♦ REPESAZ EKONOMSKE POLITIKE Velimir Bole ♦ PUSTOSENJE KREDITNE SUSE Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ ANALIZA PREŽIVETJA UKREPA »USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH« Robert Volčjak in Alenka Kavkler ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ST. 444 FEBRUAR 2012 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 444 Ljubljana, februar 2012 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2012 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO REPESAŽ EKONOMSKE POLITIKE 6 Velimir Bole 5 PUSTOŠENJE KREDITNE SUŠE 15 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Dinamika končnega trošenja po sredini 2011 še naprej slabi 18 2. Upočasnitev rasti izvoza se nadaljuje tudi v začetku 2012 20 3. Gospodarska klima ustaljena 20 4. Industrijska produkcija v januarja nekoliko višja kot lani 22 5. Tuji turizem cveti, domači pa vene 22 6. Malenkostno znižanje brezposelnosti 23 7. Cene v Sloveniji dohitevajo cene v evro območju 24 8. Dinamika stroškov dela v Sloveniji vse bolj zaostaja za evro območjem 26 9. Podatki o davkih še niso kompletni 28 10. Poslabševanje kreditnega napajanja se krepi 29 11. Po revidiranih podatkih je bil tekoči primanjkljaj v 2011 večji kot v 2010 31 ANALIZA PREŽIVETJA UKREPA »USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH« 34 Robert Volčjak in Alenka Kavkler 1. Uvod 36 2. Dinamika na trgu dela v letih 2009 in 2010 38 3. Podatki 40 4. Rezultati 45 Uporabljena literatura: 51 STATISTIČNA PRILOGA 52 REPESAŽ EKONOMSKE POLITIKE Velimir Bole Uvod. Nosilci ekonomske politike so najavili veliko krčenje javnofinančnega trošenja. Odločitev je formalno v skladu z usmeritvami novega fiskalnega pakta evrskih držav, ki je bil pripravljen decembra lani. Fiskalno krčenje je uperjeno v zaustavljanje krize na trgu javnega dolga evrskih držav, saj ECB zaradi institucionalnih omejitev še naprej ne prevzema običajne vloge centralne banke ob takšni krizi. Pospešeno stiskanje trošenja države bo seveda delovalo prociklično in bo opazno znižalo že sicer zelo piškavo domače trošenje. Vendar bo pešanje rasti za ekonomsko politiko v evrskih državah še nekaj časa, žal, le manj pomembno vprašanje kolateralne škode vzpostavljanja verodostojne trajektorije stiskanja javnofinančnega primanjkljaja. Izbor ukrepov v okviru takšne »druge najboljše« politike bo zelo majhen. Navkljub pičlemu izboru možnih ukrepov pa bodo nekatere ekonomske politike precej boljše od drugih. 6 Sosledica (»sequencing«) potez je v normalnih pogojih gospodarjenja drugotnega pomena pri vodenju ekonomske politike, saj so njene posledice na gospodarske dosežke majhne. Vprašanje pa je, ali bo tako tudi pri tako drastičnih rezih ekonomske politike in v tako kratkih rokih, kot jim bomo priča. S prestrukturiranjem pokojninskega sistema se ekonomska politika v Sloveniji ukvarja že prek 15 let, zakone pripravlja, sprejema in ukinja, kakor, da je za reformo neskončno časa. Ali je tudi pri sedanji osnovni ekonomsko-politični usmeritvi evrskih držav v verodostojno vzpostavljanje dolgoročnega vzdržnega fiskalnega stanja, prestrukturiranje pokojninskega sistema še naprej lahko predvsem predmet za »taktično« pripravljanje-prelaganje sprememb (politično preigravanje) in akademsko razpravljanja, ne pa tudi ključna in nujna gospodarska poteza? V normalnih pogojih gospodarjenja se zdi verjetno še manj pomembno vprašanje timinga davčne reforme. Saj je ta praviloma narejena za dolga razdobja in so kratkoročne spremembe v gospodarskih dosežkih ob implementaciji le manj pomembna kolateralna škoda za bistveno boljše dolgoročne rezultate. Tudi s tem imamo v Sloveniji že izkušnje, ki kažejo, da so lahko, celo v normalnih pogojih gospodarjenja, kolateralne škode takšnih reform ogromne, dolgoročni rezultati pa majhni ali pa jih sploh ni. Vprašanje je, ali se lahko v sedanjih pogojih gospodarjenja timing spreminjanja davčnega sistema zanemari, ker so, na primer, ostale spremljajoče ekonomsko-politične poteze tako drastične? V nadaljevanju skuša prispevek odgovoriti na obe vprašanji. Nadrobljeno je nekaj argumentov, ki kažejo, da izbor timinga implementacije pokojninske reforme in spreminjanja davčnega sistema v okviru celotnega paketa ekonomsko-političnih ukrepov ne ustreza sedanjim pogojem gospodarjenja. Eksterne omejitve ekonomske politike. Že od začetka sedanje krize se ocene dometa kratkoročnega fiskalnega stimuliranja gospodarstev, ki so v recesiji (in likvidnostni pasti, ko običajna denarna politika »ne prime«), zelo razlikujejo, manj med ekonomisti in bolj med nosilci ekonomske politike. Vsaj v ZDA so tisti, ki odobravajo interveniranje, v veliki večini.1 V evro območju je situacija pri nosilcih ekonomske politike obratna. Tako centralna banka kot finančni ministri stavijo na fiskalno zaostrovanje. Seveda se pogoji gospodarjenja v evro območju bistveno razlikujejo od tistih v ZDA, saj v evrskem območju zastoj realnega gospodarstva spremlja tudi kriza na trgu javnega dolga. Ta pa se zaradi zatečene institucionalne ureditev ECB-ja lahko (za zdaj) rešuje le z fiskalno politiko. Evropska centralna banka se namreč v načelu (pri sedanji institucionalni ureditvi) ne more zavezati za interveniranje na trgu javnega dolga (za kupovanje ustreznih instrumentov javnega dolga), tako kot v drugih gospodarstvih. To bistveno povečuje tveganost ustreznih instrumentov javnega dolga, saj države evro območja (s svojim evrskim dolgom) dejansko niso zadolžene v denarju, ki ga kontrolirajo2. Fiskalno reševanje krize na trgu javnega dolga pa poteka bistveno počasneje, bolj boleče in negotovo. Še zlasti, ker gre za fiskalno urejanje-usklajevanje velikega števila suverenih držav, ki so poleg tega, še v zelo različnih gospodarskih situacijah. Zaradi velikih javnofinančnih deficitov poteka reševanje v dveh fazah. V prvi, ki se je predvidoma začela decembra lani z fiskalnim paktom, se z fiskalnimi zavezami utrjuje verodostojnost trajektorija fiskalnega zaostrovanja do vzpostavljanja vzdržnosti; nastajanje in zaveze fiskalnega pakta ter sprejemanje zlatega pravila so, na primer, ukrepi te narave. Druga faza bo obsegala implementacijo zadane trajektorije fiskalne normalizacije v naslednjih nekaj letih, predvidoma do 2015. 7 Navkljub temu, da bi bila zaradi velikega gospodarskega zastoja, v katerem je Slovenija, anticiklična fiskalna politika dobrodošla, kot druge evrske države tudi Slovenija nima takšne opcije na razpolago. Izbira lahko samo »drugo najboljšo« rešitev, torej samo med verzijami fiskalnega stiskanja (med krčenjem trošenja, dvigovanjem davkov ali kombinacijo enega in drugega). Če ponovimo, ključna sta dva vsebinska razloga. Prvi vsebinski razlog za pristajanje na politiko stiskanja javnofinančnega salda, je posledica narave reševanja krize suverenega dolga v evro območju. Ker se namreč slovenska država ne zadolžuje v denarju, ki ga nadzira, je tveganost njenega javnega dolga (torej tudi donosa) bistveno bolj odvisna od verodostojnosti fiskalne vzdržnosti, kot pri državah, ki se zadolžujejo v lastnem denarju.3 Drugi vsebinski razlog pa je formalna omejenost fiskalne politike po vstopu v evro območje; po sprejetju fiskalnega pakta decembra lani in implementaciji zlatega pravila 1 Centralna banka (FED) zaliva finančne trge z velikimi količinami denarja, skoraj ne glede na zavarovanja, že od samega začetka krize. Načelna opredelitve nosilcev ekonomske politike (sestava ekonomskih svetovalcev predsednika) za fiskalno stimuliranje je bila velika in reakcija hitra, čprav je dejanska implementacija krepko zaostala za potrebno; glej, Krugman, 2011, »Keynes was right«, NT. Večina akademskih ekonomistov prav tako priznava smiselnost interveniranja; po anketah, naj bi okoli 80% ekonomistov v ZDA ocenjevalo, da so posledice fiskalnega stimuliranja končnega povpraševanja ugodne za gospodarstvo, ki se krči. Glej, naprimer, B. Eichengreen in K. H. O'Rourke, »A tale of two depressions redux«, VoxEU. 2 Glej, na primer, Paul De Grauwe, 2011, »The Governance of a Fragile Eurozone«, CEPS in Jean Pissani-Ferry, 2012, »The euro crisis and the new impossible trinity«, Bruegel. 3 Glej, na primer, G. Corsetti in G. Müller, 2012,«Has austerity gone too far?«, VoxEU. pa bo ta omejitev samo še strožja. Ni odveč omeniti tudi tretjega, zelo banalnega razloga, ki govori proti odpravljanju gospodarskega zastoja s (kratkoročnim) povečanjem trošenja države: takšne aktivnosti slovenska država (pri sedanji krizi na trgu javnega dolga evro držav) že na kratek rok ne bi mogla financirati. Če torej ekonomska politika v Sloveniji praktično nima možnosti (zaradi okvirov, ki jih določa fiskalni pakt evrskih držav in sistemsko določene vloge centralne banke ECB) za, na kratek rok, bolj aktivno fiskalno stimuliranje gospodarske rasti (in ustrezno zaustavljanje nadaljnje rasti zadolženosti), potem je fiskalno prestrukturiranje smiselno usmeriti v drugo najboljšo rešitev, namreč v sistematično zapiranje primanjkljaja javnofinančnega sektorja, torej v zaustavljanje naraščanja eksplicitnega in implicitnega dolga. Z drugimi ukrepi, ki so na voljo, pa naj ekonomska politika skuša vsaj nevtralizirati kolateralno škodo, ki bo zaradi takšne usmeritve fiskalne politike nastajala na gospodarski rasti in zaposlenosti. 8 Pokojninska reforma. Kot ilustrira Tabela 1 so, z izjemo velikega implicitnega dolga, osnovni indikatorji fiskalnega stanja približno na povprečju oziroma boljši kot v povprečju evro območja. Preurejanje pokojninskega zakona poteka že več kot petnajst let, vendar se implicitni dolg, ki kaže naraščanje obveznosti za pokojnine (kot jih določa pokojninski zakon in dinamika demografske struktura prebivalstva) v bodočnosti, samo še povečuje. Neuspešno urejanje pokojninskega zakona zelo nazorno dokumentira odnos ključnih političnih, institucionalnih in socialnih elit do socialne in medgeneracijske stabilnosti ter dolgoročne vzdržnosti razvoja gospodarstva in države. Tabela 1. Fiskalni dosežki Deficit Dolg Pokojnine Slovenija -4.1 45.5 8.8 Evro območje -3.2 88 2.8 Slabši 7 13 3 Vir: AMECO EC; EC, 2009, »Ageing report«; lastni izračuni Opomba: deficit je ciklično popravljen javnofinančni deficit (v % BDP); dolg je javni dolg (% BDP); pokojnine so povečanje izdatkov za pokojnine med 2010 in 2050 (v % BDP), pri veljavnem pokojninskem zakonu in predvideni dinamiki demografske strukture; »Slabši« je število evrskih držav, ki so slabše od Slovenije; leto 2011 Lanskoletni predlog pokojninske reforme je bil drugi primer blokiranja reformiranja pokojninskega sistema v zadnjih 12 letih. Parametrična pokojninska reforma, ki je bila sprejeta v 1999, je bila namreč zaustavljena leta 2005, čeprav je do takrat že opazno zmanjšala izdatke pokojninske blagajne, ker naj bi bilo za prestrukturiranje pokojninskega sistema še dovolj časa. Toda, implementacija novega predloga pokojninskega zakona v 2011 je bila zaustavljena, čeprav je bil zakon po osnovni usmeritvi (predvsem, v zviševanje življenjske dobe) usklajen z usmeritvami pokojninskih reform v EU. Zakon je bil zaustavljen, čeprav se je loteval značilnosti sistema upokojevanja, kjer Slovenija najhitreje zaostaja za dejanskim dogajanjem v gospodarsko (in socialno) najbolj razvitem delu EU in čeprav je bil intra in medgeneracijsko pošteno postavljen. Reforma je bila blokirana čeprav so bile v naprej jasne takojšnje posledice na kratkoročno in dolgoročno fiskalno vzdržnost države. Ponovna blokada poizkusa reformiranja pokojninskega sistema je pokazala nesposobnost političnih, socialnih in institucionalnih elit, da bi internalizirale stroške neobvladovanja ključne dolgoročne javnofinančne obveznosti. Zato tudi ne čudi, da se je zaupanje v dolgoročne obveznosti države po zavrnitvi zakona bistveno zmanjšalo. Kot kaže Slika 2 je padec pokojninskega sistema dokončno sprožil »prehod« Slovenije iz osrednje evrske skupine na njeno obrobje. Pribitki za slovenski javni dolg so se začeli povečevati bistveno bolj kot v državah, ki imajo ostale fiskalne dosežke približno enake ali slabše kot Slovenija (na primer, Slovaška ali Malta). Pri tem so se težave s potencialnim financiranjem države (in zato tudi bank) zaradi njene majhnosti še dodatno povečale. Zaradi zelo plitkega trga za slovenske državne papirje je namreč nadziranje (z intervencijami) cene slovenskega javnega dolga znatno težje kot pri večjih državah, ker je histereza cen neprimerno večja, centralna banka pa se ukvarja predvsem z velikimi državami v centru krize. Posledice nazorno ilustrira razlika v dinamiki pribitka za italijanski in slovenski javni dolg lani jeseni, potem ko je donos na enega in drugega skoraj istočasno prebil raven 7%. 