v drugi polovici I'). stoletja tudi prednostna naloga Centralne komisije in je še danes ena od prioritet spomeniške službe. Za evidentiranje in valoriziranje stavbnih spomenikov je oblikovala posebno shemo. Njene točke je moral konservator izpolniti za vsak spomenik posebej, nato pa spremljati njegovo stanje na terenu in posamezne točke po potrebi dopolnjevati z novimi podatki.
Ker jc shema"' kot metodologija za obravnavanje spomenikov zelo zanimiva še danes, jo naj navedem tako, kot jo je objavi) Franjo Haš v svojem že večkrat citiranem prispevku o organizaciji spomeniškega varstva pri nas. Vsebovala je I I točk ali poglavij, in sicer:
1.	ime in nahajališče spomenika,
2.	čas nastanka, ime stavbenika in podobno,
3.	čas sprememb, dozidav iti popravil,
4.	prvotni nameni, stavbni material iti slog stavbnega spomenika;
5.	obseg in mere,
6.	napisi in podobno.
7.	sedanji namen, uporabnik iti dosedanji vzdrževalec,
S. vrednost s stavbnega in zgodovinskega vidika,
9. opisi, slike, listine in viri o spomeniku,
I	I sedanje stanje spomenika, ali je njegovo vzdrževanje zagotovljeno.
II	klasifikacija in vrednotenje spomenika.
Konservatorji in korespondenti so morali zasledovati tudi razne posege na spomenikih in o tem poročati Centralni komisiji, da bi ta lahko pravočasno preprečila pri tem nastalo morebitno škodo, t oda ker ti običajno posegov niso mogli pravočasno predvideti, so gradbena dela prehitevala spomeniškovarstveno evidenco, tako da Centralna komisija ni mogla posredovati. Poleg tega je imela težave tudi z izobraženostjo, znanjem in interesi konservatorjev in korespondentov. Ti so bili največkrat arheologi, duhovniki z ljubiteljsko priučenim znanjem umetnostne zgodovine, stavbni inženirji in arhitekti. Konservator za Kranjsko Anton Codelli jc pričel s popisom stavb na Gorenjskem in jc poročal o cerkvah, gradovih, kipih, rcliellh in novcih, pa tudi o rimskih najdbah v Ljubljani. Celju, na Ptuju in pri
Marinkallražuiiierič /HODOVtNA !N RAZVOJ RONSI RVATORS ! VA
'OtAŠI955.cit.n. I.p 2()
Henrik COS I A.AusgratmngLit in dcnKnincnvonNcvouduniuni. A///tA. 1.1X46. p 15-16 /njimi p:i se je vcrjctm) srečal/c prej. saj se je leta!XI2.knieopnstil$rrlanie. preselil v Krško.
' Ivan KOŠI IAt . Novo mesto z okolico v )d'opotnih spominih« Hcn-rikaCoste. A'wn/A«. Il/I, 1935. pp. 26*-32*.pp.4K*-3l*.
"'l)r lllcnrik)(.'()SIA. Mittclaltc-richc kiretien in krain. A/RlAer/rmgei; r/erA. A. t'en/r«/-('ow/.s.s/onrMr
r/rmAMM/f.HI/II.IH5X.p 304.
'6'osla pravi.daje izdelana iz slono-vc kosti, kar pa ni točno, saj je kamnita.
-17//./Je/7^7^r<A'rA A ('eN//Y//-t'o-/m.^.^/m!;MrA'r/rlr.^Y7^m^m;^/Ar/M/-
7e/ A7m.sl-««r/ ///.Vor/srAen /Je/rAnm/e h/re<' r/r/e //«</<gAe<7 //« Jrr/rre /A^2. p lil
'.loscphlllNMUlllH.niekir-chcn/nPIctcrjachundSt Rupreelit inKrain. A/Rl/rer/rm^enr/erA A t 'e///er//-r	rm*
;mr/A/7;«/6mg&'r /J«nr/enAw«/e. VII. 1X62. pp 1X7-191). Omenili moramo, da toni prvi ohiavljcnil.cimntillcrjev tekst.saj je/e )ctalS6()v[/vcstiih objavil kratek /apis o grbu in žezla mestnega sodnika v Krškem "1'ritcmmoram opozoriti na to. da so kartazijani odšli izl'leterijleta)595 in daje bil nato samostan do razpustitve za časa jožetmskih reform. v lasti jezuitov, v 19 stolet ju pa je prišel v zasebne roke l eta 1904 so se kartuzijam ponovno naselili v Pleterjah, pred tem pozidali nova samostanska poslopja in ohranili le staro gotsko cerkev Zasluga za to gre nedvomno konservatorju Avscu
(iRADIVO ZA POZNAVANJI: KONSliRVAlORS I VA
Hast)/2t)07
Krškem. Njegov način poročanja v tedaj aktualnem romantičnem duhu je celo postal vzor tudi za korespondente. Henrik Costa, ki je imel veliko eticiklopedično znanje, pa se je v svojih poročilih dotikal najrazličnejših vprašatij (atitične najdbe, medalje, lovski pribor ...), ki so bila sicer zanimiva, a niso bila pomembna za strokovni spometiiškovarstveni inventar.'^ takšne iti podobtie slabosti dela konservatorjev in korespodnetov, seveda pa ne samo to. so pripomogle k reorganizaciji Centralne komisije leta 1873. A o tem več v nadaljevanju.
Konservatorji in korespondenti za Dolenjsko in Belo krajino
Imenovanja konservatorjev in korespondentov za Dolenjsko so bila seveda v skladu z izhodišči Centralne komisije, ki je svoje sodelavce pridobivala med zastopniki občin, šol in Cerkve. Seveda pa se je pri tem navezala tudi na ljudi, ki so se že prej ukvarjali z dediščino, predvsem arheološko. Ldcn takšnih je bil tudi že omenjeni Henrik Costa (1799-1871), ki je kot predsednik zgodovinskega društva že leta 1846 pisal o rimskih najdbah iz Neviodunuma (Drno-vega) pri Krškem.'" Dragoceni so njegovi topografski zapiski in historične reminiscence »Rcisecrinnerungen aus Krain« iz leta I 848, v katerih je eno od poglavij posvečeno tudi Dolenjski.' '
Kot korespondent Centralne komisije je Henrik Costa leta 1858 pisal o srednjeveških cerkvah na Kranjskem.-" V njegovem prispevku so cerkve naštete po Catalogus Cleri l jubl janske školi jc iz leta I 858. Med njimi je, poleg cerkva v Stari Loki pri Škofji Loki in sv. Janeza v Bohinju, natančneje omenjena tudi cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu. Povedano je, da je pozidana v gotskem stihi in sodi med najlepše cerkve v deželi, verjetno pa tudi v celi monarhiji, da pa je veliko trpela zaradi nespametnega restavriranja. Posebej je izpostavljena zakramentalna hišica.-' Costov prispevek ni pomemben le zaradi tega, ker je v strokovnem glasilu prvi opozoril na šentru-perško cerkev in določi) njen stavbni stil, ampak tudi zato, ker gre za prvo omembo neke spomeniško zanimive stavbe z Dolenjske v strokovnem glasilu spomeniškovarstvene službe.
Poleg Henrika Coste je na Dolenjskem deloval tudi gradbeni inženir Joseph LcinmiiUcr. Za konservatorja v H sekciji je bil imenovan šele leta 1883, in sicer za politične okraje Litija, Krško, Novo mesto, Kočevje in Črnomelj.-- Ker pa se v Izvestjih Centralne komisije kot pisec o nekaterih stavbnih spomenikih Dolenjske pojavlja že prej. je prav, da njegovo delovanje omenim na tetn mestu. Leta 1862 je namreč v Izvestjih Centralne komisije objavil prispevek o arhitekturi samostanske cerkve v Pleterjah in župnijske cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu. ' V njem je sledil točkam sheme, ki jo je za popisovanje spomenikov predpisala Centralna komisija.
Njegov prispevek je dragocen, saj je opisal stavbne ostanke srednjeveškega samostana Pleterje, ko je bil ta še obdan s starim obzidjem in utrjen s stolpi. Njegovo kartuzijansko poreklo je dokazoval z bližnjimi ribniki, ker pa ni poznal zgodovinskih dejstev, je samostansko cerkev, glede na detajle njene arhitekture, postavil še v 14. stoletje.-^
Besedilo je opremil tudi z. risbami posameznih elementov (sedilije v pleterski cerkvi, zakramentalna hišica v šentrupertski) ter posameznih detajlov, ki opredeljujejo gotski značaj arhitekture obeh cerkva in objavil tudi tloris šentrupertske cerkve.-'' la Leinmtillerjev
MarinkaDražtitnerič /AiODOVINA IN HA/VO.I KONSI RVATORS I VA
l eintnullerjev izris zakramentalne hiiSicevšentruperški cerkvi
(iKAI)!V()/,A!'()/.NAVAN.Ii: kONSI RVATORS I VA
Hast 1/2007
l.eintntillerjeva risba enega od gotskih oken v ladji šentruperške eerkve
)25
l.eintnullerjev izris sediljevstari gotski cerkvi kartuzije 1'leterje
le je tudi najstarciSi Uorls cerkve sv Ruperta 1'ri tem pa moram opo-/uriti.da nii/risanvHictrskcm sistemu, saj sc je ta uveljavil 3clc poletu 1872.'
" Dr l lthinIHIcnriklkOSIA. Im MitlirasdeukmalitiKrain. A/ur/ie/-
/Arur/eukuia/e. II. 1857. pp 301-302.
Grabrijan je med drugim tudi i/dcloval načrte in vodil gradnjo novih cerkva Med njegova najpomembnejša dela sodi novoklasicistična fasada romarske cerkve v l ogu pri Vipavi, katere notranjščinoje dal poslikati)
K (ioldensteinu Kot zanimivost naj povem, daje bil Jurij Grabrijan rojen leta ISOOvAdIc.SičihvUcli krajini.
Joseph Ul KGMANN. liber den WcrtlivonGrahcndckm;ilcn tuni ilircu Inschriltcn.vvicauchtihcrdicAnlc-gungcincsGorpusIpitaphiorumVin-dohoncnsium l AusAnlassvon luni' Grabstcincnimlranciscancrklostcr/u NcustadtlinUntcrkraimH.llisto-riselie Noti/en uherdiefunflamilien. dcrcnGrahstcincimlransiscancr-kloster/uNeustadtlintJnterkrain sind. A/hr/iei/ungen rAv A. A. ('emro/-Gow/.sA70HrMr/-.'r/b<'.st7nmgMMi//'.'/'-
II. 1857.
pp 141-143; II, pp. 180-185.
' Renesančni viteSki nagrobniki so strokovno umetnostnozgodovinsko Studijo dočakali šele dosti kasneje limilijan ChVC. Atirje renesančni nagrobniki v Novem mestu. Vovo rue.sro Aro/revA/ rgor/ov/no Mtc.M/. Mnrihor-NovomcstolOhO.pp 180-105.
'"JakohAaSc!(l832-l002).snmscjc podpisal JacohSchaschel.je imel zelo zanimivo življenjsko pot Med drugim je v letih 1852-1850 potoval z misijonarjem Ignacijem Knotileliarjem po Sudanu l'o vrnitvi iz Afrike se je leta 1855 kotpuSkarski mojster naselil v Novem mestu. sctuožcnilmlctul850 poučeval risanje na gimnaziji ter sc leta l857 odselil v Karlovce, kjer je tudi umrl
"Hergmann je v glasilu Centralne komisije leto kasneje pisal tudi o nagrobniku Anne Villanders. roj von Irautson.vljuhljanski stolnici.
GRAIJIVO/.APO/NAVANJi:
KONSIRVAIORSIVA
Rast I / 2007 126
prispevek je sploh edini objavljeni prispevek v prvem obdobju delovanja Cetitralnc komisije, v katerem je bila strokovni javnosti podrobtieje predstavljena stavbna dediščina Doletijske.
Utnetnostni spomeniki v Beli krajitii so bili v prvem obdobju delovanja Cctitralnc kotuisije popolnoma zanemarjeni. Malce bolje je bilo z arheološkimi, saj je leta 1857 korespondent dr. Rtbin Henrik Costa (1832-1 875) predstavil mitrej nad Rožaneetn.*''Njegov prispevek je prva predstavitev nekega spomenika, pa čeprav arheološkega, iz Bele krajine v strokovnetn spomeniškovarstvenem glasilu.
