Posamezne Številkei Navadne Din —-•75, ob nedeljah Din 1*50.
•TABOR- izhaja vsnk dan, rozven
nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošli D 10- —, za ino- . »ernatvo D IS*—, dostavljen na de..
U 11*50, na izkaznice D 10*—, V* xj(' inserati po dogovoru.	/7
»e pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4.
J
nmm
iAdUK
Posamezne Številke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO m mabt}» « Maifr boru, Jurčičeva ul, it 4* L nad* st rop je. Telefon intsrarb- št. 274. UPRAVA m nr.haja v Jurčičevi ulici at, ^ pritličja desno. Telo« fon št 24. — SHS poštuo&kmi reSun stav. tt787.
Na naročila brez denarja at m eeira. — Rokopisi aa m vračajo*
Le
to:
Maribor, nedelja 12. novembra 1922.
Številka: 257.
K. XI. 1920.. 12. XI. 1922. i
M a r i b o r, 11. nov.
'Litri praznujemo zopet obletnico žalostnega dne, ko je morala v 3ein ter izročiti Italiji stoti so ee naših ^■l.lu kapitulirati naša diplomacija Lubjanskim grozilnim izsiljeva-aJboljših bratov onkraj Snežnika, «Ta-r,Km'^.a 111 Triglava. To jo že druga *'nica! Koliko jih bomo še prazno-, aI): Kdo ve! Eno pa je gotovo, da ne i./15.0 nehal' 3 žalotjo praznovati ob. '-nico 12, XI. 1520. poprej, predno se flo oiemljo, ki nam je bilo takrat i?a-ja.510- “n krivično odvzeto, zopet ne ...j. 3iar0 svobodno veliko .Jugosla* .vTo je in mora ‘biti prisega, naj-Prisega vsega našega svobod-vj?a JPgoalovensltega naroda od Marija. a bil olj p, od Subotice do Splita, jj ^ 12. november lx> ostal za nas ved-dan žalosti, dan spomina na žalost-
•UO p— ‘ *
bolj?
Posojilo za vojaške nabave v narodni skupščini.
Opozicija bo glasovala proti.
-fP
Preteklost, a ob enem upanja v
Beograd, 11. novembra. (Izvirno.) Včeraj popoldne ob 17.30 jo bila otvorjena seja narodne skupščine. Po opravljenih formalnostih je predsednik skupščine dr. Luklnič objavil, da je sprejel poročilo finančnega odbora o popolnitvah glede zakonskega predloga za posojilo 800 milijonov dinarjev za vojaške nabavlce. Odbor je zaslišal mnenje zunanjega in vojnega ministra tor je prišel do prepričanja, da je zahtevani kredit res nujno potreben. Na svoji seji dne 10. novembra je odbor sklenil predlagati narodni skupščini, naj sprejme ta zakon s sledečo izpre-membo: Kredit naj se porabi za nabavo potrebščin, navedenih v seznamu vojnega ministra v zaupnem pismu št. A* T. 4.845 z dne 8. novembra. Duplikat tega seznama, ki ga hrani vojni mini-
ster, naj se izroči predsedniku narodne skupščine, da se prepreči uporaba kredita v druge s vrhe. Za izplačilo tega posojila naj izda finančni minister državno bone ter naj se vnese potrebni znesek v državni proračun. Skrbeti se mora, da se sklene posojilo pod najugodnejšimi pogoji. S tetmi dopolnitvami se strinjata tudi vojni in finančni minister. Odlbor izraža nadio, da se bo kredit uporabil v koristne namene in svriie, ki bodo ojačile moč naše armade, da bo mogla uspešno braniti domovino pred napadi sovražnikov.
Beograd, 11. novembra. (Izv.) Na današnjem sestanku so sklenili načelniki opozicijskih sirup in, da bodo nastopili skupno proti nameravanemu izrednemu kreditu za vojaške dobave.
jj .I150 bodočnost. Kakor jo za najjuž-pleme našega naroda, za Srbe, sv + i 7a. črnim Vidovim dnem poraza, J>r° Yi(lov dan zmage, tako bo prišel m 63 a,li slej tudi za našim črnim 12. ^vcrnbrom poraza, svetli 12. november
Stambulijski odpotoval iz Beograda v
Lausanno.
ja,3n istrskih obalah sinjega našega t6 ls*&kega morja. V tej zavesti, v tjo .^Panju, v tem pričakovanju smo bi, neomahljivi, neodnehljivi.
^bletn i ca črnega dno "Rapalla pano Yti le čag obnavljanja večne pri-
B e o gr a d, 11. novembra. (Izv.) Včeraj ob 13. uri je priredil ministrski predsednik Pašič v Grandhotelu slavnostni diner na čast bolgarskemu ministrskemu predsedniku Stambolij-skemu Udeležili so so ga vsi člani vlade predsednik inv 'podpredsednik parlamentu, pooblaščeni minister Nešic ter pomočnik ministra zunanjih zadev
Neresnične vesti »SIpborfne Tribune«.
Be o g r a d, 11. nov. (Izv.) Zagrebška. »Slobodan Tribuna« objavlja izjavo Ljuba Davidovima o avdijenci pri kralju. Dopisnika zagrebških »Novosti« ,-je pred sednik dem okra tske stran-l'e> Ljuba Davidovič pooblastil k objavi, da je poi-očilo »Slohodne Tribune« od prve do zadnje vrste neresnično, in ne odgovarja dejstvom.
Češkoslovaška za svojo obrambo.
Praga, 10. nov. (Izvirno.) Na seji proračunskega odbora je izjavil mini-
o0 in utrjevanja nepremagljivo vere ' c'svobcjemje naših bratov na jugu, ripak mora biti vedno tudi čas dela! b obletnici žalostne kapitulacije se sirarno bcl.i nego kadarkoli sicer lotiti ?«a za ureditev naše svobodno države,
Kiti le ko im naša država urejena, utr-“ena in zedinjena na znotraj, bo sposob-K prinesti osvobojen je onim, ki so še fr« njenih meja. To ni najiskrenejša ov - '*c. nns ^u» ki smo pošteni in r,e-nzoni s sovražnim strupom brarske-T)a razdora, ampak cbcneni tudi obup-
Prošnja, sveta rotitev onih stotiso-	,	,	----------
„ T’ ki ječo onkraj moja, ob našem za- St0r ** narodno obrambo, da je z oziri'rij en cm morju. Tega no zahteva le ro™ na to?av.en Palozaj Češkoslovaško
*'OIn£n	^	 ,	-	dolžnost,	da	je	vedno pripravljena na
obramlio. Kljub temu, da je Češkoslovaška zelo eksponira.na, je imela doslej v primeru z drugimi državami najmanjšo izdatke za armado, ki ne presegajo niti 15% celokupnih izdatkov.
—sa bodočnost nas samih, ampak tu
V bodočnost naših na jbednejših 8Va. • Kdor čuti torej res iskreno za > °2e brate onkraj Triglava, Javorni-(jU in Snežnika, ta naj se ob obletnici b>eD°.,z v®° vncmn dela za notranjo l£f«dhcv in učvrstitev naše države. z <^0lS07a ,s Pozitivnim delom na eni,
^VO v ’"' ®ia drugi strani. Noben kas, i , 6k no 1)0 Marikal, da se pri Kiv”---! T.T^ki državi — tudi na ■TT1f'5t,h 16toriia marsikakšno IU^ake’, Zato Pa «e nihče ,1^^’ ohraQ državi hrbet, jjfcuik vsi moramo z resnim, iskrenim j ljubezni polnim delom skrbeti za to v «e pogreške popravijo. Le s sodclol ^bnftl.1, v"eh m ,0 z °dPuščnnjetn med-
1	- nflPak b°mo lahko prišli v čase, ki bodo prinesli tudi svo-L 0 onim, katerih se spominjamo vsa-12. novembra.
kVa°|,?K' to^a posrednega dela pa zali-^to!rUke7'er' do naših zasužnjenih Voh" J?di še ueposreclnega dela'. Ni ^'ev’ PTiPTavljn‘mo našo državo z
Y	in n0itraP.io izgraditvijo
K ^ ’ ko bo dovolj močna, da bo lah-K skrP- krat® na jugu; treba jo, , 11110 Bidi va našo ljudi onkraj
V	sužonstva no utonejo v i	mor3u;	kajti, kaj bi bilo
Učnega kailsor to, ko bi tedaj,
Francija in lausannska konfernea. bro.
Panta Gavrilovic. Ob % 2 uri se je Stamibolijskij vrmil od avdijenoe pri kralju. G. Pašič mu je predstavil navzoče. Po kosilu se je razvil intimni razgovor, ki je trajal do 3. ure, nakar je g. Pašič spremil Stambolijskaga do avtomobila, kjer sta se poslovila. Ob 10.35 je Stamibolijskij odpotoval z Oriontoxpressom v Lausanno.
tivno se bo o tem sklepalo, ko se določi rok konference.
Sprejeta demisija senatorja Salate.
Rim, 10. nov. Ministrski predsed-! nik Mussolini je sprejel demisijo se- -natorja Salate, vodje urada za likvi- ‘ danijo raznuščenega sosveta za zase-j deno ozemje.
Reparacijska komisija se vrnila v Pariz.
Berlin, 10. novembra. Kakor poročajo listi, so delegati reparaci jske • komisije danes odpotovali nazaj v Pariz.
Vodilni angleški politiki — bolni.
London, 10. nov. (Izv.) Bonar Law mora po naročilu zdravnikov nekaj dni osfati v postelji. Tudi Lloyd George in Asquith so ne počutita do-
l	Pariz, 10. novembra. Potrjuje se, da bi Francija pristala na to, da se skliče mirovna konferenca v Lausam-ni dne 20. novembra, če bi Anglija še nadalje vztrajala na tem, da se konferenca odgodL
Zavezniki bodo nastopili v Lansanni enotno.
*	Pariz, 10. nov. (Izv.) V zbornici je ministrski predsednik Poincaro j razpravljal o orientskem vprašanju ! ter izjavil, da je rešitev tega problema brez Rusijo nemogoča.. Na konferenci v Lausanni bo Francija nasto-j pala sporazumno z zavezniki.
Amerika odpošlje v Lausanno
opazovalce.
London, 10. nov. Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da namerava ameriška vlada poslati na konferenco v Laugcuini svojo opazovalce. Delinb
Ugoden izid razgovorov z Refid-pašo.
Car igrad, 10. nov. (Izv.) Vrhov-j ni komisar zaveznikov, kateremu je' poverjena tudi politična uprava, je imel razgovor z Refid-pašo, ki je do-j vedel do povoljnih rezultatov.
borza.
0	it r ih1, 11. nov. (Izv.) Predborza. Pairiz 35.00, Zagreb 2.2.3, London 24.38, Berlin 0.06 sedem osmin, Praga 17.40, Italija 23.95, Newyork 546,50, Dunaj 0.0074, Budimpešta 0.23, Varšava
0.0375, Sofija 3.85, BukareSta 9.40.
V	SOBOTO IN NEDELJO
NABIRALNI DAN
LJUDSKE KNJIŽNICE.
Ko bomo prisili v Gorico, Tmt in v Istro, našli tam le še našo zemljo, ne p<a veo naših ljudi, le še grobove, ne pa več src, ki čutijo jugoslovansko, ki ljubijo svobodo v okrilju velike Jugoslavije! Italijani napenjajo vse svoje meči, dal bi potujčili naše iugoslovensika Goričane, Tržačane itn Istrane in pričakovati je, da bodo ta svoj dosedanji trud m blžnji bodočnosti le še povečali. Da pa ne bodo imeli uspeha, zato je treba, da skrbimo mi tu, kajti oni tam so sami preslabi, prešibki, da bi mogli odoleti napadom nadmečnih, nadšteviinih nasprotnikov. Podpirali jih moramo moralno, a v prvi vrsti tudi gmotno! V ta; namen smo si ustanovili sicer Ju geslo. vensko Matico, toda nikakor ni dovolj, da smo družbo le nstanovili, treba Je, da jo tudi res podpiramo, da delamo n« to, da se čimbolj okrepi, da postano čimbolj močna, trdlna in v vsakem oziru sposobna vršiti srvojo veliko in te®» ko, a tembolj plemenito nalogo. Radi tega naj bo obletnica Rapalla, naj bs 12. november vsakokrat čas obnova In postoterjenja dela za našo Jugoslovan« sko Matico. La ako bo imela Jugoslo-venska Maitica dovdj sredstev, bo lahko uspešno vršila svojo nalogo onkraj meje in le ako bo vršila uspešno svojo nalogo, se nam ne bo treba bati, da bi vtanili maši bratje v tuj inskem ju, predno zasije dan osvobojeoja.
To so v glavnem naloge nas to v) svobodni državi, katerih se moramo zavedati vedno, posebno pa ravno še ob obletnici 12. nov. 1920. Drugačne so nalogo vas, bratje, ki ste tega žnfrntnofi dne izgubili poslednje upanje, poslednjo nado, ki ste tega črnega dne postali brezpravni sužnji. Vi niste le v neprestani nevarnosti za svoje najprimitiv« nejše pravice, niste le v stalni nevarnosti za svoj jezik, za svojo sveto narod* no prepričanje, ampak tudi za življenje in imetje. Težak je vaš položaj, tako težak, tako obupen, da ga Uhfep jmJ. muje le oni. ki ga je sam sodoživljal — vendar — ne klonite! Bodite kakor prr! kristjani, močni, trdni, neomajni, Nad brni bič sovražnih gospodarjev še teko grozeče, še tako strašno; bodite mirni, tihi — čakajte! Molčite in prenašajte trpljenje, skrbite pa za ono bolj nego za vse — da bo škoda, katero vam bo zadal sovražni gospodar, čimmanjša,« Pred vsem - da ta Škoda ne bo nikoli imela za posledico oslabitve narodne zavesti m narodne pozicije. Skrbite, d« skozi viharje trpljenj in ponižanj ©trne« te vsaj naj dražje najdražji — svoto de« co svoji domovini! Trdno in neomajne, vedno m brez oklevanja po verujte m oznanjajte — da pride prej ali »lej tudi sveth 12. november osvobojenja, dan vašega odrešenja in poveličanja!
Fašistdvska vladavina na Goriškem.
Goriški deželni odbor razpuščen.
Fašisti — tatovi! Gorica, 8. novomhr*.
(n. n.) Nova fašistovska vlada je Še taikoj,_ ko je nastopila, pokazala jasno da mi primorski Jugoslovemi nimamo ničesar pričakovati otl nje, to se pravi, me dobrega, kajti slabo bo prišlo itak samo po sebi
Kakor je znano so fašisti takoj, Sb 30 izbruhnila njihova takoimenovana revolucija,- zasedli v Gorici vse državne urade, potem pa tudi deželni odbor m mestni urad. Pri deželnem odboru jo bila stvgr popolnoma umljiva, ker jo bil deželni odbor kot predstavitelj do-žolne avtonomije vedno hud trn v poti fašistom, ker so ga smatrali aa krepko
oporo našega naaroflnaga gibanja na Goriškem. Znano 3e, kako se je iz furlanskega Vidma pod vodstvom sedanjega fašistovskega ministra za osvobojene dežele Giuriatija uprizarjala hajhujša gonja proti naši deželni avtonomiji, in da so šli fašisti celo tako daleč, da so uprizorili one strahovite krnske dogodke, da bi stvar potem izrabili •proti deželni avtonomiji. Njihova mr-. žnja proti deželnemu odboru pa je vzra-stla še bolj, ko je deželni odbor določil 8000 lir podpore n ase m 11 ubogemu, po fašistovskih grozodejstvih oškodovane-prebivalsitvu v kobariškem oikraju. Sedaj, ko so dobili vso oblast v svoje ro-ike, je bila seveda prva stvar fašistov, da ■so se znesli nad deželnim odborom, ki :je bil s posebnim odlokom vojaškega
1	poveljnika suspendiram z njegovim na-ičelnikom dr. Pettarinom vred. Deželni .glavar dr. Pettarin, ki pripada laški -ljudski stranki, jo bil fašistom -zato silno neljub, ker zna dobro slovenski in se je pod njim. uradovalo popolnoma »dvojezično, pri čemur je imela slovenščina enake pravice kakor italijanščina. r ■
Fašisti pa so obenem z deželnim od--borrom zasedli tudi mestni občinski u-, -rad. — Goriški občinski svet ne šteje . .-niti enega človeka, ker pri zadnjih ob-..činskih volitvah Slovenci nismo posta-,vrli.svoje lastne kandidatne lisce, tem-,yeč smo skupno glasovali za laški ■ »Gnuppo d’anione«, skupino, ki je šla v {■volitve s poštenim gospodarskim pro-.gramorn brez kakih posebnih šovini--stično naeijonalistienih priveskov. Ta iskupina je z našimi glasovi zmagala in (fašiste z vsemi ostalimi strankami vred rporinila v manjšino. Fašisti so že tedaj .očitali tej skupini, da je s posebnim dogovorom zvezana z nami Slovenci in da »potemtakem ni vredna, da bi predstavljala laško Gorico. Zato pa so se sedaj, ko so prišli do moči, vrgli tudi na go-i riško občino.