9 Kot kaže, bo prestrukturiranje pokojninskega sistema tudi v tretje potegnila kratko. Ker reforma ni »nujna«, se namreč sprememba pokojninskega sistema ponovno odlaga. Pri tem pa je prav verodostojno signaliziranje trajektorije prehoda k dolgoročni fiskalni vzdržnosti ključna vsebinska značilnost (prve faze) novega fiskalnega pakta med članicami evro območja, ki je bil sprejet decembra 2011. Reforma pokojninskega sistema se odlaga, čeprav je velikost implicitnega dolga daleč(!) najslabši dosežek javnofinančnega sektorja. Kako velik je relativni implicitni dolg Slovenije ilustrira Tabela 1. Medtem ko imajo le tri (med 17) evrske države večji implicitni dolg kot Slovenija, je po deficitu Slovenija na desetem mestu (sedem evrskih držav ima večji deficit), po velikosti javnega dolga pa je med najmanj zadolženimi članicami, saj imajo le tri manjši dolg. Poleg tega velik implicitni dolg že nekaj časa ni samo kvantitativna ilustracija verjetnih posledic veljavnega zakona, torej hipotetičnega povečevanja bodočih obveznosti pokojninske blagajne, ki jih bo generiral veljavni pokojninski zakon pri danih demografskih gibanjih. Odlaganje prilagoditve pokojninskega sistema, torej vzpostavljanja pogojev za (pričakovano) dolgoročno vzdržno rast servisiranja obveznosti do upokojenih generacij, bo namreč imelo, zaradi reformirane trajektorije izboljševanja fiskalne vzdržnosti evro območja, takojšnje in neposredne finančne posledice. Saj je implicitni dolg eden od elementov Ecofin-ovega srednjeročnega cilja za normalizacijo fiskalnega stanja4. Samo zaradi nespremenjenega implicitnega dolga 4 Glej ECIN, 2011, »Incorporating implicit government liabilities in the medium-term budgetary objectives: a methodology for prudent policies«. bo Ecofin, zaradi slabšega izpolnjevanja srednjeročnega cilja za normalizacijo fiskalnega stanja, zahteval od Slovenije od 2014 dalje trajno za 0.7% BDP boljši ciljni javnofinančni saldo. Slika 1. Donos na državne dolgoročne obveznice 10 45 35 - 7 Sloveniji I / —, T / / / —^ Slovaška ^^Malta 2010 2011 Vir: ECB; lastni izračuni Opomba:Donos na 10 letne državne obveznice; Mini davčna reforma. Ekonomska politika ponovno pripravlja večjo spremembo davčnega sistema - pripravlja se znižanje davčne obremenitve pri dohodnini in olajšave ter znižanje davka na dobiček5. Skupen učinek davčnih sprememb na zmanjšanje davčnega donosa naj bi v tekočem letu dosegel okoli 0.4% BDP. Ker naj bi se davčna stopnja davka na dohodek pravnih oseb zniževala do 2015, bodo podobna znižanja tudi v naslednjih letih. V ravnotežju (po letu 2015) naj bi se davčni donos zmanjšal za okoli 0.6%. Davčna reforma prav gotov ni v skladu z osnovno usmeritvijo fiskalne politike, ki smo jo omenili. Kot rečeno, je ključna usmeritev, ki jo, pri danih pogojih gospodarjenja v evro območju, diktira decembra sprejeti fiskalni pakt, verodostojno signaliziranje sistematičnega zapiranja primanjkljaja javnofinančnega sektorja, torej zaustavljanja naraščanja eksplicitnega in implicitnega dolga. Davčna reforma je uperjena v splošno povečanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarjenja. 5 Glej MF, »Zakon o spremembah zakona o davku od dohodkov pavnih oseb« in MF, »Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini«. Po svoji naravi je to na kratek rok ekspanzivna poteza fiskalne politike6, kar je, kot rečeno, v nasprotju z usmeritvijo v sistematično in takojšnje zapiranje primanjkljaja, ne glede na kolateralno škodo padca gospodarske rasti. Učinki davčne reforme pri odpravljanju gospodarskega zastoja bodo (bi bili), kot kaže empirična evidenca v tujini, zelo verjetno manjši od enako velikega povečanja trošenja države. Multiplikatoiji fiskalnega interveniranja z zniževanjem davkov so namreč praviloma znatno (pol) manjši od multiplikatorjev povečanega javnofinančnega trošenja, učinki na javnofinančni saldo pa so enaki7. Predlagane korekcije davčnega sistema so torej uperjene v dolgoročno povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, s sedanjo ekonomsko-politično usmeritvijo v čim hitrejše zapiranje javnofinančnega salda pa nimajo nič skupnega, dejansko le nadaljujejo tam, kjer je končala davčna reforma v 2006. Če bo krčenje davčne obremenitve nevtralizirano z dodatnim krčenjem trošenja države8, bo učinek davčne reforme na gospodarski zastoj (zaradi omenjenih razlik v velikosti multiplikatorjev) v najboljšem primeru nevtralen, verjetno pa negativen, še zlasti, če upoštevamo naravo predvidenega krčenja fiskalnih izdatkov. Mejna nagnjenost k trošenju prejemnikov socialnih transferjev, ki bodo predvidoma skrčeni v letošnjem letu, je zanesljivo večja od mejne nagnjenosti k trošenju višjih dohodkovnih razredov dohodnine, za katere je predvidno zmanjšanje davčne obremenitve9. 11 6 Glej, na primer, Christina D. Romer, 2011,«What do we know about the effects of fiscal policy?«, Hamilton College. 7 Empirično ocenjeni multiplikatorji za trošenje države so praviloma precej večji kot za zmanjšanje davkov, glej na primer, Antonio Spilimbergo, Steve Symansky, and Martin Schindler, 2009, »Fiscal multipliers«,IMF. 8 V letošnjem letu bi dodatno krčenje trošenja države, ki bi nevtraliziralo izpad davčnega donosa zaradi krčenja davkov, bilo enako približno eni petini siceršnjega krčenja trošenja države. 9 Velja opozoriti, da tako zaradi večje ogroženosti zaposlenosti kot večje mejne nagnjenosti k trošenju nizkih dohodkovnih razredov tudi Evropska komisija predlaga, da naj se zmanjšuje predvsem obdavčitev dela za nižje dohodkovne razrede.Za Slovenijo je takšna usmeritev toliko bolj smiselno, ker se je v krizi nezaposlenost nižjih kvalifikacij reativno (glede na evro območje) močno poslabšala, medtem ko se je nezaposlenost visokih kvalifikacij relativno izboljšala. Glej, Eurostat in EC, »Primerjalni položaj Slovenije v EU«, http://www.vlada.si/. ♦ ♦♦ REPESAŽ EKONOMSKE POLITIKE -1.5-2.0-2.5-3.0-3.512 -4.0-4.5-5.0-5.52002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: AMECO; EC; lastni izračuni Opomba: Deficit javnofinančnega sektorja je očiščen vpliva ciklusa gospodarstva; Slika 2. Ciklično prilagojen deficit javnofinančnega sektorja V sedanjih pogojih gospodarjenja v evro območju in pri zavezah fiskalne politike, ki jih določa fiskalni pakt, je krčenje trošenja države pri nespremenjenih (vsaj nezmanjšanih) davčnih obremenitvah zagotovo boljša usmeritev od tiste, ki je v pripravi, tudi v primeru, če bo idealno implementirana. Na kratek rok pa je pomembno tudi vprašanje timinga in načina implementacije davčne reforme. Obstoja namreč nevarnost, da znižanje davčnega donosa sploh ne bo nevtralizirano v korak s krčenjem trošenja, kar je pri usmeritvi (in zavezi) ekonomske politike v hitro zniževanje javnofinančnega deficita v sedanjih pogojih gospodarjenja ključno. Ne le, da je ob tako negotovem makroekonomskem okolju in tveganjih, ki jih generirajo izvozni in finančni trgi težko oceniti tako trajektorijo padanja kot ravnotežni padec davčnega donosa, tudi politično je zniževanje davkov neprimerno lažje, kot ustrezno krčenje trošenja10. Zato bi bila v primeru, če bi se ekonomska politika odločila za takšno operacijo krčenja davkov in ustreznega krčenja trošenja, varna samo takšna sosledica potez, da se najprej s krčenjem trošenja naredi »prostor » v javnofinančnem deficitu, nato pa se v tako nastalem obsegu skrčijo davčne oblike. Verjetno ni potrebno opozarjati na zelo »drago šolo« o napačni sosledici ekonomsko-političnih potez iz leta 2006. Natanko enaka potencialna nevarnost, kot je omenjena zgoraj, 10 Krčenje davkov praviloma spremlja navdušenje volicev, krčenje trošenja pa vse prej kot to je namreč obstajala v času priprave zadnjega velikega krčenja davčnih oblik v letu 2006.11 Kot je znano, takrat od obljubljenega krčenja trošenja ni ostali nič, navkljub temu, da je bilo gospodarstvo v najvišji možni konjunkturi in bi bilo krčenje neprimerno manj boleče, kot bo v sedanjih razmerah! Ekonomska politika ne le, da trošenja ni zmanjšala, temveč ga je celo opazno dodatno povečala, saj je dvignila pokojnine (zaustavila je veljavno parametrično pokojninske reform) in sprejela plačno reformo, s katero je povečala plače v javnofinančnem sektorju. Davčna reforma 2006 se je tako končala v drastičnem povečanju strukturnega deficita in to v času najvišje konjunkture. Slika 3. Ciklično prilagojen deficit javnofinančnega sektorja 13 6 420-2-4-6- —\ i\ V Finska \ \ Slovenija \ / \ / / Španija \ / v 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: AMECO; EC; lastni izračuni Opomba: Deficit javnofinančnega sektorja je očiščen vpliva ciklusa gospodarstva; Če zanemarim posledice takšne fiskalne politike na druge gospodarske dosežke (dodatno pregrevanje gospodarstva, veliko pospešitev stroškov dela in inflacije ter veliko povečanje plačilno bilančnega deficita), ker za sedanje pogoje gospodarjenja in sedanje poteze ekonomske poteze niso bistvene, pa velja spomniti, da tri četrtine sedanjega strukturnega deficita javnofinančnega sektorja (okoli 800 milijonov evrov), kumulativno torej četrtina sedanjega javnega dolga, izvira iz takratne operacije »povečevanja dolgoročne konkurenčnosti« z nižanjem davčne obremenitve (glej sliko strukturnega deficita). Prav v dinamiki strukturnega deficita v času konjunkture se je Slovenija daleč najbolj razlikovala od drugih evrskih držav, ki so pred izbruhom krize prav tako napihovale kreditni in 11 Identična opozorila pred davčno reformo 2006 glej v Velimir Bole, 2005, »Kratkoročna fiskalna tveganja in poteze ekonomske politike«, Bančni vestnik in Velimir Bole, 2006,« »Fiskalna politika po vključitvi v evro območje - novi cilji in fisklna vzdržnost«, Bančni vestnik. stanovanjski balon (glej Sliko 3). V Sloveniji se je v času vrha konjunkture ciklično prilagojen deficit hitro poslabševal v močno negativne vrednosti, v Španiji in na Finskem pa je bil pozitiven in se je izboljševal. Če ekonomska politika niti v obdobju najvišje konjunkture ni bila v stanju stisniti javnofinančnega trošenja, je nevarno, da tega ne bo sposobna narediti niti v sedanjih, neprimerno težjih pogojih gospodarjenja, ko bo krčenje trošenja države zagotovo pričakano »na nož«. Prava sosledica ekonomsko-političnih potez (najprej sprejetje in implementiranje krčenja trošenja države in nato znižanje davkov, v »prostoru«, ki ga bo naredilo skrčeno trošenja) je še toliko bolj pomembno zaradi velikega pogajalskega vložka, ki ga je ekonomska politika dala v sprejetje predlaganega krčenja javnofinančnega trošenja12. Saj se zaradi tega lahko zgodi, da bi bila davčna reforma sprejeta in implementirana (davčni prihodki bi se zmanjšali), krčenje javnofinančnega trošenja pa bi izostalo. 12 Vlada naj bi v primeru nesprejetja predvidenega stiskanja javnofinančega trošenja odstopila PUSTOŠENJE KREDITNE SUŠE Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar Robert Volčjak Skupno domače trošenje se je proti koncu leta opazno zmanjšalo. Poslabšala se je dinamika vseh treh segmentov domačega trošenja; še najmanj je oslabelo trošenje prebivalstva, najbolj pa izdatki za blago in storitve države. Izvozno povpraševanje je bilo decembra precej šibkejše od izvoznega povpraševanja v EU, medletna stopnja je bila kar pol nižja. Razlike v dinamiki sektorske dodane vrednosti med Slovenijo in EU se ne zmanjšujejo. Dvema sektorjema, kmetijstvu in gradbeništvu, gre v Sloveniji bistveno slabše kot v EU; oba se še naprej krčita. Dinamika dodane vrednosti v ostalih panogah je podobna dinamiki v evro območju. Pričakovano izvozno povpraševanje peša, v evro območju še močneje kot v Sloveniji. Pričakovano trošenje prebivalstva se ne spreminja, pričakovano povpraševanje v storitvenih sektorjih se je v zadnjih dveh mesecih obrnilo navzgor, počasi se krepi pričakovano povpraševanje po gradbenih storitvah. Upočasnitev rasti izvoza se nadaljuje tudi v začetku 2012. Posebno velik je primanjkljaj v trgovini s preostalim svetom; velik del tega je mogoče pripisati razlikam med rastjo izvoznih in rastjo uvoznih cen; uvozne že dve leti rastejo hitreje od izvoznih. Gospodarska klima je precej ustaljena, spremembe kazalcev nihajo iz meseca v mesec, a ne veliko; osnovne značilnosti ostajajo nespremenjene tako v Sloveniji kot v EU. 15 Industrijska produkcija je bila v januarja nekoliko nižja kot v decembru, a višja kot januarja lani; v EU27 in evro območju je obratno; v januarju je glede na december zrasla v štirinajstih, padla pa v šestih članicah, za katere so podatki. V gradbeništvu še naprej nič dobrega: medletne primerjave nihajo na nizki ravni. Turizem vzdržujejo predvsem tuji turisti. Aktivnost v večini transportnih panog se krči, izjema je pomorski transport. Število delovno aktivnih in zaposlenih se zmanjšuje, posebno hitro zaposlenih pri samozaposlenih, katerih število pa raste; v samozaposlenost se očitno »rešuje« veliko tistih, ki so izgubili delo. Število iskalcev zaposlitve je po petih mesecih rasti, v februarju nekoliko upadlo; največ novih iskalcev dela prihaja na zavode, ker jim preneha zaposlenost za določen čas. Brezposelnost v evro območju in EU27 nezadržno raste, razlike med državami pa so izredno velike. Inflacija v Sloveniji dohiteva inflacijo v evro območju. Blago se je februarja podražilo bolj kot storitve; največ so prispevali energenti, le malo produktov se je pocenilo. Osnovna inflacija v Sloveniji še zaostaja za evrsko. Velikih sprememb v dinamiki cen ni pričakovati, razen ob večji rasti cen surovin, ki pa nihajo. Stroški dela se v Sloveniji še naprej umirjajo bolj kot v evro območju; zaostajanje se je pospešilo, ko je začela gospodarska aktivnost pospešeno zaostajati za aktivnostjo v evro območju. 