Zanimanje prvih konservatorjev in korespotidentov je bilo na-metijeno predvsem arheološkim najdbam. Predstavitve umetnostnih spomenikov Dolenjske so bile sila redke, čeprav niso spregledali nekaterih še danes ključtiih spomenikov. Na Kranjskem je bilo izjemno delovanje korespotidentov Jurija Grabrijana na Vipavskem^ in Jerneja Arka v Novem mestu, ki sta tudi aktivno vodila prenovo in gradnjo cerkva. Pri tem ostaja odprto vprašanje, koliko je bilo njuno delovanje v skladu s strokovnimi izhodišči iti priporočili Centralne komisije. Joda predeti podrobtieje predstavim Arkovo gotizacijo kapiteljske cerkve, moram omeniti Josepha Hergmanna in njegovo razpravo o nagrobnikov iz novomeške frančiškanske cerkve.
Joseph Bergmanu in nagrobniki iz frančiškanske cerkve v Novem mestu
Joseph Bergmanu je bi) dolgoletni član Centralne kotuisije. kustos numizmatičnega in antičnega kabineta na Dunaju, in prvi, ki je že leta 1857 v strokovnetn spomeniškovarstvenem glasilu pisal o umetnostni dediščini Dolenjske.-" Bil je tudi prvi, ki je o renesančnih kamnitih viteških nagrobnikih v frančiškanski cerkvi v Novem mestu poročal v tisku. S tem je opozoril na pomembno, čeprav še danes matij poznano spomeniško dediščino Dolenjske.-"
Zaenkrat še ne morem pojasniti, kako je Bergmanu izvedel za nagrobnike pri novomeških frančiškanih. Če pa spomnim, da je bil kustos v dunajskem numizmatičnem iti antičnem kabinetu in na določila dvornih dekretov, s katerimi je država že pred ustanovitvijo Centralne komisije varovala posamezne najdbe, predvsem na onega iz leta 1812, s katerim je bilo deželnim oblastem med drugim naročeno tudi to, da morajo kabinetu pošiljati opise in slike napisnih kamnov in nagrobnikov, postane njegova objava povsem razumljiva. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali je bil Bergmanu tisti, ki je gimnazijskemu učitelju Jakobu Šašlju'" naročil izdelavo risb nagrobnikov, ali je bil to kdo v samem Novem mestu.
Bergmanu se je v prvem delu svoje razprave razpisal o nagrobnikih in epitafih v nekaterih cerkvah monarhije, v drugem delu pa se je podrobneje posvetil nagrobnikom, bolje njihovim lastnikom in zgodovini njihovih rodbin, v novomeški frančiškanski cerkvi. Predstavil je viteški nagrobnik Wilhe)ma in družino Villanders, Ivana Lenkoviča, Jurija in družino Sicgersdorf, Krištofa in družino Gali von Gallenstein, pa tudi napisni nagrobnik Gregorja Raba. Zanimivo je, da se je Bergmanu osredotočil le na plemiške nagrobnike in njim pripadajoče družine." Jako ni omenil nagrobne plošče Matije Kastelica. Mogoče zaradi tega, ker je v primerjavi z drugimi skromnejša, saj je na njej le latinski napis.
ŠaSljcva risba l.enkovičcvcga (levo) in Villandersovega (desno) nagrobnika pri novomeških 1'rančiškanih
'- Tri Šašljeve risbe nagrobnikov, Villandersovega. Siegersdorlovega in Gallovega hrani Dolenjski mu/ej v Novem mestu Rishal.enkovieevega nagrohnika jei/.gubljena. a ieolira-nienanjenareprodukeiia
" Irije ohranjeni viteški nagrobniki so bili delno obnovljeni vbd letih 20 stoletja, ko jehili/delana tudi kopija l.enkovieevega nagrobnika, ki je danes vDoleitiskemmu/ejuvNovem mestu
" Iranee BARAtiA. Au/uitT/tA/m/i/t' Vovo mesto. Aegesti /n /ro/r/s g/tit/o t/, I Itibljana Idd5 (Aeeta lielesiastiea Sloveniae 17).
Čeprav izhaja Bergmannovo besedilo iz navodil starih dvornih dekretov in ne iz metod Centralne komisi je, je pomembno, ker je širši strokovni javnosti predstavil del dolenjske spomeniške dediščine in nanjo tudi opozoril Centralno komisijo. Kot kustos numizmatičnega in antičnega kabineta je očitno presodi), da nagrobniki presegajo raven kabineta. Še bolj kot to pa so pomembne Šašljeve risbe nagrobnikov, posebej še, ker Gallov nagrobnik danes ni več ohranjen in ga poznamo le iz njegove upodobitve." Šašljeve risbe, čeprav precej shematične, so danes izredno dragocen dokument, saj pričajo nc le o stanju nagrobnikov pred njihovim prenosom, ampak tudi o nekaterih detajlih, ki danes niso več ohranjeni."
Jernej Arko in prenova kapiteljskega zvonika v Novem mestu
Jernej Arko (1794-1868) je leta 1852 po naročilu ljubljanskega škofa prevzel mesto novomeškega prošta. O njegovem konservatorskem delovanju ni poročil," objavljal ni niti v glasilu Centralne
Marink;! Driižunicrič ZGODOVINA IN HA/VO.I KONSLRVAIORS I VA
' Jernej Arko je bil pred prihodom v Novo mesto PnpnikvVodienli in lam pri slikarjt! Matev/nl angusti naročil poslikavo eerkve na Šmarni gori Znan je kot nabožni pisatelj, vNovieah pa jettidiohjavljalčlankeokmetijstvn in živinoreji
I ranče M. DOLINAR. /Vo.št/ rrovo-nre.šAega An/eg/ornegn Arr/»7//«, Novo mesto 1993. pp 127-130; Jožef MAIIJliVIČ.Katalog portrctov./Jm-go/rrre Arr/nteZ/ske ee/Ave v Aoven; rne.sm. Novo mesto. Dolenjski inn/cj. avtorji I ranc M Dolinar letal-l. Novo mestr! 1993. p 98
" Blaž RliSMAN. Nova gotika na novomeškem kapitlja. /)o/e;;/.sA; rAo/nrA /990. (ed Jovo OrohovSek). Novo mesto 1990. pp 201-202.
'* 1'roSt Arko je kot konservator /a Dolenjsko naveden v večkrat omenjeni BaSevi ra/pravi () njegovem intcnovanjn/acnkratnimamonntan-čncjSihpodatkov. verjetno pa jc bilo to leta 1854.
'' Ivan VRI IOVLG, Zgor/nvmo Aove-grr rrte.s/rv. Ljubl jana 1891. p 234
4"VKII()VI*'l89l,citn.43,p234
GRADIVO ZA POZNAVANJI: KONSLKVATORS!VA
Rast 1/2007 128
komisije. V Novem mestu" se je izkazal predvsem na gradbenem področju in je dal s svojimi, ne vedno najbolj posrečenimi posegi, kapiteljski eerkvi neizbrisen pečat. Leta 1855 jc dal preliti štiri kapiteljske zvonove, leta 1860 se je lotil popravila cerkvene strehe.'" Ob zamenjavi kritine in ostrešja so takrat za poldrugi meter dvignili tudi stene ladje in obnovili podstrešni venec na prezbiteriju. Takoj za tem so sc lotili prenove zvonika, ki je bil v sredini 17. stoletja pokrit s čebulasto baročno streho. Za njegovo gotizacijo so se v kapiteljskem arhivu ohranili kar štirje načrti. Poleg načrtov se je ohranilo tudi nekaj druge dokumentacije. Iz. nje lahko razberemo, da se je cerkveno predstojništvo lotilo nove strehe brez javnega razpisa, določenega z zakonom, in da so šele naknadno prosili deželno stavbno direkcijo za odobritev načrta. Ta je sicer imela nekaj pripomb, a ker so v ton času že postavili ostrešje, sc jc osredotočila le na tiste dele, ki še niso bili končani, predvsem na dimenzije oken."
Regotizacija zvonika kapiteljske cerkve in zapleti, ki so pri tem nastali, so nazoren primer posega v nek kulturni spomenik v prvem obdobju delovanja Centralne komisije. Čeprav ni ta nikjer neposredno omenjena, v strokovnem glasilu Centralne komisije pa o posegu ni nobene objave, menim, da lahko vseeno sklepamo na njen vsaj posreden vpliv. Pri tem opozarjam na to, da je bila deželna stavbna direkcija zaprošena, pa čeprav z zamudo, za odobritev projekta za regotizaeijo zvonika. Bilo jc že povedano, da sc jc Centralna komisija tam, kjer ni imela svojih konservatorjev ali korc-spondentov,'* oprla na deželne gradbene urade in njihove uradnike. Deželna stavbna direkcija je o projektu (tretjem), po katerem so že pričeli postavljati novo streho na zvoniku, menila, da načrtovana streha ni v pravem sorazmerju z ostalim zvonikom. Neposredno pa jc lahko vplivala le na to, daje na četrtem načrtu, ki so ga mogoče celo izdelali njeni gradbeni inženirji, osmerostrana piramida zvonikovc strehe precej nižja kot na predhodnih načrtih, drugačna jc tudi velikost oken. Zato deluje celota manj »gotsko«, Resman pa pri tem opozarja, da mogoče tudi zaradi tega, ker na omenjenem načrtu niso izrisani vsi detajli.
Pri gotizaciji zvonika kapiteljske cerkve se srečamo z upoštevanjem oziroma neupoštevanjem metodologije prenove. Kapiteljska cerkev je v osnovi gotska arhitektura. Čeprav sta bila srednjeveška arhitektura ladje in zvonik v 17. stoletju barokizirana, opredeljuje cerkev gotski prezbiterij. Zvonik je dobil baročno čebulasto streho leta 1658 ali 1667, ki je bila zadnjikrat obnovljena okoli leta 1823. Po njegovem je dal prošt Arko narediti novo streho, ki so jo pokrili s skrilom zato, ker jc bila stara »vsa trhla«. Istočasno je dal predelati tudi line za zvonove ter nad njimi napraviti »piramide ali gotske trikotnike«.''
Menim, da smo lahko upravičeno skeptični do podatka, da je bila stara baročna streha zvonika res v tako slabem stanju, da je bila poleg zamenjave kritine, verjetno lesene, nujno potrebna tudi sprememba njene oblike, še manj pa sprememba oblike in velikosti lin za zvonove, lem delom so verjetno botrovali novi estetski pogledi in nove slogovne zahteve, ki so vračale stavbam njihovo »avtentično« podobo. Ta pa je bila pri kapiteljski eerkvi nedvomno gotska. Temu se je morala podrediti tudi podoba zvonika. Vrhovec piše, da je bil zvonik »sicer gotski, a ne v vseh stvareh dosledno gotsko izdelan«.'" Tako jc bila dotrajana kritina morebiti le povod za go-
MaruikaDražunicriC ZGODOVINA IN RAZVOJ KONSI KVATOKSTVA
"HAŠI<J55.dt.n. l.p IK
' l'olcgnovugt)tskih oblik mtvo-mcSkcga zvonika kapiteljske cerkve sta zelo odmevni novogotski obliki zvonikov dobili tudi Župnijski cerkvi v I rchnjctn in Šentrupertu
GRADIVO/A POZNAVANJI: KONSURVAIORSIVA Rast 1/2007
tizacijo zvonika, s katero naj hi cerkev pridobita »pravo« gotsko podobo.
toda če pri vrednotenju posega izhajatn iz. osnovnega tnetodo-toškega izhodišča Centratne komisije, kije bilo ohranjanje zatečenega statija spomenika, lahko hitro ugotovimo, da to pri obnovi kapiteljskega zvonika tli bilo upoštevano. Čeprav je Centralna komisija pri obnovitvenih delih sicer dopuščala »odstranjevanje neskladnih škodljivih dodatkov in predelav,« pa taka oznaka za baročne oblike zvonika verjetno le ni primerna. Zato menim, da je bila njihova odstranitev v nasprotju z metodološkimi izhodišči Centralne komisije.
Ta je tudi nasprotovala nadomeščanju manjkajočih sestaviti, »ki bi označevale značaj ali stavbni slog stavbe«/' Čeprav ne moremo trditi, da je ravno barok tisti slog. ki je označeval značaj kapiteljske cerkve, pa ji je le zapustil neizbrisen pečat. Pri tem moramo upoštevati, da je bil ta pred gotizacijo zvonika leta 1860, odkrivanjem gotskih oken v stenah ladje in čiščenjem kripte v tridesetih letih 20. stoletja njen baročni videz dosti bolj izrazit kot je danes. Zato se ne glede na to, da je bilo zanimanje Centralne komisije usmerjeno predvsem na arheološke najdbe, dosti večji poudarek kot baročni pa je dajala srednjeveški umetnostni dediščini upravičeno sprašujemo, ali ni bila gotizacija kapiteljskega zvonika tudi v nasprotju z zgoraj navedenimi metodološkimi izhodišči Centralne komisije.