•	-. S strani deželnega odbora in s strani večine v občinskem svetu se je seseda nemudoma storilo vse, da bi se fpri vladi v Rimu dosegla vzpostavitev t,v; prejšnji stan. Bile so razne deputa-, cije pri raznih ministrih in tudi pri ministrskem predsedniku Mussoliniju, ki . se je dal končno prepričati, da vendar ;ne gre, da bi se kar tebinič meninič pometalo- v koš vse, kar temu ali onemu »fašistu ne ugaja, a je velikanske koristi _za prebivalstvo. Tako je. potem Musso-»lini dal brzojaviti prefektu v Trst, da , naj vse ostane pri starem. Ta brzojav-, ka je bila po točnih informacijah odda-.na, v Rimu že 3. novembra in je gotovo .še isti ,ali pa vsaj naslednji dan prispe-'ia v Trst. Gorico pa ni videla, kajti v -Goiici je ostalo vse tako, kakor so u-, krenili goriški fašisti. V deželnem cd-tboru jo nemoteno sedel posebni, komi-, sar, deželni odborniki z deželnim glavarjem vn^ed suspendrani — dobili ni-, so niti plače za prošli mesec — in ravno tako tudi velik del uradnikov -— Slovencev, zlasti takih, ki so tudi politič-, no delovali. Tiste dni, ko bi po Mussoli-.nijevem nalogu že vso moralo biti vz-.postavljeno, se je govorilo v Gorici, da
,Rixdyard Kipling:
Zdravnik hiše.
(The House Surgeon.)
Iz angleščine prevedel K. P.
.	(Dalje).
:	»Vi tudi že dolgo spite v tej sobi,
kajneda? In ste davi le skoro strmogla-vili sboizi okno, ko Vas je dušilo.«
..... »Te je res,«-je prikimala. »In prej-kone bi se bila ubila, kakor — kakor so je nemara ubila Nežica.«
»Da se je to priipeti]o, bi trdili Vaša .lasifcna sestra in Vaš bratranec in Vaša strežnica, da ste se sami končali. Po-^-trudite se v Holmescroft in si lo še enkrat oglejte kraj nesreče.«
\ . Vi Jažete,« mi je dejala povsem 'mirno. »Vam ni do tega, da bi šla ogle-, av^it okna, nekaj drugega namera va-"cJT	Opozarjam vas, da smo pro-
' stantske vero. No verujemo v molitev ■aa	.Kakor padajo drevesa..
_r. * a' ^Jitev jo upravičena. A Vi venomer mislite, da se je Vaša sestra sama končala ■«.
»Ne! Ne! Vedno sem mMila, maj bi se bila v sodbi zmotila.«
*■ Arthurs se je oglasila za stolom: »Oh, gospodična Marija, saj ste trdili
bo večina slovenskih uradnikov deželnega odbora odpuščenih.
In res, pokazalo se je, da je vse fa-šistovsfoo baharjenje z odločnostjo, doslednostjo in disciplino — pralen dim. Ona Mussolinijeva brzojavka je sicer ros prispela v Trst, ali tržaški prefekt Crispo-Moncada, najvemejši oproda požigalca tržaškega Narodnega doma, poslanca Giumta, ni izvršil Mussolinijevega naloga, temveč jo hitro obvestil posl. Giunto o stvari. Posl. Giunta se jo seveda nemudoma odpeljal v Rim in tamka j, pač s pomočjo ministra Giuvi-atija, toliko pritiskal na Mussolinija, da je leta preklical svoj ukrep o vzpostavitvi goriškega občinskega zastopa. Tako je bilo potem danes razglašeno v fašistovskem tisku, daje vlada spoznala za potrebno, da smatra goriški deželni. zbor in goriški mestni zasl.op -za razpuščena.
Toliko se je torej zanašati na besedo tistega Mussolinija^ ki se je razkrival po Italiji in tudi v inozemstvu kot človek najtrdnejše volje in najmočnejše doslednosti v svojih ukrepih. Smo pač tam, kjer smo bili prej! Prej smo imeli poleg redne vlade še drugo — izredno, fašiste veko; sedaj, ko so fašisti sami na vladi, pa imamo poleg redne fašistovske. vlade, še drugo, tudi faši-stoivsko, nekoliko nižjo kot je ona v Rimu,ki pa je vendar še vedno toliko fa-šistovska, da žvižga na ukrepe rimske vlade in v provinciji dela, kar sama hoče, celo ravno nasprotno od onega, kar odreja redna vlada v Rimu. Mislili smo si, da smo se s fašisti na vladi rešili našilstev, ki so se vršila nad nami s strani neodgovornih činiteljev in da bo sedaj vsaj toliko bolje, da nas bodo pustili samo zakonitim, naredbenim potom , pa smo se zmotili. Ostalo je tako, kakor je bilo: odgovorni Rim, Mussolini, obrača, neodgovorni Trst, Giunta pa obrne! Je pač vseeno: hudič ali pa vrag! Oba sta pektenščaka!
Goriški deželni odbor je torej razpuščen. Taiko smo izgubili deželno avtonomijo in vse drago, kar je bilo v zveži z deželnim odborom. Res je, da vse še ni odpravljeno, da uradi deželnega odbora še poslujejo, toda na čelu jim stoji izredni komisar dr. Pascoli, zagrizen laški natcijonalist, k bo v kratkem pometel iz uradov vse, kar je našega. Že danes se v deželnem odboru ne sme več izpr ogovor iti slovenska beseda! V najkrajšem času bodo odpuščeni naši uradniki, a sčasoma se odpravi tudi deželni odbor kot tak. Torej stojimo pred popolnim porušen je m edine oslombe, ki smo je še imeli v deželi.
Taksna je nova laška praviea! Fa-šistovskia!
Tako se moremo v resnici le čuditi dogodku, ki se je te dni pripetil v ri-henberški občini na Vipavskem, kjer se je v zadnjem času pojavil — fašizem
V	Preserju, majhni vasici, je kar čez noč zrastel nov »fascio«. Ker jo vas, kakor sploh vsa občina, popolnoma slovenska, so visi ti fašisti seveda naj-pristnejši Slovenci. Bilo jih je 11. Tamle v pondeljek pa se je bliskovito raznesel po vsej vipavski dolini vse do Go-
ribe glas, da so karabinerji zaprli vseh
11	rihenberških fašistov. Ugotovili so namreč, da niti ni bilo v tej bandi niti enega, ki ne bi bil predkaznovan, a poleg tega tudi ša to, da so bili ti fašisti tatinska tolpa, ki je pokradla okoli 50 kokoši v rihenberški okolici.
Mussolini je vsaj samo beračil in so ga zalo izgnati iz Švice, njegovi sled-beniki pa so veliko naprednejši: Giunta požigalec, fšaisti v Kojskem in Šte-verjanu bivši komunisti, ki so ob času štrajka nastopiii kot pretepači in so se potem rešili fašistovskih batin v samem fašizmu, rihemberški fašisti pa navadni tatovi! Reš čedna družba, vredna, da vlada državi naroda z dva tisočletno kulturo!
a <zr
od vsega početka, da se je gospodična Nežica saana umorila; in gospodična Lizika Vas je seveda, posnemala. Le gospodič — gospod John jo bil drugih misli in jo Vašo spstrico branil. In lahko bi bila prisegla na Sveto pismo, da ste se V i hoteli davi sami končati. <
Gospodična Marija se je nagnila k meni in mi položila prst na rokav.
»Če me pot v Holmescroft tubije,« je dejala, »Vam bo vso večnost težilo vest, da ste umorili svojega bližnjega.«
»To me ne plaši,« sem odgovoril. — Spomini] sem se, kake muke je povzročal v Holmeseroftu le sam odsev njenih muk; zlasti pa sem se spomnil tiste neme stvari, ki je napolnjevala vso hišo s svojim tooprnenjem, da bi se potožila 'kaki živi duši. In čutil seim, da je na svetu še dokaj hujših stvari.
Baxter je osupnil, ko jo čul o nameravani pota, a^ na sam mig strašne žene t in e je odhitel, dla pripravi, kar jo bilo za potovanje potrebno, ,Nato sem brzojavil M’Leodu in mu naročil, naj odide popoldne s svojo družino iz Holmes orofia. Gospodična Marija naj bi bila sama s svojo rajno sestro, kakor sem bil tudi .jaz ž njo sam.
Bal sem se, da bo spotoma sitnarila; ali priznavati moram, da ni zinila ves
* Klerikalci o jugoslovanstvu. Klerikalni poslanec Brodar je dejal na občnem zboru Kmetske zveze:	»V nasprotnem taboru beremo dandanes toliko o treh plemenih, o jugoslovanskem narodu, o državnem narodu. To so same fraze...« »Mi odklanjamo vse to slepomišenje o troedinem narodu in o plemenih in o enem narodu.« Gut ge briillt, Lowe! Klrifcalni poslanec je priznal, da je klerikalcem vse sama fraza in nič več. Ko je bil dr. Korošec kraljevi minister v Beogradu, jo imel navdušene, govore o vsem tem, kar je sedaj Brodar proglasil za fraze. Ko so klerikalci sli v opozicijo, so trobili ur-b,i et orbi, da gredo v boj za pravo jugoslovanstvo. Koliko lahko damo na njihove izjave, vidimo sedaj, ko vse to proglašajo za fraze. Fraza jim je narodnost, fraza državnost. Naj večja fraza je, če si njihov parlamentarni klub nadeva jugoslovansko ime. Njihova ime je latinsko in njihova držaja je
j papeški Rim. Toda tudi. to je fraza, ] ker njim gre le za za oblasti in moč j vera, katolicizem, ljubezen do bližnjega — vse to so fraze.
* Stambulijskij o Maecdoncih. V svojem lepem 111 zanimivem govoru pred beograjskimi novinarji se je izjavil g. Stambnlijskij tudi glede Macedo-nije in Macedoncev in je dejal: Bolgra ska si ne želi Macedonije. Absolutno ne mislimo na to, ker smo prepričani, da so macedonski begunci in Macedon-ci sploh zelo nemiren element. Sprejmite jih Vi. Naj bodo Vam ajatol! Ma-Macedonci so nemiren element in mi se jih branimo. Izjavljam Vam, če bi Bolgarska imela kako kolonijo, bi takoj tja poslala macedonsko emigrante. Tako gospodin Stambnlijskij. S temi besedami je dobro označil dejanske razmere v Maeedoniji. Za ta nemiren element pa, zahtevajo slovenski kleri-alci avtonomijo na podlagi narodne samoodločbe! Na »nemirne elemente«, to se pi-arvi civilizaitorično še nezrela plemena, hočejo aplicirati moderni politični princip. Kako bi pač izgledala v praksi ta avtonomija kulturno ne avto-nom.nih Macedoncev, Skipetarjev, cincarjev, Turkov1? Na Balkanu hočejo drugo Mehiko! Klerikalne fraze so piš-Ijiv oreh.
čas nopr/tro’me besede. Niti krčev niti
zlovolje ni bilo. Gospodična Lizika je ždela v kotu pri oknu in se pod svojo tenčieo tiho merila; tupatam se je trudila, da bi ulovila sesti’ino rofco. Bak-
ster se je zavil v svojo i znova najdeno
srečo tako sebično kakor kak ženin;
mirno in tiho se je smehljal vso pot.
»Dokler vem, da so Nežica ni sama
končala,« mi jo dejal, »Vam odkrito
povem, da mi prav nič ni do tega,
kaj -in 'kako se je prav za prav pripeti-
lo. Kakor skala je trda — noša Marija. Vedno je bila taka. Ona bi ne hotela umreti.«
Vodili smo jo po peronu, kakor bi billa slepa in nato smo jo spravili v kočijo. Pol ure je trajala vožnja do Hol-meserofta; bila je največja težava, vsega dneva. M’ Le od se je ravnal po mojih napotkih. Nikogar ni bite ne na vrtu ne v hiši; veižna vrata bo bila na stežaj odprita.
Gospodična Marija jo skočila z voza, Pohitela naprej in stopila pr,va v dvorano.
»Bali, Lizika,« jo zaklicala.
»Bojim se, oh, kako se bojim!« »Pojdi!« Njen glas je bil ves drug. čutil sem, kako se je B aster zgonil. —«
* Pri občinskih volitvah v Saitn
zmagale opczicionelne etraoh.9 na zemljoradniki.	.	j
* Ameriške volitve. v-Ne^J°ris ®. raki« poroča, da. so dobili pri vou^'
v reprezentančno .z^x»rnieo re
ci 228, demokrati 204, socialisti 1 ■dat. V prejšnji zbcimici so imeli reP' blikanci 150 glasov večine. Sedajne volitve pomenijo torej veliko zma>xo demokratov. V senatu imajo republikah ci 53, demokrati 42, kmetje 11 mest.
— Heil »Straža«! Predzadnja Sjevil* ka glasila klerikalne stranke n.-ad<i-.J je svojo najnovejšo politiko.^ bedaj vzela pod svoje okrilje E-apidovce m silaio vesela, da so ti Gerrnanoki zaa®
li Soikoličo iz Gotzovo dvorane, »/u1 Zeatung« bo torej -lahko sčasoma pr®®, hala in nemško politično društvo u • saj še poslanci SLS v obmejnih na svojih shodih nemško govorijo.
— Veselica vinske trgatve v
nju pri Mariboru, dne 5. novetnbia / korist šolski kuhinji se je ohnosta pričakovano in naravnost sijajno-je veselica izborno uspelo, gi'e v J' ~ vrsti zasjuga prirediteljici bliigi gTofici Sikingen, v drugi vrsti pa v® mnogobrojmn blagim datrovalce111 gatDi darov, zlasti Alfredu vitezii_^ Rosmaaiitu za darovanega pujs-«^ ipanu Rot-ner ju za pitano gos s £ 0 J0’ ŠunJvo Francu za petelina s kletko, stilničarju Ivi'ajneu Franc za P8;1 ^ ščancev s Metko in mnogim drugi Maribora in Radvanja za butelJ kerje, šunke, klobase, torte, V6’	^
slaščice, kostanje, cvetlice in razu® no blago. Ti darovi so tvorili '1>0?av-g je čolov. Okrajni glavar g. dr. Laj®-^ dobljeni glavni dobitek — daroval šolski kuhinji, s čim j0 1 ^ živahno dražbo, ki je vrgla znaten
piček. Vsi prostori. Anderletovo ^
stilne, okrašeni z zelenjem in so bili nabito polni tako, da dve ni obiskovalcev niste mogli je Svirali site dve godbi. Šolska u5011 [ge v imenu šole pozdravila udeležen*^ ^ so jim in dobrotnici grofici Siki^:^^, imenu ubogih otrok v obliki d0i ' A,,>
*~JSSSh
cije ganljivo zahvalila.
Ijeni mešani pevski zbor	^
treh šol je zapel več. izbranih V j-
obi»Kar -odii
Ob velikem navdušenju
skupina viničaa-k v dolgem ePJ*e ^ veselico. Ples, petje in raznovts^ ^ l>ava je ob zvokih godbe zaklju01^ fl!l dobrodelno prireditev. Vsem, ;^*jjaj-kateri si bodi način pripomogli nemu uspehu, v imenu revnih najsrčnejšo zahvalo. Ob tej P1’1 ‘ea 2 je daroval g. Srečko Pihlar,
manufakituro v Gosposki ulici v
i v Gosposki ulur v , . . _ šolski knjižnici« v \ vn0eii nju 100 dinarjev, kar blagovoli J* ^ zlasti prebivalstvo občine Radva ^ poštevati, a. naknadno je darova^ . ” ^ špica Časova, Fanilca, iz Dravosgi ■ta naanon 50 dinarjev. Tudi ma dobrotnilvoma najsrčnejšo aa in Bog plati!