16 Javnofinančni prihodki so se februarja zmanjšali; velik del zmanjšanja je sezonsko, a poslabšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Prihodki od neposrednih davkov so porasli, prihodki od domačih davkov na blago in storitve pa so se zmanjšali. Velik izpad v dveh zaporednih mesecih kaže na krčenje domačega trošenja. Nezadostno denarno napajanje gospodarstva, ki je posledica vse bolj šibke dinamike kreditov, od sredine 2010 naprej zavira rast slovenskega gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem. Sredi 2011 je prišlo do novega poslabšanja. Celo v predelovalni dejavnosti, ki ima že več kot dve leti povsem normalno povpraševanje, se finančno napajanje še poslabšuje. Obrestne mere na grosističnem trgu se po velikem »zalivanju« bank s centralno bančnim denarjem še naprej zmanjšujejo. Popravek podatkov o plačilni bilanci spreminja lanske vse leto ugodnejše salde v manj ugodne, kot so bili v 2010, statistična napaka pa še vedno ostaja preko 500 milijonov €. Finančni račun kaže na skromno zmanjšanje dolga; kapital je pritekal prek neposrednih naložb in naložb v vrednostne papirjev, odtekal pa prek ostalih naložb. Konec leta 2011 je neto dolg Slovenije do tujine presegel 11 milijard, bruto dolg pa 41 milijard evrov. RAVAGE OF CREDIT DROUGHT Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Total domestic demand decreased considerably towards the end of the year. The dynamics of all three categories of domestic demand worsened; the least the dynamics of consumers spending, the most the dynamics of government expenditures for goods and services. Export demand in December was considerably weaker than in EU27 with the yearly growth being one half of yearly growth in the EU. The differences in the dynamics of value added by sectors between Slovenia and EU did not diminish. Two sectors, agriculture and construction, are in Slovenia in a much worse shape than in euro zone and both are shrinking. The dynamics of value added in other sectors is similar to the dynamics in the euro area. Expectedforeign demand is failing; in EU even more than in Slovenia. Expected consumers demand did not change while expected demand in services turned up, slowly and gradually also in construction services. The slowdown of exports continued in January. Unusually high was deficit in trade with the rest of the world (outside EU) which can be explained by unfavorable terms of trade. Indeed, in the last two years import prices grew faster than export prices. Business climate is rather stable; the changes of indicators fluctuate up and down but basic characteristics remain unaltered both in Slovenia and EU. Industrial production in January was slightly lower than in December and higher than in January 2011; the opposite was the case in EU27 where industrial production increased in fourteen and decreased in six EU countries with available data. There was no improvement in construction. Good results in tourism are due to foreign tourists. Activity in most transportation branches is decreasing with maritime transportation being an exemption. Number of active population and employees is decreasing, particularly of those employed in small businesses while number of self-employed is increasing as a "refuge " for many who lost their jobs. After five months of growth, number ofjobseekers decreased slightly in February. Newcomers to the employment offices are mainly those who lost their jobs. Unemployment in euro zone and EU27 is increasing, the differences among countries remain enormous. Inflation in Slovenia is catching up with euro inflation. In February, prices of goods increased more than prices of services; energy prices contributed most to general price rise; only a few goods became cheaper. Base inflation in Slovenia still lags behind base inflation in euro zone. No great changes in the dynamics of inflation can be expected in the near future except if prices of raw materials in the world market jump; they however fluctuate. Labor costs in Slovenia calmed down more than in the euro zone; the staying behind accelerated when economic activity began to stay behind economic activity in the euro zone. Public revenues decreased in February, large part of it was seasonal, but the longer run dynamics worsened, as well. The revenues of direct taxes increased, the revenues of indirect domestic taxes decreased. The falling out in two consecutive months might indicate the drop in domestic consumption. Insufficient "watering" of the economy by credits is holding back growth of Slovenian economy since the middle of 2010. A new deterioration followed in the middle of 2011. The lack of credits represents an obstacle even in manufacturing which faces normal demand. Interest rates on the money market decreased after enormous inflow of central bank money to banks. Revised data on the balance of payment alters last year balance of the current account to less favorable than in 2010, statistical error is however enormous: more than 500 millions €. Financial account indicates very modest decline of foreign indebtedness. In 2011, there was an inflow of capital to the country through direct and portfolio investment accounts and outflow through other investments account. At the end of 2011, net foreign debt of Slovenia exceeded 11 billion € and gross debt 41 billion €. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Dinamika končnega trošenja po sredini 2011 še naprej slabi Skupno domače trošenje se je proti koncu leta opazno zmanjšalo. V decembru, ki se sicer odlikuje z sezonsko visokim trošenjem, je trošenje porastlo samo za 4.2%. Oba indikatorja bolj dolgoročne dinamike pa sta se zmanjšala, rast impulznega trenda na približno -2.5% na letni ravni. 18 Poslabšala se je dinamika vseh treh segmentov končnega domačega trošenja. Najmanj je oslabelo trošenje prebivalstva, ki je decembra sicer porastlo (za 7%), vendar manj od sezone, tako da je bolj dolgoročna dinamika padla na 0. Investicije v osnovna sredstva so decembra opazno padle, vendar je bolj dolgoročna dinamika impulznega trenda ostala na precej visoki pozitivni ravni (nizka medletna stopnja pa je bila posledica enkratnega učinka v letu 2010, torej višje osnove primerjave). Izdatki za blago in storitve države so decembra najbolj razočarali. Materialno trošenje države se je decembra sicer povečalo, vendar neprimerno manj kot sezonsko, tako da sta oba indikatorja bolj dolgoročne dinamike močno padla. Izvozno trošenje je bilo decembra trendno precej šibkejše od izvoznega trošenja EU, medletna stopnja je bila kar pol nižja. Vj anuarju se je medletna stopnja še dodatno zmanjšala, vendar je bilo to zmanjšanje posledica predvsem enkratnega skoka izvoza v januarju 2011, torej učinka osnove primerjave. To dejstvo dodatno dokumentira visoka januarska stopnja rasti impulznega trenda, ki je na letni ravni krepko presegla 10%. Dostopni so postali tudi podatki o proizvodnji dodane vrednosti po sektorjih za evro območje, tako da je mogoče narediti primerjavo s Slovenijo. Razlike v dinamiki dodane vrednosti med sektorji, do katerih je prišlo po začetku krize, se še naprej ne zmanjšujejo. Dva sektorja sta bistveno slabša (relativno glede na evro območje) od ostalih; kljub temu, da se je kriza pričela pred tremi leti, oba še naprej medletno padata. To sta kmetijstvo in gradbeništvo. Pri obeh se je sicer dinamika v lanskem letu izboljševala (tudi relativno glede na evro območje), vendar je do konca leta ostala negativna. Tako se je dodana vrednost v kmetijstvu v drugi polovici leta realno zmanjševala po povprečni letni stopnji -2.5%, v gradbeništvu pa kar po -17.5. Rast dodane vrednosti v kmetijstvu in gradbeništvu GRADBENIŠTVO 19 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti KMETIJSTVO Dinamika dodane vrednosti v ostalih panogah je zelo podobna kot v evro območju. V finančnem posredništvu, predelovalni dejavnosti in trgovini je do sredine 2010 celo presegala dinamiko dodane vrednosti v evro območju, po 2010/II pa se bolj dolgoročna dinamika v vseh treh poslabšuje glede na ustrezno dinamiko v evro območju. Relativna dinamika je opazno popustila še zlasti po koncu prvega polletja lani. Na dlani je, da je hitro zmanjševanje dinamike stroškov dela po prvem polletju lani moralo izvirati prav iz ustreznega pešanja rasti dodane vrednosti v teh sektorjih. Težko je torej reči, da je v teh sektorjih prišlo do zaostajanja (za evro območjem) zaradi zmanjševanja konkurenčnosti, saj so se stroški dela medletno opazno hitreje zmanjševali (relativno glede na evro območje) kot dinamika dodane vrednosti. Rast dodane vrednosti v predelovalni dejavnosti in trgovini INDUSTRIJA TRGOVINA Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti 20 Kratkoročno pričakovanja kažejo, da izvozno povpraševanje peša, saj je na začetku letošnjega leta že opazno zaostalo za dolgoletnim povprečjem. Pešanje pričakovanega izvoznega povpraševanja je v evro območju večje kot v Sloveniji. Pričakovano trošenje prebivalstva se bistveno ne spreminja, saj so pričakovanja o trošenju v trgovini na drobno še naprej stabilna in se gibljejo okoli dolgoletnega povprečja, pričakovano povpraševanje v storitvenih sektorjih pa se je v zadnjih dveh mesecih obrnilo navzgor, čeprav je še vedno opazno pod dolgoletnimi vrednostmi. Delež anketiranih, ki pričakuje izboljšanje povpraševanja, je namreč približno enak deležu tistih, ki pričakujejo poslabšanje povpraševanja, v dolgoletnem povprečju pa ga je presegal kar za 20% vseh anketiranih večji. Pričakovano povpraševanje po storitvah je v evro območju podobno kot v Sloveniji. Še naprej se počasi krepi proti normalnim vrednostim pričakovano povpraševanje po gradbenih storitvah, torej po investicijah v gradbene objekte. 2. Upočasnitev rasti izvoza se nadaljuje tudi v začetku 2012 Januarja 2012 je bilskupni izvoz 1563 milijonov €, kar je le še 3.0% več kot januarja 2011, skupni uvoz 1704 milijonov € (7.2% več kot januarja 2011), kar daje blagovni primanjkljaj 142 milijonov € oziroma 91.7% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1172 milijonov € (9.3% več kot v enakem mesecu 2011), prejem blaga iz EU pa 1222 milijonov €, kar pomeni primanjkljaj 50 milijonov € oziroma 95.5% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil januarja 2012 izvoz 391 milijonov €, uvoz 482 milijonov €, kar pomeni presenetljivo velik primanjkljaj kar 91 milijonov € oziroma le 81.5% pokritje uvoza z izvozom. Velik del so k primanjkljaju z nečlanicami EU prispevali pogoji menjave (terms of trade), saj je bil porast uvoznih cen lani (za 8.34%) in predlani (za 8.65% ) precej večji kot porast izvoznih cen (za 6.61% lani in 2.75% predlani). Poslabšanje pogojev menjave ni bila posebnost slovenske trgovinske menjave; še bolj so se pogoji menjave poslabšali v celotni EU, kjer so se lani uvozne cene povečale za 10.74% (predlani celo za 13.65%), izvozne pa le za 4.45% (5.27%). 3. Gospodarska klima ustaljena Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je gospodarska klima v letošnjih februarju in marcu ostal enak kot v januarju, od februarja lani je nižji za 5 odstotnih točk, hkrati pa je za 11 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila februarja za 2 odstotni točki nižja kot predhodni mesec, glede na februar lani je bila nižja za 9 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa tudi za dve odstotni točki. V marcu se je zaupanje še zmanjšalo. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se večinoma izboljšala. V februarju sta se glede na januar najbolj znižali vrednosti kazalnikov izvozna naročila in pričakovano zaposlovanje. Klima se je nekoliko popravila v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v februarju za 2 odstotni točki višja kot predhodni mesec, v primerjavi s februarjem lanskega leta je bila njegova vrednost nižja za 7 odstotnih točk in celo za 26 odstotnih toč nižja od dolgoletnega povprečja. Popravljanje se je nadaljevalo tudi v marcu. Optimizem se je po anketah SURS-a razširil v trgovini na drobno, saj se je vrednost kazalnika zaupanja v tej dejavnosti februarja zvišala za 7 odstotnih točk glede na predhodni mesec, glede na februar lani pa je bil kazalnik za 4 odstotne točke nižji. V februarju se je 47 odstotkov trgovinskih podjetij pritoževalo nad nizkim povpraševanjem, 46 odstotkov podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. 21 Naročila v predelovalni dejavnosti 10-, 0-10-20-30-40-50-60- 2009.........2010' Vir: Eurostat 2008 2011 2012 Zaupanje v gradbeništvu se je popravilo, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v marcu in februarju v primerjavi z mesecem prej vsakokrat za 3 odstotne točke višja, v primerjavi z lanskim februarjem je višja za 11 odstotnih točk, a je hkrati kar za 23 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece so nekoliko manj ugodna. Glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu je bilo nezadostno povpraševanje (58% gradbenih podjetij), za slabo polovico gradbenih podjetij pa velika konkurenca v panogi. Splošna gospodarska klima v EU27 se je v drugem letošnjem mesecu nekoliko otoplila. Po podatkih Eurostata se je v februarju 2012 kazalnik naročil v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej zvišal za skoraj 3 odstotne točke, glede na februar lani pa je nižji za dobrih 8 odstotnih točk. Prav tako kot pri nas so se v februarju glede na mesec prej zvišala pričakovanja v trgovini na drobno in sicer za slabih 10 odstotnih točk, pričakovana naročila v gradbeništvu pa so se v primerjavi z lanskim februarjem zvišala za poldrugo odstotno točko. Splošni poslovni optimizem se je februarju v celotni sedemindvajseterici zvišal in sicer za dobro poltretjo odstotno točko. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 22 4. Industrijska produkcija v januarja nekoliko višja kot lani Po podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v januarju 0,9% nižja kot v decembru lani, a je bila glede na lanski januar višja za 1,2%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v januarju 2012 za 7% večje kot v lanskem januarju. Dejavnost rudarstva se je v letošnjem januarju zmanjšala za 2,2% glede na december 2011, v primerjavi z januarjem 2011 pa se je aktivnost rudarstva povečala za 8%. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je glede na mesec prej v januarju okrepila za 0,8%, glede na januar 2011 pa za skoraj 2%. Aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo se je glede na predhodni mesec zmanjšala za 1,7%, glede na lanski januar pa je bila produkcija tega sektorja nižja za slabe štiri odstotke. Produkcija v januarju v primerjavi s predhodnim mesecem je bila za 0,1% nižja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo, medtem ko je bila v ostalih namenskih skupinah višja in sicer za 4,4% v proizvodnji proizvodov za investicije, v proizvodnji proizvodov za široko porabo pa za 1,1%. Po podatkih Eurostata je v januarju glede na december 2011 industrijska produkcija porasla tako v EU27, kakor tudi na območju evra in sicer za 0,2%. Glede na januar 2011 pa je v letošnjem januarju industrijska produkcija v EU27 padla za odstotek, na območju evra pa za 1,2%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v januarju glede na mesec prej padla v šestih, zrasla pa v štirinajstih državah in sicer največ na Slovaškem (6,1%), v Litvi (3,6%) in na Malti (3,3%). Največji upad industrijske produkcije pa so zabeležili na Finskem (-5,1%) in v Italiji (-2,5%). 5. Tuji turizem cveti, domači pa vene Vrednost gradbenih del, opravljenih v januarju, je bila za dobrih 17% višja od vrednosti gradbenih del opravljenih v decembru lani, vendar pa se je v primerjavi z januarjem 2011 zmanjšala za skoraj petino. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da je v januarju gradbeništvo upadalo z mesečno stopnjo 0.42%. Število turističnih prenočitev je v decembru 2011 naraslo. Tako je bilo v zadnjem mesecu lanskega leta skupno število prenočitev za dober odstotek večje kot v enakem mesecu leta 2010, hkrati pa se je zmanjševalo. Pri tem je tuje turistično povpraševanje raslo, saj se je v decembru število turističnih prenočitev tujih gostov glede na december 2010 povečalo za 5,8%, vendar impulzni trend prenočitev tujih gostov v novembru kaže na krčenje. Domačih gostov je bilo decembra za 3.3 odstotka manj kot decembra 2010, navzdol pa se je obrnil tudi impulzni trend. F 23 Podatki SURS-a o transportu za januar 2012 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih enako, v zračnem prevozu pa za dobrih 19 odstotkov manj potnikov kot v lanskem januarju, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 6% večje, v zračnem prevozu pa za dobro petino manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo januarja prepeljanih za dobro desetino manj potnikov kot januarja 2011. V pomorskem prevozu je bilo v januarju prepeljanega za skoraj 11% več blaga, opravljenih tonskih kilometrov je bilo za dobre štiri odstotke več kot januarja lani. V register Prvič registriranih cestnih motornih vozil je bilo za 3.4 odstotka manj kot lani, od tega osebnih avtomobilov za 5,9 odstotka manj. 6. Malenkostno znižanje brezposelnosti Število aktivnih prebivalcev se je v januarju 2012 zmanjšalo na 927533 oziroma za nekaj več kot 2500 glede na mesec prej, glede na januar 2011 pa se je število zmanjšalo za 0,9%. Delovno aktivnih je bilo 811568; glede na december 2011 se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 5743 ali 0,7%, glede na januar lani pa za 1,1%. Med zaposlenimi jih je bilo dobrih 92% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od januarja 2011 zmanjšalo za 0,8%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na januar 2011 zmanjšalo za 3,8%. Med samozaposlenimi pa je bilo 60% samostojnih podjetnikov posameznikov, njihovo število se je v januarju povečalo za 374, od januarja 2011 pa za 1,7%. Po podatkih ZRSZ se je po petih mesecih naraščanja brezposelnost nekoliko znižala, saj je bilo konec februarja registriranih 115036 iskalcev dela, kar je za 929 oseb oziroma 0,8% manj kot v januarju ter za 0,5% manj kot februarja lani. Največ iskalcev dela se je prijavilo zaradi izteka zaposlitve za določen čas. V februarju se je tako na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo skoraj 7 tisoč brezposelnih, kar je za dve petini manj kot v januarju, medtem pa se je v februarju zaposlilo 5244 brezposelnih oseb, kar je za skoraj 5% več kot v januarju in za 7,7% več kot februarja 2011. Iskalci dela 24 60- 40- 0 - 2007 2008 2009 2010 Vir: SURS število r 120,000 80,000 ■ 60,000 2011 2012 20- Po podatkih Eurostata je bila januarja 2012 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 10,7%, kar je za 0,7 odstotne točke več kot v januarju lani. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v januarju 10,1% in se je glede na enak mesec v letu 2011 povečala za 0,6 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v januarju v EU27 dobrih 24 milijonov brezposelnih, od tega 16,9 milijona na območju evra. Med članicami EU so v januarju najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli v Avstriji (4,0%), na Nizozemskem (5,0%) in v Luksemburgu (5,1%), najvišjo pa v Španiji (23,3%). Glede na isti mesec v letu 2011 se je v letošnjem januarju brezposelnost povišala v petnajstih državah članicah, od tega največ na Cipru in v Španiji ter, glede na medletno primerjavo novembrskih podatkov, v Grčiji. CENE IN PLAČE 7. Cene v Sloveniji dohitevajo cene v evro območju Februarja so se cene precej povečale, za 0.6%. Prirast je presegel sezonskega, zato se je povečala tudi bolj dolgoročna dinamika, medletna stopnja rasti se je dvignila celo na 2.9%. Cene blaga so se povečale bolj kot cene storitev. Največ so k februarskemu povečanju cen prispevali energenti, še zlasti tekoča goriva. Nadpovprečno so se podražile še storitve iz skupine rekreacije in kulture ter proizvodi skupine hrane in brezalkoholnih pijač. Počitnice v paketu in proizvodi zelene tržnice so prispevali glavnino povečanja cen v teh skupinah proizvodov. K skupnemu indeksu cen so naftni derivati prispevali 0.2 odstotne točke, po 0.1 odstotne točke pa še produkti zelene tržnice, električna energija in počitnice v paketu. Februarja so bila znižanja cen redka. Največ so se cene znižale v skupini obleke in obutve (za 0.9%). Harmonizirani indeks cen, ki omogoča primerjavo rasti cen v Sloveniji in ostalih evrskih državah, kaže, da v zadnjih mesecih cene rastejo v Sloveniji hitreje kot v evro področju. Tako je februarja harmonizirani indeks porasel za 0.6%, medletno pa za 2.8%. V evro območju je bila inflacija manjša kot v Sloveniji, v enem mesecu so cene porasle za 0.5%, medletno pa za 2.7%. Ker je v prejšnjih mesecih inflacija v Sloveniji precej zaostajala za evro območjem, je v Sloveniji povprečna inflacija v zadnjih dvanajstih mesecih ostala najnižja v evro območju. Harmonizirani življenjski stroški Vir: Eurostat, medletne stopnje sprememb Tudi osnovna inflacija, ki kaže endogeno rast cen v gospodarstvu (torej rast cen, ki nastaja v gospodarstvu), je v Sloveniji še vedno nižja kot v evro območju; zadnji dostopen podatek je za januar, ko je bila bolj dolgoročna (medletna) rast osnovne inflacije v Sloveniji 1.6% v evro območju pa 1.9%. Cene industrijskih proizvajalcev so februarja padle za 0.5%, medletno pa so bile samo še za 0.8 višje kot pred letom dni. Proizvajalčeve cene so se zmanjšale za vse trge v EU, še najmanj za domači trg (le za 0.1%). Opazno močnejšo konjunkturo kažejo cene proizvajalcev za produkte, ki se prodajajo izven evrskega območja. V letu dni so tam cene proizvajalcev porastle celo za 3.3%. V evro območju proizvajalčeve cene rastejo opazno hitreje kot v Sloveniji. Januarja so se tako proizvajalčeve cene v evro območju povečale za 0.7%, medletna rast pa je bila preko 3% Tudi v naslednjih nekaj mesecih se dinamika življenjskih stroškov ne bo bistveno spremenila. 26 Pričakovane cene v trgovini na drobno so, namreč, še vedno na nespremenjenem mestu, opazno nad dolgoletno povprečno vrednostjo, medtem ko so pričakovane cene storitev v zadnjih mesecih porastle na dolgoletno povprečno raven. Tudi pri proizvajalčevih cenah ni za pričakovati večjih sprememb (padcev ali skokov), saj so bile pričakovane cene marca na dolgoletnem povprečju. Cene surovina ponovno pospešujejo, v mesecu dni do 20. marca so porastle (v evrih) za 2.2%, največ kmetijske prehrambene surovine, najmanj pa zlato. Zaradi velikega nihanja dinamike cen surovin, medletne stopnje rasti še naprej močno odstopajo od tekoče dinamike (na letni ravni). V evrih so cene surovin v letu dni padle za 7.8%, najbolj cene neprehrambenih kmetijskih produktov, porasle pa so samo cene tekočih derivatov in še zlasti zlato. 8. Dinamika stroškov dela v Sloveniji vse bolj zaostaja za evro območjem Podatki o plačah so dostopni do januarja, ko so se povprečne plače zmanjšale za 1.1%. Zmanjšanje je bilo samo sezonsko, saj se je bolj dolgoročna (medletna rast) povečala (z 0.8% v decembru na 2.2% v januarju). Med panogami so januarja plače najbolj padle v rudarstvu in oskrbi z električno energijo, v obeh sektorjih za prek 10%. Zmanjšanje je sezonsko, zaradi velikih izplačil dodatnih plač (božičnic) konec leta je namreč v obeh sektorjih osnova primerjave (sezonsko) bistveno višja. Največ so januarja porastle plače v prometu. Še zlasti januarja je trendna dinamika plač po sektorjih praviloma bistveno različna od ustrezne sektorske tekoče dinamike, seveda predvsem zaradi omenjenih dodatnih izplačil plač v decembru, torej višje osnove primerjave. Tako ne čudi, da so v letu dni največ porasle plače v rudarstvu in oskrbi z električno energijo, torej v obeh sektorjih, kjer je bila tekoča dinamika plač najnižja. V letu dni so se plače zmanjšale v zdravstvu ter kulturnih dejavnostih. Od javnofinančnih sektorjev so v letu dni plače največ porasle v ožji državi, za 0.6%, najmanj pa, kot rečeno, v zdravstvu in socialnem varstvu za -0.7%. Objavljeni so podatki o stroških dela za zadnje četrtletje 2011. Stroški dela se v Sloveniji še naprej umirjajo bolj kot v evro območju. Zaostajanje se je vidno pospešilo še zlasti v drugi polovici lanskega leta, ko je začela gospodarska aktivnost v Slovenji pospešeno pešati za gospodarsko aktivnostjo v evro območju. Tako so bili v celotnem gospodarstvu v zadnjem četrtletju stroški dela malenkost manjši kot v zadnjem četrtletju 2010, v evro območju pa za skoraj 3% višji. Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti Opazen pritisk nižje gospodarske aktivnosti na dinamiko stroškov kaže precej enakomerno stiskanje stroškov dela po vseh sektorjih. Še najbolj so konec leta naraščali stroški dela v industriji, ki obsega rudarstvo, predelovalno dejavnost, oskrbo z elektriko in oskrbo z vodo in ki so za 1.9% presegali stroške dela v zadnjem četrtletju 2010. Navkljub temu so porasli skoraj za 1.5 odstotne točke manj kot v evro območju. Stroški dela v industriji Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti; industrija obsega sektorje rudarstva, predelovalne dejavnosti, oskrbe z električno energijo ter oskrbe z vodo Ker storitveni sektorji zaradi zelo šibkega domačega trošenja zaostajajo še znatno bolj za ustreznimi sektorji v evro območju kot industrija, je bil padec stroškov dela v storitvenih sektorjih v drugi polovici 2011 (v Sloveniji, glede na evro območje) še neprimerno večji kot v industriji. Tako so v zadnjem četrtletju stroški dela v storitvenih dejavnostih v Sloveniji padli za 1.5% in zaostali v letni dinamiki kar za 4 odstotne točke za rastjo stroškov dela v storitvenih sektorjih v evro območju. Stroški dela storitev 28 % \ \ \ V Slovenija \ ----- \ \ -V-\ \ \ \ 1 evio območje /\ / vj \ \ -\ \ 2008 2009 2010 2011 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti 12 8 4 0 FINANČNA GIBANJA 9. Podatki o davkih še niso kompletni Javnofinančni prihodki so se februarja zmanjšali za 16%. Velik del padca je bil sezonske narave, čeprav se je poslabšala tudi bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda je postala negativna). Neposredni davki in ostali prihodki so ostali nespremenjeni, njihova bolj dolgoročna dinamika pa se je opazno povečala. Davčni donosi vseh pomembnih davčnih oblik iz te skupine se je povečal. Še najmanj so porasli prispevki za socialno varnost, bili so za 3.2% višji kot pred letom dni. Tako davek na dobiček kot dohodnina sta porastla po tekočih in trendnih stopnjah rasti. Davek na dobiček se je v letu dni povečal za 4.3%, v primerjavi z januarjem pa še za opazno več, medtem ko je dohodnina porasla tako v primerjavi z februarjem 2011 kot z januarjem 2012 enako, za 5.5%. Domači davki na blago in storitve so februarja trendno še močneje padli kot januarja. Tako da je v povprečju prvih dveh mesecev bolj dolgoročna dinamika domačih davkov na blago in storitve bila že -2.1% na letni ravni. Medtem ko se je trošarina februarja povečala v medletnih primerjavah, pa se je donos od davka na dodano vrednost opazno zmanjšal. Zmanjšal se je predvsem davek na dodano vrednost po obračunu; v januarju je padel za 4%, v februarju pa celo za 15%. Velik izpad v dveh zaporednih mesecih kaže na verjetno opazno pospešitev krčenja domačega trošenja, vendar je navkljub temu za končno oceno potrebno, zaradi možnega (sicer malo verjetnega) večjega dvomesečnega premika v timingu vplačil, počakati še kakšen mesec. Še zlasti, ker davek na dodano vrednost od uvoza, ki je sicer najbolj zanesljiv indikator bolj dolgoročne dinamike donosa od domačih davkov na blago in storitve, še naprej opazno narašča (v prvih dveh mesecih se je medletno povečal za 12%). 29 10. Poslabševanje kreditnega napajanja se krepi Po velikem padcu v decembru so se skupni krediti januarja malo (za 0.2%) povečali. Navkljub temu so ostali daleč pod vrednostmi v novembru lani. Krediti podjetjem so porasli za okoli 100 milijonov, prebivalstvu pa padli za približno 30 milijonov. V letu dni so se tako skupni krediti nefinančnim korporacijam in prebivalstvu zmanjšali za 2%. Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so se januarja malenkost povečali glede na december, pri čemer so depoziti podjetij padli, prebivalstva pa za skoraj za enak obseg porasli. Bolj dolgoročna dinamika se še naprej zmanjšuje; januarja so bili skupni depoziti prebivalstva in podjetij le še za 1.5% višji kot pred letom dni. Nezadostno denarno napajanje gospodarstva, ki je posledica vse bolj šibke dinamike kreditov, že od sredine 2010 naprej zavira rast slovenskega gospodarstva v primerjavi z gospodarstvom evrskega območja. V sredini 2011 je prišlo do novega opaznega poslabšanja v finančnem napajanju gospodarstva. Povpraševanje po proizvodih in finančno napajanje predelovalne dejavnosti POVPRAŠEVANJE FINANČNA NAPOJENOST 30 10 2007 2008 2009 2010 2011 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: ECOFIN EC; lastni izračuni Opomba: Odstotek podjetij, ki ga ovira nezadostno povpraševanje ali kreditiranje Podjetja iz predelovalne dejavnosti evrskega območja imajo celotno obdobje po začetku krize praktično enako jakost (izvoznega) povpraševanja kot podjetja iz Slovenije. To kaže slika, kjer je ilustriran odstotek podjetij, ki jih nezadostno povpraševanje ovira pri proizvodnji. Navkljub temu so podjetja iz evro območja že leta 2010 imela skoraj normalno finančno napajanje, medtem ko se finančno napajanje podjetij predelovalnega dejavnosti v Sloveniji vztrajno poslabšuje. Torej se celo pri predelovalni dejavnosti, ki ima več kot dve leti že povsem normalno povpraševanje (dinamika izvoznega povpraševanja je pri njej, kot rečeno, enaka kot pri izvoznikih iz evrskega območja), finančno napajanje še naprej poslabšuje. To kaže slika, na kateri je kvaliteta finančnega napajanja prikazana z odstotkom podjetij, ki jih neustrezno finančno napajanje ovira pri proizvodnji. Slika nedvoumno kaže, kako je velikemu skoku (prvi »stopnici«) v racioniranju (poslabšanju) finančnega napajanje v času krize sledilo naslednje poslabšanje (»druga stopnica«) v sredini leta 2010 in še eno poslabšanje (tretja »stopnica«) po sredini lanskega leta, ko je prišlo do ponovnega padca v kreditnem napajanju nefinančnih korporacij in prebivalstva. Povsem isti koraki v poslabševanju finančnega napajanja se vidijo tudi na sliki, na kateri je prikazana raven skupnih kreditov podjetjem in prebivalstvu. Do sredine 2010 so se skupni krediti privatnemu sektorju normalno povečevali, julija 2010 so se ustavili (prišlo je do prvega poslabšanja v finančnem napajanju po krizi) in začeli stagnirati do sredine leta 2011, ko so se začeli hitro nominalno zmanjševati, od julija do konca leta so padli za približno 700 milijonov (drugo poslabšanje v finančnem napajanju po krizi). Krediti podjetjem in prebivalstvu 30,400-| mil. € 29,600- 28,400- 31 2009 2010 2011 Vir: BS; lastni izračuni Opomba: Vsota kreditov podjetjem in prebivalstvu; raven Obrestne mere na grosističnem trgu se po velikem »zalivanju« bank s centralno bančnim denarjem po začetku decembra 2011 še naprej zmanjšujejo. Enoletni euribor se je po zmanjšanju z 2 v decembru na 1.83 v januarju, v februarju ponovno zmanjšal in padel konec februarja na 1.67. Spremembe detajlističnih obrestnih mer so manjše. Januarja so se nekaj več (od 0.2 do 0.5 točke) pocenili krediti podjetjem (še zlasti večji, preko 1 milijona), medtem ko so se cene kreditov prebivalstvu le zanemarljivo spremenile. Depozitne obrestne mere so se malo povečale. 11. Po revidiranih podatkih je bil tekoči primanjkljaj v 2011 večji kot v 2010 Popravek podatkov pri BS spreminja lanske vso leto ugodnejše salde na koncu v manj ugodne kot so bili v 2010, statistična napaka pa še vedno ostaja preko 500 milijonov €. V januarju je bil po začasnih podatkih Banke Slovenije saldo tekočega računa negativen 35.7 milijonov €, kar je več kot leto prej, ko je znašal -18.6 milijonov €. Gre za seštevek primanjkljaja 93.2 milijonov € v blagovni menjavi, presežka 146.5 milijonov € v storitveni menjavi, primanjkljaja v saldu dohodkov faktorjev 67.2 milijonov € in primanjkljaja 21.7 milijonov € pri tekočih transferjih. Saldo kapitalskega in finančnega računa je bil 152.8 milijonov €, kar pomeni ustrezno povečanje dolga ali zmanjšanje terjatev. Pri tem je bil saldo neposrednih naložb -15.3 milijonov €, saldo naložb v vrednostne papirje 207.7 milijonov € in saldo ostalih naložb 38.4 milijonov €. Po popravljenih predhodnih podatkih Banke Slovenije je v 2011 primanjkljaj tekočega računa znašal 385.3 milijonov €, leto prej pa 297.3 milijonov €. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj 1334.8 milijonov € (leto prej 1204.9 milijonov €), storitveni presežek 1432.7 milijonov € (v 201o je bil 1308.2 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev 636.1 milijonov € (leto prej 506.7 milijonov €) ter saldo tekočih transferov 153.0 milijonov € (v 2010 pa 106 milijonov €). Plačilna bilanca milijoni € 32 januar - december januar 2010 2011 2011 2012 I. Tekoči račun -297,3 -385,3 -18,6 -35,7 1. Blago -1.204,90 -1.334,80 -72 -93,2 2. Storitve 1.308,20 1.432,70 110,2 146,5 3. Dohodki -506,7 -6361 -54,6 -67,2 3.1. Prejemki 681,8 899,3 61,6 58,4 Od dela 233,1 294,7 181 17,2 Od kapitala 448,6 604,7 43,5 41,2 3.2. Izdatki -1188,40 -1.535,40 -116,2 -125,6 Od dela -941 -98,3 -6,9 -7,4 Od kapitala -1.094,30 -1.437,20 -109,3 -118,2 4. Tekoči transferí 106 153 -21 -21,7 II. Kapitalski in finančni račun 318,7 -150 -138,3 152,8 A. Kapitalski račun 8,2 -102 -9,3 -61 B. Finančni račun 310,5 -48 -129 158,9 1. Neposredne naložbe 333,5 750,3 -86,9 -15,3 2. Naložbe v vrednostne papirje 1.94710 1.97310 1136,30 207,7 3. Finančni derivativi -116,8 -136,7 -29,2 -41 4. Ostale naložbe -1.87210 -2.706,70 -115910 38,4 5. Mednarodne denarne rezerve 18,8 72 10 -67,8 III. Neto napake in izpustitve -21,4 535,2 156,9 -1171 Vir: BS Kapitalski in finančni račun kaže po začasnih podatkih v 2011 saldo - 50.0 milijonov € (manjšanje dolga, večanje terjatev), pri čemer je saldo neposrednih tujih naložb visoko pozitiven (750.3 milijonov €), visoko pozitivne so neto naložbe v vrednostne papirje (1973.1 milijonov €). Negativen je saldo finančnih derivativov (-136.7 milijoni €) ter ostalih naložb (-2706.7 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se v 2011 povečale za 72.0 milijonov €,statistična napaka pa po novejših podatkih znaša še vedno kar 536.2 milijonov €. Konec leta 2011 je bil neto dolg Slovenije do tujine 11054 milijonov € (največ v samostojni Sloveniji). Bruto dolg je znašal 41.444 milijonov €, pri čemer je bilo 43.7% javnega dolga. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so bile konec 2011 766.7 milijonov € ANALIZA PREŽIVETJA UKREPA »USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH« Robert Volčjak in Alenka Kavkler 34 Povzetek Članek se ukvarja z značilnostmi, ki vplivajo na dolžino zaposlenosti oseb, ki so vključene v program »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih« v obdobju 2007 - 2013, ter kvantitativno oceniti tveganje za izgubo zaposlitve oseb v programu. Ocena učinkovitosti ukrepa s pomočjo metode paritve kaže, daje povprečni učinek opazovanega ukrepa pozitiven in statistično značilen. Kaplan-Meierjeva cenilka razkriva, da je delež zaposlenih oseb ob koncu formalnega trajanja programa večji od deleža zaposlenih v kontrolni skupini. V času trajanja ukrepaje delež oseb v programu, ki so izgubile delo (glede na število preostalih oseb v programu) zmeraj nižji od deleža novo brezposelnih oseb brez prvih iskalcev zaposlitve (glede na število vseh zaposlenih v Sloveniji). S pomočjo Coxovega modela sorazmernih tveganj lahko ugotovimo, da se z naraščajočo starostjo oseb v programu možnost izgube zaposlitve z vsakim letom poveča; pri ženskah je tveganje manjše kot pri moških. Ključne besede: aktivna politika zaposlovanja, usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, analiza preživetja SURVIVAL ANALYSIS OF »THE TRAINING AND EDUCATING EMPLOYEES« MEASURE Robert Volcjak, Alenka Kavkler Abstract The article deals with the characteristics that affect the length of employment of persons involved in training and education of employees in the period 2007 - 2013, and quantitatively assess the risk ofjob-loss for persons in the program. Estimation of the effectiveness of the measure by matching shows that the average effect of the observed measure is positive and statistically significant. Kaplan-Meier estimator reveals that the proportion of employed at the end of the formal duration of the program is greater than the proportion of employed in the control group. During the duration of the measure the proportion of persons in the program who have lost their jobs (according to the number of persons remaining in the program) is always lower than the proportion of newly unemployed persons without first-seekers of job (according to the number of all employees in Slovenia). Using Cox proportional hazards model, we can see that with increasing age of persons in the program, the possibility of job-loss increases with each year;, for women the risk is lower than for men. Keywords: active labor market policies, training and education of employees, survival analysis 1. Uvod Namen študije je ugotoviti karakteristike, ki vplivajo na dolžino zaposlenosti oseb, vključenih v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v okviru programa ukrepov Aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007 - 2013 ter kvantitativno oceniti tveganje za izgubo zaposlitve oseb v programu oz. ukrepu. 36 V splošnem velja, da izobraževanje zaposlenih oziroma izobraževanje na delovnem mestu1 pozitivno vpliva na produktivnost zaposlenih in s tem podjetij, v katerih so zaposleni. Številna literatura in tuje študije s tega področja potrjujejo zgornjo trditev. Hollenbeck in Anderson (1992) sta proučevala programe usposabljanja zaposlenih v majhnih in srednjih podjetjih v ameriški zvezni državi Michigan. Ugotovila sta, da ima med 25 in 40 odstotki zaposlenih pomanjkljiva osnovna znanja, predvsem med nižje izobraženimi delavci. Programe usposabljanja zaposlenih nudi manj kot pet odstotkov proučevanih podjetij. Med razloge za izvajanje programov podjetja navajajo subvencije za delno kritje stroškov programa, povečevanje usposobljenosti zaposlenih, izpolnitev zahtev svojih strank in splošno izboljšanje blagostanja zaposlenih. Po drugi strani pa tretjina podjetij brez programov ni nikoli pomislila na uvedbo le-teh, najpogosteje navedeni razlogi pa so bili, da pomanjkanje osnovnih znanj njihovih delavcev ne predstavlja težav za podjetje, predragi programi, podjetja nimajo dovolj usposobljenih kadrov za izvedbo programa ali pa nimajo dovolj informacij, kako začeti in kako voditi program. Krueger in Rouse (1998) sta preučevala, na katere značilnosti zaposlenih vplivajo programi usposabljanja na delovnem mestu ter ugotovila, da ima usposabljanje pozitivne učinke na prisotnost na delu, napredovanje in nagrade za učinkovitost. Avtorja poročata tudi o majhnem pozitivnem učinku na zaslužke v industrijskih podjetjih, medtem ko v storitvenih podjetjih učinek ni bil statistično značilen. Študija Oddelka za izobraževanje kanadske province Nove Škotske (2007) pa je pokazala, da ima investiranje v človeški kapital skozi programe usposabljanje na delovnem mestu večji vpliv na gospodarsko rast kot investicije v fizični kapital. Nekoliko manj soglasja obstaja o tem, ali izobraževanje zaposlenih v podjetju povečuje ali zmanjšuje lojalnost in predanost temu podjetju, saj obstajata dve nasprotujoči si šoli mišljenja o tej problematiki. Brum (2007) tako ugotavlja, da podjetja, ki svojim zaposlenim nudijo usposabljanje za specifična znanja znotraj podjetja, dosežejo večjo lojalnost svojih zaposlenih. Metode analize preživetja so bile najprej razvite za področje medicine in biostatistike, zato je večina izrazov še vedno s teh področij. V zadnjih dveh desetletjih so te metode postale priljubljene tudi v družboslovnih znanostih, predvsem za analizo in modeliranje trajanja brezposelnosti. Moffitt (1999) je predstavil pregled oziroma razvoj ekonometričnih metod 1 Angl.: workplace education in orodij, ki se uporabljajo za analizo trga dela. Obstajajo številne študije, ki metode analize preživetja uporabljajo za študij trajanja brezposelnosti v posameznih državah, pa tudi med državami. Tako sta Tansel in Tasci (2005) proučevala dejavnike, ki vplivajo na dolžino brezposelnosti v Turčiji, Van den Berg in drugi (2008) so uporabili modele preživetja za analizo brezposelnosti v Franciji, za več evropskih držav pa sta dolžino brezposelnosti s pomočjo Coxega modela sorazmernih tveganj preučevala D'Agostino in Mealli (2000). V Sloveniji so z uporabo analize preživetja trajanje brezposelnosti modelirali na primer Vodopivec (1999) ter Kavkler, Boršič in Kajzer (2009). Nekoliko redkeje se metode analize preživetja uporabljajo pri analizi trajanja zaposlenosti, kar je naloga te študije. Tako so Pimenta, Silva in Vieira (2011) z analizo preživetja proučevali faktorje, ki vplivajo na trajanje zaposlenosti oseb v nizko plačanih službah na Portugalskem. Ugotovili so, da v nizko plačanih službah dlje ostanejo manj izobražene ženske, starejši in osebe z azijskim poreklom, prav tako kot tudi delavci v majhnih podjetjih izven območja glavnega mesta. 