Očitno je, da je deželna stavbna direkcija, za katero iz že prej povedanega predvidevamo, daje začasno prevzela naloge konservatorja, lahko le delno vplivala na prenovo kapiteljskega zvonika. Ker se je v njegovo gotizacijo vključila z zamudo, je lahko reševala le nekatere detajle projekta, ni pa mogla nanj intenzivneje vplivati. Pri tem pa se je lepo pokazala ena od težav Centralne komisije, s katero sc srečuje spomeniška služba še dandanes. Ta je, da konservatorji niso mogli pravočasno predvideti posege, zato so tekoča vzdrževalna dela, ki so pogosto prerasla svoj okvir, prehitela spomeniško-varstveno evidenco. Centralna komisija nanje ni mogla vplivati ali pa je, tako kot lahko sklepamo v novomeškem primeru, s svojim posredovanjem zamujala. Zato ne vemo, ali bi zagovarjala ohranitev njegove baročne čebulaste strehe. Mogoče bi celo podprla gotizacijo zvonika, kar hi bilo v skladu z romantičnim in historicističnim duhom 19. stoletja, ki baroku ni priznavalo veljave. Omeniti moramo še to, da je deželna stavbna direkcija na spremembo projekta lahko vplivala tudi zato, ker je bila stavba v lasti Cerkve, delo Centralne komisije iti njenih konservatorjev pa je bilo, kot sem že povedala, vezano prav na cerkvene stavbe in na stavbe v lasti države.
Novogotska oblika kapiteljskega zvonika je ne le izrazito zaznamovala vedute Novega mesta, ampak je našla veliko posnemovalcev tudi v širšem zaledju Novega mesta. Povzročila je, da so v drugi polovici M), stoletja tudi na zvonikih podeželskih podružnic baročne čebulaste strehe zamenjevali z novogotskimi. Ti so tako bistveno spremeniti in svojevrstno zaznamovali podobo dolenjske krajine/*
(Sc nadaljuje)
Lidija Markeij
NOVEMBER
kvartetklarinetovCIarilourmikoii-
ccrtuvKulturnemdnimivkrškeni
KRON!KA
November - december 2006
NOVO MliSLO, 2. novembra Pet mešanih pevskih /borov: Viva iz Brežic. Novo mesto. Strune iz Šentlovrenca, Primož Irubar iz Loke pri /idanem Mostu in Vokalna skupina l an iz Metlike se je pomerilo na regijskem tekmovanju odraslih pevskih /borov 2006 v Kulturnem centru Janeza Trdine, v odmoru pa je nastopit še novomeški Komorni orkester Tartini, /lati priznanji sta prejela Mešani pevski /bor Viva iz Brežic in Mešani pevski zbor Novo mesto. V Gostišču Loka je potekal Četrtkov večer in sicer swing plesni večer.
KOGLVJL. 3. novembra Pokrajinski muzcj jc povabil na dan odprtih vrat. jesensko delavnico za otroke Ustvarjajmo s koruznim ličkanjem, ogledom dokumentarnega Ulma itd.
KRŠKO. 3. novembra Kvartet klarinetov daril our je povabil na prvi letni koncert vavlo Kulturnega doma.
SLMIČ, 3. novembra - Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas je naslov knjige, ki jo je v prostorih Društva upokojencev predstavilo Društvo za vzdrževanje grobišč v Rogu. 1'redstavitev so nekaj dni pozneje ponovili tudi v Kočevju in decembra v Narodnem domu Novo mesto.
SLVNIGA. 3. novembra V Kulturni dvoranije bila miogled spevoigra Kulturnega društva I ranča Rožutia /abukovje Kam je vesel je šlo.
MI I LIKA. 4. novembra Vokalna skupina Vocalis je oh 5-)ctnici delovanja povabila na koncert v Kulturni dom. Kot gostje so nastopili Kristina Oheržan. Violeta lomič in instmmentahia skupina l ihožitje.
PII I LRJL. 6. novembra V gotski cerkvi Kartuzije Pleterje je bil spominski koncert Koralnega zbora Akademi je za glasbo s solisti iz I juhljane z dramskimi prizori školjeloškega pasijona, ki jih je po vzoru gregori janskega korala uglasbil prol. Ione Potočnik.
SI VNIk A. 6. novembra V Knjižnici so naoglcd postavili razstavo 16-tograllj Ljuba Motorcta Pogled na Sevnico iz zraka.
IRLBNJL. 6. novembra - Knjižnica Pavla Golic je povabila na literarni večer s pesnikom, dramaturgom in urednikom Borisom A. Novakom. Pogovor je vodila Petra Krnc.
KRŠKO. 7. novembra V Galeriji Krško so odprli slikarsko razstavo diplomiranega slikarja Jura Satnca iz l.juhljanc.
NOVO MLS I O. 7. novembra Utrinki iz otroškega sveta je tiaslov prve samostojne razstave izbranih barvnih lotograllj upokojenega strojnega in-
RAST-L. XV!!!
NDVIMBIR
Nataša Mirtič na otvoritvi svoje rnz-stavevtialeriji Dolenjskega muzeja
KRONIKA Rast 1/2007
ženirjaizNovega mesta Vladimirja Škrinjarja, ki so jo na ogled postavili v Kulturtiemeentru .lanezit l rdine. Otvoritev razstave je pospremil Dolenjski oktet, o razstavljenih Ibtogralijah p;i st;t spregovorila Mttrjttn Maznik in avtor vpogovoru s l ino Cigler.
SKVNICA, 7. novembra - M(rK je v Kulturni dvorani gostovalo s komedijo Vseoženskah.
KRŠKO. S. novembra Mini teater je v Kulturnem domu zaigral predstavo Rdeča kapiea.
I .HIHI JANA. S. novembra V Klubu prešerne Zdravljice so odprli razstavo fotografskega eikla banka novomeškega fotografa Roberta Kokola. Otvoritev je popestril nastop kantavtorja Janeza Doltarja. lonija (iašperiča ter t urističnega društva Vigred in IIP Metlika.
NOVO MKSIO. S. novembra I Irvaško kultttrno združenje je na redni tribuni v Dolenjskem muzeju pripravilo literarni večer z Milieo Stckovie.
SKVNICA. S. novembra V/avctiščupodsv. Rokomsoodprlirazstavo lotograllj Vinka Šeška Po poti narave.
URI ŽICI.. 9. novembra V Dvoratio Saviee Zorko v Ktijižniei Brežice so povabili na Jesenski Ulmski večer s predstavitvijo kratkih nizkopro-račnnskihlilmovDruštva zaveznikov mehkega pristanka Knksuz produkcije.
Mladinski center je povabil n;t zadnji letošnji jazz večer v sklopu Jazzcya Niglits s skttpino .lazzeya Gttartet.
NOVOMliS IO. 9. novembra Iz majhnega raste veliko je bil naslov razstave, ki so jo v avli Kulttnnega centra Janeza Trdine pripravili otroci in odrasli iz Petrovega vrtca in glasbenega vrtca Ringa raja. - V gostišču Koka je bil Četrtkov večer s kautavtorjem Tomažem Domieeljem.
RKKA. 9. novembra V Galeriji Kortil so odprli razstavo slik in risb novomeškega akademskega slikarja Branka Suhvja.
TRKBNJK. 9. novembra V Kultttrncm domu je biki na ogled otroška predstttva Štirje muzikantje.
ČAJ I /. Id. novembra Skriti zakladi vsakdana jc bil naslov fotografske razstave, ki sojo odprli v Kultttrncm donm.
ČRNOMIdJ. 10.novembra-VPastoralnemeetttru so pripravili literarni večer l epota besede 2006 ob zaključku literarnega natečaja za odrasle, ki se ga je udeležilo 22 piscev. Strokovni pregled in oceno ter izbor najboljših prispevkov je bilo delo novomeške pesnice Marjance Kočevar.
MIRNA. Id.novembra PrircditcvZaMirnozljubcznijosoIctoszdružili s prireditvijo Pozdrav Novega mesta Mimi. V dvorani Doma Partizan so nastopili instrumentalna in vokalna skupina OŠ Mirna, moški in mešani pevski zbor DD Mirna, l judski pevski zhors Prcvorja im Kozjanskem. Mešani pevski zbor DU Novo mesto, kot poseben gost večera pa Mojtnir Sepe. Z upokojenim novomeškim novinarjem in zbiralcem anekdot Slavkom Doklom se je pogovarjala Marjana Štern.
NOVOMKSTO. K).novembra VGaleriji Dolcnjskcgamuzejasoodprli razstavo grallk akademske slikarke mag. Nataše Mirtič iz Novega mesta. Na otvoritvi, ki sta jo glasbeno popestrila saksofonista Aleš Suša in Blaž Trček, se je z avtorico pogovarjal muzejski svetovalec Jožef Matijevič. V (ittlcrijiSimuhtkcrso mi ogled postavili rttzstttvoNttktipovanja-Shopping Vesne Bukovce. Špas teater jc v Kulturnem centru Janeza Trdine uprizoril komedijo 5žcnsk.com.
RIBNICA. Id. novembra etnologinja dr. Mojca Ravnik je v Miklovi hiši pripravila strokovno predavanje o družini in sorodstvu v slovenskih pokrajinah.
SKVNICA. Id. novembra — Gledališče Prečna je v Mladinskem centru uprizorilo komedijo Dober dan avtorja ) ranča Pluta.
I RIiBNJIi. 10. novembra —V Mercator ccntru jc bila na ogled lutkovna predstava Kumpijev gozdni dan.
ČRNOMKI J. II . novembra V Mladinskem kulturnem klubu jc bil koticcrtl.oisirsaizlrancijc.
KRŠK(). I I. novembra V Čeheltfaku Mladinskega centra jc bil koncert lin vikend kasneje 06. Samouki slikar lidvard Starc, po rodu Krčan, jc Občini Krško podaril izbor svojih slik. ki jih jc razstavljal v Dvorani v parku.
SKVNICA. I I. novembra - V Mladinskem centru so pripravili literarno-
KRONIKA Kast 1/2007
IHm.ski dogodek in predstavitev gledališke deiavniee Proltidus.
NOVOMPSIO. 13. novembra VKIubul.okal!'atriotsonaog)ed postaviti ra/stavo stripa Cašperja Klančarja.
DOPPNJSKI . lOPI.ICI od 14. do Id. novembra Na2.toplišketntedtiu teatra so v Podturnu. Soteski. Podhosti in Dolenjskih Ibplicah nastopili pipeški in studenški Ijttbiteljski igralci, ljubljanski hitkarji. kranjski poklicni glcdališčtiiki. za z.akljttčni večer pa so poskrbeli domttčini. Kt ID Vesel teater skomedijo Kriza pri Novakovih vrežiji Darka Pavlina.
SPVNICA. 14. novembra Mini teater je v Kulttunent domu uprizori! lutkovno predstavo za otroke Rdeča kapica. Ponovili so jo tudi v Kulturnem domu Krško.
I RPBNJP. 14. novembra Na Mimi so odprli nove prostore enote Knjižnice Pavla Cotič Prebitje. /a glasbeni program na otvoritvi so poskrbeli učenei Clasbcnc šole I rebtije in OŠ Mirna.
KRŠKO. 15. uoventbra Ob 50 letnici gttlerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki je župan Občine Krško I rane Bogovič v Dvorani v parku sprejel začetnika galerijske dejavnosti in prvega ravnatelja OŠ Jožeta (lorjtipa. l ada Smrekarja, in se mu zahvalil za vse delo.
M) I I IKA. 15. novembra Vdtingiovemrazstaviščusoodprli razstavo likovnih del 25. jubilejnega ekstempora mladih likovnikov Bele krajine. Cost/imskih uric v Hotelu Bela krajina je bil upokojence in pesnik Prane Kočevar, ki je v pogovoru s Ioni jem Cašperieent predstavil pesniško zbirko l'rigodnicc.
NOVO MPSIO. 15. novembra V Kulturnem eentru Janeza Trdine jc bilo mogoče prisluhniti koncertu komorne glasbe za klavir in pihala ansambla Slowind. Cost je bil pianist Andrej Kucli.
ČRNOMPIJ. 16. novembra VKujižniciČniomeljsopredstavili knjigo I atti Okič Da bo življenje živelo. X avtorico se je pogovarjala Vesta Vanell.