»Ničesar ni tu, prestrašiti.«
kar bi mogl°
»Oče nebeški!« je vzldiknd ^
»Po stopnicah je stekla- Pojdiva za1 njo.«	, jco.s
»Ostaniva na vrtn. Šla je v spa _
Cula svia, kako so se duri ^ Qb‘ dobro znamo sobe odnm-le in	ge jo
stala sva v svetli dvora .ni, kod širil omot en duh cvetlic. _	^ ^
»Odkar smo hišo prodali,_ ni prestopili njenega praga,« ' -e tia-Baxter. »Kako ljubo, kako	jjt
Uboga Nežica, je vedno prenaša -ovala, cveitlice.« v »Mirno1?« sem se zaoudik a jzun1' sem umolknil; čutiti sem v .sv°- r reS' ceni duši, da je govoril solid ' nico.To je bila svetla., prosto-rn hiša, prepolna udobnosti in _ ^pil j miru 'bolj ko vsega. Drzno eelr, 0g&^. oibednico. V Itiamiinu je P1!®?0 vijudm’
'aJ
čeik. ki so ga bili ska^bni ■ ■ 0.yiiaj M’I.eodloivi zanetili. Ni	v V6&1*
strah; groza ni prežala n*	si
kotih. In v sprejemnici,	iipeii, Je
toh-tnili vzrokov nikoli bilo solnono in miirno i®. fc:0r biv*^ že, kaJkor jo nava,da v hisi.
srečni
iCDalte
,	Uradnega	lista. Uradni list z
novembra prinaša iapramembe zakona o obmejnih veterinarskih podajan m državnih obmejnih vet eri n ar-Jov..zakcna o zameni. per.perjev, /»nkana
0	likvidaciji za plačila v inozemstvu, "ivkona o varstvu mikih ali /.a Slove-
lo	tipičnih in za znanstvo i>omemb-■ii i živali in rastlin in o va rstvu spili, ^.rona o izenačenju predpisov o prc-PoredanAm lovskem času v Sloveniji ter celo vrsto razglasov osrednjo vlade in pokrajinske u.prave. Učiteljstvo op.o-farjanro na natečaj «a sprejem rednih sinsatdjev v višjo ppedagoško Šolo v •“Od^rfuln.
V
•— Predavanje o naši državi v Nizzi. pjrpdorih trgovske /J)orniee v Nizzi ■m nedavno predaval o maši državi in razmerah ataše francoskega poslaništva v Beogradu, g. A. Musset. —
*	redavatelj je mod vojno spisal lepo knjigo o Srbiji in jo na glasu kot dober poznavalec naših razmer. Musset je *w»ti povdarjal, da jo uvoz iz Francije v našo državo miniuialen, dočiin se je ?V08! iz Nemčije dvignil od 4% celokupnega, uvoza 1. 1919 na 46% 1. 1921. Mitsset jo vabi! francoske trgovce, naj Pogosteje obiskujejo jugoslovanske po-^'adi-nc.
.	— JAD »Triglav« v Ljubija«; je
»nel svoj semestralni občni zbor v soboto, dno ‘28. oktobra 1922 v zbornici Jub.lja.nske univerze. Iz odibbrovega po-rc^i'ja je bilo raz videti, da ima. društvo svoje ustanovitve sem, to je od 7. ^.ia t.. J. mnogo lepili uspehov zazna* kovati. Društveno delo bilo jo vsled primanjkovanja gmotnih sredstev in društvenih prostorov sicer zelo otežko-vendar se j« društvo s pomočjo ^•katerih požrtvovalnih starejšin kma-
11	gmotno opomoglo, vprašanje drnšt-venih. prostorov pa bo v kratkem. reše-
11	^ in tako podan važen predpogoj za Uspešno delovanje ljubljanskega »Triglava«. »Triglav« v Ljubljani, ki je ob ®Vo3i ustanovitvi imel 3G elanov, šteje . anes 84 elanov. Starejši člani so dobili rok tov. predsednika po običajnem s ovesnem obredu, na občnem zboru (®|uštveno trakove. Na. obenem zboru se je sklenilo ustanoviti v društvu za-^lsnp kulturni, pevski in sokolski od-nNt	razdeliti	delo med društve-
1:kc. Kultinini odsek bo prirejal debatno ®cere, različna predavanja in poučne Saknrzijc. Prvi debatni večer se vrši v Petek io. nov. t. 1. in sicer o društvenem programu in o predlogih', ki pri-a^jo na dnevni red ma »Triglavanskem *bor.u« v Mariboru, dno 3. februarja 1923. Pevska sekcija je pričela s pevskimi vajami in bo v kratkem nastopila na akademiji. SoSšbjaki odsek ima Halogo, razširjati sokolsko idejo med napredne akademike, skrbeti, da zahajajo člani-telovadci v sokolsko telovadnico in prirejati predavanja o »Sokolstvu«. Društvo priredi v kratkem v spomin pred 10. leti umrlemu svojemu častnemu članu, nepozabnemu pesniku Antoajn Aškercu, Aškerčev večer s primernim programom; čisti dobiček tega ^ečera naj bo namenjen postavitvi Aškerčevega spomenika. Predsednikom •Te bil na občnem zboru zopet izvoijen tov. Mejak Ervin, cand. iur., novoizvoljeni odbor pa so jo na svoji, seji konstituiral sledečo: Boš Mirko, eand. iur. ^Podpredsednik, Razboršek Ivan, cand. jur. tajnik, Erhartič Ivo, stud, teeli., ^lagajinjk, Mojzer Anton, eand, iur. 'njižničar, Skali ck‘y Zdenko, stud. tech gospodar, Rus Vilko, stud. phil. arhi-^T, Zab Jože, cand. in;!?, odborov nam. revizorja sta bila izvoljena: Vrbič J avel, oand. ing. in Hočevar Mirko, cand mr V drnštv. častnem sodu so: Pu reber Em vi, cand. iur., če,-mak Fr., cand. mr.. Grmovšek Srečko, cand iur Majaron Nande, stud. iur. in čok Eei-nard, stud. med.
. — Železniški zdravnilrl. Prometno Ministrstvo izdeluje nov pravilnik" za zeleznišlce zdravnike, ki bodo v bodoče nastavljenci delavskih fondov, ne pa državni kakor doslej.
■— Vojaške predstave v Sarajevu. Po
w«ledu zagrebškega narodnega glecla-JjCa je uvedlo tudi sara jevsko gledali-^ brezplačne vojaške predstave.
dil ^aivečji vulkan na svetu jo izsie-sir rvan’ ra7JSk°valec centralne Afrike ^‘arles Ross in sicer v okolici jeze-AirV^n^a Vl	zapadni	nemški
T?°r,načini	nazivajo	Ugoro-
ni asgslaa akteea, f.
— Hudožestveniki v Zagrebu. IIu-
dežestveniki so v torek prispeli v Zagreb. Sprejem ni. bil tako prijazen, kakor bi se szodobilo. O. Stanislavski je doživel v hotelu neprijeten, incident. »Ghzor« nehote ilustrira zagrebški »ve* likomestni« milje, ko piše, da je g. ča-nak odklonil stanovanje Stanisiavske-niiu z motivacijo, da ne zna hrvalski.
—- 17 milijonov spominskih poštnih znamk v spomin na kronanje kralja A-ieksandra izda poštna uprava. Cena bo
1,	2 in 3 din. Izdelujejo se v Ameriki.
— Foštno-čekovni promet v Srbiji se otvori 10. novembra pri sledečih poštah: Beograd-Berza, Palanka, Niš, Les-kovac, Kruševac, Aleksandrovac, Župa, Čačak, Užice, Valjevo, Vranje, Kuma-novo, Skoplje, Veles, Štip, Prilep, Bitoli, Ohrid, Prizren, Uroševac, Priština in
Dopisi.
Mitroviča kosovska. Navedene pošte bodo sprejemale uplačila na položnice ra čunoimetnikov pri čekovnih zavodih v, Zagrebu in v Ljubljani ter poštni hranilnici v Sarajevu in bodo vršile tudi izplačila na čekovne nakaznice, vse to do otvoritve poštne hranilnice v Beogradu za račun postnega čekovnega zavoda v Zagrebu.
— Pohoten duhovnik. V sarajevske zapore je dospel katoliški župnik jz o koliee Dervente, Avguštin Glaskovič, ki je v dobi par mesecev na perverzen način zlorabil 16 fanitkov, starih 9 do
12	let. Seveda, če bi bil na njegovem mestu »liberalni« inteligent, kakšen krik bi pač dvignili med ljudstvom nad -brezversko« vzgojo!
— Grafična šola v Beograda. Ministrstvo prosvete je določilo komisije, ki bo izdelala načrt za grafično Salo. V tej šoli bi se izšolali strokovni delavci za vso vmte tiskarskih del. Urejena bi bila internatsko, imela pa bi tudi delavnice za praktičen pouk in za vaje.
— Podpiranje brezposelnih na Češ. kolovaškem. Na današnji seji proračunskega odbora je bil odobren naknadni kredit v znesku 100 milijonov kron za podiporo brezposelnih in pobijanje brezposelnosti. Minister za Sodja! n o politiko TTabermann je poročal o naraščanju brezposelnosti, ki bo v zimski dobi še bolj narastki.
— Češkoslovaški konzul v Zagrebu, docent na visoki šoli za trgovino in promet v Zagrebu. Na 'predlog profesorskega z bora zagrebške visoke šole za trgovino in -promet je bil te dni imenovan s-. Odon Para, češkoslovaški konzul v Zagrebu za honoriranega docenta, te šole. Novi docent bo predaval konzularne vede.
— Češkoslovaška armada je sestavljena sledeče: Po narodnosti je RS odstotkov Čehoslovakov, 21 odstotkov Nemcev, 7 odst. Madžarov in l odst. Rusiinov, Poljakov in Romunov. Po poklicu: 6 odst. intelektualcev, 32 odst. industrijskega delavstva, 62 odst. poljedelcev.
— Nemški listi na Češkoslovaškem*
V	češkoslovaški republiki izhaja 2700 časopisov; od teh 684 v nemškem jeziku. Nemci imajo 212 političnih in poli-tlčno-gospodarskih listov. Dnevnikov imajo 80, in sicer 58 na Češkem, 14 na Moravskem in v Šleziji ter 8 na Slovaškem. Tednikov imajo 40 in to: v Češki 27, v Moravski in Šleziji 21, na Slovaškem pa nobenega.
— Ruščina v češkoslovaških šolah. Ravnatelji srednjih šol na Slovaškem so predlagali vladi, na j-mesto nemščine uvede na srednjih šolah ruščino kot obvezni predmet. — Od višjih uradnikov pa za>hteva češkoslovaška vlada znanje madžarskega jezika. Vsem v postov prihajajočim uradnikom se prizna v to svrho posebna doklada, da si nabavijo potrebne učne pripomočke.
— Pomoč. Grčiji. Naša vlada je na prošnjo grške vlade posodila Grčiji 15 normalnotirnih lokomotiv za prevoz beguncev iz Trakije.
— Četrti svetovni kongres komunistične internacionale se je otvoril 8. t. m. v Petrogradu. Predsednikom je bil izvoljen Zinovjev.
— Preveč šampanjca imajo na Francoskem. Ker pa je vsled valutnih razmer izvoz silno padel, in so vse lanske zaloge še skoraj nedotaknjene, letos ne bodo izdelovali nobenega šampanjca, temveč izdelali le navadno vino. Pri tem pa je hudo prizadeto tudi delavstvo, ki je bilo zaposleno pri izdelovanju šampiaijca in bo vsled tega kres dela, , -	...........
lz Slivnice nam pišejo:	Prireditev
dramskega odseka .lugosiov. Matice v Slivnici pri Mariboru dne 5. novembra je nad vse sijajno uspela. Pri nabito polni dvorani so naši Matičarji — zvesti si svoje težke naloge zastavili vse svoje sile in trud, da je bila prireditev res ena nenavadnih. Tako žaloigra »Ivane« kakor burka »Kakršen gospod, tak sluga« sta bili prav dobri. Čeprav je bilo proti koncu burke opažati nekaj razumljive | nervoznosti naših igralčev. Posebno ! dobro je podal svojo vlogo mož v »Iva-! ne«, ravno tako so bili žena, župnik in | občinski sluga na mestu. Težko bolani j sinček bi bil moral svoj glas tciru pri-! merno spremeniti, toda kljub temu je bil tudi on kot otrok popolnoma dober. V burki so se vsi igralci res vživeli v. svoje vloge. Najbolje je bil podan prizor ek-serciranja Matijčka z vojakom. Nežika je bila odlična, čeravno malo preveč plaš-Ijiva. Prav dobri so brli tudi polkovnik, poročnik Muhič, poročnik Šalič kot značaj odkritosrčnega prijatelja in Medve-dar. Tudi poročnikova zaročenka ni zaostajala.' Vse tri deklamacije so bile prednašane s sočutjem in je posebno »Pesem iredentistov« zelo .vplivala na ob činstvo. Tako Slivničani kakor mi okoličani čestitamo mladim igralcem-Matičar-jem na njih zmožnostih ter Želimo, da nas s sličnim prav kmalu zopet posetijo, kar nas bo izredno veselilo,
Hoče pri Mariboru. TuEarjšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila <piri svojem občnem aborru v začetku tek. leta, da hoče popraviti nagrobni spomenik fdov. pisatelja, polk. dr. Antona Murlca ob oOletnici njegove smrti. Pokojnik' je namreč služboval kot nadžupnik, dekan in šolski nadzornik: v Hočah od 1. 1860. do 1871. ter počivajo njegovi zemeljski ostanki na sredini hočkega po-koi>ališča. Njegove -knjige so mnogo pripomogle, da so začeli takratni Staj. Slovenci se zavedati svoj« narodnosti ter ljubili in ceniti svoj materni jezik. Silno .potrebna ipopra.vila so se izvršila v tekočem polet ju in na praznik vseli svetnikov so si ljudje lahko ogledali prenovljeno nagrobno kapelico z na novo pozlačenim napisom in grobnim križem iz oementn. Tudi je bil ta dan po dolgih letih njegov grob zopet pri-prosto okinčam in razsvetljen. Vse to pa je mogla podružnica doseči le s prostovoljnimi prispevki hvaležnih faranov, od teterih se še nek teni starejši z veseljem in hvaležnostjo spominjajo blagega Murka. Prostovoljno so prispevali: Ivan Andlovič 140 K, Pavel Vernik 120 K, Rajko Milica 100 K. Po 40 K so darovali: Vodenik Anton, Fran-geš Elka, Rojko Makso, Novak Karel, Vernik Ant., Grušovnik Adam, Gsel-man Jožef, Vernik Ana, Frangež Jernej, Frangež Mairija, Remenjak Ana, Sel Jožef, Kisovar Filip in Vauhnik Mili,; 32 Iv je dal Franc Poldk, po 28 K Kožnli Vilma, in Zohrer Jožef; z 20 K so priskočili: Rojko Jula, Hergouth M., Hergouth Franc, Vrecl Barbara, Breznik Henrik, Vidovič Ana, Vornik Barbara, Kučer Matija, Lebnik Jožef, Šantl Franc, Babič Simon, Mlakar Frančiška, Stuipan Mihael, Gselma.n Franc, Ncuv/irt Liza, Ciček Marija, Stupan F., Toličič Štefan, Novak Simon, Šurec Iv. Po 10 K so dali: Petek Jurij, Rečnik F. Brezner Miha, Sagadin Martin, Grašič Alojz, Lešnik Matilda, Rajzmam Ignac, Žitko, Pešec Jurij, Kotnik Ana in Ma-lajner F.; 8 K je dala Rečnik Jožefa, 6 K Kac Marija, 5 K Vošnik Marija in
4	K Gradišnik Liza; učenci '4 razreda so Zložili 25 K in tvrdka Preis v Perlu ob Renu je poslala 2000 nemških mark. Vsega sikuipaj se je nabralo 1586 K in 2000 mark; popravila pa stanejo 3164 kron. Ker se ipa nemške marke zaradi skrajno nizke volnite tačas ne morejo zamenjati, znaša primanjkljaj Še 1578 K. Ako želi še kdo kaj prispevati, še to vedno lahko stori. Vsem ■blagim 'darovalcem pa izreka podružnica prav prisrčni: s Bog plati!« Pokojni Murko je zaslužil, da se ga hvaležno spomin jajo vsi zavedni Slovenci, zlasti pa Hočani,
V	SOBOTO IN NEDELJO
NABIRALNI DAN
UUDSKE-KNJIŽNICE.