37 Kolb in Werwatz (2000) analizirata trajanje zaposlenosti za t.i. marginalno zaposlitev2 v Nemčiji, ki je definirana kot časovno omejena (največ 15 ur tedensko) in nizko plačana zaposlitev. Študija kaže precej heterogeno sliko dolžine te vrste zaposlenosti, saj večina zaposlitev traja manj kot dve leti, nekatere celo manj kot mesec dni, so pa tudi primeri s trajanjem več kot 12 let. Zaradi lastnosti nemškega davčnega sistema in sistema socialnega zavarovanja je ta oblika zaposlitve še posebej pogosta pri poročenih ženskah, za katere je tudi trajanje marginalne zaposlitve daljše. Pri tem je zanimivo, da imajo nekatere spremenljivke, kot na primer »ima rad otroke«, dohodek zakonca ali dohodek gospodinjstva, pozitiven vpliv na trajanje zaposlenosti v vzorcu vsebovanih oseb marginalno zaposlenih. Prav tako sta avtorja opazila tudi pogoste prehode med marginalnimi in nemarginalnimi zaposlitvami, kar kaže, da ta vrsta zaposlitev predstavlja nekakšno fleksibilno prilagoditev ponudbe na nemškem trgu dela. Ker so v opazovani program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih vključena tudi mikropodjetja, so zanimivi izsledki študije, ki jo je pripravil Taylor (1999). Izsledki njegove raziskave glede trajanje zaposlenosti samozaposlenih oseb v Veliki Britaniji kažejo, da je manj kot polovica samozaposlenih preživela v tem statusu vsaj dve leti. V nasprotju z razširjenim prepričanjem, da se večina samozaposlenosti konča s stečajem, pa je študija pokazala, da se precejšnji delež samozaposlenosti konča s prehodom v zaposlitev. Prav tako je zanimiv izsledek, da so poklicne in poslovne izkušnje pomembnejše kot formalna kvalifikacija. Najdlje v samozaposlenosti preživijo tisti, ki zapustijo svoje prejšnje delovno mesto z določenimi premoženjskimi sredstvi in delovnimi izkušnjami, kar kaže na pomen začetnega kapitala. 2 Nem.: geringfügige Beschäftigung V zgoraj omenjenih študijah trajanja zaposlenosti/brezposelnosti avtorji v modelih večinoma uporabljajo podobne pojasnjevalne spremenljivke, ki vplivajo na odvisno spremenljivko (čas trajanja pojava). Zato so tudi v pričujoči študiji pojasnjevalne spremenljivke opredeljene kot demografski dejavniki (na primer spol in starost), geografske razsežnosti ter socialnoekonomski dejavniki (poklic, izobrazba). 38 V nadaljevanju je najprej podan kratek pregled dinamike na trgu dela v letih 2009 in 2010, t.j. v času formalnega trajanja programa Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. V razdelku 2 je opis baze podatkov in spremenljivk ter osnovne značilnosti programa Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. V razdelku 3 sledijo rezultati, ki obsegajo analizo trajanja zaposlenosti oseb v programu, rezultate Coxovega modela sorazmernih tveganj in ocene Kaplan-Meierjevih funkcij »preživetja v zaposlenosti« oseb v programu ter oceno učinkovitosti po metodi paritve. 2. Dinamika na trgu dela v letih 2009 in 2010 Proučevano obdobje let 2009 in 2010 je zaznamovala gospodarska in finančna kriza, ki pa je glede na gospodarsko rast, merjeno z rastjo bruto domačega proizvoda (BDP), proti koncu obdobja že nekoliko popustila in je močno vplivala na trg dela. Na sliki 2.1 je prikazana dinamika BDP Slovenije, podana s stopnjo rasti obsega glede na enako četrtletje predhodnega leta, z izločenim vplivom sezone in števila delovnih dni. Globokemu padcu BDP v letu 2009 je sledil velik padec števila zaposlenih in posledično seveda velik porast števila brezposelnih oseb. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da sta proti koncu leta 2010, ko se je predznak rasti BDP že spremenil v pozitivnega, padec števila zaposlenih oziroma rast števila brezposelnih oseb po kratkotrajni umiritvi v začetku leta 2010 ponovno porasla in celo nekoliko pospešila. Slika 2.1: Dinamika bruto domačega proizvoda Slovenije 39 2009 2010 Vir podatkov: SURS Opomba: Stopnja rasti obsega glede na enako četrtletje predhodnega leta z izločenim vplivom sezone in števila delovnih dni Podobno sliko trga dela v proučevanem obdobju kaže tabela 2.1, kjer so podatki o številu registriranih brezposelnih, skupno in po spolu, ter stopnje registrirane brezposelnosti. Povprečno četrtletno število brezposelnih oseb se je v celotnem proučevanem obdobju, razen v drugem in tretjem četrtletju 2010, ko se je zgolj malenkostno znižalo, povečevalo in je s 76.925 oseb v prvem četrtletju 2009 poskočilo na 105.512 brezposelnih oseb v zadnjem četrtletju 2010. Podobna dinamika je razvidna tudi iz stolpca stopenj registrirane brezposelnosti, saj je le-ta v začetnem četrtletju proučevanega razdobja znašala 8,1% in do zadnjega četrtletja 2010 narasla na 11,3%. Delež moških brezposelnih oseb je večji od deleža žensk in je skozi celotno razdobje trendno naraščal. Tabela 2.1: Število registriranih brezposelnih in stopnje registrirane brezposelnosti Število registriranih brezposelnih Stopnja brezposelnosti (%) Skupaj Moški - delež (%) Ženske - delež (%) 2009 I 76925 50.1 49,9 8,1 2009 II 84611 50,8 49,2 8,9 2009 III 88310 51,0 49,0 9,4 2009 IV 95570 51,4 48,6 101 2010 I 99423 52,8 47,2 10,6 2010 II 98635 52,5 47,5 10,5 2010 III 98449 51,5 48,5 10,5 2010 IV 105512 52,4 47,6 11,3 Vir: SURS, ZRSZ, lastni izračuni Na sliki 2.2 je prikazan priliv oseb v brezposelnost (brez prvih iskalcev zaposlitve) v razmerju do vseh zaposlenih oseb. Za primerjavo smo narisali tudi priliv v brezposelnost oseb, vključenih v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, glede na število oseb v tem programu ob koncu meseca. Opazimo lahko, da je v celotnem trajanju programa delež oseb v programu, ki so izgubile delo, nižji od deleža brezposelnih brez prvih iskalcev zaposlitve glede na število vseh zaposlenih. Od julija 2009 do oktobra 2010 razlika znaša v povprečju 0,7 odstotne točke. Proti koncu leta 2010 sta se oba deleža pričela zviševati. Slika 2.2 Prilivi v brezposelnost na število zaposlenih (v %) 40 2.0-, Vir: ZRSZ, lastni izračuni 2009 2010 3. Podatki Za bazo brezposelnih oseb (BO) smo od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje pridobili podatke iz »Evidence o iskalcih zaposlitve v ZRSZ«. Bazo sestavljajo vsi pojavi registrirane brezposelnosti, ki so se končali v obdobju med 1. 1. 2007 in 31. 12. 2010 ter vsi trajajoči pojavi brezposelnosti na dan 31. 12. 2010. Za vsako od brezposelnih oseb v bazi razpolagamo s podatki o spolu, starosti, datumu vpisa in eventuelnem datumu izpisa iz baze, stopnji izobrazbe, poklicu, dolžini delovne dobe, občini in uradu prijave, državi ter razlogu vpisa v evidenco. Ker Zavod RS za zaposlovanje ne sme razkriti osebnih podatkov o brezposelnih osebah, so podatkom iz evidence dodali tudi identifikacijsko številko brezposelne osebe, s katero je moč identificirati ponavljajoče se pojave brezposelnosti. Baza BO vsebuje 411.338 pojavov brezposelnosti v Sloveniji v letih 2007 do 2010. Bazo APZ smo uredili s pomočjo »Evidence oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja« za obdobje 2007 do 2010, ki jo prav tako upravlja ZRSZ. Poleg spremenljivk, ki so vsebovane v »Evidenci o iskalcih zaposlitve v ZRSZ« oz. bazi brezposelnih oseb, so v tej bazi še podatki o tipu in podtipu (oz. podaktivnosti) programa APZ, viru financiranja ter uspešnosti zaključka programa. Od začetnih 189.924 pojavov oz. podatkov se je v 166.166 primerih program APZ že zaključil. Ker se je klasifikacija APZ z letom 2007 spremenila, smo pri analizi upoštevali le 158.546 pojavov po tej (zadnji) klasifikaciji. Program APZ »Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja za konkurenčnost in zaposljivost«, ki sodi pod ukrep Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, je obsegal 6.391 zapisov, ki so postali izhodišče za nadaljnjo analizo. Pri izračunu modela sorazmernih tveganj ter pri cenilki Kaplan-Meier smo v izračunih uporabili naslednje spremenljivke: • Spremenljivka Status je slamnata spremenljivka, ki (ob določenem časovnem trenutku) zavzame vrednost 1, če se je opazovana oseba v tem trenutku vpisala med registrirano brezposelne osebe. S to spremenljivko označimo prenehanje oz. »smrt« statusa zaposlenosti. • Spremenljivka Dur_m meri trajanje zaposlenosti od formalnega začetka opazovanega programa (22.5.2009) do nastopa brezposelnosti (»smrti«) oz. do administrativnega končanja programa (cenzoriranja). • Spremenljivko IDspola smo prekodirali oziroma uporabili spremenljivko Moski, ki identificira moške udeležence. • StarostLeta označuje starost brezposelne osebe ob vključitvi v bazo BO. • Geografsko dimenzijo osebe smo zajeli z novo spremenljivko regija, v katero smo po šifrantu Statističnega urada RS (SURS) prekodirali indikator občine, iz katere prihaja oseba, glede na 12 statističnih regij: 1 Pomurska, 2 Podravska, 3 Koroška, 4 Savinjska, 5 Zasavska, 6 Spodnjeposavska, 7 Jugovzhodna Slovenija, 8 Osrednjeslovenska, 9 Gorenjska, 10 Notranjsko-kraška, 11 Goriška, 12 Obalno-kraška. Zaradi potrebe analize smo v naslednjem koraku agregirali regije v pet skupin, podane z naslednjimi slamnatimi spremenljivkami: * RegijaSV: regije 1, 2, 3 in 4; * RegijaJV : regije 5, 6 in 7; * RegijaOsrednja: regiji 8 in 9 * RegijaJZ: regije 10, 11 in 12. • Takšna delitev je smiselna glede na stopnjo registrirane brezposelnosti ter tudi geografsko. • Po vzoru tujih študij smo iz 8 stopenj izobrazbe tvorili 4 slamnate spremenljivke OsnovnaSola (nedokončana ali dokončana osnovna šola), PoklicnaAliSrednja, VisjaAliVisoka (ki zajema tudi bolonjsko 1. in 2. stopnjo) ter Podiplomska (magisterij ter doktorat). V bazi APZ ima le 408 oseb bolonjsko izobrazbo. • Spremenljivko IDpoklicaSKP smo v skladu s Standardno klasifikacijo poklicev (SURS) zakodirali v 10 skupin, ki jih prikazuje tabela 2.1. Oseb z vojaškimi poklici je v bazi APZ le 175, kmetovalcev pa 607. V analizi smo uporabili 4 skupine poklicev, ki so podane z naslednjimi slamnatimi spremenljivkami: ManageijilnStrokovnjaki (skupine 1, 2 in 0), TehnikilnUradniki (skupini 3 in 4), StoritvelnNeindustrijski (skupine 5, 6, in 7), IndustrijskilnPreprosti (skupini 8 in 9). 41 Tabela 3.1: Klasifikacija poklicev 42 0 Vojaški poklici 1 Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji 2 Strokovnjaki 3 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 4 Uradniki 5 Poklici za storitve, prodajalci 6 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci 7 Poklici za neindustrijski način dela 8 Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci 9 Poklici za preprosta dela Vir: SURS V nadaljevanju so podani nekateri vidiki opazovanega ukrepa Aktivne politike zaposlovanja. Gre za program »Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih« (Aktivnost 2.4)3 oziroma njegov podukrep Usposabljanje za večjo zaposljivost (Aktivnost 2.4.1). V tabeli 3.2 so naštete posamezne karakteristike programa. Prikazan je cilj in namen ukrepa, postopek izvajanja ukrepa, ciljna skupina ter trajanje vključitve v ukrep. Ukrep je namenjen še/že zaposlenim osebam s ciljem povečevanja njihovega izobrazbenega nivoja in usposobljenosti. Tabela 3.2: Osnovne značilnosti programa Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih CILJ IN NAMEN: Namen aktivnosti je povečanje zaposljlvostl z dvigom Izobrazbenega nivoja, usposobljenosti In temeljnih veščin (ključnih kompetenc) za zaposlene v mikro in malih podjetjih ter zaposlenim v podjetjih, ki so upravičeni do subvencij v skladu z Zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Cilj aktivnosti je dvig nivoja usposobljenosti zaposlenih oziroma preprečitve prehoda neustrezno usposobljenih v odprto brezposelnost, izboljšanje sposobnosti (kompetentnosti) zaposlenih za prilagajanje razmeram na trgu dela ter prilagodljivost podjetij v času gospodarske krize. POSTOPEK IZVAJANJA Aktivnost se izvaja na podlagi javnega razpisa »Usposabljanje za večjo zaposljivost za obdobje 2009- 2010« CILJNA SKUPINA • zaposleni v mikro in malih podjetjih, • zaposleni v podjetjih, ki so upravičena do subvencij v skladu z Zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. TRAJANJE VKLJUČITVE: V skladu s programom usposabljanj, ki ga podjetje pripravi za obdobje treh mesecev. Vir: Katalog ukrepov APZ (2009) 3 Glej Katalog ukrepov APZ (2009) V bazi APZ je 6.391 zapisov oz. oseb, ki so bile v letih 2009-2010 vključene v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. V tabelah 3.3 - 3.7 so prikazane nekatere osnovne značilnosti strukture zapisov glede na spremenljivke, ki so uporabljene v nadaljnji analizi. Tako je iz tabele 3.3 razvidno, da je med vključenimi v program 47,1% moških in 51,2% žensk. Povprečna starost ob vključitvi v program je bila 39,1 let, četrtina oseb je bila mlajših od 32 let, četrtina pa starejših od 46 let, kar kaže tabela 3.4. Starostna porazdelitev je prikazana tudi na sliki 3.1. Tabela 3.5 kaže izobrazbeno strukturo preučevanih oseb. Večina vključenih v program je imela poklicno ali srednjo šolo (88,4%), sledijo tisti z osnovno šolo (11,4%), majhen delež (0,2%) pa tvorijo zaposleni z višjo ali visoko šolo. Poudariti je treba, da za približno 40% zapisov v bazi podatek o stopnji izobrazbe ni na voljo. Poklicna struktura oseb, vključenih v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, je podana v tabeli 3.6. Prevladujejo osebe s poklicem uradnika ali tehnika, takih je slabih 58%, sledijo managerji in strokovnjaki, teh je dobrih 28%, sledijo neindustrijski poklici, 8,4%, najmanj pa je bilo v programu oseb z industrijskimi in preprostimi poklici (dobrih 5%). Tabela 3.7 kaže geografsko porazdeljenost vključenih v opazovani program: približno 57% oseb prihaja z območja SV Slovenije, sledijo jim osebe, ki so doma v JV Sloveniji, takih je dobra petina, približno osmina oseb, vključenih v program, prebiva na območju osrednje Slovenije, 9,5% oseb pa prihaja iz JZ Slovenije. 