NOVO MPS IO. 16. novembra -V Knjigarni Mladinska knjiga je potekala knjižna čajanka Svetilniki spredstavitvijo knjižnih novosti. Poslovalnica Nove l.jtihljanske banke na (davnem trgu je povabila ittt kulturni dogodek Dragotin Kette in Novo mesto s slikarko Mari jo Udovč in duetom iz orkestra Caudcamus. klarinetistom Dimitrijem Pedererjem in čelistom Martinom Sikurjcm. ki sta izvedla tudi najnovejšo izvirno skladbo Duet za klarinet in čeht skladatelja Tomaža Burkata iz Novega mesta. Razstavo Dragotin Kette in Novo mesto - v odsevu ljubeče navezanosti sta pripravili Jadranka Matič /ttpančič in Nataša I ranko iz Knjižnice Mirana Jarca. Mira (iraltek pa je z diaprojckcijo predstavila življenjepis in delo mladega pesnika. V Klubu PokalPatriot jc potekala prireditev Prozni mnogoboji.
SPVNICA. 16. novembra Razbor med koprenami spomina je naslov knjige BredeVidmar. ki so jo predstavili vKnjižitiei.
SPVNICA, 17. novembra Pkologija v šolskih klopeh je naslov razstave, ki so jo odprli v avli OŠ Sava Kladnika Sevnica.
KRŠKO. 17. novembra Mestno gledališče ljubljansko je v Kulturnem domu uprizorilo komično melodramo Roberta I hirlina Jeklene magnolije.
MPTI.IKA. 17. novembra Na prireditvi Družine se predstavijo so se družine predstavile tako z likovno kot fotografsko predstavo ter s plesi, petjem, igranjem in rccitttcijami.
NOVO MPS IO. 17. novembra - V llali B2 v BTC jc bila predstavitev ihistracijknjižncga jtimtktt Primoža Stiltttdolčamt. ki jih je predstavil ihistrator Uroš Hrovat. Kitih l.okalPatriot je povabil n;t koncert Jarhttttk^ .ltuafs z bendom.
IRPBN.IP. 17.novembra (ilcdališkaskupinasScnovcgajcskotncdijo loneta Partljiča Nasvidenje ttttd zvezdami gostovala v Kulturnem domu.
V Mercator centru jc bila na ogled igrana predstava Maja in čarobna skrinjic;).
ARI IČP. IS. uoventbra V Prosvetnem domu je potekal folklorni večer Na križpotjti z Akademsko folklorno skupino I ranče Marolt in gosti -folklorno skupino Kt )D Otona Župančiča iz Artič.
BKP/IUP. IS. novembra V Mladinskem eentru so na ogled postavili fotografsko razstavo Na poti treh avtorjev: Arneja Jcunarda iz Belgije. Phsana l arina Afsharja iz Irana in Maje Malus iz Slovenije.
BUCKA. IS. novembra Na Koncertu iz naših krajev so v KD Bučka
NOVIMBIR
KRONIKA Rast 1/2007
tiasttipili ansambel Spev. Vandrovci. Korak. Bučenski ramplači. Mesečitia.
I antje z vasi. otroški pevski /bor PŠ Btička. teta ŠtelTa.
ČRNOML4 J. !S. noventhni Na tržnici je potekala prireditev Ali poznate pripovedke in /godbe svojega kraja? V Kulturnem domu so predstavili publikacijo Belokranjske in romske ljudske pravljice, kot sta jih zapisala Lojze Zupanc iti Madalina Brezar, (iledališka skupina /uvoda za izobraževanje Črnomel j je v Kulturnem domu premierno predstavila komedijo I h up za odrom v režiji I lelene Vukšinič. Predstavo so ponovili naslednji dan.
MLII.IKA. IS. novembra Nasproti stare avtobusne postaje so slovesno odprli prostore metliške podružnice KUD Žumbcrak in razstavo del slikarja .lanka Krajačiča. V kulturnem programu so nastopili tamburaši metliške Lolklornc skupine Ivana Navratila, tamhuraška skupina KUD Žumbcrak Klasje ter tamburaši podružnice.
NOVO MLSK), IS. novembra V Kulturnem centru Janeza Trdine jc potekalo regijsko tekmovanje odraslih zborov Dolenjske. Posavja in Bele krajine. Nastopili so: Vokalna skupina l an Metlika. Mešani pevski zbor Strune Šentlovrene. Mešani pevski /bor Primoža Trubarja Loka pri Zidanem Mostu. Mešani pevski zbor Novo mesto in Mešani pevski zbor Viva Brežice.
TRLBNJL. od IS. do 25. novembra Oh dnevu splošnih knjižnic jc v Knjižnici Pavla (iolie potekala Ulmska šola Vzgajanje pogleda, pripovedovalki lestival Morje zgodb, na Mirni pa so odprli novo enoto knjižnice.
DOBOVA. 19. novembru KI) Zvezda Dobova in Župnija Dobova sta v cerkvi Imena Marijinega pripravila 22. srečanje in revijo cerkvenih pevskih zborov. Udeležilo sc jih je devet, eden iz Zagreba.
DOBRNIČ. 19. novembra Ženski pevski zbor K I Dobrnič jc povabil na letni koncert v Kulturni dom. Nastopili so še Lantjc z vasi iz Škocjana in Ljudski pevci z Račne.
KRŠKO. 19. novembra V Kulturnem domu je bil koncert I hc boo! ( ool Jazz Orchcstra.
BRLŽJUL. od 20. do 25. novembra V Knjižnici Brežice so dan splošnih knjižnic posvetili pravljicam in pogovorom o domačem kraju /a organizirane skupine otrok iz Vrtca Mavrica in varovance VDU Leskovec pri Krškem, enota Brežice. Praznovanje so zaključili s prireditvijo Brežice v zgodbah srednješolcev v Dvorani Savice Zorko.
ČRNOMI I..I. 20. novembra V Pastoralnem centru si jc bilo mogoče ogledali igrano lutkovno pravljico Kako jc Črnomelj dobil svoje ime.
Ml II IKA. 20. novembra I .iterarni večer lak jc bil naš čas jc v čitalnici Ljudske knjižnice oblikoval pisatelj Ione Jakše. Z njim se je pogovarjal Matjaž Rus. V kulturnem programu so sodelovali Skupina Tihožitje ter Vesna Žist in Boštjan Šajnovič s prebiranjem avtorjevih zgodb iz knjig. Dogodek so naslednji dan ponovili v Knjižnici Črnomelj.
RIBNICA. 20. novembra Dr. Stanislav Južnič jc v Knjižnici Miklova hiša predstavil knjigo (iabrijc! (iruher: Od ljubljanskega prekopa do jezuitskega generala. Prireditev je potekala ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic.
MLII.IKA. 22. novembra V Hotelu Bela krajina jc bil gost Zimske urice Miran Trontelj.
NOVO MLSK). 22. novembra 16 mladih literatov se je udeležilo območnega srečanja mladih literatov srednjih šol v (iimna/iji Novo mesto.
V klubu LokalPatriot je bilo mogoče prisluhniti debi koncertu benda Mosaic.
BRLŽICL. 23. novembra V okviru dneva slovenskih splošnih knjižnic jc Knjižnica povabita na prireditev Brežice v zgodbah srednješolcev. V avli Mladinskega centra so odprli razstavo de) likovne delavnice Sproščenost z barvo, ki jo je vodil Rajko Cubcr.
MALA LOKA. 23. novembra Na gradu so na ogled postavili dela udeležencev lončarske delavnice in slike Dušana Šparovca Pointa.
Ml I LIKA. 23. novembra V Belokranjskem muzeju so predstavili pesniško zbirko Literarnega kluba Metlika Potovanje srca 4. v katerem se je predstavilo 19 pesnikov.
NOVO MLSK). 23. novembra Lutkovno gledališče Maribor jc v Kulturnem centru Janeza Trdine zaigralo lutkovno predstavo Simona Robinsona Čarobni čembalo. V Klubu LokalPatriot se je Kasto Božič pogovarja! s člani skupine Siddharta.
Mešani pevski z.htir Krka na jubilejnem koncertu v Kulturnem centru Janeza IrdinevNovem mesiti
KRONIKA Kast 1/2007
ČRNO. 24. novembra Kt h) ()dskočna deska je povabil v prostore ateljeja Vladke Sutnrek na prvo samostojno razstavo poslikanih uporabnih predmetov Merice Žnideršič. Dmetnieo je predstaviltt umetnostna zgodovinarka Alenka ( ernelič Krošelj. V kulturnem programu so nastopili Stanka Pcmišck (pestili). I uka Žnideršič (kitara) Klara Žnideršič (violina) in Iva Sečen (solo).
( RNOMBPJ. 24. novembra V Mladinskem kulturnem klubu je bil literarni večerzndadim literatom Sašem Janjaccm.
KRŠKO. 24. novembra V Čchcln'ak so povabili na koneert Ja// kvinteta s pevko Tjašo I ahjančič in gostom, trobentačem Benjaminom Prešernom.
MIRNA Pl Č. 24. novembra Domače društvo Dolenjski muzikantje je pripravilo prireditev Se radi smejimo, igramo in pojemo. Nastopile so Čebelice. Marija letele. Marjan /gone. KI) Mirna Peč ter humorista Brajditnir in Berta.
NOVAGORIOA. 24. novembra Na 7. mednarodnem festivalu računalniške umetnosti Pixxclpoint so v Mestni galeriji na ogled tudi arhiva projektov Drcsscodc in /godba v čevljih avtorice Marije Mojce Pungerčar, po rodu iz Mirne Peči. Projekta je soustvarjala še Veronika Klančnik.
NOVO MBSTO. 24. novembra Novi župan Mestne občine Novo mesto Aloj/ Muhič je odprl razstavo Pozdrav iz Bele krajine. Kočevske in osrednje Dolenjske in Posavja, gospodarske dejavnosti na razglednicah do sredine 20. stoletji) v mah dvorani Dolenjskega muzeja. Mešani pevski zbor Krka Novo mesto je povabi! na jubilejni koneert oh 35-letniei delovanja, /bor. ki ga vodi Sonja Čibej, so spremljali tudi Marijan I )ovie na violini. Krik Marenče na klavirju in Aleš Avbelj na kontrabasu. Na koncertu so podelili Gallusove značke, zbor pa je prejel posebno jubilejno priznanje območne enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V Knjigarni (ioga so odprli razstavo stripov in ilustracij Predraga Dohrijcviča.
01001,0.24. novembra KOD Vese! teater i/ Dolenjskih Toplic jev Kulturnem domu uprizoril komedijo Kriza pri Novakovih.
SI.VNIOA. 24. novembra Dramski krožek OŠ Sava Kladnika Sevnica je v Kulturni dvorani uprizori! gledališko predstavo Pcpclka. V Mladinskem centru jc hi! večer stand up komedije, ki je nastal kot končni produkt delavnic stand up komedije pod taktirko svetovno znanega mojstra Željka Vukmiricc.
I KOBNJO. 24. novembra- Knjižnica Pavla Golic jc povabila na recital V objetim narave v počastitev S()-lclnicc rojstva I raneeta Režtina v izvedbi Milene Režun in Pada Jakše. Izšla je tudi knjižica Rcžuuovih pesmi. V Kulturnem domu je potekal 6. slovenski večer Triglavski kral j Jakob Aljaž in goriški slavček - Simon (iregorčič. ki so ga pripravili v počastitev stoletnice slovenske planinske himne in Gregorčičeve smrti. Dogodek so ponovili tudi vKDŠcntrttpcrt.
TRŽIŠČ0.24.novembra OŠjcpripravilaOitcrarncstopinjc-danodprtih vratsprcdsttivitvijolitcrtuncgatistvarjtuijtt.
BRPŽIOB. 25. novembra V Mladinskem centru Brežice so odprli tb-togralsko razstavo Na poti.
t AI I ž OB SAVI. 25. novembra Pod naslovom Kdor hoče še pet. mora skraja začet je potekalo območno srečanje pevcev ljudskih pesmi iti godcev ljudskih vižv Domu krajanov.
l'ri/or iz igre Prcdstavan ljubezni v izvedbitiradteatravKulturneiiiiJdniu vlrehtijeni
Minister za šolstvu mšport dr Milan /ver v spremstvu ravnateljiee (iiinna-zije Novo mesto Helene Zalokar na slovesni prireditvi oh 260-letnici delovanja te ustanove
KRONIKA
Hastl/2007
KRŠKO. 25. novetnhra-Ansambel !Kebataola! je v župnijski eerkvi sv. Ruperta i/vedel knneert srednjeveške sakralne glasbe Miraeles. V Ktilttu nem donni je bilo mogoče prisluhniti letnenm koncertti Simlbničnega orkestra (ihtshene šole Krško pod vodstvom dirigenta Draga Gradiška.