Prekmurje.
Osebne novice iz Murske Sobote.
Franc Kovča, dosedanji sodni predstojnik, je imenovan za sodnega svetnika; dalje so imenovani gg. sodniki dr. Mak, dr. Krvina. Ivanc in Farkaš definitivnimi sodnikom. Čestitamo!
Nesreč«, pri delu. Mihael Blažič, posestnikov sin iz Dokležovja v Prekmurju je pomagal doma pri mlatilnem. »trnju podajati, »noipje; pri tem pa ja zašel z levico med kolesje, ki mu ;j«
; zmečkalo dva, prsta. Moral se ie oodatf j v bolnico v Murski Soboti.
j Nesrečna vožnja. Ivan Kutoša, Kup-I cevalee z jajci iz Veščice pri Murski' Soboti se je pretečeno nedeljo zvečer iz Predwmovcev peljal proti domu. Po ! dobri kupčiji pa je možakar malo pre-1 več pogledal v kozarec, in ker je hote! pred temo priti domov, je konje dobro poganjat. Pri tem je zgubil ravnotežje in padel pod voz. Potolkel se j« po ee-. lem životu in je obležal na oestti tak« , dolgo, da xa niso mimo idoči ljudje pobrali in spravili domov, odkoder mo ga prepeljali, v boteiioo.
Fantovski pohod v toJo v a«, cono >*oi)oto avetšor se je »bralo v©5 do* mtvčiljc fantov pri gostilničarju Matiji Žiukstf v Saifeahovcih v Prefcnmrjn, HcJ«b je 'knihal žganje. Ko so se tecut^e poano v noč vračali proti svojamn dno**, 3i8 je nenariOmta, napadlo kaikfh’ US fanlKm i® sosedne vasi Krog. M bo 'bili vsi o|kvi roženi s leoli. Vnela se jo brada bitlča, bilo je več ali mano oramJeniK. Mod drtH gimi je ssadoSbiil Janoš Knmin v temS R( kolom po glavi taiko močan ndagga, dat so ga morali spraviti v bolnica v Mui* sko Soboto. Kdo ga jo ndari l, m vsled teme ni mo^io ugotoviti. Tudi ŽuBam j« nokdo v tren.ntiku, ko je (prišel na prag, udaril po glavi s kolom, vendar K či poškodba ni težka. Imena br>jažaljniJ5J fantov bo ugotovilo orožništvo. . .A.,, ^ jj
Celjske vesti.
Prihodnja seja celjskega obč. odbom
se vrši v, pondel;jek, dne 13. t. m. ob <5* uri. Na dnevnem redu so referat? pogan meznih odsekov.	J
Sokolsko društvo v Celju prirodi a# izvršujoče članstvo v mali dvorani Nas* doma dvakrat tedosiko plesna vsa*. Prva vaja v nedol.jo, dne 12. t. m, ol»
3.	ur i popoldne.	,	/■
Mestna občina celjska raoglatfKj 3tC so vrši javna dražba najema talcojr.va^ nega Kmmrovegia posestva na Dob trn dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne na Jicn* mesta. Ob prevratu je nemški obč. od* bor oddal posestvo v najem dr. Geilli-teclm, zastopniku lovskega druStxr® »Enigkeit« ka,r za celih dvajset, let. —* Pokrajinska uprava pa je to pogodb« na predloig sedanjega obč. odbora rax+ vel javila. Želeti je, da občin^i_ odboaf upošteva le slovenske reflektente, kett je splošno znano, kailca »issbrana« nemt ška družba, se je doslej zbiral« y tej koči. Plan insko društvo bo gotovo ntedf interesenti, ker gotovo Jcaže, da dobijo planinci na tej točki svoje zavetišče.
Zikovei v Celju. Koncert, ki se s> vršil v sredo, dne 8. t. m. v maji dvora« ni hotela Union, je privabil od vseli strani ljubitelje lepe gdadbe. Dvo* rana je Mila napolnjena, zanimanje vea čas veliko. Opetovani burni aplavz ju pozdravljal naše priUjnbljeoe umetnike, ki so se vrnili s slavo oven« čarni iz tujine v domovino.	i
Oproščeni celjski gostilničar}!. Preit celjskim okrajnim sodiščem sossogoj varjali oeljski gostilničarji iBer so točili poloti pivo od 22—24 K L Sodišče pa ja prišlo do prepričanja, da dobičelc ni b3| prevolflc, vsled česar se je rarefcfc* pm» vomočna orpmRtilma rassodlba,	.j
Beračenje mladoletnih se je pel ‘Ori
lju zadnji čas silno razpaslo. Krajem! odbor za zaščito dooe je po svoji mu«
1 jivi odlbomici ge. dr. Kalanovi dosegel) da se je prijavilo več gostinioarjov ifll tudi drugih stranic, ki so pripravljen*
v	resnici revne otroke vzeti po parkra4 na teden na hrano. Ker pa je potrebna da se vsako nadaljno Zračenje ofcroli po mestu prepreči, se poživlja javnost, da beračkov, ki se bodo še eventualne pojavili, ne podtpira, ampak jih pouči* naj se obrnejo radi prehrane na odbo* za zaščito deoe. Ta bo najlažje presodil
3sdo jas zankissteobua«liai.
Pobijanje draginje in mariborska, mestna občina.
O pobijanju draginje so je 'že toliko pisalo, .razpravljalo, govorilo in posvetovalo, da ljudje nimajo več upanja, da bo draginja sploh .kdaj ponehala. Tako mnenj8 vlada, predvsem tudi pri nas v Mariboru, ki se je iz najcenejšega me-ste.:, v. državi. poyzdignil v kratkem času do .najdražjega v celi Jugoslaviji. ; Po ninenjiu klerikalcev in socialistov je teinu seveda kriva vlada in država. »■Vlada ne stori ničesar,« »vlada ne da
■ ni&, in druge podobne, fraze sliši uw od naših ernp-rdočih mogotcev in čitamo v..njihovih, glasilih, danzadnem.
■Poglejmo pa, kaj so ti kričači m kričaoki sami storili za odpravo tega naj/večjega, zla povojne dobe v svojem ppldrugoletnem gospodarstvu na našem magistratu. Odgovor je zelo kratek: nič, pa še manje kakor nič! Fo konstituiranju občinskega sveta so se 'izvolili razni odseki, med njimi tudi ta-kozvani aprov.iza.cijški-. odsek. Kaj je ta.',odsek od takrat pa do danes delal, tega.;ne ve niikdo povedati. O drugih mescih čitamo dan za dnem, da so aprovi--zaeijski odbori oskrbeli za mesto zdaj to, zdaj ono, kar je pač najbolj času (t: primemo,-to se. pravi v dobi, ko je do-. tično blago najeenejše. Tako je na pri mer-zagrebški ’ aprOviZacijski- odbor že meseca maja sklepal pogodbe za nabavo'drv za letošnjo zimo in Zagreb je z drvami' - sijajno preskrbljen. Mestna občina se je brigala, da je dobila o pravem času dovodjno število železniških vagonov <za dovoz različnega blaga in za to je prebivalstvo, predvsem seveda revnejši sloji za zimo z vsemi potrebščinami' dovoljno preskrbljeno, A pri nas? Doslej je ta takozvani apro-vizacijski odbor' ustanovil samo neko mesnico, kjer se prodaja meso dražje, kakor pa piri" mesar jih in ki samo ovi-fA,-da-mesarjem ni mogoče'stopiti na prste, ker še vedno izgovarjajo na. mestno'mefenicd, češ da jo tam še dražje.
: Svoj čas so demokratski odborniki predlagali -konzerviranje mesa. za ono dobo, ko bo meso v cenah poskočilo. Takrat ‘ so črno-rdeči mogotci imeli pri rokah vse: polno izgovorov, češ to ni mogče,
> je •preveč riskantno, občina bi se zadol-
■ žila/itd. Kakor se je že pol leta pozneje izkazalo, bi se bila stvar ne le'samo dobro obnesla v finančnem oziru, temveč bi tudi' preprečila vsako naraščanje cen mesu, ki-jih sedaj mesarji v spričo brezglavega gospodarstva magi»tratnih mogotcev poljubno diktirajo. Izgovor, da občina nima sredstev za aprovi-zacijo mesta, ne drži. Če so se našla sredstva' za brezglavo merjenje stano-
. vanj,«če se i.zdaja za pobiranje davkov,
■ ki nesejo jedva 400.000 kron, kar po r 300.000 K, potem bi bila pač p ;• okteta
dolžnost mestne občine, da preskrbi revnejšim slonjem, pred vsem delavstvu in uradništvu cemjša živila. Na ta način bi bilo istočasno mogoče uspešno regulirati cene na domačem trgu in ■Maribor bi bil še Jahko danes najcenej-še mesto v Jugoslaviji. Zato je le za-, sluga k-lerikalno-socialisitične večine, da zavzema danes Maribor prvo mesto
■ meri najdražjimi,
•>	še'.nekaj.-. Lansko leto go se usta-
novila, tudi takozvana občinska sodišča j za -pobijanje draginje. -Tudi pri tob se •je črno-rdeča. koalicija proslavila. Ved-1no so udrihali po vladi, da ne ukrene ničesar zoiper draginjo, čim pa je izšia na.redba o pobijanju draginje in so se ^ustanovila ta sodišča, so bili ravno .klerikalci in socialisti prvi, ki so predlagali. odpravo teh sodišč, ki so držala marsikaterega navija lca in verižnika v ?šaihu. Njihov namen je popolnoma pro-\aarea. Kričati zoper vlado, povsod,
; kjer je le količkaj mogoče. Čim pa vlada ustreže njihovim zahtevam, pa lop po njej' m onemogočiti izvršitev’ vladnih odredb. '
O tržnem nadzorstvu se je tudi že
Živin ozd ravnika pa sploh ni nobenega pri tržnem nadzorstvu, dasiravno plačuje občina dva. Prav lahko bi se delo tako razdelilo, da bi bil eden v klavnici, drugi pa opravjal službo toli potrebnega tržnega, nadzornika. Pa to j našim socialistom deveta briga. Kaj jim mar trg, draginja in take stvari, glavno je, da so na krmilu, da »vladajo«. Kako, to je seveda drugo vprašanje!
Koliko lepega so nam tekom poldrugega leta obljubili ti magistralni gospodje, koliko so obljubljali pri volitvah. Človek bi mislil, če nikjer, v
vedali principu nasilja in diktature, takrat bomo seveda tudi v Jugoslaviji spravili v muzej puške in topove ter vso tako ropotijo. Dokler pa bomo delali za mir z močnimi armadami kakor Bronstein-Trockij, ne bo ne komune, ne miru. Vražja logika pa je, da bi-se morale najprej razorožiti male države, na to šele večje! Batjuški pri »Naprej«« priporočamo, naj drugič vsaj — čita, to je najprimitivnejša zahteva, ki jo smemo imeti do »Naprejevihs poročevalcev!
m Kupčija z barakami.
Kakor izv
Mariboru bo res kakor v raju podkleri- dchroiniormiraua .-Straža«, je kupil yc
kalno-social isti enim klobukom. Do da nes pa smo se p-repri&rli samo o nasprotnem. Draginja je vsled nesposobnosti teh gospodov dan za dnem naraščala, nalagali so se vsak mesec novi davki in to je vse, s čemur lahko stopijo pred volilce. Socialisti sicer že pridno sklicujejo shode, da svojim pristašem .»pojasnijo« svojo (zavoženo) komunalno politiko, toda to jim ne bo nič pomagalo, ali pa ravno toliko, kakor klerikalnim zaveznikom njihovo kričaštvo. Če bi se razpisale v Mariboru danes nove volitve, bi se vršilo nedvomno. pod geslom: Le ta nam župa-nil ne bo!
Pobijanaje draginje pa v Mariboru tako dolgo ne bo imelo uspeha, dokler se ne zganejo gospodje na magistratu in store svojo dolžnost. Letos je seveda že prepozno. Ali se -bo to zgodilo drugo leto, je.še vprašanje časa.
S-mnogo razpravljalo, a kljub ” tem n ga niiinamo. Odkar so izpod,jedli • zivnozdravnika Hinterlechner ja, vJa-da na našem trgu prava anarhija in no-/hen magistratr!i večinar se ne zmeni za 'M Če bi uradovalo tržno nadzorstvo, kaiklor se spodobi, b tudi marsikrat'iz-cKtalo dviganje' cen na trgu. Sicer se forog 8. ali 9. ure prikaže nekalti nadzorniki, ki poberejo tržnino.
Ljudska knjižnica
. Narodni dom, i. nadsir.
posluje ob nedeljah od V, 10.—yall. ure in ob Četrtkih od V«) 19.—V220. ure
wm&
Mariborske vesži.
Maribor It. novembra 1922.
m Spominski dan na neodr&šone brate priredi mariborka podružnica Jugoslov. Matico v nedeljo 12. t. m. ob Vili. turi predp. v veliki dvorani Nar. doma ob priliki druge obletnice izgube Korotana in Primorja. Globoke, strašne rane je zasekal tujec v telo našega naroda. In te rane bole, skele... Toda ono nas mora jo boleti. Ni zdravila za nje, dokler križajo naše brate onstran mej. Izdajstvo nad njimi bi bilo, ako bi iskali mazila za svojo bol. Samo e n lok je, ki bo zacelil te rane. In tega si moramo zvariti sami... Dolga in težavna pot vodi do onega svetlega dne. Zavedajmo se tega! A zavedajmo se tudi: globoka, nesebična ljubezen ne pozna ne ovir, ne žrtev. Utrjujmo se ob bletnicah 10. X. 1020 in 12. XI. 1920 v tej veri! Pridite, da se v duhu poklonite na rodu-mučeniku tam preko, da v srcih obnovite prisego na njegovo vstajenje! Z obilno udeležbo potrdite upe svojih bratov! Odbor.
m Osebna vest. Komandant II. artilerijske podoficirske šole v Mariboru, pukovnik Krupeževič je imenovan komandantom moravske divizije v Nišu Na njegovo mesto je imenovan polkovnik Savo Trifkovič iz Zagreba-
m Odlikovanje. Orožniški major g. Henrik babothv v Mariboru je s kraljevim ukazom za zvesto službovanje odlikovan z redom Belega Orla V. vrste.
m Čitati ne zna. »Naprejev« mariborski poročevalec, ki so ga celo v soda lističih vrstah že ponovno »zlasali zaradi njegove izredne tudi-duhovito-sti, se je blagovolil spodtakniti ob naš članek o militarizmu in pacifizma ter nam očita, da smo skušali dokazati, da »militarizem ne basira, na nasilju«. Le počasi batjuška! Mi smo naoisaii: »Strinjamo se s temi, da je jedro in bistvo militarizma nasilje.« Dalje smo se izreki i za razoroženje, ki ga hoče izvesti Zveza narodov, izrekli smo se tudi za tak paradiž na zemlji, kjer se bomo vsi lepo objemali in jedli cubrčke — toda ta mir, ta demilitarizacija človeške družbe ne sme biti fraza, ne sme iz-rasti v deželi ^ Podb.evSkovih mavričnih kač. Bat.iuška, ko se bodo razorožili in demilitarizirali vsi veliki narodi, ko se bodo tudi razne družabne skupine
jaške barako pri starem pokopališči vodja socialistov, kapitalist Sla.no.vec in jih namerava sedaj-z mastnim dobičkom prodati. Za nakup teh barak ki stoje na občinskem svetu, se je potegovala tudi mestna občina, vendar jih je po zaslugi soc. demokratskega občinskega odbornika Slanovca. ni do bila. Kako se strinja to z vedno očito vano skrbjo socialistov za mestno ob čino, to nam bo morda pojasnil na jutrišnjem shodu g. Bahun, ko bo razlagal socialistično komunalno politiko.
m Prostori za državno borzo dela Iz občinstva srno sprejeli: Na zadnji seji, ki jo je sklical a, Državna borza de la, se je tarnalo, da v celem Mariboru ni mogoče dobiti .primernih prostorov za to velevažno institucijo. Čudno se mi zdi, da bi cel Maribor ne imel primerne strehe za ta državni urad. Treba je samo malo pogledati po Slomškovem trgu, pa vidimo kar cele palače, ki go tovo niso današnjim razmeram primer no zasedene. Saj so na pr. na oglu Slomškov trg—Gledališka ulica v pri' tličju okna vedno zaprta. Tam ima baje stolni kapitel shranjene neke stare papirje in drugo tako ropotijo, ki jo na merava prodati na javni dražbi. So to menda tri ali štiri sobe v pritličju, ki bi bile primerne aa Državno borzo de la. Če že gg. krog stolnega kapitlja raje stanujejo v razkošnih stanovanjih v mestu, naj vsaj te prostore izroče primerni vporabi!