43 Tabela 3.3: Udeleženci v programu glede na spol Spol Delež (%) Moški 47,1 Ženski 51,2 Opomba: Od 6.391 zapisov jih 1,7% nima podatka o spolu. Tabela 3.4: Udeleženci v programu glede na starost Povprečje Std. odklon 1. kvantil Starost 39,1 8,9 32 39 3. kvantil 46 Tabela 3.5: Udeleženci v programu glede na izobrazbo Stopnja izobrazbe Delež (%) Osnovna šola 11,4 Poklicna/Srednja 88,4 Višja/Visoka 0,2 Opomba: Od 6.391 zapisov jih 41,4% nima podatka o stopnji izobrazbe. Tabela 3.6: Udeleženci v programu glede na poklic Poklic Delež (%) Managerji/Strokovnjaki 28,3 Tehniki/Uradniki 57,8 Neindustrijski 8,4 Industrijski/Preprosti 5,3 Opomba: Od 6391 zapisov jih 44,7% nima podatka o poklicu. 44 Tabela: 3.7: Udeleženci v programu glede na regionalno pripadnost Regija Delež (%) Severovzhodna 57,9 Jugovzhodna 20,2 Osrednja 12,3 Jugozahodna 9,5 Vir za tabele 2.3 do 2.7: APZ, lastni izračuni Slika 3.1: Starostna porazdelitev udeležencev programa .16.14.12.10-'S .08.06.04.02.0015 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 Starost [leto] Vir: BO, APZ, lastni izračuni 4. Rezultati 4.1 Analiza trajanja zaposlenosti Osebe iz baze podatkov APZ, ki so se vključile v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, so to storile 22.5.2009, ko se je program pričel izvajati. Program je formalno trajal do 31.1.2011. Za analizo trajanja zaposlenosti oseb, vključenih v program, so še posebej pomembne tiste osebe, ki so se v časovnem intervalu od formalnega pričetka do zaključka programa vpisale na Zavod za zaposlovanje kot brezposelne osebe. Takšnih oseb je bilo 350. V tem primeru je trajanje zaposlenosti osebe v programu Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih definirano kot časovno obdobje od formalnega pričetka programa do dne, ko se je oseba registrirala kot brezposelna. Vsem ostalim osebam, ki so med potekom programa ves čas ostale zaposlene, ustreza trajanje zaposlenosti v dolžini celotnega formalnega izvajanja programa. 45 V tabeli 4.1 so nanizane nekatere opisne statistike trajanja zaposlenosti oseb, vključenih v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. Navedeni so povprečna vrednost trajanja, njen standardni odklon, minimum in maksimum za vse osebe v programu ter za tiste osebe, ki so prešle v stanje brezposelnosti, hkrati pa tudi statistike po demografskih, izobrazbeno-poklicnih in geografskih karakteristikah oseb. Čas trajanja zaposlenosti je merjen v mesecih. Iz tabele 4.1 je razvidno, da je povprečni čas zaposlenosti oseb v programu, ki so prešle v stanje brezposelnosti, 11,39 meseca, najdlje pa je bila takšna oseba zaposlena 19,6 meseca. Vse osebe v programu so bile v povprečju zaposlene 20,13 meseca, maksimum pa kaže formalno trajanje samega programa. Od oseb v programu, ki so izgubile delo, so bili moški v povprečju za 0,54 meseca dlje zaposleni kot ženske, katerih povprečno trajanje zaposlenosti je znašalo 11,14 meseca. Od oseb, vključenih v program, so bile osebe z območja SV Slovenije v povprečju najdlje zaposlene in sicer 12,21 meseca, najkrajše trajanje zaposlenosti, 10,16 meseca, so v povprečju dosegle osebe z območja JZ Slovenije. Povprečno so bile osebe v programu s poklicno ali srednjo šolo zaposlene 1,18 meseca dlje kot tiste z dokončano osnovno šolo, katerih trajanje je v povprečju znašalo 10,38 meseca. Razlike v trajanju zaposlenosti oseb v programu so razvidne tudi iz poklicnih karakteristik, saj so bili povprečno najdlje zaposleni managerji in strokovnjaki (12,58 meseca), blizu njih so se uvrstile osebe z neindustrijskimi poklici (12,5 meseca), sledijo jim tehniki in uradniki s povprečnim trajanjem 12,19 meseca, najkrajše čas pa so bile zaposlene osebe z industrijskimi in preprostimi poklici, in sicer 10,41 meseca. Tabela 4.1: Trajanje zaposlenosti oseb, vključenih v program (v mesecih) N Minimum Maksimum Osebe, ki so izgubile zaposlitev 35Ü 11,39 6,Ü8 Ü17 19, 6 Skupaj 6.391 20.13 2,54 Ü17 2Ü, 63 Spol Moški 16Ü 11,68 617 ü 17 19,6 Ženske 19Ü 11.14 6,üü ü 17 19,6 Regija SV Slovenija 2ÜÜ 12,21 5,9Ü ü 17 19,6 JV Slovenija 74 1Ü,5Ü 6,5Ü ü, 37 19,6 Osrednja Slovenija 42 1ü,24 5,79 ü 17 19,47 JZ Slovenija 34 1016 5,93 1,Ü7 19,47 Izobrazba Osnovna šola 52 1ü,38 6,21 ü, 57 19,47 Poklicna/Srednja 297 11,56 6,Ü6 ü 17 19,6 Višja/Visoka 1 111 ü - 111 111 Poklic Managerji/Strokovnjaki 28 12,58 5,35 1,8 19,47 Tehniki/Uradniki 99 1219 616 ü 17 19,53 Neindustrijski 1Ü9 12,5Ü 5,48 1,5 19,6 Industrijski/Preprosti 74 1ü,41 6,4Ü ü , 43 19,53 46 Vir: BO, APZ, lastni izračuni 4.2 Rezultati modela sorazmernih tveganj (Coxov model) Za določitev dejavnikov in velikosti njihovega vpliva na trajanje zaposlenosti oseb, vključenih v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, smo uporabili Coxov model sorazmernih tveganj4. Pri tem je trajanje zaposlenosti oseb, vključenih v program, definirano na enak način kot v prejšnjem razdelku. Dogodek »smrt« osebe je opredeljen kot datum (po formalnem pričetku programa), ko se je oseba, vključena v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, registrirala na Zavodu za zaposlovanje in s tem pridobila status brezposelnosti. Takšnih oseb je, kot že rečeno, 350. Osebam v programu, ki so bile zaposlene ves čas formalnega trajanja programa, tj. od 22.5.2009 do 31.1.2011, pa je bil prirejen status »preživelih«. 4 Več o Coxovih modelih glej npr. Kleinbaum (2005); Hosmer, Lemeshow (2003) V modelu upoštevane pojasnjevalne spremenljivke lahko opredelimo kot demografske dejavnike trajanja zaposlenosti oseb v programu, geografske razsežnosti ter socialnoekonomske dejavnike. Tako so v model sorazmernih tveganj vključene spremenljivke spol, starost, regija, izobrazba in poklic. Pri tem so vse spremenljivke, razen starosti, kategorialne. Model je ocenjen s statističnim programskim orodjem SPSS in je predstavljen v tabeli 4.2. V tabeli so v prvem stolpcu nanizane pojasnjevalne spremenljivke modela, v drugem se nahaja vektor ocenjenih regresijskih koeficientov B, v tretjem stolpcu so standardni odkloni ocen koeficientov, v petem stolpcu smo zapisali stopnjo značilnosti posameznega koeficienta (p-vrednost), v zadnjem stolpcu Exp(B) pa je podana: a) ocena spremembe funkcije tveganja za enotsko spremembo opazovane numerične spremenljivke (v našem primeru je le spremenljivka starost numerična) ali b) razmerje tveganj dane kategorije z referenčno kategorijo za kategorialne spremenljivke. Pri tem je potrebno poudariti, da gre v našem primeru za »tveganje«, da se bo zaključil določen pojav zaposlenosti, zato bi bilo morda bolje uporabiti izraz »razmerje tveganj za izgubo zaposlitve«. 47 Iz vrstice za spremenljivko starost je razvidno, da se z naraščajočo starostjo oseb v programu Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih možnost izgube zaposlitve z vsakim letom poveča za 3,2 odstotka. Glede spremenljivke spol lahko zapišemo, da je tveganje za izgubo zaposlitve pri ženskah, vključenih v program, za 11,3 odstotka manjše kot pri moških. Nobena regija nima statistično značilnega razmerja tveganj. Glede na referenčno jugozahodno slovensko regijo pa ima samo jugovzhodna regija razmerje tveganj manjše od 1 in sicer 0,879, kar pomeni, da je tam tveganje za izgubo dela oseb v programu za 12,1% nižje kot v referenčnem območju. Ostali dve regiji imata razmerje tveganj večje kot 1. Zanimivo je razmerje tveganj med severovzhodno in osrednjo Slovenijo, 1,0036/1,0831 = 0,927, kar pomeni, da je tveganje za izgubo zaposlitve osebe v programu z območja SV Slovenije za dobrih 7% nižje kot za osebo v programu iz osrednje Slovenije Tabela 4.2: Coxov model trajanja zaposlenosti oseb v programu Spremenljivka Koeficient Std. odklon Wald p-vrednost Exp(B) Spol -0,120 0,114 111 0,293 0,8869 Starost 0,032 0,006 26,84 0,000 1,0323 Jugovzhodna regija -0,129 0,225 0,33 0,567 0,8789 Osrednja regija 0,080 0,248 010 0,748 1,0831 Severovzhodna regija 0,004 0,201 0,00 0,986 1,0036 Osnovna šola -0,408 1,018 016 0,688 0,6647 Poklicna/Srednja -0,459 1,004 0,21 0,648 0,6321 Neindustrijski 0117 0163 0,52 0,472 11244 Tehniki/Uradniki -2,194 0140 246,76 0,000 01115 Managerji/Strokovnjaki -2,787 0,219 161,85 0,000 0,0616 Vir: BO, APZ, lastni izračuni Prav tako nobena od spremenljivk za stopnjo izobrazbe nima statistično značilnih razmerij tveganj, kar lahko kaže na manjši vpliv formalnih kvalifikacij na trajanje zaposlenosti oseb v programu5. Od kategorialnih spremenljivk, ki opredeljujejo poklic oseb v programu, imajo samo neindustrijski poklici statistično neznačilna razmerja tveganj. Glede na referenčne osebe v programu z industrijskimi in preprostimi poklici, imajo menedžerji in strokovnjaki kar za 94 odstotkov manjše tveganje za brezposelnost, tehniki in uradniki pa za 89 odstotkov manjše. 48 4.3. Rezultati ocene Kaplan-Meierjeve funkcije preživetja Za oceno funkcije »preživetja« oseb v programu Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih smo uporabili tudi Kaplan-Meierjevo metodo6. Ker gre v tem primeru za »preživetje« v statusu zaposlenosti, se lahko namesto izraza »preživetje« uporabi tudi izraz »zaposlenost«. Trajanje zaposlenosti oseb, vključenih v program, je seveda definirano na enak način kot v prejšnjem razdelku. Osebam, ki so bile zaposlene ves čas formalnega trajanja programa, tj. od 22.5.2009 do 31.1.2011, je bil prirejen status »preživelih«. Pri izračunu funkcije preživetja se uporablja tudi izraz »krnjene« ali »cenzorirane« osebe7, saj poznamo le spodnjo mejo za dolžino preživetja v stanju zaposlenosti, ne pa tudi natančne vrednosti. Zaradi primerjave oseb v programu Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih s populacijo zaposlenih smo iz obstoječih baz BO in APZ tvorili še kontrolno skupino zaposlenih na naslednji način. V bazi BO smo izmed oseb, ki nikoli niso sodelovale v nobenem programu aktivne politike zaposlovanja, izbrali tiste, ki so se v letu 2007 ali 2008 zaposlile oziroma izpisale iz baze BO. Nato smo določili podmnožico tistih oseb, ki so bile zaposlene v času od 1.1.2009 do 22.5.2009 (datum pričetka programa). V dobljeni kontrolni skupini, ki šteje 38.804 oseb, je dogodek »smrt« osebe opredeljen kot datum po 22.5.2009, ko se je oseba registrirala na Zavodu za zaposlovanje in s tem (ponovno) pridobila status brezposelnosti. 4.745 oseb iz kontrolne skupine se je ponovno vpisalo v bazo BO pred zaključkom trajanja programa. Ostalim osebam iz kontrolne skupine, ki so bile zaposlene ves čas trajanja programa (od 22.5.2009 do 31.1.2011), pa je bil prirejen status »preživelih«. Kaplan-Meierjevo funkcijo preživetja za osebe v programu Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih ter za kontrolno skupino smo najprej ocenili za vse osebe v programu, nato pa še ločeno za moške in ženske. Analiza je bila izvedena s statističnim programskim paketom SPSS. 5 Glej, npr. Taylor(1999) 6 Več o Kaplan-Meierjevi metodi glej npr. Kleinbaum (2005) 7 Angl.: censored Posamezne karakteristike preživetja oseb v programu so navedene v tabeli 4.3. Od 6.391 oseb v programu jih je 350 oziroma 5,5% izgubilo delo pred zaključkom programa, povprečno trajanje zaposlitve v času formalnega trajanja programa pa je bilo 20,13 meseca. Od 3.007 oseb moškega spola jih je 2.847 cenzoriranih, kar pomeni, da so ostali zaposleni, medtem ko je ostalo zaposlenih kar 3.084 žensk. Povprečno trajanje zaposlenosti moških v programu (20,16 meseca) je bilo za 0,08 meseca daljše kot za ženske. Od 38.804 oseb v kontrolni skupini jih je 4.745 oziroma 12,2% izgubilo delo v času trajanja programa, kar je več kot pri osebah v programu. Povprečno trajanje zaposlitve oseb v kontrolni skupini v istem času pa je krajše ter znaša 19 mesecev in pol. Na sliki 4.1 je prikazana kumulativna funkcija preživetja za vse osebe, vključene v program in za osebe v kontrolni skupini. Spremenljivka trajanje zaposlenosti je na abscisni osi in je merjena v mesecih, na ordinatni osi pa je prikazana verjetnost za »preživetje« oziroma za ohranitev zaposlitve. Funkcija preživetja na začetku programa kaže, da je v tem času (ki bi mu lahko rekli tudi čas 0) 100% oseb v programu zaposlenih, nato pa delež zaposlenih pada, dokler na koncu obdobja (tj. ob koncu formalnega trajanja programa oz. 20,63 meseca kasneje) ne pade na nekoliko manj kot 95%. Funkcija preživetja oseb iz kontrolne skupine prav tako pada ves čas formalnega trajanja programa ter ob koncu znaša približno 90%, kar je slabši rezultat kot pri osebah v programu. Zanimivo je, da sta obe funkciji preživetja (tako za osebe v programu kakor tudi za kontrolno skupino) proti koncu trajanja obdobja vse bolj strmi, kar kaže na to, da se s trajanjem zaposlitve verjetnost izgube dela v obeh primerih povečuje vse hitreje. 49 Tabela 4.3: Karakteristike funkcij preživetja za osebe v programu in v kontrolni skupini Vsi Cenzorirani Izguba dela (%) Povpr Std. napaka 95% interval zaupanja za povprečje Skupaj (program) 6.391 6.041 350 (5,5) 20,13 0,03 20,06 2019 Moški (program) 3.007 2.847 160 (5,3) 20,16 0,04 20,07 20,24 Ženske (program) 3.274 3.084 190 (5,8) 20,08 0,05 19,99 2017 Kontrolna skupina 38.804 34.059 4.745 (12,2) 19,51 0,02 19,48 19,54 Vir: BO, APZ, lastni izračuni Opomba: Časi so podani v mesecih. Slika 4.1: Funkcija preživetja za osebe v programu ter za kontrolno skupino 1.00 0.98 0.96 50 ° 0.94 ts CD > 0.92 0.90 4 8 12 16 20 24 Trajanje [mesec] 4. 