NOVO MUS IO. 25. novembra I olklorno društvo Kres je ob 30-lctniei povabilo na prireditev v Dvorano Leona Štuklja. Lutkovno društvo Kokomotiva se je v Kulturnem eentru Janeza Trdine predstavilo z izvirno lutkovno predstavo I ižolček, ogelček in slamica. Besedilo je po slovenski pravljici iz Saržente pri Čedadu priredila Polonca Bartolj. ki je pripravila tudi režijo iu dramaturgijo predstave. Sceno in lutke je izdelal lirik Staniša. poleg omenjenih pa sta igrala še Tanja Kraševce in Janez Badovinac.
RAZBOR l'()D LISCO, 25. novembraOsrednji gost Razborskih večerov v Domu krajanov je bil pater dr. Karel (iržan. Nastopil je še Oktet Vrelce iz Rimskih Ioplie.
SLAMIČ, 25. novembra V Kulturnem domu so pripravili prireditev Semič vplesti iti pesmi.
SLVNICA. 25. novembra Gledališko umetniško društvo Skrito oh strani je povabilo na predstavo Apokalipso, prosim! v Kulturno dvorano.
STAR! IRC OB KOLPI. 25. novembra Sodevski tamburaši so oh 60-letniei delovanja povabili na jubilejni koncert v osnovno šolo. Nastopili so še Vaški zvon iz Prečne, tamburaši KDI) Lepa Attka s Pretoke, lolklorne skupine Stari trg iti Ioni Verderher.
ŠLN I JLRNLJ. 25. novembra - V OŠ je bil letni koncert Šcntjcrncjskcga okteta pod vodstvom Milana Pavliča, ki je v goste povabil dekliško pevsko skupino Plamen iz Škocjana in pevko Simono I hidoklin. ki jo je na klavirju spremljala Jerca Majzelj.
I RLBN.IL. 25. novembra Predstava o ljubezni jc naslov gledališke predstave. na katero je v Kulturni dom povabil tirad teater Irebnje. Režiserka je Ana Rokvič. Igro so decembra ponovili tudi v Kulturne domu Mokronog.
ČRNOMI I J. 26. novembra V okviru projekta Slovenski tlim kot ogledalo časa ter pogovorz ustvarjalci in igralci Ulmajebilav Kulturnem domu na ogled projekcija Ulma Ples v dežju režiserja Boštjana I Hadnika.
NOVO MI ŠK). 26. novembra Uroš I urst je v Kulturnem eentru Janeza Trdine uprizoril Jamskega človeka v režiji Nataše Barbare Gračner.
BKhŽICK.2K novembra PrcšcrnovoglcdališčcKranjjcvProsvctncm domu gostovalo s komedijo Marie Jones Kamni v žepih.
MI I UKA. 29. novembra - Gost Tonija Gašpcriča na Zimski uricah v Hotelu Bela krajina je bil kolesar Jani Brajkovič.
BRLŽICL. 30. novembra - Skupina htnoklarinctno je nastopila na prireditvi la veseli dan kulture, ki so jo pripravili v Posavskem muzeju.
KOSIANJLVICA. 30. novembra VCalcrijiBožidarja.Inkca so odprli razstavo risb slikarja in grahka. Prešernovega nagrajenca Bogdana Borčiča iz njegove nove donacije Galeriji. Avtorja je predstavil direktor koroškega Pokrajinskega muzeja Marko Košan.
NOVO MLSTO. 30. novembra V Knjigarni Mladinska knjiga so pripravili predstavitev zgodovinskega romana Pasja grollea Bogdana Novaka.
Pod kavarno naGlavticm trguje hilČctrtkovvcčcrzoricntalskim plesom.
Gimnazija Novo mesto je proslavila častitljivo obletnico 260 let od ustanovitve. Osrednjo slovesnost so pripravili v gimnazijski stavbi, kjer so odprli dopolnjeno Zbirko moderne umetnosti, ter v Kulturnem centru Janeza Trdine s predstavo Zgodovina gimnazije v sliki in besedi v izvedbi gimnazijske gledališke skupine Goga. Oh obletnici je izšel tudi zbornik 260 let Gimnazije Novo mesto - Utrip šole 1996-2006. ki sta ga uredili Natalija Petakovič in Nuša Rustja.
SLVNICA. 30. novembra V Lckos galeriji Ana so odprli razstavo Sevnica v barvati Petra Petroviča. Kulturni dogodek sta polepšali pianistka Saša Božič in violinistka Blanka Pozyczka s sevniške glasbene šole.
I Rl.BI Ž NA GOIUCI PRI BRUSI ANICI. 30. novembra V eerkvi Sv. Duha je potekala slovesnost ob stoletnici rojstva p. Simona Ašiča.
BLANCA, novembra Kdor petje ljubi, je bogat je naslov nove zgoščenke Ljudskih pevcev z Blance, ki so novi glasbeni izdelek predstavili na koncertu pred domačim občinstvom.
NovivuiR
DLCLMBLR
KRONIKA Kast 1/2007
BRLŽUf.tiovcitihra Ž.upnijskaKaritasjevRrttsvetnemdotnupripravila )4. dtdsrodelni koncert z deslom Ali me imaš rad? /braiti detntr so namenili 40 družinam v brežiški občini.
IX )B( )VA. ttovembra V Kulturnem domu so se na prireditvi I )obova se predstavi predstavili domači likovniki, člani I I). nastopili pa so Dobovški rogisti. plesna skupina Rozike, dohovske mažoretke, skupini Show girls in Mariaelti. Mešani pevski zbor Dobova idr.
LJUBLJANA, novembra V Cankarjevem domu so podelili najvišje državne nagrade za znastvenoraziskovalno in razvojno dejavnost. Akademik prot*, dr. Jože Toporišič, ki se je rodil na Mostecu pri Brežicah, je prejel /oisovonagrndozaživljcnjskodclo. VGalcrijiGcoplinjcnaoglcdrazstava /godbe iz Roga. Med resničnostjo in folkloro novomeškega keramika, zbiralca in izdajatelja monografskih publikacij Matjaža Matka, ki zadnja leta živi v Koprivniku na Kočevskem.
NOVA GORICA, novembru f ilmi Luksuz produkcije, video sekcije Društva zavezttikov mehkega pristanka Krško so bili uspešni tudi na f estivalu (it) Ulm test 2006. Nagrade so prejeli njihovi lllmi Čevapčiči. Lvrokmct in Občinski svetnik - tri leta kasneje. Uspešni pa so tudi člani video krožka na OŠ Leskovec pri Krškem. Ret njihovih Ulntov je bilo nagrajenih na srečanju najmlajših Ulmskih in video ustvarjalcev Slovenije v Izoli.
NOVO Ml/S I t), novembra V Klubu I .okaIRatriot je nastopil Igor Lumpert Trio. skupina v tujini uveljavljenega novomeškega saksofonista in skladatelja. Koncert I umpertovih skladb so glasbeniki ponovili še v Cankarjevem domu v Ljubljani. Logatcu. Rulju in Linzu. - Na letošnjem mednarodnem festivalu Kogojevi dnevi sta se predstavila tudi dva dolenjska glasbenika: solistka, hornistka Maja Burger in skladatelj Tomaž Burkat. Izmed treh sodelujočih na Rrozncm mnogoboju 2. festivala kratke zgodbe f abula je bil v Novem mestu izbran literat Damijan Šinigoj za zgodbo Moč. Skupaj z Aleksejem Metelkom in Davidom Rctrovičcm se ho februarja udeleži! vseslovenskega proznega mnogoboja.
SLVNICA. novembra Mešani pevski zbor I isca Sevnica pod vodstvom Jožeta Rfcifcrjajc tridesetletnico praznoval z jubilejnim koncertom v Kulturni dvorani. Rcvccm so podelili bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke.
ZAMOSTLC RRI SODRAŽICI, novembra - Drago Košir. ml., kipar in rezbar iz /amostcca. je v svojo zbirko v Gostišču Urška dodal še štirinajst postaj Križevega potu.
ČRNOMLLJ. [.decembru V Galerija Laterna so odprli razstavo risb Robi ja Raj la. Varstveno delovni center Črnomel j je v Kulturnem domu zaigral pravljico Igrica o ptički, ki je ukradla zlato jabolko.
KOCLV.IL. I. decembra Rokrajinski muzej Kočevje je v okviru la veselega dne kulture povabil na dan odprtih vrat. v okviru katerega je bila tudi predstavitev doktorske disertacije Rosvite Rešek Rolitični subjekti in osamosvojitev Slovenije.
KRŠKO. I. decembra SNG Opera in balet Ljubljana je v Kulturnem donmpripravikt koncert opernih arij ssolisti.
NOVO MI ŠO. I. decembra V Jakčevem domu so odprli fotografsko razstavo Izbor iz. zbirke Kabineta slovenske fotografije v okviru la veselega dne kulture. Otvoritev, na kateri je o razstavi spregovorila soavtorica izbora Nataša Ruhcž.nik. odprla pa jo je direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik fontan, je popestril nastop tria Makiato.
RIŠLCL, L decembra Zimski večer ita vasi so poimenovali pevsko-glasheni dogodek v Kulturni dvorani
RIBNICA. I. decembra V Galeriji Miklova hiša so odprli razstavo Iz likovne zbirke Kiko. ki jo je odprl minister za kulturo dr. Vaško Simoniti. Otvoritev je z nastopom popestri) harmonikar Marko I latlak.
SLNOVO. I. decembra V Kulturnem domu 14. divizije je hi) koncert ženskega pevskega zbora Rrepelice in Rosavskega okteta z gosti, gledališko sktipittoKDK Svoboda Senovo.
STIČNA, I. decembra -V okviru 7. festivala Stična je bil v Kulturnem domu pop soul koncert Neishe.
ŠLN I JI RNI .1.1. decembra V prostorih OŠ seje priče) petdnevni 2X. šentjernejski Miklavžev knjižni sejem, (iostja sejma je bita mtadinska pisateljica Nejka Omahen Iz Šmartim pri Litiji
ŠLN I RUPI.RI. I.deeembra (iradteatetftebnjejevKtiIttirnenidoniu pripravil Predstavo o ljubezni. V tetovadniei OŠ dr. Pavla Ltinačka je hi! koncert moškilt /borov iz I rbovelj in Šentruperta, (iostja večera sta hita KS Šentrupert in (i)asbena šola Trebnje.
ČRNOMI.LJ, 2. decembra Domu starejših občanov je KDD Artotcka podaril umettliška dela.
KOČLV.IIi. 2. decembra Dekliški pevski/bor Dcorina pod vodstvom Sabine Devjttk je oh petlettiici delovanja ime) koncert v Šeškovem donm.
KOPRIVNK/A. 2. decembra V OŠ je bil koncert Moškega pevskega /bora Antona Aškerca.
Ml fl.lKA. 2. decembra Oktet Vitis je povabil na koncert v Kulturni dom. njegovi gostje pa so bile pevke ženskega pevskega /bora zaposlenih v Domu počitka.
PODROČJI2. decembra Mladi harmonikarji i/ Podbočja so povabili na tradicionalni koncert Mladi harmonikarji s prijatelji, na katerem so v telovadnici šole /apeli in zaigrali Nace Junkar. Ansambel Igorja Podpečana in /lati /voki. dalmatinska klapa Savski valovi s Hrvaške, ansambel Vitezi celjski, otroški pevski /bor Angelčki iti dekliška skupina Mavrica.
SLMIČ. 2. decembra V OŠ je bil dobrodelni koncert t robenta poje.
SI IČNA. 2. decembra V Kulturnem domu je hita na ogled mono-komedija Pavlek v izvedbi Petra Ternovška in v režiji Roka Vilčnika. Sledil je etno pop koncert Zlatimira Arevskega Arčija v okviru 7. festivala Stična.
V Krčmi Deseti brat je bil punk rock koncert B I . K.
I RI.BNJL. 2. decembra V Knjižnici Pavla (iolic jc potekala Ulmska šola Vzgajanje pogleda. V Baragovi galeriji so odprli razstavo izdelkov lončarske delavnice v okviru Ta veselega dne kulture. Nastopila je citrarka Laura Martinčič iz Novega mesta ter Vaški pevci iz Šentruperta.
DOBRNIČ.3.decembra Obiskovalci sov Ktiltttrncmdomu prisluhnili koncertu Trebanjskega okteta z gosti: oktetoma Škoti je iti Bori ter domačega cerkvenega pevskega zbora.