m Nemški »Sehulverem« in »Siid marka« na pohodu. Prejeli smo: Jedva je bilo Nemško politično društvo dovoljeno, že č.itamo, da smatrajo naši Nemci podane pogoje, da se oživita 7J0 glasili društvi »Sehulverein« in »Siid-marka«. Pri tern se moramo ozreti nazaj v predvojno in medvojno dobo ter se spomniti osel)., katere so takrat naj bolj vneto delale za omenjeni društvi ker bodo gotovo zdaj svoje delo nada Ijevale. Nismo ozkosrčni ter ne zamer jamo, ako je bil kdo posebno vsled pri tiska član teh društev. Ne moremo se pa sprijazniti -z ljudmi, ki so se odliko vali s posebno mržnjo zoper Slovence. Takih ljudi ne smemo puščati na važ-1 ne-j^h javmih mestih ter jim s tem zvišati ugled med ljudstvom, sebi in državi pa vzgajati nasprotnike: V SL goricah so najbolj goreče delali zoper Slovence drž. posl. Malik, ptujski župan Ornig in lenarški zdravnik dr. Zirngast. Ti možje niso zamudili nobene priložnosti, da bi ne delali zoper Slovence. Znano je, da se je le dr. Zirnga-stovi izvanredni mržnji do Slovencev in njegovemu posebnemu trudu posrečijo postaviti pri Sv. Lenartu schulve-reinsko šolo. in nemški društveni dom. Malik in Ornig sta v Avstriji. Dr, Zirngast je pa v Mariboru in sicer — čudna so pota naše vlade — nameščen kot zdravnik okrajno bolniške blagajne. Kot tak bo imel dr. Zirngast prilož Svo;’-e vztr®jno delovanje za »ochmverein« in »Sudmarko« in sicer bolj neopaženo nadaljevati. Kot zaseb-
ni zdravnik naj podpira, kogar hoče, da bi nru pa naša državna blagajna pomagala podpirati Sehulverein in Sudmarko pa vendar ne gre. Tudi ob državni meji v Št. liju imamo jako vnetega Nemca, za okrožnega zdravnika. Kakor so novi,ne poročale, je bil ta moz tako drzen, da je na okrožni sodniji ob neki porotni obravnavi, katera so je vršila v slovenskem ježku, na predsednikova slovenska vprašanja odgovarjal dosledno v nemščini, dasi je slovenščine^ popolnoma zmožen, slovenskih fitarišev sin! In tako ljudi podpira država z državnim denarjem ter jih stavi v javne službe, da s tem dobiva jo še več upliva med ljudstvom. Tako ne sme biti; s tem vzgajamo eebi in državi za-
na pr. kapitalisti in proletarci — odpo-1 s?rizene .nasprotnike
m Mariborska bolnica. K notici, ki je jsšla v »Taboru« z dne 9. novem bis.; 1922, daje vodstvo splošne boln.ic® v Mariboru sledečo uradno izjavo. com preteklega in začetkom tega jo -revidirala komisija Zdr. odsekal? . vodstvom gospoda san. šefa dr.-Kai-čida poslov« nje mariborske bolnice o prevzetja bolnice v drž. upravo pa 31. julija 1922. Pri tem so se ugetovi« 'nekateri nedostatki, ki so izviral1 J' pomanjkanja zadostnih navodil z zdravnike in za upravo glede vpora budžetnih dvanajstin. V kolikor so ^ mogli ti nedostatki do sedaj že oastra niti, je to posledica od 1- avgusta t. naprej izdanih navodil. —Dr. Demo'*; šek, vodja bolnice.
m Za »Zgodovinsko društvo«. OP0*' zarjamo že danes, da se vrši dne 17. vembra ob pol osmi uri zvečer .v W kazinski dvorani obči zbor »Zgedovtf ■ skega društva«, zdražen z javnim davanjem. Predaval bo društveni P'e“' sednik dr. Fr. Kovačič o *PdhorsK» historičnih spomenikih.« Predavanj je javno, združeno 0 običajnim veC rom »Ljudske unverze« in bo a1 dvomno zelo zanimivo. Po predavanj je na sporedu poročilo o delovanja pomenu Zgodovinskega društva, do čitev članarine za leto 1923, spreie^ nje novili udov, poljubni nasveti predlogi. O »Zgodovinskem dru>t ^ ter zlasti o pomenu letošnjega '>b^ne®. zbora objavimo prihodnje dni OibsU‘H ši članek.
m Zdravniško predavanje, V sr® dne 15. novembra, ob pol 8. uri zve ',y bo v kazinski dvorani g. šef—zdra^”^ okrožnega urada za zavarovanje j cev dr. BIe!wels iz Ljubljane Pr, f o zanimivem predmetu: »O “bvlC kot povzročiteljicah bolezni in ^ak0 ,.0 obranimo nalezitva« Predavani® . poljudno, poučno ter bo pojasnj^?^ s slikami in risbami. Vabimo k °b'. ? udeležbi. Mala kazinska dvorana, « se vrši predavanje, bo zakurjena.
m Hrv. pjevačko udruženje Brj-ski«, najboljši hrvatski pevski zbor, P redi dne 12. novembra v Ljubli^’ ^ nedeljo 19. novembra pa vi jVlarib0 ^ Gfltzovi konccrtni dvorani konceh ^ vsem svojim 75 članov »roječim Krf skim Zborom. Izvajal bo	,e.
korski ciklus na tekste iz lirva5»®^ nesančne in baročne poezije r.Ta. Hefetoroviča (1487—1572), Nik^0/«^!1: Iješkoviča (t 1587), Djov-o Držiča do 1501) in Ignacija Djordjica Q ]a.; 1737), katere je uglasbU Božidar O tej skladbi bomo še pregovorili- < simo vsa društva, da se na to veI1 j membino prireditev ozirajo, „ m Zborovanje trgovskih in sP® Joških nameščencev. V netek 17- 110
vi
nameščencev. V petek 17- **- re-bra ob pol 8. uri zvečer se vrši V: ^s& stavraciji Halb\vddl zborovanje ^.e, trgovske in spedicijske naniesce Dnevni red: 1. Zakon o zaščiti deIa'bori(-2. Poročilo o izvršenem občnem ^ zboru osrednjega društva in 3. .» nosti.
m Ustanovni obča zbor M GA- fflic&i vrši ,v nedeljo 19. novembra 5° ^ ^ na naši kmetijski vinorejski šoli. ' ^ dan določeni ustanovni občni zbor riborske Gradbene akcije preloži ne bo posebnega ugovora — n,a ^ večer dne 18. novembra (6. uri z
v, Kazini.	^ m Šahovski klub v Maribor« _v-
prosi za objavo sledeče notice: _. ^ ski klub vabi vse člane in prDate ha, da se ,v pondeljek dne 13. ^ re n* ob 20. uri zvečer zbero v kavarni T.eni trak, kjer se pogovorimo o icS.e ob-turnirju. Na tem sestanku se boa ^ ravnavale tudi važnejše zadeve^ ^ ^ šahovskega gibanja v splošnem- ^ ni se morajo udeležiti gotovo m številno.	^
m Stanovanja in hrana	\1t\
drž. srednjo krnet, šole v ^ arS-,.nei'n0/ novembra pridejo v Maribor ue jci "o ustanovljene srednje kmeit-_ začenja z rednim poukom. v_ nrivf-^ šole se obrača tem potom na. vs >a ir : niike, ki bi mogli oddati stano^ ^ čencem s brano ali brez bran vj^ j
vi,jo naslov in ceno direkciji ■	^3-
šoli) ipo možnosti nemudoma •-	^ .
daljo do Ib’, novembra.^ . s.u&telfo
m Opozarjamo na danasnao prilogo našega _ . ^ gl-e‘'> nega in pooblaščenega.	pavi01'j
■razredne loterije, Aleksandra^ vida, Jakšičeva 'br. X5~
m Delovanje ambulatorija PTU Iz
ambnlatorija doc. dr. katerega je podal n-a včerajšni 'ooiovi seji, posnemamo sledeče zani-ive podatke: Od otvoritve pa do da-
,„e* obiskalo ambulatorij 710 oseb 2047 ^^kih 348 žensk), ki so skupno • krat iskale v njem. zdravniške osicrbe. Od teh pripada 241 boln. bla-
m''vr 3' ^G^eznb:e, 125 okr. boln. blaga} “i Maribor in 2 okr. boln. blag. Ljub-J«na. 572 oseb je došlo iz Maribora in J^ga okolice, 188 jo bilo tujcev iz dru Pr i ■	n®kaj	celo	iz Kranjske,
.oan.ua* ja in Madžimurja. Par bclni-v ;je došlo iz Slavonije in Dalmacije, ^pripeljali namenoma v svrlio iV i?Dave v Maribor. Za jetiko obolelih v -p-1, v celem 179 in sicer 91 v I., 45 rrirv’ ^ v stadiju bolezni, žali bog v )m ^ od »3ib na dobo 20—40 leta.
‘ bo viška delazmožnosti! Nadalje iLjj6 j^^šjlo v ambirlatoriju 1184 iu-admovih injekcij ter v 143 slučajih Ksavali pljunki na navzočnost ba-, a jotika, med katerimi je bilo 46 tri-tior’- .^ttivnih! — Zanimivi so nadalje a	.ft sos-ter iz opazovanja bolnikov
g	dam.u, katerih obiskov je bilo
f.anes 128. V obče so našle sestre 1 1 bo bolnikov na domu glede prehra-{iagneg® tu snage precej zadovoljive, sinil 'Pa 30	'P°	pomanjkljivo
fet1 stanovanje kot tako in posebno ob-»jo bomanjkanj© na posteljah. Naj-•-|*adio6ifetie.sd bile razmero tam, kjer
v
*aj p1 1-e^° ,?trdk. sem i tje, tudi polo-W ’ p 36 I- bolnik celo z drugo ose-^^d ^krokom v eni postelji vslerl po-So 3 ležišč. V slučaju obolenja a:i t,"i _ prizadete zakonske žene z ®as To^bino, ki se jk> največ toliko t„?05a'J'° 'ra,u,biti z gospodinjstvom,
Slednjič
bolnike v TIT. stadiju, mesto .ni sobi, v sredini več sostnnoval-
ouemorejo.
|j0 bopolnoma ___________„„„.	____
■Ijgl'^ ®bbor s hvaležnostjo na znanje vanje g. zdravnikov seilnundarijev 'dcve, d'-. Jaegerja, dr. Lemeža,
% tev o
arilT imedif' Mrčuna, in Poharja v »lin, ^rju, ter se jim z ozirom na njih }°d naji skrene je zahvaljuje za i®Ti n ?_°?L^v<>Vfl^ri-08b trud in ljubezen ga t, , nesrečnežev v prid naše-m naroda.
bfv?-P'?r®vi m an,bnlatoi-ij I*TL. Ob
.ivioj-r . i. nmbulatorija smo imeli do-> 1 Prilike seznaniti občinstvo, s kak-U0° npzprimsmo in posnemanja vred-Požrtvovalnostjo so so odzvali posa-®^niki v Maribora, pred vsem naši . ■rh trgovci, prošnji ligo m materijelno WPoiro. Le s tem, da. jo odbor PTL na-odmev in zaslombo v trgovstvu, jc rio mogoče tako hitro in uspešno oži-d* tvor jen j e ambulatorija, kateri odmev ^tlaleko ni umolknil, kot kaže današ-B^,ir-'vld ™vih daTil* Tako je nrejel nbiila.torij tekom zadnjih 2 mesecev a darovih: od g. Zelenke še drugo mi-fc, v čakalnici, katero je opremil ste-r. b>ernhaird z primerno stekleno plota , m belo pleskal g. pleskar Nonner. sta ^fT	daroval	bakren pod-
arij* rn’7:ar Nudi poleg miznega po-
se leseno, veliko tablo za piša-mČ! hatero je črno pleskal pleskar Ver-Ž61_' Tvrdlra Temerl je darovala veliko ledenico za shrambo medicin, ŠJjm Durjava nadaljnih 4 zdravni-'Vek+ ,>,aS^6v au ^ Predipasnika za sestro, ^ar rJlmdrLa Drava 4 lesene stolice, 'bla?? . arner b stampiljo za recepte, 2
° ®Flu3li1‘anih pljuvalnikov; in-V- 6, P^ušlnikov z potreb-‘ Pi Privesla, trgovec Fisohbach lkar-
fiice f Snaze<n:ie n°btov in 1 za stekle-e ter okrnim, glavarstvo 48 robcev '^ttLaske, Mizarja Nudi in Volčič sta gjdaia vsak po 4 stojala za steklenice tjjf.1'0 1® opremil brezplačno s potreb-“^Pl81 pleskar Horvat.
>■1 vil ja
Ift iiT 30 nadal.ie izšila sestri 2 obleki % ‘ j120’ k 0emiir je prispevala sama V l?trre,bščme in slednjič je inž. Dra-da.>:i • niila »Zlatoro!
4000
°siir-r °litr . ^Phic
g« omogočil z , K natisk !>)00 izvodov %;in{!0 »Cilji in nalogo ambulatorija >wJberfeuilozne lige«, da se delo **%) ,vi 0 TOed narodom. Liga sama je imZ Frankfurta ob Mainu 6 ’ ^1 v popularni oblil?! pre-^%ne' v 1^a?Vni luberknloze in so razo-m 7- '_a nlcl ambulatorija.
Sjspa šr'}*«1*** Matico je nabrala ^^^*ievrpVa v d;ni2bi med .vožnjo - Posnemajtef ' * v------ .
m Za Uugoslovensko Matico je daroval g. Lojze Bratož, gostilničar priliki poroke svojega prijatelja, gosp. Konrada Miheliča, kateremu so fašisti požgali v Pulju vse imetje, mesto po-ročnega dam 50 Din. Posnemaj te!
m Tvrdka Karničnik je znižala cene za 20% vsemu manufaktumemit modnemu blagu. Opozarjamo na današnji oglas.
m Program koncerta m arih. vojaške godbe dne 12. novembra 1922. v mestnem parku od 1L do 12. ure predpoldne, 1. Kmoeh: »Andhiko«. Marš, 2. Linke »V deželi Iudira«. Uvertura. 3. Parma: »Triglavske rože«. Valček. 4. .Taki »Slovanski biseri«. Potpu-ri. 5. Smetana: Fantazija iz opere: »Prodana nevesta«. 6. Brodil: »Moskva«. Marš.
m Ustanovni občni zbor zadruge »Svoj dom«. Sinoči se je vršil v dvora-ni okrajnega glavarstva občni zbor vadbene zadruge državnih nameščencev »Svoj dom«. Udeležba je bila zado vcijiva. Občnega zbora se je udeleži, tudi mestni župan g. Grčar. Zbor je o tvoril finančni svetnik g. dr. Valjavec, ki je v svojem nagovoru povdarjal po trebo ustanovitve gradbene akcije dr zavrniti nameščencev. Žu-parn je v svojem pozdravu obljubil pomoč mestne občine. V imenu MGA je govoril gosp, ravnatelj Križnič. Na to jo g. Plesiko vič referiral o zadružnih pravilih. 0-meukno naj, da iznaša, delež 1000 dinarjev z dvakratnim jamstvom, vpisnina je določena začasno na 100 dinarjev, o event. izpremeanbi sklepa vsako letni občni zbor. Deleži se ne obrestujejo. Pravila so bila po -temeljitem pre-kresovanju sprejeta. Na to se je izvršila volitev odbora. Izvoljeni so bili sledeči gg. dr. Valjavec, finančni svetnik, za predsednika. J. Fischer, višji kaznil-■niški ravnatelj, za podpredsednika, prof. dr. Perhavc za, tajnika, J. Pleskovič, vodja, krajevne državne zaščite de-ce, za blagajrtika. Za odbornike prof. J. Vesenjak, inž. Anion Dolenc, dr. Pod esnik, zdravnik. Nadzorstvo dr. Fr. Jankovič, zdravnik, J. Tinta, ,T. Smavc, ravnatelj, ,1. Kblbesen, obč. svetnik in J. Majhen.
ra Delniška pivovarna, v Laškem je
»tvorila v Mariboru svojo glavno zalogo ter s tem razširila svoje delovanje tudi na ta. okoliš. Na ljubljanskem sejmu je bila izražena, splošna sodba, da jo pivo pivovarno Laško najboljše. Veseli nas, da jo ta domača naša industrija razširila svoj delokrog tudi. na Maribor in okolico ter priporočamo -našim gostilničarjem in pivcem, da se je pridno poslužujejo.
m Martinov večer, katerega priredi narodno želez, glasbeno društvo Drava v soboto dne 11. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma se vrši z sledečim sporedom: 1. Orkester. 2. Moški zbor, a) Lubezen in pomlad, b) Potrkali na okno. 3. Godba. 4. Mešan zbor a) Pre-epa je eelška dolina, b) Majolka, c) Nikdar na svetu lepšega ni. 5. Krščenjo mošta z nastopom moškega zbora z dvema zdravicama. 6. Godba, prosta zabava in ples. — Opozarjamo na najnovejšo vprizoritev hrvaškega običa ja ob priliki krščen ja mošta, česar se v Slo veniji ni videlo še na nobenem odru. — Dvorana bode zakurjena,
m Seznam prijavljenih obrtov (mesto) v mesecu oktobru 1922. Kafer A-lojzij, Rotovški trg št. 5, obrt godcev; Golob Hermina, Glavni trg, trgov, z zelenjavo in deželnimi pridelki; Biide-felclit Kar©], Orožnova ulica 6, iz delo v. urnet. cvetlic; Bizjak in Završnik, Dravska ulica 10, elektromehau. obrt; Markuš Julijana, Glavni trg, trgov, z jajci, sadjem, surovim maslom, sirom in smetano; Tschepip Antonija, Mlinska ulica 13, trgovina z -lesom; Zorko Ivana, Usnjarska ulica, 2, sejmarrstvo s slaščicami; Ivana Germek, moško učiteljišče, prodaja kruha; Mavrenčič Jožefa, Meljska cesta 64, branjarija; Re-yer A-lfoms, Mejna ul. 10, sejmarstvo z gialanfc.; Robič Marija, Narodno gledal, prodaja slaščic in malinovca; Kovač Josip. Prečna ul. 3, komis, z zlatnino in dragulji; Oranič Anton, Vojašniška ul. 23, izdelov. galanit. kovinskega blaga; Ozanič Anton, Vojašniška ul. 23, trgov, z ga limf. kovin, blagom; Fliess Marija,
Cankarjeva ulica štev. 15, sejmar-sitvo s slaščicami in drob. blagom ; Klemen Franjo, Glavni trg 17, čevljar.
m Seznam odjavljenih obrtov v me seeu oktobru. Jarc Ana, Aleksandrova IS, trgovina z delikates.; Karničnik Jo sip, Grajski trg 1, izdelovanje perila Letonja Fračiška, Jenkova ul. 6, branjarija; Trafela Štefan, Ruška cesta .16, mesar; Vukmaaič Robert, Gosoos-(ka ul. 3, Icnjigovezec ; Tvrdka »Merkur«, GanJka-rjeva ul. 1, trgov, s pletenino, manuf. galant. blagom, konfekcija na drobno in debelo; Tvrdka »Merkur Cankarjeva ulica 1, trgov, z manuf. na drobno; Krančan Karel, Glavni trg. branjarija; Srebre Pavla, Cankarjeva 23, izdelov. črnila in kreme za čevlje Wergles Vilhelmina, Meljska cesta 64. branjarija; Greisthofer Marija, Siom-škov trg 5, trg. z razglednicami, papir jem, potrebščinami za kadilce in za pisarne; Pavaletz Ivan, Ruška cesta 33. branjarija; Jošefc Mariin, Glavni trg, trgov, s sadjem, bučnim oljem in gork, klobasanji; Miki Elza, Koroška cestal.7, sejmarstvo; Jošek Martin, Cankarjeva 15, sejmarstvo s slaščicami in drobnim blagom; Uvbner Albert, Aleksandrova 8, trgov, s suhim mesom, divjačino, pe-rutniaro in ribami.
m Izdane koncesije v m&secu oktobru 1922. Izlaker Albin, Vojašniška ul 10, gostilna; »Hitrrozid«, dražba, z o. Vetrinjska ul. 30, stavbeno ipodjeništ-vo.
m Prcdnazuanilo. Požarna bra.mba v Mariboru priredi dne 6. januarja, p. 1 dobrodelno veselico v vseh prostorih Gotzove dviojiame, na ka.r ofitozarjamo društva, in prosimo, da se pri svojih prireditvah ozirajo na. to.
m V restavraciji Narodnega doma se točijo novodošla letošnja vina. Več lej inserat! m č eško blago za obleke itd. po znižanih cenah je dospelo. Prodaja se 10 odstotkov eenje kot prejšnja zaloga. Glej današnjf inserat tvrdke I. N. Šoštarič v Aleksandrovi ulici 13.
m Velika kavarna. Najmodernejša v a vama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski list!. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti.
Narodno gledališče.
Repcrtoire:
Sobota, 11. novembra: Dnevi našega življenja, C in kuponi.
Nedelja, 12. novembra.: Baron Trenk lav. in kuponi.
Pondeljek, 13. novembra. Zaprto. Torek, 1-1. novembra: Dnevi našega življenja. B.
»Dnevi našega življenja«. Opozarjamo na, današnjo p remi juro velikega irskega dramatika L. Amdrejeva »Dne-i našega življenja«. »Dnevi našega življenja« je drama nebes in zemlje, pesem mladih duš, tudi razorani obraz življenja. »Dnevi« so v Rusiji stalno na repertoarju vseh gledališč im so tako korekoč ruska narodna igra.
»Baron Trenk«. Jutri, v nedeljo, 16.
novembra se uprizori nujhrže zadnjič v tej sezoni priljubljena in zabavna o-pereta »Baron Trenk«.
Koroška, cesta 50, branjarija; K. Pisanec in Oonip., Koroška cesta. 11, pekovski obrt; Pireh in Co., Jurčičeva ulica 6; Svoboda Adela, Ruška cesta 3,
Culturain umetnost
x Namestnik Ivan Hribar v Gvaiee-
vi razstavi. V četrtek dne 9. novembra je bil g. glavar La jnšič obveščen, da namerava naslednjega dne obiskati Gvai-čevo razstavo g. namestnik Hribar. V petek sta sprejela ob 10% zjutraj načelnik kluba »Grohar«, g. prof. Cotič in ravnatelj moškega učiteljišča, gosp. Pirc, gospoda namestnika, ki je nato ob strani umetnika Gvaica hodil od slike do slike in so o vsaki posamezno zelo pohvalno izrazil. Kupil je celo tretjino razstavljenih slik. Zelo laskavo se je nato poslovil od. umetnika, ki ga je vneto bodril, naj vztraja na ubra-ni poti in vzpodbujal, naj e svojo veščo roko še nadalje proslavlja jugoslovansko umetnost. Gvaiceva razstava je -taiko uspela, kakor so poznavalci u-metniki pričakovali. Najsijajnejši dokaz temu je, da so skoraj vse slike že predane. — Na željo občinstva bo razstava v nedeljo, dne 12. novembra ves
dne) odprta- — Prijatelji umetnosti e« pozarjamo, naj se podvizajo, da še uja- ! mejo ikako sliko.
x Antologija savremene jugoslovenski * lirike. Uredila dr. Mirko Deanovio m Ante Petrav-ič. V Split« je izšla knjiga; pod zgornjim naslovom, ki je prva si-j stematično urejena antologija moderne j jugoslov. lirike vseh treh literatur. •
x Nova literarna revija. S. Galogaža, bivši izdajatelj »Kritike« prične izdajati revijo z naslovom »Vedrina«. Revija bo , »organ novog duha, akcija naše rase i\ naše ličnosti.
x »Hermes« Izšla je ipred kratkim 1’. številka letošnje izdaje lista »Hermes«, ki je glasilo izobraževalnega krožka na tukajšnji tirgovaki šoli. I« njene vsebine je razvidno, da mlado društvo prav nič ne zaostaja za njihovim prednikom, posebno pa moramo o-meniti na prvi strani priobčeno pesem »V daljavo«, ki je pisana v pravem pesniškem duhu. Tudi jezik »Herme-soveev« je prav lep. Le oblika bi lahko bila lepša in pisava bolj razločna. Čeprav hi morali biti strokovni članki bistvo tega lista, jih' ta številka pogreša.
x Poljsko-japonsko društvo. Nedavr
no se je v Varšavi ustanovilo poljsko-japonsko društvo, ki si jc nadelo nalogo delovati za upoznavanje med Poljaki in Japonci. Za predsednika društva je hfl izvoljen profesor Potočki, za častnega predsednika pa japonski zunanji minister.
x Zveza ruskih književnikov in novinarjev se je osnovala te dni na Češkoslovaškem.
x Nova francoska komedija. Koncem
oktobra je bilo na Co-medie Francaise w Parizu vprizorjeno najnovejše delo mladega komediografa Francoisa Porchea komedija »Le Chevalier de Colotnc«. Kakor poroča časopisje sta doživela mladi autor in njegovo delo velik uspeh. Komedija se odigrava za časa Krištofa Kolumba, in odkritja Amerike. Glavna oseba je eden Kolumbovih spremljevalcev, Don Vincent de Arrovillas.
x Štiridesetletnico svojega umetniškega delovanja Je slavil te dni m Moskvi eden najznamenitejših ruskih gledalskih igralcev, A. I. Južina (knez Sumba-tov). Nastopil je v svoji najboljši tdogi M »Otelu«.
x Alfred Capus umrl. V Parizu je t«
dni umrl v 65 letu starosti znani francoski dramski pisatelj Alfred Capus. Capo-sova dela so postala povsod zelo popu-arna. Napisal je veliko število komet®, ci se posebno odlikujejo po pristni pariš*
!ri dialektični duhovtosti, bleščečem es-pritu in spretno zasnovanih scenah. Najbolj znane njegove komedije so: »Leon-tinmi možje«, »Sreča«, »Obe šoli«, »Gospodinja dvorca«, »Brigenol in njena iči,« »Mala uradnica«, »Angel«, in »Naša mladina«. Pred vojno je mnogo potoval po Nemčiji ter stal z dunajskimi literarnimi krogi v živahnih stikih. Par njegovih del se je igralo tudi na Slaven- ' skeni.
x Poljska gledališča v Poznanju.
retje največje poljsko mesto in važno -ulturno središče Poznanj ima danes voje gledališč, dramsko in operno. Dramsko gledališče se nahaja v zgradbi starega poljskega gledališča, operno pa v zgradbi prejšnjega nemškega mestnega gledališča, katero so Poljaki ob prevratu vzeli v svoje roke. Obe glcdaflščf uspevata dobro ter tudi v. umetniškem oziru uspešno tekmujeta z varšavskimi., x Rudyard Kipling vseučiliščni rektor. Znani angleški pisatelj Rudjrard <i-pling je bil pred nekaj dnevi izbran za ektorja univerze Saint-Andrews- Pre<f njim je bil rektor imenovane univerze drugi slavni angleški pisatelj in drp— tik J. M. Barue. Prevod Kipi in - i-vesti »Zdravnik hiše« prinaša , .i lisf-ravno te dni ,v, slovenskem prevodu. . d   ■ '»
modistovsta obri; 'Jošek KaJtari^a, .dan, (od 8, ure zjutraj do 4. ara popob
Sokolstvo.
o Lep vzgled sokolske požrtvovalno-'
sti so dali nameščenci tvrdke Pinter m Lenard, ki so zbrali za Sokolski dom »m Mariboru znesek po 820 K. Živeli nasledniki!
im—o-a—tm—@—©-03
Darujte za ,Sklad otroške bolnice' v Mariboru.
gj-tm-mHSHo-SFSi-Eh0:
Gospodarstvo.
Z občnega zbora Kmetijske družbe za Slovenijo.
tV sredo ob 10. utri se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani občni zbor Kme-itiijske družbe taa Slovenijo, ob udeležbi nad 300 delegatov. Predsednik Pirc po-eidiravi najprej g. Puclja, kmetijskega ministra, in gosp. Sancina, načelnika kmetijskega oddelka v Ljubljani. .Naglasi zlasti, da ima Kmetijska družba prvič, odkar obstoja, čast pozdraviti kmetijskega ministra v svoji sredi. — Zborovalci so ministru priredili burne ovacije. Nato se predsednik z zanosom dotakne slavne uspeha polne zgodovine družbine. Že 155 let zasleduje dosledno svoj prvi namen, da povzdigne kmetijstvo na podlagi vede in znanosti. Uspeh ni izostal, saj so jo vodili strokovnjaki in učenjaki svetovnega slovesa (Slague, 'Zois, Lubeck i. dr.). Upoljala je n. pr. pni nas krompir in koruzo — sedaj naši najvažnejši živili. Propagirala je z iVso vnemo umetna gnojila — glede njih uporabe je bila Kranjska med avstr, deželami na prvem mestu in posledica tega je, da Kranjska pridela na 1 ha več nego plodoviti Banat. Pospeševala je s plemenjaki živinorejo in ustanavljala mlekarske zadrugo (61 na Kranjskem). Že 24 let vzgaja njena gospodinjska šola dobre gospodinje, njena 15 oralov velika drevesnica razpošlje letno mili jone žlahtnih sadik, njena kemijska preizkušovaln iea pa jasno dokazuje njene znanstvene metode. Pred rajmo je zalagala kmetski stan brez konkurence s stroji, semenjem, gnojili, sredstvi zoper škodljivce itd., ne da bi aškala pri tern najmanjši dobiček. Omejila se je na prosvetno polje. Njena sredstva so bila predvsem predavanja in glasilo. Baš s tem je posegla z življenjsko silo ne le v interese našega kmeta, temveč v kulturno življenje Slovencev sploh. S svojimi »Novicami« ni le učila in prebujala našega kmeta, marveč nam je vzgojila tudi inteligenco. Kul/turno delo njeno se ne more dovolj oceniti Še v novejšem času se je pričela boviti tudi z agrarno politiko. Tako je med vojno odločno in uspešno nastopala proti rekvizicijam in v novi drža-
vi	odlično sodelovala pri agrarni zakonodaji- Za bodočnost jo razvil predsednik program, ki odgovarja novim razmeram. Zanimivo je njegovo stališče glade vinarstva naše največje kmetijske panoge. Ona mora kreniti nova po-ita. Naš kmetovalec bodi predvsem poljedelec, potem šele vinogradnik. Tako se semoposebi izravna nasprotstvo med kmetom in viničarjem. Dotakne se pa tudi težkoč, s katerimi se mora boriti dfužba. Pravilnik je preokoren (njegov predlog o proporčnem volilnem reda ni bil sprejet!) Manjka dela požrtvovalnosti in idealizma, vrzel, ki jo je zadela vojna. Sredstev ni. Ministra Puclja prosi, naj ji priskoči v tem oziru na pomoč. Blagovni promet ovirajo valutame in prometne razmere. Prevrat je presenetil sam odbor. Vendar p* se nadeja skorajšnjega izboljšanja, saj je to odvisno v prvi vrsti od kmetskega stanu, ako si je svesten svojih dolžnosti. Končno spomni v toplih be-eediaih zborovalce, da je tudi naš kralj Potomec klmetske hiše. Njegov ded je bil če priprost seljak, ko se je ustano-ivila družba. Zato vzklikne; Bog živi našega seljoika kralja Aleksandra! — Burni klici navdušenja so sledili temu pozivu. Minister Pucelj pozdravi zborovalce imenom vlade. Želi, da naj se vnaprej dajejo potom družbo inicijati-ive agrarni politiki in pozove navzoče na plemenito tekmo, da vsak čim več stori za družbo in s tem posredno za celokupnost. Zagotavlja svojo pomoč.
Tajnik prečita nato poročilo o ponovnem leitu 1921. Družba je imela v tem letu 369 podružnic s 29.000 člani. Lrtos jo število članov padlo na 1S.000. Pokojninski flfclad je prešel na državni pokojninski zavod. Blagovni promet iz-avoto 248 milijonov K. Proračun aa bodoče leto izkazuje milijonski primanjkljaj.