KOS I AN.ILVICA NA KRKI. 3. decembra Galerija Božidarja Jakca je imela dan odprtih vrat. V Lamutovem likovnem salonu je dr. Andrej Smrekar predaval na temo Umetnost - slavospev življenju ob 5()-!ctnici galerijske dejavnosti v Kostanjevici v okviru Ta veselega dne kulture.
KRŠKO. 3. decembra V Dvorani v parku je bila prireditev Iz krške glasbene preteklosti - organisti z orgelskim koncertom Natalije Mustar in njenih učencev. Na ogled je bila tudi razstava in projekcija posnetkov orgel župnijKrško. Leskovce. Videni.
NOVO MLSTO. 3. decembra - Mini teater iz Ljubljane je v Kulturnem centru Janeza Trdine zaigral Miškolina. V mali dvorani so na ogled postavili razstavo del s slikarske kolonije Izlake - Zagorje. na kateri se je predstavil tudi novomeški slikar tJroš Wcinbcrger. V avli centra so odprli tudi razstavo ob 120-letniei rojstva otroškega in mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča. Dolenjski mu/cjjc povahilna dan odprtih vratzoglcdom stalnih in občasnih raztsav. Zgodovinarka Majda Pungerčar je v Dolenjskem muzeju predavala o gospodarskih dejavnostih na razglednicah do sredine 20. stoletja.
SI IČNA. 3. decembra 7. festival Stična se je nadaljeval z glasbenim projektom Maček Muri in muca v Kulturnem domu.
StJHOR. 3. decembra V Kulturnem domu je bila otvoritev razstave članic krožka ročnih del s Suhorja Vezimo nitke prijateljstva.
ŠLN I JLRNLJ. 3. decembra Na prireditvi ob dnevu kulture so v OŠ nastopili: študentska vokalna skupina Rozalija, otroški zborček Petelinček iz. vrtca Čebelica, ansambel Prančič, ljudski pevec Jože (irgovič. Na ogled je bila tudi razstava slik in risb OŠ Šentjernej Moja mama speče najboljši kruh ter razstava in pokušina krtilia.
ŠKOCJAN. 3. decembra Na tradicionalnem Miklavževem koncertu v Gostilni I uzar so ljudski pevci f antje z vasi predstavili dokumentarno videokaseto z naslovom ()d adventa do treh kraljev. Kot gostje so nastopih I reheški drotarji iz Artič, operna pevca Olga Gtaeelj in Stavko Perger.
l)!(l\IHIk
at
Nataša BriecljiiarazstavivNarudnem dmnuvNuveni mestu
KRONIKA Kast 1/2007
I RIiBN.II . 3. decembra Baragova galerija in (ialerijalikt)vnihsatno-rastnikov sta povabili na brezplačne oglede ra/stav. — V Kulturnetn domuje bila prireditev la veseli dan kulture s KUD Klas Mirna, glasbeno sktipino Zvezdice iz Velikega Gabra in gledališko skupino Smelt ni greh KI) Orlica Pišece. ki je zaigrala predstavo Hog nas varij mestne snahe.
ČRNOMIII. 4. decembra Prof. zgodovine iz. Črnomlja Janez Wciss je v gasilskem donm predaval o Japodih. najstarejših znanih prebivalcih Črnomlja itt okolice.
KRŠKO. 4. decembra - V Mladinskem centru je bila otvoritev razstave likovnih del. izvirnih risb Špele Strgar, dijakinje 3. letnika programa turistični tehnik na Šolskem centru Krško-Scvnica.
NOVO MBSTO. 4. decembra - Miklavžev večer je v Kulturnem centru Janeza Trdine oblikoval zbor dečkov Bonifantcs iz 1'ardtthie na Gešketn.
SDIIOR. 4. deeetnbra Dramski krožek OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja je vOŠStihortiprizoiil igrico 1'aša in medved.
IR).BN.II!.4.decembra VKnjižniciRavlaGolicjcnavcčcrtivknjižtuci Vimane predaval Boris Muževič.
KRŠKO. 5. decembra - V Dvoratti v parku je potekalo srečanje literatov občine Krško l iterarni nokturno, ki ga je popestril nastop vokalne skupine Valvasor. Odprli so tudi študijsko razstavo likovnih del. nastalih na likovni delavnici Pastel, ki jo je vodila diplomirana slikarka Jožica Medle.
NOVO Ml sit). 5. decembra V Narodnem domu so predstavili knjigo Da hi v pozabo ne zbrisal jih čas.
BKBZICB, 6. decembra - Pod naslovom Če beseda bi doma ostala je v Knjižnici Brežice potekalo '). območno srečanje literarnih ustvarjalcev, ki ga je strokovno vodila Stanka I Irastelj. Glasbeni program so oblikovali mladi na citrah iz Glasbene šole Brežice.
KRŠKO. h. decembra Mini teaterje v Kulturnem domu zaigral virtualno lutkovno predstavo za otroke Palčica.
MB I BIKA. ti. deeetnbra - (Jošt Tonija Gašpcriča na Zimskih uricah v Hotelu Bela krajina je bil metliški rojak, mirovnik Marjan Videtič.
NOVO MI ŠK). 6. decembra V Galeriji Krka so na ogled postavili razstavo ilustracij Daše Simčič. Avtorico jc predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Maruša Avguštin, otvoritev pa jc popestril nastop Mešanega pevskega zbora Krka - Z ilustracijami in drobnimi risarskimi deli se je v Narodnem domu predstavila ilustratorka Suzi Bricelj, ki je otroštvo in mladost preživela v Novem mestu. Otvoritev razstave je popestril jazzovski duo violinista Marijana Doviča in kitarista Primoža Grašiča.
ČRNOMBBJ. 7. decembra - Knjižnica jc povabila na srečanje knjižnih moljčkov.
KOČI VIB. 7. deeetnbra V Knjižnici Kočevje so odprli domoznansko razstavo f otograf Josef Dornig in Kočevje. Avtorja je predstavi) Matjaž Matko. Otvoritveno slovesnost so popestrili učenci domače Glasbene šole.
NOVO MBS TO. 7. decembra — Četrtkov večer pod kavarno jc potekal s folklornim društvom Kres. - Vrtce Pcdcnjpcd jc povabil na dobrodelno prireditev Zapojmo in zaplešimo v pravljično novo leto.
STIČNA. 7. decembra - V okviru festivala Stična sta na večeru slovenske zabavne poezije v Kulturnem domu gostovala Kitu Komljance in Marko Djukič.
IRBBNJB. 7. decembra Na dobrodelni prireditvi Skupaj zmoremo vse so v Kulturnem domu nastopili številni gostje: folklorna skupina Mlada zarja. Nuša Dcrcnda. Romana Kranjčan. Stil (Juartct. Plesna šola Pan in Miklavž s spremstvom.
BANJA BDKA. 8. decembra - Na povabilo Zveze Slovencev v Republiki srbski je v Narodni in univerzitetni knjižnici Republike srbske gostovala pesnica Marjanca Kočevar iz Novega mesta. Na literarnem večeru sta o gostji spregovorila prof. dr. Miljko Šindič in književnik Zdravko Kcrcman.
ČRNOMBBJ. 8. decembra - V predverju Kulturnega doma so odprli 4. skupinsko razstavo l oto kluba Črnomelj. V Galeriji l aterna je potekal večer poezije belokranjskih in kočevskih pesnikov.
KRŠKO. 8. decembra Kulturni dom jc povabil na koncert glasbene skupine Tcrrafolk.
DfCIMUlK
NOVO MLSTO. S. decembra V frančiškanski cerkvi je bil koncert črnske duhovne in gospel glasbe ženske vokalne skupine Varnice. V Kulturnem centru Jancz.aTrdincjc bi! koncert BorisCavaz.za kvartet.
STIČNA. K. decembra festival Stična se je nadaljeval s koncertom vokalnega kvarteta Pella v Opatovi kapeli Cistercijanske opatije Stična. V Kulturnem domu je bil nastop folklornih skupin makedonskih kulturnih društev Hindcn ter Ciril in Metod.
ŠLNTRUPLRT. S. decembra V Kulturnem domu so pripravili 7. slovenski večer Uma Krška - prva slovenska svetnica. Ponovili so ga naslednji večer.
TRLBN.IL.R. decembra —Stoji, stoji tam beli grad jc naslov zaključne prireditve in projekta, ki so ga predstavili v Športni dvorani.
ADLLŠIČI. 9. decembra KUD Boža Račiča je povabil na letni koncert Bog dan. bog daj. dober večer z gosti v Kulturni dom.
Cl ()B( )K(). 9. decembra I judski pevci (ilohoko st) povabili na jubilejni koncert v Prosvetni dom. Nastopili so Ae: ljudske pevke Sester Jakob. Vaški godci PirAnci. ljudski pevci fantje artiški. ljudski pevci z Račne.
MI I LIKA. 9. decembra - V Kulturnem domu je nastopila vokalna skupina Lan z gostoma. Lovskim pevskim zborom iz Medvod iti Marjanom Končarjem.
MIRNA. 9. decembra V športni dvorani je potekal finale tekmovanja harmonikarjev.
M( )KR()N()(i. 9. decembra V Kulturnem domu je bila na ogled komedija Orcva lahko na morje? gledališke skupine KI) Šentrupert.
RA/BOR. 9. decembra KUD I ranccta Pož.una iz/ahukovjajc povabil v Dom krajanov na ogled spevoigre Kam je veselje šlo.
STIČNA. 9. decembra V Kulturnem domu je bila na ogled gledališka predstava Ldmonda Rostanda Cyrano de Bergerae v izvedbi KUD Dolsko.
ČKNOMLLJ. 10. decembra - V cerkvi sv. Petra je bil koncert ob izdaji notne zbirke rojaka Josipa Štrhcnca. Pretežno njegove pesmi sta na orgle in klavir zaigrala Andraž Banovec in Andrej Kunič.
BRL/ICI . II. decembra (ilejnaprcjjcbil naslov koncerta Majde Petan in Stil Ouartcta v Prosvetnem domu. Ponovili so ga v Sevnici.
I.JUBI.JANA.od II. do 13. decembra Stolctnicoznamcnitcgahalctnika. koreografa, plesnega pedagoga in publicista Pina Mlakarja, ki je pred kratkim umrl. jc Društvo baletnih umetnikov v sodelovanju z drugimi ustanovami počastilo z izdajo knjige prispevkov za monografijo Pie iu Pina Mlakarja, s svečano multimedijsko predstavo Nekdanje svečanosti v Cankarjevem domu ter z dvodnevnim simpozijem, na katerem jc več udeležencev razpravljajo o delu umetniške dvojice Pie in Pina Ml akarja.
NOVO MLSIt). I I. decembra V klubu I .okalPatriot seje s fotografsko razstavo I laiku predstavila avtorica Manca Jevšček.
MI I LIKA. 12. decembra V otroškem vrtcu je bila na ogled lutkovna igrica /ima prihaja.
SLVNICA. 12. decembra - lake ljudske je naslov lutkovne predstave, ki je bila na ogled v Ktilttirui dvorani.
URNOMI I J. 13. decembra KUD LaternajcvUalcrijiLatcrnapripravi! novoletno skupinsko razstavo.
Ml /l LIKA. 13. decembra - Cost Zimskih uric v Hotelu Bela krajina je bil komediograf, pisatelj in režiser Ione Partljič.
NOVO MLSTO. 13. decembra Čaj in zdravje je naslov nove knjige dr. Petra Kapša in Bojane Medle, ki so jo predstavili v Salonu pohištva Tcrmo-tchnika. Nastopila jc violinistka Andreja Dronjak. Predstavitev je bila nekaj dni pozneje tudi v Knjižnici Pavla (iolic Trebnje.
BOULNŠPLRK. 14. decembra Orad Bogcnšpcrk jc povabil na otvoritev prenovljene Slovenske geodetske zbirke.
URI .ŽICI / 14. decembra Vzhičenje je naslov razstave Vesne Balen. ki sojo odprli v prostorih t Ipravne enote Brežice. Nastopila je skupina (ilashcnc šole Brežice.
ČKNOMLLJ. 14. decembra - Upravna enota je povabila na novoletno razstavo KUD Artoteka Bela krajina, na kateri se je z 3S slikarskimi, kiparskimi in fotografskimi deli predstavilo IR avtorjev.
kolokvij o Janc/uVajkardu Valvasorju m kiikcmvDvorMiiivparktiv Krškem
KRONIKA
Ha.stl/2007
MI I I4KA. 14. decembra - Člani KUD /umberak so v prostorih pttd-ružniee pripravili literarni večer, na katerem st) predstavili tudi glasilo, nasto-pilipasotamhuraši. VarovaneiVDGČrnomeljsovKulturnetndttitmupri-zoriliigrieoOptički. ki je ukradla zlato jabolko.