Ostra debata so jo razvneta glede zvišanja udnine, od 40 na 80 K, kar nujno zahteva režija zadolženega »Kmetovalce«. Dr. Verstovšek je sicer oponira! iz soeiiailnih motivov, češ najrevnejšim moramo nuditi glasilo, toda
nek pristaš SLS je neprevidno bleknil resnico, da gre tu za preizkušen klerikalni manever. Obveljalo je miši en je g. Pirca, da Kmetska družba kot prosvetna institucija ne sme živeti od kupčij — kakor so predlagali klerikalci — nego od požrtvovalnosti svojih članov. Predsednikom Kmetijsko družbe je zopet izvoljen g. Pirc. Za ljubljansko oblast je prodrla lista Samostojne (Pirc, Čunagoj, Meden, Stmmbelj) s 161 na-pram 12 glasovom, za mariborsko oblast pa klerikalna (Brenčič, Jan, Zupanič) z 92 napram 52 glasovom. Ko-mečno so bo sprejeli nekateri predlogi podružnic, .tako proti izvozni carini gotovih produktov, proti krivičnemu vojnemu davku in predlog, da se ustanovi v Mariboru skladišče, ki naj zalaga podružnice v mariborski oblasti.
g Dobava platna, papirja, žvepla in strojnega olja. V pisarni smodnišniee v Kamniku se bo vršila dne 16. novembra ob 11. uri ofertalna licitacija glede dobave raznega platna (gradi itd.) ovojnega papirja, žvepla v kosili in a-merikamskega strojnega olja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtne zbornice y, Ljubljani interesentom na vpogled.
g Oddaja sekanja in izdelovanja drv.
Dne 17. novembra ob 11. uri dopoldne se bo sklenila v pisarni intendantu ve IV. airmijske oblasti v Zagrebu direktna pogodba za sekanje in izdelovanje drv v državnem gozdu na Kifcu (iugo-zapadno od Ljeskovca na Plitvičkih jezerih). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava mesa. Dne 15. novembra ob 10. uri dopoldne se bo sklenila v pisarni intendant ure Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena direktna pogodba glede dobavo mesa za garnizijo Ljubljansko za čas od 1. decembra 1922 do 30. junija 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijsi intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava moke. Na dan 13. novembra pri intendanturi Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani razpisana ofertalna licitacija glede dobavo 120.009 kg krušne pšenične moke za garnizije Ljubljana, Maribor in Celje so ne bo vršila, temveč se preloži na poznejši čas, ko ji se bo objavil.
Naša obala i naše ne-uredjene luke.
(Piše Uskok).
Nakon sloma Austro-Ugarsko dobili smo morsku obalu onakovu, lcakovu je priroda dala: bez uredjenih luka i bez željezničkih spojeva sa nuitavnošču zemlje. No kada malo bolje razmislimo, uvidjeti eemo, da to ima za nas dvije vrlo dobre strane, naime: 1. da može-mo izgraditi naše luke i spojiti ih že-ljezncom sa nuiranošču naše države onako, kako to zahtjevaju naše prilike 2. da ih možemo izgraditi po svim naj-modemijima princip ima, a ne onako, kak jo sagradjena luka u Trstu i na Rijeci. I Trst a osobito Ri.icka su u-mjetne luke, koje danas više ne edgo-varaju modernim principima.
Naša oko 600 km duga morska obala obiluje morskim zalivima od kojik su mnogi jako dobro zaštičeni od vjetra i morsih valova. U mnogim od tih zaliva nalaze se več od davnino manji gradovi i luke, kaj ima mačuhinska au-stro-ugaraka politika nije dala da se razviju. Na sada, kada smo gospodari u svojoj držvi, sveta nam je dužnost, da rodimo dan i noč oko izgradnje naših luka, jer s tomo ovisi obstanak i razvoj naše države.
U ove četiri godine obstanka naše države mnogo seje govorilo i rnsprav-Ijalo, koja bi imala biti naša glavna Inka. Najviše dolazi u obzir: Bakar, Split i Boika Kotorska, pa bi bilo naj-zgodnijo, kada bi se izgradile sve te tri luke, jer nobi bilo u interesu razvoja našo države, kada bi sva pomorska trgovina i promet, bili koncentrirani u jedaioj luci. No do sada so je samo ras-pravijaio, a učinilo se nije nista, da se izgradi harem jedna od tih triju luka. Naša vlada kao da čeka, dok dobi jemo lulcu Bavoš, koju se još sada Italija
danas ta luka, može nam biti jasno, kada znamo da su ti tamo pašovali fašisti. Sve lučke sprave su razotrene a obala zarast ena travom. Ponovno ured-jeoje te luke stao bi dosta novaca a vremena.
Do danas smo več mogli izgraditi bilo koju mušu luku, barem u toliko, da se loriju naše najnužnije potrebo. Jer sva naša pomorska trgovina upučena je na Solun, Trst pa i na Rijeku.
Jedini naš normalni željeznički spoj s morem vodi na Rijeku. Do sada so je dakle mogla izgraditi luka v Bakru i spojiti kolodvor Bakar sa Inkom Bakar normafciom željeznioom. No mnogi so protive izgradnji te luke, a da sami neznaju zašto. A da se je odmah po pre vratu počela izgradjivati ta luka, nebi danas bili više toliko odvisni o Solunu
i	o Trstu, a najmanj e o Rijeci, za koju Talijani misle, da ne možemo biti bez nje.
Balearski zaliv zatvoron je sa svih strana, samo ulaz je otvoiren na jugu, no v.jetar no donaša u zaliv valove. — Bure ima često, no najviše u zimi, te dolazi s kraja, pa nebi mogla smetati prometu, kada bi bila luka uredjena. Poznato jo medjutim, da i u Trstu i na Rijeci cesto bjesni bura, a ipak to nije bila zapreka, da so razviju u velike luke.
Duljina Balearsko g zaliva jo oko 4200 m, a širina 500 do 900 m. Širina ulaza u zaliv je 350 m, a dubina varira od 10 do 35 m, što sve upravo odgovara svrsi. Uz obalu je injestimiee plitko a na nekim mjestima dosižo 20 m dubino.
Sjeverna strana morala bi. se nasi-pati u daljini od prilike 3 km, a u širini 150 m, to bi tako dobili dosta prostora za skladišta, hangare, olevalore, željezničke kolos jeke i druge lučke u-redjaje. Na južnoj strani moralo bi se nasipati u dužini od priliko 1 km a u širini 100 m., te bi ta strana bila zgodna za razne tvomice. Tu so več sada nalazi jedna velika tvornica cementu.
_ _ Za nasipovanje ima i previse mato-rijala pri niči, tako da bi so uz minimalne troškovo dobio na kraju i Da moru odgovnrajuči prostor. Osim toga moglo b,i se izgraditi 11 gatova (mostova za pristajanje brodova) i to 9 po 150 m dugih, a 100 m širokih, to 2 ma-nja za brodove obalne plovidbe. Tako bi dobili luku u kojoj bi bilo do voljno mjesta za 40 do 50 velikih paroh roda, a da i ne govorim o manjim parobrodi-ma, motornim brodovima i jedrenjača-ma, koje služo za cbalnu plovidbu.
. i, (Nastavit če se.)
V	drugih državah so obstojale take institucije že prej in so danes že sum razširjene in najmodernejše urejene. Ne tako pri nas, kjer so so ustanovi še le pred d verni leti in se morajo ve e neurejenih gospodarskih razmer h011 s finančnimi in dragimi težboc®® > kar naravno ovira reden razvoj in P slovanje teh eminentno važnih u1® tucij.	,	,
S	posebnimi težkočami pa se ima J riti baš mariborska borza dela. . da ne razpolaga z obratu primemi^ j številom, uradmištva, nima niti hrlD^ nih, niti zadostnih lokalov. Ne ve po čegavi zaslugi so premestili dr^av _ borzo dela v prostor, ki niti ne odg _ varja potrebi, niti sanitetnim pr? P som. Državna borza dela je namene® v neki luknji, kjer ni niti lesenih	>
temveč samo zemlja. Čuditi se	,
temu tem bolj, ker je občina po zos obvezana, preskrbeti temu uradu Ih merne prostore. Nikakor pa ne moi ^ verjeti, da bi se z malo dobre vol]č strani merodajnih faktorjev ne m«*, dobiti kljub splošnemu pomanjk stanovanj itd. vsej kolikor toliko memih prostorov. Nehote dobi cio vt is, da so s strani, soci jalističnih m' rikalnih mogotcev namenoma ^ ta državni uirad, samo, da morejo drugi strani lopniti po vladi in ur7 ^ češ, glej,to jih, za delavca ne •d0/'®. ^ česar. Pometite z raznimi nemškiun čifubskimi privandranci, pa bo do prostorov, ne samo za državno dela, temveč tudi za mansilcokagft žavnega uradnika,	.	fl4g
Kakor je sicer	prizade
šefa borze dl vse hvale v no, vendar dvomimo, da bo *	^
lacijaimi na javnost prišla borzatkPj memih prostorov. Tu morajo pvo®'• napraviti svojo dolžnost oni, kat _ to nalaga zakon in to je mestna Tu imajo .k;leri,alno-«ocijalistlčiu h1 ^ stiratni gospodje zopet prilike, dejanji dokažejo svoje socijahf. ^ pojmovanje, o katerem še dosed Maidboru ne vemo nič povedati.
POGODBA1 ^
med trgovskimi nastavljene! ga gremija in trgovskim St& v Mariboru
Šport.
: I. SSK »Maribor« : DJČ. V nede, Ijo 12. novembra se vrši nogometna tekma in sicer nastopi prvič novo o-snovani klub Djačke Jnžinjenske Čete proti I. SSK »Maribor«. Med sportski-mi krogi vzbu ja ta tekma naj večjo pozornost, kajti DJČ je sestavljen team nogometašev iz vseh delov naše kra-Ijevine, ki sedaj odslužujejo svoj vojaški rak v Djačkoj Inženjerskoj Četi. Med njimi je mnogo poznanih igralcev, iz prvorazrednih klubov Ljubljane, Beograda, Sarajeva, Sombora itd. Kakor na pr.: g. Hus iz ljubljanske Iliri-je, g. Vukšič iz beogradskega »St-pskog Mača«, a med njimi so igralci, ki so igrali v prvorazrednih inozemskih klubih, kakor g. Markovič »Kulja«, famozni goolman najjačega kluba Južne Uranooslke. Nogometaši DJČ nastopijo prvič zajed,no v tej tekmi in ako se slo-žijo v igri, prevladajo sigurno odpornost I. SSK »Maribor«. V vsakem slučaju bo tekma zelo interesantna in bo nudila l jubimcem nogometa pravi užitek. Začetek igre ob >43. uri popoldne.
V*i
iP
Socijalna politika.
Državna borza dela v Mariboru.
Po preobratu 1.1919. so se osnovalo y naši državi, predvsem v Sloveniji državne posredovalnice za delo, ki so se pozneje izpremenile v državne borze dela. Namen teh institucij je preskrbeti brezposelnim delo, delodajalcem pa delavce. So to torej socijalne institucije najdalefcosežn ejše važnosti tako za de
neeka isprazniti. U. kakovom je stanju lavce, kakor za delodajalce.
z dne 26. septembra 1922, ep1'6!®^ občnem zboru trgovskega
dne 14. oktobra 1922.
L Trgovski nastavljenci se ra®j> jejo na tri kategorijo glede na si no dobo in sicer:
a) od 1. do 4. službenega let® ^00.-^ manjšo mesečno plačo od K
do K 4000.—;	..
b) od 5. do 8. službenega l©t® manjšo mesečno plačo od K do K 6000.—;
c) od 9. do 12. službenega r\Q0.-^ manjšo mesečno plačo od K- on#, do K 7500.—. Oženjeni dobival več.	fl<j
Ufi:
Vsak trgovski nastavljene© M
12	letnem šluržhovanju pravico ^ dve leti do poviška mesečne K 200.— in. sicer petkrat.	tož^
V	službeno d!ol>o se štej® VBfl. § b nastavl jenea, ki jo je vršil vsfflp zakona o tugovskih sotrudn ^	'	c^ 0
2.	Oni trgovski pomožni dola^^i jih ne ščiti nol>ena dirnga imajo pravico;
a) izpod 18. leta do tedenske
K 400.— do 600.—,	<0
b) nad 18. letom do tedleusk© P
K 610,— do 1000.—.	j0kn
Razenitega imajo pravico P° b enoletnega službovanja pri &ae\t\ai « dajalcu do 10 duevuegtb P° do 0. let do 14 dnevnega in po dnevnega plačanega dopusta. # .	^
S. Blago, ki ga rabi maštavlj©^ p<j so in svojo družino, so mu prodajni ceni, a ga plača po
4. Vsaka služba so sklepa	oh' pismene službene pogodbo. L Btojočih služl)eaiih’ razmerah pogodba v najkrajšem g.(rovftr’" formulirati. Vso določbo kine
ja jo tej pogodbi, so nevMjav11 -g-jj
šnakoli poslabšanja v že
godbah in dogovorih so nedoP gtfih'
Pogoidllie, ki so s torni dolo©1
jajo, so morajo odobriti od 28
trgovskih mustavlj en cev.
5. Glede delovnega časa
^ so veljavna zadevna zakonca
patrlC]
Veterinarska uprava (
Državna fcontrofa J
.SERUM
Es**©,lavi:
TeHef&n s
ZAŠČITNA ZTJAKKA
PRVI DGMACa PROIZVOD ki proizvaja in razpošilja zaščitno ia zdravilno cepilo m serum v vsski količini in vedno v svežem stanju zoper sledeče bcleznh BEDRENICA (VRANIČNI PRISAD), SVINJSA KUGA, SVINJSKI VRBANAC (RDEČICA), SVINJSKA SEPTIKEMIJA (ZARAZA), KOLERA PERUTNINE, ŽDREBEČAK (SMOLIKA), EPIDEMIČNI POBACAJ (POMETAVANJE), PETEHIJALNA GROZNICA I.T.D.
Proizvajamo nadalje MUR1NO za pokončavanje miši fn KATINO za pokončavanje podgan.
Brezplačno slavljene diagnoze	Brezplačne strokovne informacije
Centrala: lurčičeua ul. 4. Podružnica: Stros5ma]er|eua ul. S
j Izuršuje usa u tiskarsko, litografsko in f kamnotiskarsko stroko spadajoča čela, |
\ kakor: knjige, brošure, cenike, računske J;
\ zaključke, letake, lepake, uabila, račune, f I razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, j osmrtnice,.posetke, račune ter ose tiskouing J"n‘~~!Sž I za občinske in druge urade, naročila se j Teiefon| || točno izurše ter se zaračunajo najceneje, f
Centrala Telefon št. Z4.
Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi
: § In najnouejšimi stroji in črkami. Ipžž
mn
Pribor, 12. novembra 1922,
»TSB OB«
6- Ta pogodba Je obvezna za vse cla-58 trgovskega gremija. Iz te pogodbe jj^t-ale prepire razsodi razsodišče, v odpošljeta obe straniki po 5 čla-l0v> ifci se zopet zedinijo na nevfcraine-?? Predsednika. V slučaju, da razsodi-J*6 ne pride do sklepa, je pristojna fejna sodnija v Mariboru, pilite v a za. zvišanje ali znižanje 5ce se mora staviti 14 dni prej,
nova plača v veljavo in sicer le če se cene prehranjevalnih poza. 20?? 7. viša jo ali znižajo. Kot za to služi seznam mestnega v Mariboru z dne 1. oktobra
Pogodba ostane 1 leto v veljavi, se 14 dni pred potekom ne odpove, e^f,®e nadaljno leto.
LjvW*ved te pogodbe zavezuje k skle-Papir nove pogodbe.
da’ , niško blagajno in dohodninski ^Plačuje delodajalec.
Pogodba velja od 1. oktobra 1J&2. °iuočnišIii zbor trgovskega gremija v Mariboru.
Trgovski grem!j v Mariboru. p. ^ P o m L a. Vse druge zahteve, ki . 8o navedene v tej pogodbi, kakor n.
pr. plača učencem, novoletna darila in drugi prispevki za gg. šefe niso obvezne.
Razno.