NOVO MLSLO. 14. decembra (iledališče Koper in SN(i Nova Gorica sta v Kulturnem centru .lane/a Irdinc pripravila predstavo Maje Aduša VidmarModropiščc. V kluhuLokalPatriot seje Kasto Božič pogovarjals člani skupineWet Bed in Odi rattelna možgani. Slednjisr) potem imeli tudi koncert. Pod kavarno J ratnik je Četrtkov večer pod kavarno oblikoval DuoNikadčuo. Pisatelj. urednikinprevajaleedr.Andrej Blatnik jebilgost literarnega srečanja v Šolskem centru Novo mesto v okviru tekmovanja /a Gnnknrjcvo priznanje in programa Povabimo besedo./apopcslritcv sta po-skrbclakitaristalvantiril in Matjaž Vitkovič.
I KIiBN.UL 14. decembra V Kulturnem dtnnu je bil koncert Glej naprej z Majdo Petan in Stil Guartctom.
ISOtil NŠPI KK. 15. decembra Na Gradu so odprli razstavo srednjeveške v iteške opreme mojstra Martina Oblaka in odkrili velike vžgane slike grajskega umetnika Stojana SchaHčrja.
KOOLV.IL.)5.decembra VGrajskikavarnijcdomačapcsnicaKomana Novak pripravila multikulturni dogodek, katerega gosta sla bila igralka Maja Ga! Štromar ter slikar in glasbenik Daniel llomšek. /a glasbene užitke je poskrbel Primož l urk.
KKŠKO. 15. decembra Valvasorjev raziskovalni center Krško jev Dvorani v parku organiziral kolokvij o znamenitem polihistorju Janezu Vajkardu baronu Valvasorju. Sodelovalo jc veliko strokovnjakov, med drugim doc. dr. BorisGolc. mag. Igor Wcigl. Ljudmila Šl ibar, etnologinja Helena Kožman. AlcnkaČcrncličKrošeljidr.
ČKNOMI L.I. Ib. decembra Boom teater je v Kulturncmdomu zaigral gledališko komcdijolzbrisani.
1)01 liN.ISKI IOPLK I Ib. decembra Naadvcntno-hožičncm koncertu sovccrkvisv. Ane nastopili: sopranistka Nina Kompare, brane Kompare. Ana Kr)kotee in lomaž Plahutnik.
DKAtiALUŠ. Ib. decembra Kttlturni dom je prrvabil na večers I olklorno skupino Dragatuš, ansamblom Smo prijatli.Dragatuškimi muzikanti in Otroško Idlklorno skupino Dragatuš.
MI II.IKA. Ib. decembra V Ljudski knjižnieisopredstavilimladinskt) knjižico Jane Bauer V deželi medenjakov. V Kultttmem domu je bil božični koncert.
MIKNA. Ib. decembra - V I VD Partizan je bila na ogled komedija Greva lahko na morje?
NOVO Ml S I (). I b. decembra Mešani pevski zbor Novo mesto je povabil na letni koncert v Kulturni center Janeza I rdinc. V klubu LokalPatriot je hilt) mogoče prisluhniti koncertu pevke in pianistke Neže Buh - Ncishc.
PKLČNA. I b. decembra KD Prečna. I ikovna sekcija Lukna je povabila na otvoritev razstave Prečna in okolica v staro osnovno šolo. Večer so polepšali ljudski pevci KD Prečna Vaški zvon.
I KL4SN.HL Ib. decembra Boris Kobal in Sergej Verč sta v Kulturnem dontu zaigrala prcdstavo/.alrkon.
GKNOMI.I J. 17.decembra Vokalnaskupinal.au jebilagostjanovolet-nega koncerta Godbe na pihala Grnomclj v športni dvorani GŠ Mirana Jarca.
NOVO MLSIO. I 7. decembra Gledališče Koper je v Kulturnem centru Janeza I rdinc zaigralo komedijo Dese Muck Selma in Lojzka.
KA/ISOK. 17. decembra /borGimnazijc Ledina Ljubljana jev Domu krajanov pripravi! predpraznični koncert.
MILI I IKA. IS. decembra Naj sreča vas čvrsto v objemu drži je bil naslov prireditve mladih iz vrtca, osnovnih šol Metlika. Podzemlje. Suhor in Srednje šole Metlika v Športni dvorani.
(. KNOMI I J. 19. decembra Glasbcnašolačrnomcljjcpovahilananovo-Ictnikmtccrt.
SLMKL 19. decembra V krajevni knjižnici so pripravili glasbeni večer S pravljico za lahko noč in obisk Božička.
KKMLLJ. 20. decembra V OŠ je bila na ogled gledališka igra Pepelka.
Prizor iz Brcelituvegatialileatialileija vi/vcdhi Anion 1'odhcvScklcatr;) Novo mesto mvrc/iiiM;ilj;i/;i Bergerji)
KRONIKA Kast 1/2007
MK I I.IKA. 20. deeetuhra (iostja/imskihtirievllotehiBelakrajintije bila metliška županja Renata Brunskole.
NOVOMKSIO. 20. decembra VNarodnemdomusoodprlinuilti-medijskor;tzstavoprojekt('ontrol(.'Vik;)č'ošie;t.
URI,/[CH.2I.decembra PihalniorkesterKapelejepovitbiltutbožično-tiovoletni koncert v Prosvettii dom. V Športni dvorani Brežice je bila dobrodelna prireditev/glasbo in plesom vnovo leto.
BRI .ŽR Ii. od 21. do22. decembra (ilashcna šola Brežice je povabila ttit dvit predbožična koneertit. Na prvem so nastopili sedttnji tteettei. n;i drugem pit bivši učenci šole.
l)t)l i;N.tSKI,K)l'[ It 1.21.decembra VllotehiKrist;tljen;ibožičnem koneertu nastopil topliški mešani pevski /bor pod vodstvom Mateja Burgerja. Sledila je licitaeija likovnih del. ki so ustvitrjali mi temo Hudičevega turna.
KRŠKO. 21. deeeuthra Plesalci Plesnega kluba I ttkee so povabili na plesno predstavo Kukce na božičnem sejmu v Kulturni dom.
NOVttMliSIO. 21. decembra (ialerijttSimulakerjepovttbiktnaoglerl mttltimedijske skupinske razstave (.''KR!, V Knjigarni Mladinska knjiga je potekitkt knjižua čttjanktt Snežttkov prvi božič. Anton Podbevšek lettter je povabil na premiero predstave Bertolta Brechta Oalileo (ialilei v izvedbi Anton Podbevšek l eatra in v režiji ravniiteljit gledališča Matjaža Bergerja. Hprizoritevsoponovilišetmslednjidttn. Porlk;tv;trnolr;ttnikjebil('etttkov večer pod kavarno s Skritimi kamerami I raneija Keka.
POD/I MKK.1.21. deeetuhra (iledttliška skupina OŠ l.oka jc v OŠ zaigrata igrico O deklici. ki jc hodita po kruh.
BRl iŽR l i. 22. deeetuhra V Klubu Mladinskega centra Brežice so na ogled postavili ra/stavo Mladinini proglasi.
( RNOMKI..). 22. decembra V Kulturnem domu je bila na ogled gledališka predstava I Irup /a odrom v i/vedhi gledališke skupine X!K Črnomelj.
NčtVOMI SIf). 22. decembra V l otogalcrijiAPI so odprli razstavo NSKtiardalikovncskupinelrvvin. Projekt NSKgardit je predstavila kustosinja Miirinatiržitiič. V športni dvorttniMttrol jc bil Veliki decembrski koncert sskupinama Dank) in Šank Rock.
NOVO Ml S I t). od 22. do 23. decembra Pihalni orkester Krka z dirigen-totn Mirom Sajetom je povabil na novoletni koncert v Kulturni center Jane/a I rdine. tiostja jc bila violinistka Anja Bukovec.
ŠMAR.IIŠKI )'())'!.K')-!. 22. decembra Vhotclu lemi Šniarjcškc toplice se je s svojitui slikarskinii deli prvič predstavikt ljubiteljska slikttrka Nada Jensterle iz Pancč nad .lurkloštrom. Na otvoritvi razstave so nastopili plesalci Društva interesnih dejavnosti Društva upokojencev Novo mesto, harmonikarka Sandra Murgelj in Maks Stare z recitalom svojih pesmi.
I RKBN.IK. 22. decembra V Baragovi galeriji so na ogled postavili razstavojaslic. tJjaslieah in božiču je razmišljala pisateljica Mira Dobravce.
DtJBRNIČ'. 23. decembra Stil t/uartet je povabil na božični koncert v župnijsko cerkev.
DO! ,KN.)A VAS. 23. decembra V cerkvi sv. Matere božje je bil koncert Podarimo si čas Ženskega pevskega zbora Prepelice z gosti.
KRŠKO. 23. deeetuhra V Mladinskem centru je bil božični jazz koncert Kvinteta Pulz.
KKSKOVKK'. 23. deeetuhra V objemu praznikov jc bil naslov prireditve v prostorih OŠ. na kateri so počastili božič, dan samostojnosti in novo leto. ]'rircditcvicorg;tnizir:tloKD(irič Krško/gosti.
I.Oti. 23. decembra Vokalna skupina /etirje povabila na božični koncert v cerkev.
RAKA. 23. deeetuhra Božično novoletni koncert v dvorani OŠ jc oblikovala skupina Srake z Rake z instrumentalnimi in vokalnimi solisti ter ()ktc-tomAdorantus.
SI MIČ . 23. decembra dodba na pihala Semič je pripravila hožično-tiovolctuikoncctt.
ŠKN KIKRNK.I. 23. decembra Gledališče Dober dati teater jc v OŠ pripravilo dobrodcltio predstavo Dober dan.
ŠKNIKOVRKNč. 23. decembra Mešani pevski zbor Strune je povabil na praznični koncert v cerkev.
Uprizoritev igrice tri cedrcvizvcdhi mladih knlturtiikov im hožično-novo-letni prireditvi v /.avinku
Vse l'otogrqalije v Kroniki: Milan Markelj
KRONIKA Kast 1/2007
ŠKOCJAN. 23. decembra KI) Škocjan je v avli OŠ I rana Metelka pripravilo praznični koncert.
ŠMARJU. I A. 23. decembra N;t božično-novoletnem koncertu v Knltur-nem domu so nastopili Mešani pevski zbor 1'lastol'orm. ženski pevski zbor Jasmin iz Novega mesta in domača recitatorsko dramska skupina.
I RKUKKNO. 23. decembra V cerkvi sv. Urha je bil S. slovenski večer v kral jestvu Zlatoroga l uč srca za mir sveta.
IKKUNJK. 23. decembra Občinski pihalni orkester Trebnje, ki ga ponovno vodi prol. Igor ler.šar. je povabil na koncert v Športno dvorano. Cost je bila skupina Akrobat Ureakers.
RAZUOR, 24. decembra V cerkvi sta Vilma in Danilo Sitar govorila na temo l ik pred praznikom o prazniku. V Domu krajanov so pripravili božični koncert godbe Slovenskih železnic z Nuško Drašček in Janijem Krivcem.
Ut ICK A. 25. decembra (iost božičnega koncerta Vokalne skupine Mesečina v cerkvi sv. Matije je bila kantovska skupina Kavrcncij z Rake.
NOVO MI ŠK). 25. decembra frančiškanski komorni zbor. Mešani pevski zbor sv. Mihaela iz Šmihela in solisti so v I rančiškanski cerkvi izvedli koncert božičnih pesmi in kantato Slovenski božič skladatel ja Mati je Tomca.
I RKUN.IK. 25. decembra V župnijski cerkvi je bil božični koncert domačih glasbenih skupin.
UKANCA. 26. decembra (iodba Ulanški vinogradniki je z glasbenimi gosti v telovadnici OŠ poskrbela za lep hožično-novoletni koncert.
ČRNOMI I.J. 26. decembra Oh dnevu samostojnosti so v Kulturnem domu na koncertu nastopih belokranjski pevski zbori.
DOII NIŠKI fOPI K li. 26. decembra Družinsko gledališče Kolenc jc v Ualnci izvedlo božično- novoletno kaharejsko predstavo.
KOSTANJI .VICA. 26. decembra Pihalni orkester Kostanjevica na Krki je pod vodstvom dirigenta Tonija Homana v Kulturnem domu izvedel 13. celovečerni koncert, prvi v samostojni občini.
MIRNA Pl .C. 26. decembra Kraljestvo naše sreče je bil naslov božično novoletne prireditve z bogatim kulturnim programom v Kulturnem domu.
MOKRONOG. 26. decembra l jubljanski oktet je povabil ita novoletni koncert v župnijsko cerkev.
SI MIČ. 26. decembra - V cerkvi sv. Štefana je bilo mogoče prisluhniti koncertu mladinskega pevskega zbora iti dekliške skupine Svit.
VI I.IKII RN. 26. decembra V Kuhtirnem domu je bil letni koncert KUDSIovenija.
ZAVINKK. 26. decembra Na prireditvenem prostoru je bil hožično-novoletni koncert s šentjernejsko godbo, mladimi kulturniki iz Zavinka. dekliško pevsko skupino Mesečina z Uučke. pevsko skupino Platnen iz Škocjana in pevci iz skupine lantjez vasi.
GRNOMI 1.1. 27. decembra Ohlctuosorcjjchilnaslovtradicionalncga koncerta Ansambla Tonija Verdcrherja v Kulturnem domu.
KOCKV.IK. 27. decembra V Šeškovem domu je potekal tradicionalni hožično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Kočevje pod vodstvom prol. Matevža Novaka.
KJUUKJANA. 27. decembra Valujočeharmonijejenaslovlikovnetaz-stave novomeškega akademskega slikarja Jožeta Kumra, ki so jo na ogled postavili v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Kustosinja razstave je l atjana Pregl Kobe.
NOVO MKSTO. 27. decembra - V klubu KokalPatriot je gostoval Mladinski center Sevnica s plesno glasbeno predstavo hip-hop skupine Stili z raperjetn Nasketom. Sledil je koncert jazz rock zasedbe Trio K.
I)()l KN.ISKK K )PI JOK. 2S. decembra V veselem decembru jc potekal drugi festival narodnozabavne glasbe.
KRŠKO. 2S. decembra V Kulturnem domu jc gostovalo Prešernovo gledališče Kranj z družinsko komedijo Dese Muck Ulazno resno slavni.
NOVOMI.SIO.2H.decembra KomorniorkesterTartinizgostijepova-hil na hožično-novoletni koncert v Kulturni center Janeza Trdine. V klubu KokalPatriot je bil koncert soul lunk skupine Kutfias.
KRŠKO. 26. decembra Za prijeten glasbeni večer so poskrbeli pihalni orkestri iz Posavja.
DltlMUlK
Ml . I UKA. 29. decembra Mestna godba Metlika je z gosti poskrbela za prijeten koncert z naslovom Z godbo v novo leto. V Športni dvorani so nastopiti še plesalke metliške osnovne šole. l judske pevke folklorne skupine iz Šmartnega pri I iti ji. pevca iit harmonikarja Andrej Bajuk in Marjan Šarce.
NOVO Mb,S l O, 29. decembra - V Kulturnem centru Janeza Trdine jc bila na ogled komedija Marie Jones Kamni v žepih v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj.
RA/BOR. 29. decembra V Domu krajanov so pripravili večerni pogovor na deželi z znanimi Slovenci.
ŠBNf.lf.RNfJ. 29. decembra šentjernejski pihalni orkester pod vodstvom Aleša Makovca je povabil na letni koncert v športno dvorano OŠ. Kot gostja je nastopila Nuša Dcrcnda.
Šf.NTKI 11'I .R I . 29. decembra V telovadnici OŠ je bilo mogoče prisluhniti novoletnemu koncertu Pihalnega orkestra sv. Ruperta.
MIRNA. 30. decembra Ncw Svving Quartct je nastopil tta božično-novoletncm koncertu v župnijski cerkvi.
SLIVNICA. 30. decembra (iodha Sevnica je v Športnem domu pripravila bož.ično-novoletni koncert z gostjo Nušo Dcrcnda.
č'f RKI.JII OB KRKI. decembra —V gasilskem domu so praznični koncert ponovili godbeniki gasilskega pihalnega orkestra iz l oč pod vodstvom Daniela Ivše.
ČRNO, decembra V organizaciji KUD Odskočna deska iz Črnca je v razstavišču Vladke Sumrck potekala otvoritev prve samostojne razstave poslikanih uporabnih predmetov Merice Žnideršič. Avtorico je predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Č ernelič Krošelj.
ČRNOMf I .J. decembra - Romkinja Madalina Brezar je napisala knjižico z romskimi in belokranjskimi ljudskimi pravljicami. Delo je predstavila Ksenija Klutli).
(il.OBOKO. decembra - OŠ je priredila šolski glasbeni festival I judski pevci so oh desetletnici pripravili koncert, na katerem st) nastopili še fantje artiški. glohoški harmonikar Jože Slovenc. Vaški godci Piršinci idr.
KRŠKO, decembra Na tradicionalnem letnem koncertu se je v Kulturnem domu predstavil Simfonični orkester Olasbene šole Krško.
I .HIBI.JANA. decembra Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let sta prejela pesnika Josip Ost in Miklavž Komelj (za zbirko z naslovom Hipodrom), v Ljubljani živeči potomec ugledne novomeške družine. SAZ.lt je izdala publikacijo Zbornik Marjana Mušiča, ki jo je uredil arhitektov sin Marko Mušič, oblikoval pa Matija Jemec.
MII I.IKA.decembra NaZimskih uricahki jih jev Hotelu Bela krajina [tripravljal foni (iašperič. so se letos predstavljali tudi člani KIJI) Artoteta Črnomelj. Šest umetnikov je svoj;) dela podarilo za avkcijo, izkupiček pa je šel v humanitarne namene v metliški občini. Svetovno znani in priznani enolog dr. Julij Nemanjič je izdal svojo četrto knjigo z naslovom Ali razumemo vino.
NOVO MBS LO. decembra V knjižnici Šolskega centra so predstavili dva nova učbenika za srednješolski glasbeni pouk avtorja mag. L ranča Mož.cta z Dvora, profesorja glasbe na Šolskem centru Novo mesto. V avli Policijske uprave Novo mesto je direktor mag. Anton Olaj odprl likovno razstavo nekdanjega delavca Iva Marušiča. Avtorja razstave je predstavil njegov mentor in predsednik l ikovnega društva Mavrica Marjan Maznik.
SLIVNICA. decembra I Ičenei in učitelja DS Sava Kladnika st) v Kulturni dvorani uprizorili sodobno Pepelko.
LRCBNJC. decembra - (ilasbena šola Trebnje jc praznovala 30 let od uradne ustanovitve in 40 let od prvih poskusov organiziranega glasbenega šolstva. Oh prazniku so povabili na koncert v Dom kulture, kjer je zbrane nagovorila tudi ravnateljica šole Tatjana Mihelčič Orcgorčič. Ob praznovanju so izdali publikacijo o delu glasbene šole v zadnjih petih letih in zgoščenki.
IIRŠNA Sf.l.A. decembra	V cerkvi sv. Križa je bil hožično-novolctni
koncert domače ženske vokalne skupine Kroncc, ki jo vodi Alenka Novak. Kot gostje so nastopili člani otroške skupine Pojoče lučke iti solisti.
RAST
REVIJA ZA UTERATURO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
LETNIK XVIII.. FEBRUAR 2007. št. 1 (109), ISSN 0353-6750. UDK 050 (497.4)
IZDAJAUTJICA:	Mestna občina Novo tuesto. /anjo župan Aloj/ Muhič
SOIZDA.IAfLL.UCL:	OhčiticL rnontelj.Dolcnjske lbpliee. Mirna Ecč. Semič. Šentjernej. Škocjan. Trebnje. Žužetnherk in Zahtžba (itrga
SVI f REVIJE:	Eredsedniea sveta: Staša Vovk (Mestna občina Novo mesto), člani: Rudoll Cerkovnik (/užetnherk). Anica Jakša (Semič). Ksenija Khalil (Črnomelj). Cvetka Klobučar (Škocjan), lože Kumer (Dolenjske Toplice). Ida Zagorc (Šentjernej). Aleksander Rupcna (Mirna Eeč). Stane Eeček ( I rehnje) in Mitja Ličen (Založba (Toga)
UREDNIŠTVO:	Milan Markelj (odgovorni urednik), mag. Marinka Dražumerič (namestnica odgovornega urednika. Kultura). Ivan Gregorčič (Literatura), dr. Marko Koščak (Družbena vprašanja). Bariča Smole (Odmevi in odzivi), Janko Orač (likovni urednik)
NAS],OV UREDNIŠTVA ]N I A.INIŠ I VA:	Mestna občina Novo mesto. Seidlova e. 1. X()()() Novo mesto, s pripisom: /a revijo Rast. tel : (07)19-39-253. faks: (07) 39-39-20S. elektronska pošta: rasttT/ uovomcsto.si
T AJNIK REVIJE:	brane Zaman - Uradne ure ob sredah od 9. do 13. ure. tel.: 04I-S45-729.
LEKTOR:	I'ctcr Štefančič
NAROČNINA:	Eodračun Mestne ohčitte Novo mesto. št. 012X5-01000)5234. s pripisom: /a revijo Rast. Letna naročnina /a llzične osebe je IX.X() EUR. /a pravne osebe 3 1.30 EUR. l a številka stane v prosti prodaji 4.20 EUR. Odpovedi so možne samo vzačetku koledarskega leta.
RRISEEVkE	Rokopise sprejemajo tajnik revije in uredniki. Nenaročenih rokopisov in drugih gradiv ne vračamo. Želeno je. da so prispevki napisani z računalnikom, stiskani v dveh izvodih s širokim razmikom (30 vrst ita stran). Zapisi naj bodo shranjeni v formatu MS Word. rtf ali txt.
NAKLADA:	500 izvodov
ERIERAVA ZAIJSK:	MiM
TISK:	Tiskarna Novo mesto Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS. št. X9/9X) je revija uvrščena med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji X,5 odst.
]'()DE()RN]kE	Izhaja dvomesečno Izid te številke so podprli: Mestna občina Novo mesto, občine soizdajatcljicc. Krka. d. d.. Komunala Novo mesto in Trimo Trchnjc.
SODELAVCI TE ŠTEVILKE
Kasto Božič, publicist, Novo mesto
IvanCimcrman, novinar, urednik, pisatelj. Ljubljana
Alenka Černelič Krošelj, prof. umetnostne zgodovine in univ. dipl. ctnologinnja in kulturna antropologinja, svetovalka za kulturo, tehnično kulturo in delo z mladimi. Krško
Marinka Dražumerič, mag., univ. dipl. umetnostna zgodovinarka in univ. dipl. etnologinja, konservatorska svetovalka, ZVKDS, OH Novo mesto. Novo mesto
Vlado Garantini, učitelj, pesnik, Zagorje ob Savi
Ivan Gregorčič, prof slovenskega jezika in književnosti, OŠ Mirna na Dolenjskem, Rakovnik pri Šentrupertu
Mateja Habinc, mag. etnologije in kulturne antropologije, univ. dipl. novinarka, Ljubljana
Ivan Kastelic, univ. dipl. novinar, kustos pedagog, Posavski muzej Brežice. Krško
Lidija Markelj, univ. dipl. novinarka. Novo mesto
Milan Markelj, novinar, urednik, pesnik in pisatelj. Novo mesto
Jožef Matijevič, univ. dipl. umetnostni zgodovinar, višji kustos v Dolenjskem muzeju Novo mesto, Mirna Peč
Marjan Maznik, slikar. Novo mesto
Janez Mejač, baletni plesalec iti koreograf Ljubljana
Darja Pepcrko Golob, prof ruskega iti slovenskega jezika, bibliotekarka, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Novo mesto
Katja Plut, pesnica, Novo mesto
Tatjana Pregl Kobe. univ. dipl. umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, esejistka, pesnica, samostojna kulturna ustvarjalka, L j ubij a n a
Jože Simčič, svobodni novinar. Novo mesto Bariča Smole, pisateljica in prevajalka, Trebnje Damijan Šinigoj, pisatelj, urednik pri Založbi Goga, Novo mesto Ivan Školljatiec, sodelavec iz Ljubljane
Helena Šolar, mag. geografije in dipl. anglistka, podsekretarka v Direktoratu za prostor Ministrstva za okolje in prostor, Ljubljana
Nada Šumi, urednica, lektorica, univ.dipl. slovenistka, Ljubljana
Smiljan Trobiš, samostojni kulturni ustvarjalec, pesnik, Novo mesto
Igor Vizjak, univ. dipl. sociolog, direktor PKA, JV Slovenije in PC Novo mesto, Straža