-1 Dolgo ime. Na londonski univer- j zj je letos .vpisan mladi dijak s Ceylona,! ki se imenuje: Nanayakkoragcdakan-dearrachchige Harmains de Silva Wi-jesekera. Tega imena si že sedaj gotovo nihče ne zapomni, kaj bo na še, če * dobi razne akadomične titule 1
>■ Podgane v Berlinu so se tako razmnožile, da je policij a. odredila dva dni, ob katerih se mora po vsem mestu i napraviti lov na podgane ter je Izdala v to svrho posebna navodila za zatiranje te nadloge. V zadnjem času. se je . namreč pojavilo toliko podgan, da so .v nevarnosti vse zaloge živil, bodisi v skladiščih, kleteh ali zasebnih shram-; bah.	i
Zahtevajte ti tisah go* sitim „Wabor“.
Kellermann:
PREDOR.
Roman.
(Dalj®.)
k	.
ib? tnoi	mnogotera	pogajanja, ki mi jemljejo
i da ’* 3e Allan odklonil in Lloydovo pismo fe. J-K0 a Si odpre.
rte VoIiil-cirU)?ikrat! Go od bye!« je Ethel vzkliknila °dšla.
'Silo i?VL Pismo je vsebovalo samo nekoliko beta S. - “f®2 Podpisa: »Pazite na S. W.«
Vleml. S- Woolf. Allan je zaslišal, kako mu je ^ e ga ti1 v uses*h zaSumela.
T fJ°^d svari- to ni brez vzroka! Ali ga ima Vi 0*lednil-oOva čutnost? Ali so kaj spazili Lloy-^Uk?'?o biv '■— Obšle so ga zle slutnje. Denarni Vra-vnn r, Njegovo opravilo in nikoli se ni pobrigal \,sWa i?,odročie S. Woo!fa. To je bila stvar uprav-^emudn i Vs.a ta *eta 3e šlo izvrstno.
k^sebi Pozval Rasmussena, VVool-^e^etiti c! ;?a' Tako’ da ga ni m°slo ni najmanj ib* bi g*?J® naprosil, naj mu nasvetuje komisijo, je se!?1-’ ^astnussenom. natančno ustanovila, aaj Predorskega sindikata denarstveno
stanje. Rad bi v kraktem začel z nadaljevanjem gradnje in želi zvedeti, kolike vsote bi se dale v najbližniem času dale nakazati v izplačilo.
Rasumussen je bil odličen Šved. ki si je evropske .vljudnostne oblike očuval ves čas svojega dvajsetletnega bivanja v Ameriki.
Priklonil se je ter vprašal:	»Želite,	da Vam se-
stavo komisije predložim še danes, gospod Allan?«
Allan je odkimnil:	»Tako	zelo se ne mudi, Ras-
mussen. Pač pa mi jo predložite jutri dopoldne. Ali bo dotlej odbrana?«
Rasmussen se je nasmehnil. »Seveda bo!«
Ta večer je Allan uspešno govoril na zborovanju odposlancev, rudarskih društev.
Ta .večer sc je Rasmussen ustrelil-
Ko je Allan zvedel je prebledel. Ncutegoma je 'pozval Š. Woolfa nazaj in takoj odredi! taino revizijo. ! Brzojav je igral dan in noč. Revizija je našla zmešnjavo. ki je ni bilo moči razmotati. Pokazalo se, je, da so poneverbe, katerih visokost se trenotno ni dala ustanoviti, prikrite z lažnimi vknjižbami in pretkanimi manipulacijami. Ali zadeva krivda Rasmussena ali S. Woolfa ali druge, se ni dalo spoznati takoj. Nadalje se je izkazalo, da je Woolfova lanska bilanca dejanske razmere zastirala in da skazuje rezervni zaklad pri-
i	manjkliaj šest do sedem mil ijono^ dolarjev:.	w
S. Woolf se je peljal črez svetovno morje, ne da bi količkaj sumil, da ga spremljata dva detektiva.
Ko se je uveril. da je to najboljše, je Allana o izgubah obvestil. Pripomnil pa je, da se utegnejo te izgube do malega popraviti z drugimi dobiček obetajočimi transakcijami. Potem mu je odleglo. Ko je po brezžičnem brzojavu doznal, da se je Rasmussen u« strelil, ga je izpreletela groza. Nato je drevil v New-york brzojavko za brzojavko. Izjavljal je, da jamči za Rasmussena in bo ncutegoma odredil revizijo. Allan je odvrnil,_ naj nikar ne brzojavlja, ampak naj se pri njeni zglasi, brž ko dospe v Newyork.
S.	Woolf ni slutil, da je nož za njega že pripravljen. Se zmerom je upal, da mu bo moči, revizijo voditi osebno, in da se že nekako izhomota. Nemara sa pokojni Rasmussen celo otme! Za to, da se vzpne na kopno, je bil odločen storiti karkoli — če bi bilo treba, tudi lopovščino, baj tisto, s čimer bi se pregrešil nad pokojnim Rasmussenom, lehko popravi na ostali nie-govi obit el jj.
Toliko da je parnik v Hobokenu pristal, je Woolt ze sedel v svojem caru in krenil na Wallstreet. Vele! je, naj ga precej javijo Allanu.
Allan ga ni pustil k sebi takoj in S- Woolf je čaka! pet minut, deset minut, četrt ure. Njegova osuplost ie naraščala, a srčnost, s katero se je bil založil do grla.
nninn
Mala oznanila,
Nosife zsmcfl n} ihovihvelij&Ii
pf ednogJi
hlev, gospodarsko poslopje ali kaj sliČiiegf, pravno za prezidavo za tovano v Mariboru ali okolici, se išče v naiem. — Ponudbe na !• ^ Konjice.	2194
iz premogovnikov
Ladanje ...... Din 33’— \
KSuCsrovcS.............. 34-50	J	%
Konjščina................ 36*—	'	K
Zlatar-Bisirtca 	37-50	(	§C
Cerje lužno ............. 3S-—	I
Bukova drva za gorivo,, 770-— za m’ Iranko stanovanje oddaja vsako inno tvrdka
F. & JL IJHii
veletrgovina z drvmi in premogom
Maribor, Stoesuska 8
 -------  TEB.EFON	344--------
Zafitewait@ ! povsod ,TABOR* ii
S)©l3D®®)E33Sj®gT)g
Odd« s« jako dobra hrano
(dnevno pečenka in močnata jed). Naslov v upravi. 2210
naznanja, da Je oivorila
ZALOGO PITO
V MARIBORU
—:— ki se nahaia
V ALEKSANDROVI CEST! ŠT. 12
- PODRUŽNICA MAEU503 -
si usoja javiti, da je prejela z odlokom General-nega Inšpektorata Ministrstva financ v Beogradu I. Br. 15.246 z dne 25. okt. 1922
DOVOLJENJE
Pisarna se nahaja začasno Gregorčičevi ulici St. 12, II. ^ad' stropje, desno. — priporoča slavnemu občinstvu svoje izb°T' ne izdelke__________________ 2235
za nakup in prodajo deviz in valut v smislu deviznih odredb. — Priporoča se za izvrševanje vseh v bančno stroko spadajočih poslov. — — 2216
!
-SCranv,	 ■	.	.	.	.	..	 "*T;a'	bde«	Maribor;	12.	novembra	1922,
Znižane cene sira!
jjr3san Polemendolski planinski sir (veliki hlebi)) Nemastni trapistni Eidamski a !a Parmosanj Polenovka (Bakalar) Hmarfest l ALUBRA“| otročja redilna moka, edino najbolj le > naiceneiše sredstvo za dojenčke in rekonvalescente.) kopiti v vseh trgovinah in lekarnah v dozah po i 250 gr a K 36--.
^ Daitrsatinsko olivno in fino namizno olje
evn» r a z p e š ilj at e v po posti in železnici na vse kraje, j
Hmeiak m drug, Maribor
Slomškov trg
fjj Telefon interuvban 153, Brzojavi: Hmelakomp.
Zahtevajte cenike!	2—2i
Zaklane
Um® pohištvo1 ? Zsta® pohištvo.. | Tapetn. pohištvo | Pisarsi. pohištvo Posteljna oprava I Preprog®
ZclVOSO s?n |
Blago z&pofiSltv© Pastaljiio psrje
ixY8nrediS3 eizle i zalagl pohitim
M Pr*
MIMICI1!!!!© MH®HPU8t$l®M
1 ČAŠICA TEm DELIKATNEGA liš£ER3A 3S NEOPISLJIVI UŽiTEKI
p —— .   PRSPOSS®?*?.’’*!! —    .................
g C O <1 MAC ,,Di&LMJIH# "
IN D^jS! 3Z3SANI LIKER3I. SteUPI iN ŽGANJA
Prva odlikovana dalmatinska parna dc^titarija
'Lt,
r^risamaaAmmsai^rsrfs^smm
~ ZHSiESžBi
Zastopnik: sigmund l-i*' ^7' č‘j Iz ^ PjjflLs iicj Lj' 'd
2} 26 2—1	Gunduličeva	ul.	št.	1	(dvorišče)
' ~~:E3mBattCTgS£g^-r^na
S$8^“ Širite povsod smš lls-tl
a>
m
olmte
Gosposka ulica 90 PinshunoHt bi**.
SW" Suo&odtea «0jli OsnHti bri&s{»taSKCM>
pn
S^rarstsrano 75°|0 slanme, kSfogram sso K 84
afeSc & Suc, klavnica.
®s@® m
Pristopajte k Jugoslovensld Matici,
jiUTELJE MAKART
SANO d©f>P©Sl€^l nasprotii hotila zamorcu*1
Hagsta^i v Red elio 42« nevesnbra ta L w sw@Ii lsl&2bi	slilt©
Posebno opozarjamo na na čisto nov način izvršene pastele, ki so zelo primerni za
BOŽIČMA DAESLA.
kakor tudi na fotografične radiranke, oljnate slike i.t.d. j§|
Od jutri dalje bodo razstavljene sklike omenjenega ateljeja tudi v izložbenem oknu tvrdke Martinz, Gosposka ul. 18
O. o.
H8@issaRdr®va cesta Stev. 11 Cp?e|e SusoslG^snska Unšon-Sanka, oziroma Mariborska eskomptoa banka.)
Zagreb Ljubljana Beograd
Bjelovar, Brod n/S., CeSje, Dubrovnik, Gornja Radgona, tCranj, Honoitor CBaranJa), Murska S@b©š®, Osijek, Somfeor, Suisk, Sabac, Šibenik, Škofja Loka, VeEskovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
AFILIACIII:
BsidapesS: Balkan Bank r. t.
Split; Jugoslovanska Industrijska banka. WS©sa; Bankhaus Milan Robert Alexander.
2224
Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000 —
Izvriuie wse bančne posle najkulantnele
SAM1IIL0.
Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se odločil, upoštevajoč nastale razmere vsled porastka vrednosti dinarja
cene vsemu biagu za 20% znižati.
Vsakomur je dana možnost, se prepričati o zgoraj navedenem, ker je v moji trgovini cena na vsakem predmetu vidno označena, ter se bode pri nakupu la cena znižala za 20% oziroma plača stranka na blagajni 20% nrcanj kot znaša njen celoten račun. Od tega popusta je izvzeto samo blago, došlo po 1. novembru, ker so cene temu blagu določene itak že na podlagi današnje vrednosti dinarja, toraj je tudi to blago za 20% do 30% ceneie kot dosedaj.	J
Zaloga manufakturnega blaga
za gospode	angleškega	in češkega sukna	z a d a m e	ssoo	3-2
Največja izbira vseh vrst modnega bSaga za gospode:
Perilo, samoveznice, klobuki, nogavice, čevlji itd. vedno najnovejše v najboljši kakovosti.
JOSIP K AR NIČ NI K, Marto, Gosposka ulica štev. 15.
ANERIKANSKI
6s» ®6*gi!®»s
—   Samo pri trgovki --------——
E vasuks Weixl, tarife©?, |
Gosposka »s 3 B s a 17,
kupujete najceneje in najbolje pismeni papir,	;
miklavževe, božične umetne in karte od 1 K naprej; 12 najlepših sortiranih kart skupaj, samo za 10 K, Miklavžev v vsaki velikosti; miklavževa, božična darila, pahljače, božični kinč, božične sveče, šolske torbe, črnilo, tuš v vsaki barvi, krepni in svileni papir, šolske in pisarniške potrebščine, cigaretne cevke papir, kište, itd. j  	   2231	|
Singer Igle	s^ser C:^®*
ta	ntt,>®v5sa{{d-
Ndosieslni	^
deli.
lastna	P^OdStja
mehanična	na
delavnica.	©brake.
«ng«p E3waSsii! s5?®JJ ©©Mre® G e®., nte^rorit.
obstoječe iz 2—3 sob in kuhinje s pritiklinami, po možnosti s kopal* ^ nico, najraje	v bližini parka ali sredini
mesta. Ponudbe	pod „Industrijalec 10.000“ i
   upravo lista. ——-------------~^
i	e 2211	Dnevno sveže pitane goske*
IfSjMliBI I kranjske klobase a 18— kron ko illlil | pristni cvetlični med kakor tud1
Ml I sMžfissas
PodraSnkc: MARIBOR, Soi^a uHca f,Kw 2 i Zagreb, Ksrlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci BJclo- 1 v-ar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana i Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podi ® gorica, Beograd, Kruševac, N55, Skoplje, Vclee, 1 Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. 341 | =Ks== Zastopstvo ro v vseh veftfh mestih. : ra
Zimske in športne obleke, ra-glnne, površnike, damske kostume in plašče izdeluje najceneje in po najmodernejšem kroju FalbSainSis Jurčičeva ulica 5/1.	2050
naznanilo
fino garniran liptavski sir, mleko kravji sir, jajca, delikatese, pecivo, jabolka, krompir,dobra vina v steklenicah, ter sladki jabolčnik in hruškovec priporoča Fani Jakolič, Jenkova ul. 6 2012 4—i
z garant, samo svinjskega mesa izdeluje in razpošilja v vsaki množini staro renomirana tvrdka	2179
UftJšSS* Ljubljana, Slomškova 13
priporoča
šepne vžigalnike
galanterijska trgovina
D. KOSIN«,
Vetrinjska ul. 26. •— 2234
starih nad 14 let, za večerno razpečavanje naših dnevnikov, se išče. Poizvedbe v upravi lista.
Železo.kg."7	K	17—
Nosilci (traverze) ...... . . . . . . „ 15—
Žičniki •	^	24—
Pločevina . . ........ . YW.". „ 23—
Pri naročilih žičnikov od 1000 kg naprej še 1 K ceneje.
mr
kor azija - - - marbb©r
VELETRGOVINA Z lELEZNiNO
ALEKSANDROVA C. ŠT. 23
HT Pozor! H!
¥ešja
letaraa f
se prodajajo vsak dan predpoldne v Cvetlični ulici št. 18.
za večji lokal se poceni proda. Ponudbe na Bizjak, Maribor, Tržaška c. 5. 2230
TO.'w*win*w.mr;«»i*
TEL. SOTSaURB, 207
Aleksandrova 13
mi 3 BOR
TEL. INTERUI*** .1 KoroSka cesta *
maribo*
Ivan Kravos
Ker je pošla stara zaloga vina, se toči novo kupljeno vino Rizling, Traminc, Haložan, Dalmatinsko in mošt po zmernih cenah. Zajutrk, golaš in vampi (tripe). Vsako sredo in soboto krvave jetrne in prvovrstne kranjske klobase in divjačina. — Kegljišče novourejeno in kurjeno. Toči se pivo z laške pivovarne. Sprejemajo se še abonenti na dobro meščansko
2226	hrano od 36'— K naprej.
3®£gl®Cel[glO@®teicgjCe)Cel@(e!(j2iCe)(ei@o
Konjske opreme, dežne plahte za koje ia vozove, biči, jezdne palice, svetilke za kočije, okovi za konjske opreme i. L d.
Velika izbira kovčegov, damskih in j .h torbic, Ustnic, denarnic, tobačnic od navadni d« aajfinejših.
Obiščite trgovino A. V8CEL, Maribor, Glavni trg 5 Ta dobite v največji izbiri težko emajl posode Ia. znamke Goliath kakor tndi lahko češko blago in vlito železno emajl posodo razno stekleno, porcelanasto in majolieno posodo. — Pri event nakupu se bodete prepričali, da je v trgovini blago dob, o, trpežno Na debelo 1705 10-8	Na drobno
Gonilni jermeni iz najboljšega usnja v vseh širinah, kakor tudi vezalni jermeni, sponke in vijaki, za gonilne jermene i, t. d. i. t. d.
lastnega Izdelka
Komisijska 2aS©ga pri Betki Lešnik, Gosposka ul. 14
varstvena zna
rnMMmkMmmi *mw<h s, Usta	itakacM	d.	A,