4 Ocena učinkovitosti programa Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih Učinkovitost programa Usposabljanje in izobraževanja zaposlenih smo preverili tudi s pomočjo metode paritve (ang. »propensity score matching«)8. Mera za uspešnost programov APZ, ki se ponavadi uporablja v študijah, je t.i. ATT (angl. »average treatment effect on the treated«). Obravnavano populacijo sestavljajo osebe, ki so bile vključene v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, kontrolna skupina pa je tvorjena na enak način kot v razdelku 4.3 zgoraj. Za izračun ATT so bile uporabljene iste spremenljivke kot pri oceni modela trajanja zaposlenosti oseb v programu v razdelku 4.2 in sicer spol, starost, stopnja izobrazbe, poklic ter regionalna pripadnost. Rezultati so prikazani v tabeli 4.4. Povprečni učinek opazovanega programa (glede na opisano kontrolno skupino) je pozitiven in statistično značilen zaradi visoke vrednosti t-statistike. ATT znaša 0,106, kar pomeni, da imajo prirejene osebe iz kontrolne skupine v povprečju za 10,6 odstotnih točk večje možnosti za izgubo zaposlitve kot osebe, vključene v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. 0.88 -0 Vir: BO, APZ, lastni izračuni 8 Več o metodi parirve glej npr. Murn, Burger in Rojec (2008); Stuart (2010) Tabela 4.4: Ocena učinkovitosti programa po metodi paritve ATT 0,106 Std. napaka 0,025 t-statistika 4,23 Vir: BO, APZ, lastni izračuni Uporabljena literatura: 51 D'Agostino, A. in Mealli F. (2000). Modelling Short Unemployment in Europe. Institute for Social & Economic Research Working Paper 06. Greene, W. H. (2003). Econometric Analysis. New York: Prentice Hall. Hosmer, D. H. in Lemeshow S. (2003). Applied Survival Analysis: Regression Modeling of Time to Event Data. New York: Wiley-Interscience. Kavkler, A., Boršič, D., Kajzer, A., (2009): Trajanje brezposelnosti v Sloveniji v obdobju 2004-2008: Uporaba analize preživetja. Statistični dnevi/Statistical Days. Kleinbaum, D. G. (2005). Survival Analysis: A Self-Learning Text. New York: Springer Verlag. Kolb, J.,Werwatz A. (2000): Marginal Employment - a Dead End?. A Survival Analysis based on West German Spelldata. Humboldt University Berlin. Moffitt, R. A. (1999). New developments in econometric methods for labor market analysis. V: Handbook of Labor Economics, ur. O. Ashenfelter in D. Card. Amsterdam: North Holland Murn, A., Burger, A., Rojec, M. (2008). Učinkovitost državnih pomoči za usposabljanje. IB revija 2/2008. Pimenta, A. M. S., Silva F. J. F. in Vieira J. A. C. (2011). Duration of Low Wage Employment: A Study Based on a Survival Model. IZA Discussion Paper no. 5972. Tansel, A. in Tasci H. M. (2005). Determinants of Unemployment Duration for Men and Women in Turkey. IZA Discussion Paper no. 1258. Taylor, M. P. (1999). Survival of the fittest? An analysis of self-employment duration in Britain. The Economic Journal 199: C140-C155. Stuart, E.A. (2010). Matching Methods for Causal Inference: A Review and a Look Forward. Statistical Science Vol. 25 (1): 1-21. Van den Berg, G. J., Gijsbert A., van Lomwel C., in van Ours J. C. (2008). Nonparametric Estimation of a Dependent Competing Risks Model for Unemployment Durations. Empirical Economics 34 (3): 477-491. Vodopivec, M. (1999). Does the Slovenian Public Work Program Increase Participants' Chances to Find a Job?. Journal of Comparative Economics 27 (1): 113-130. 52 mesečna rast s o co o co o cn ou 03 co o cd 03 o 03 o 03 03 o cd cd O co c^' o cd cd ' c^' cn r^ c^' cd "I o 03 c^' co ■št c^ co cd cn c^ Skupno is S 2 le or p en N 03 o lo on o r-v c0 ■šT 0u 0u 03 lo cd 0ü ■št cn 0u co 03 o cu c1u o cu c^ lo 0^3 cu cd 03 p? 03 03 cd~ ■št 03 co cd li^' cd 0^' ■št c^ lo cd '' cn co o 03 rs ■šT ci^ c^ co ■šT li^ ou v o mi cd cd en m cu co ■ŠT O cn cu S 0u 03 cu 03 r^ cn cu r^ cn cu o lo 03 cn cu lo cd cd r^ cd ü3 cu ■šT ■šT cu lo rv cu co r^ r^ r^ 03 cu ou O O ou cn ■šT cu cu o r^ cd cn cn 03 cu lc3 cu ou lo cu ' 03 ■št 03 o lo cu cn cd ■šT cu lo cu 03 03 lo r^ £ lo cu cu cd ■št cu cd cd lo cu cu o cd a n čt o> £ CO p er m o lo o cd lo 03 cd lo 0ü cn r-v cn cn lo r^ r-v o o co cd clj o ■št 03 r^ o c^' ■šT cd' lo 03 o cn c^ o cd c^ c^' co co '' cd co li^ 03 lo Širša država t i s s £ le or p lo 03 r-v cd co ■ŠT r^ lo o o o r^ r-v 0ü 03 cn 0u co 03 03 ■št lo ■št cd cu cd o ■št 03 ou cd lo 03 o cu c^3 ■št c^ cd c^ ' c\j lo r-C Fv cd ou ■šT 0^ cu I-v li^ cd c^ ' o mi co r^ o cu cu ou cu cd cu lo cu cu l0 cu cu lo cu 03 ■ŠT ■šT cu co co lo 03 o cu 0u 03 cu 03 03 Pi cu O cu ■šT co cn cn lo co lo 03 ou 03 o cu ' o cu cd cd co o cu cd ou 03 ■šT o cd cd cn ■šT o cu 03 cu co 03 cd CÖ S CO d a n čt oj m en p er m r^ 03 cn cn o r^ c0 o r^ lo 03 0u cn I-v lo cd cn o r^ o 0ü ■šT lo o o 03 ctü cd O co cd 03 c^' cu li3 ■ŠT 03 0^' co co 03 0^' lo ■šT 0^' cd lo lo lo 0ü cu 0ü r CO C CO o v Izvozne cene EU27** medleta stopnja co oi lil cd ai ■št co o 7 ou LCÍ ltd ■ŠT ■št o cd cd 7 ■ŠT cd o Í-V LCÍ cd cd CD cd ud 7' cd r^ cd cd lid lií ■št cd ud lid ■št od CD oi cd ud ■št oí od CD CU 7 r^ oi od od oi ■ŠT CD 0í cu cu lií cd co ■ŠT CD CD lií 7 CD lií J2 cd d in ■št oi o CD ■št CD o od o o r^ o r-v ai k ou ■št ou oi CO ai cu ■št ■št oi k CD CID cu k k c^ r^' r^ c^' '7 C^' cd cd CU k CD k '7 k CD od co C^ C^ cu cd Izvozne cene Slovenija** a n ja t jn -2 a. "a o et E m co cu ■št oi cu co ltd r-v ai ud cid od lcí ud cd en ■št 0 CO 01 od ■št lií o cu cd 7 cd oí lid ■št 7' ■št ■št 7' co CD od co cd 7 en ■št cd lid 7' lid cu cd od c^ oi o CD cd co CD lií od c^ lií o lid u^ ■št lid r^ cu ■št u^ J2 cd ■a in ■št cd o ni o od od o od o od o cd k lid ai ■št ai cd ai lid od ai '7 oi od lií od K lid lií od r^' u^ lií od r^' od K oi c^ od od co od CD CU c^ c^ lid oi * z* ov 7 B a E t a le jan "a cd o t ms o r-n cd ■št lcí cd cd od cd cvi a ■št ■ŠT od ■št ■ŠT od a rv ou o cd LCÍ a o CD ou cd CD oi a a od oi od lid r^ lií a ■št k CO cd ■št cu cd ■št 7 od c^' cu od cu c^ c^' lid 0^ oí o oí 7 oí CO oí CO od od CO en c^ lid c^ lid CD CD v E m od cd en m ltd cu r^ cd CU o cd cd co o od CD od CD o CD o ■št o ltd co od od CD o ltd o od ltd CD 5d 5d od 7 ■št a ou co o a od a 7 od co ou a en cu cd cd od a cd lid co o lid rv o a 7 co co cd od ■št cd 55 cd od cu ■št co ou co co cd o od 5 cd ■št cu od rv 7 od cd lid cd cu o co ■št cu cu CU en lid od CD cu cu od co od CU co lid od co lid r^ cd od cd co lid lid od cd cu en co o ■št Izvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn ® a. "a o et E m I-v OD od ltd o en CD 7 CD ai cu CD CD 7 co od ltd cd od CD N co en ■št cd cd 0 en 01 o oí a ■št od oí a o ■sf ■št cu co od ou 7 ■št c^' lid en lií od ud r-^ lií od CD ■št c^' ■št c^' 0^ c^ lid en CD od r^ ai co lid .7 e qd ■št co m cd S CD 7 o s od r^ ltd cd ltd od cd ltd ltd a 7 co co CD a ltd CD co ltd o en lid co s 7 ■št ■št a ■št lid ■št ■št CD od od cd cu en lid co o cd cd lid cd cd lid co o od cd lid r^ lid CU r^ cd cd r^ co ■št cu cd o lid cd cd ud o en co Izvoz Slovenije* a n >u -u rn tn en p cd m m co ltd CO CD co cd o CD CO cu cd CD cd cu od 7 en o co od lid en ai co al ■št 7 cu ■št c^' cd ■št co CD o cd ■št od od CU c^' o c^ 7 od CD CD 0^ CD o t i s s £ CD o p en r< ltd ■št ltd co co a CD ■št od o a 7 o r^ 7 r-v CD 7 o lcí o cu CD o ■št ■št a od ■št a od lid oí od en oí £ oí 7 lií od ■št c^' lid 7' co CD oi o lid cd 7 od lií o lid oí od o .7 c^ cd c^ lií lid cu .7 7 c^ e o cd r^ cd 7 co cd cd ■št cu CD CD o o CD 5d a co 7 ■št ■št o a CD CD ltd ■št o ■št CD ltd co CD ■št ■št CD en ■št CD ltd cd r^ lid 7 CD co 5 en ■f cd r^ cd cd od co en CD co cu lid ■št en cd od en ■št £ co u^ o lid lid lid r^ o ■št co CU lid lid 7 ■št 5d od cd lid o t e CD o o cu r^ o o cu co o o cu CD o o cu o CD a CD a J CD a o a > \ o a a od ■št lid CD 7 co CD o CU \ cu CD cu 53 54 CD c CD * o * cd r-v c cu n -n g ¡JÜ ZD medletna stopnja lo oj cd o i-v oj co lo o m cd oj s o' ■št cd r^ lo 03 03 cu lo ta lo cu cd 7 03 oí co cd oí cd K 7 cd K ■št K co ■št c^' cu K lo c^' co cd lo' o 03 7' o 03 7' cd r^ cd co co cd cu o co lo oj ' lo cd J2 CD d in o r^ 03 cu cd oj o co oj cu K co oí cu 03 cd cu cd cu o o co ■št cu lo ■št co 03 co 03 co ■št lí3 co lo K co ■št lc3 co c^ r^' co '7 c^' co c^' co '7 K co '' cd co 0^ c^' co .7 oí co oj co a^ c^ co Uvozne cene Slovenija** a n ja t jn ® a. TJ o et E m o oj cd oj co cd cd cd N m ta co ■šT co oí cu cd cu ■šT lo lo co cd cu o cd ■šT lo 03 ■šT ■šT o cu lo' co oí ■šT cd ■šf co c^ oí co cd co lí3 co r^ c^' lo 03 '' lí3 cu lo 7' cd cd '' co co '. ■št lc^ co o c^ '. cu lo cd J2 CD ■a in r-v lo cu o cu o oj cu co r^ o co cu r^ oí co lo 03 03 oj co .7 cd co 03 03 03 03 lo' co lo oí co 03 oí co ■št r^' co cd K co lí3 c^' co 0^ r^' co ^^ r^' co '' r^' co '' c^' co o ■št c^' co 03 oí co .' c^ ■št * N * lu a n ja t jn ® a. "a o et E m cd ■št cu lo cu co o r-v a¡ cu o r-N oj cu co o co ■šT cd oj cu 03 cu co cd ■šT 03 cu co lo oí cu cu cd cu co cd ■šT cd cu lo K cd ■šf cu cd r^ c^' o cd cd cd cu cu cu lo cu cu '' cd c^' cu c^ '' cd K cd c^ c^ ■šT c^ oj 7 o cd co oj E cd en co 55 co cu cu cu ■ŠT cd 7 cu o m m co 03 co cd 7 ■šT cd cu co ■šT o cd cd cd 7 cd ■št cd cd co co cu cd cu cd cu ao lo co co ■št co r^ cu co 7 lo lo o o ■št 7 cd co cd co 7 cd co o co c^ cd ■št lo cu ■št co ■št cd o co co co co cd co ■št 7 lt3 co cd c^ cd cu co co co co 7 cu o ■št co co cu co cu r^ o cu ■št ■št o 03 ■št cd co cu ■št ■št co co cd co co co cu co cu ■št Uvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn -2 a. "a o et E m o cu ■št i-v oj m cd co cu ■št cd co cd o oí cu lo oj co co cd 0Í ■št cd ■št cd ■št lo o lo ■št ■št lo cd cd 03 co ■št cu oí cu o 03 co 03 co o cd cu cd a^ oí lo cu cd cu c^ lc3 o ■št cu cd c^ cd' cu c^ '' co cd cd 03 co c^ cd 03 lo co c^ 03 E r-v oj r^ cu ■št o o m o cd o o ■št cu 7 7 cu m m cu cd cu 7 o m cu co lo 7 co 7 ■št cd 7 ■št cd cd lo cd c^ co lo cd cd lo cd cu lo 7 ■št cd o cu cd o 7 ■št co cd co lo cd lt3 o cu cd cu cd cd cu co 7 ' co o cu o r^ a^ 7 cd cu cd o o c^ Uvoz Slovenije* a n >U -U oj w en p cd m en cu 7 co o m o o 7 r-v oj cu ■št ■št co 03 ■št lo ■št o cu cu ■št 03 cu ■št lo cu lo 03 cu rv cd ■št o l(3 cd ■št c^' co lo c^' cd o o cd 03 o co c^ o o ' ■št c^ cd cu cu t i s s £ cd cu cu co ■št lo cd 7 co cd o ' cu cu o cu -U to o cd 'čž cd > cd ni od ■šf ■ŠT ■ŠT O cd cu N cn o ni lid od 0d lid od lid od c^ od r^' lid K r^' cn K 0^ r^' cn K c^ r^' c^ od cu 0d cd od c^ 0d cd tO O cn N cd _Q cd 'c o -U m Z) lu r^ r< ■ŠT CU r< O □d lcd 0d cd cd 0d cn cn cn cn r^ cn co cn ■ŠT c^' c^ cn cd c^' cd c^' ^^ c^' lid cn u^ cn lid cn cn O c^ c^' c^' cd C -U cd C < CU Z) lu ou OD o r< od cd cd 0d ■šT cd 0d c^ c^' c^ c^' c^' cn cn c^' ■šT OD cd cn cn cn c^' u^ c^' lid c^' r^ c^' c^ c^' OD OD u^ o o C _Q O £_ ■a ^ ¡5 E5 LU > O £ cd c ra ■S a. "a o CD -U E m ■šT lid cd cd O cd CVi o cd o cd lid cu 0d cd cd c^' r^ c^' u^ c^' o c^' r^ o o cp cp ZD lu > -U to o J2 cd ■a cd O ■šT O cd r^ N o cd cp cd r^ N o ■šT cd o UD od LiD c^ cd o r^ r^' cn cd K o cn cd cu c^ cn cu o ■šT OD c^ cd co o lcd c^' r^ cd cd c^ 0d o co c^' o cd c^' cu co LiD co u^ cd c^' ■ŠT cd ■šT cd cu LCD c^ CD tO O N CD £_ _Q _ C -U to 0 C 1 ™ cd C co * [i "a o CD -U E 10 ■šT cd F< cd op ■šT r^ o o cd o j; cd •G o c^ c^' LiD up o cd cd cp c^ cu o op c^' r^ c^' o cd O C > iž cd cd to ¡y ^ cD L^ _Q "O cd £_ CD J2 cd ■a cd cu n o r^ c\j CD cd cd o LTD cd cd cn LTD c0 OD cd cn c0 cn co cu c^ cd co cd cd cn co CD co lid cd cn cd o cd cn cd cn cn cu u^' cn co c^ u^' cn co c^ cd co CD o o o cd cd cn cd o o LCD cn cn ■šT c^' c^ o o K cn CD c^ LiD r^ cd ■a o to o CD -U to o C > ca 'cd rs cd cu cd c CD ■S [i "a o CD -U E m cd ■št OD cd ■šT ou LiD cd N o co ■šT 0d a^ cn cd ci^' cd cd c^ cd c^ cd CD LiD ^f LiD c^ cd ■šT c^ c^' LiD cn o LiD LiD o J= ZD cd lu O CD "O CD £_ J2 CD ■a c cd I-v OD O ■šT o cd LTD O OD O cd OD cd cn r< cn cd o o lid LiD cn co c^ c^' cn c^ c^' o o lid cd cn LiD c^' o cn LiD c^ lid lid K o co cu LiD C^ cn ■šT o ^ c^' cn LiD cn c^ cu cp CD cu cn cn o ■šT ■šT OD o ■šT c^ LiD cn ■šf o ■šT c^ LiD cn CD O D ■a o Z - CD c CD .2 iL "a o CD -u E O ■šT cd cd OU OU 0U cci lcd cd o cd cn cd lid K cd ci^' cn ■šT CD ■šf c^ c^' r^ CD lid cd cd ■šT CD CD c^ c^' CM c^ c^' p -J .a LJJ čl -U to D ■a c J2 CD C O O OD O OD CD □D O CD OD cd cd N cn ud O o lid K cn lid c^ 0d cn cd c^ 0d o cd lid cd c^' o c^ c^' c^ cn cd cd c^ r^ 0d cd cu cp cd cu r^' co ■šT o cd c^ r^' cn lid r^ u^' o cd cd c^ lid u^' cn cu c^ cd o cd u^' cn ^ o -U cd cd O O cu r^ o o cu cd o o cu cn o o cu o o cu cd cu \ cd cu cu cd _ ■št lid cd co cn = o cu cd cu 55 56 Poslovni optimizem EU27 Slovenija co OG cd co cu -16.44 o ■ŠT cu cu cd cu ,6 ■šT .7 ci cd .4 CD ■šT cd' ■šT UD CD K cu j; Lip' LiD c^ r^. OD K .3 a? c^. c^ c^. 7 cu Z) E up r-v ci en o o 3 m cd cu 3 Lip 3 CD cu cu ci cd ■šT ci CD ■ŠT cd cu Lip cd cu c^ c^. c^. u^ Li^. c^. r^ c^. Li^ c^. LiD ci LiD ap c^ Lip' Trgovina na drobno pričakovanja EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s 7 LiD OG cu cn cd N 4 m cu cn m co -6, o cd' o ci ■ŠT ■ŠT LiD ■šT cd f' CD CD' O' c^ ap .3 ■šT c^ oi c^ CD cd .6 0^. co oi 0^ K .4 ai c^ c^. a a n jn S O +j os o cu ■ŠT co LiD ci cu ci cu o 6. 4 cd o o cu CD ■ŠT .3 CD' cu ■šf cd oi ■šT cu r^ cd CD c^ ap co Lip' r^ c^. ■ŠT CD cu r^ .4 00 u^ a5 Naročila, gradbeništvo EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s cd o N 3 ■šT 7 Op cn o co cu co o cu cu ■šT O' ni cd ci cu ci CD ci cu k c^ cd c^ c^. c^. op U^ CD o Li^ ■šT 0^ cu LiD c^. LiD c^. ks čil oj p 1 E ■šT cd cd 7 o ■šT cu n 3 cd LCD -4 m cu ci -4 CD o' -4 ,7 03 -4 cd ■šT -4 .4 UD -4 .3 CD -4 co o -4 .4 K -3 cu oi -3 oi -3 .7 ci cp .4 K c^ .7 r^. c^ .3 U^. '3 .7 OD '3 od K '3 C^ ci '4 cn cn '3 .6 ci '4 c^. '4 Naročila, predelovalna dejavnost EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s ■šT CD iri cd CD ni 7 ■ŠT co cn ■šT -3 m cd co cu o r^ cu m CD 3 cd OG cu LiD cd' cu o CD 3 CO ■ŠT cu CD CD .7 K LiD C^. cu c^ U^. c^ U^. CD c^. CD Ci .6 C^. CD ap aa n jn os r-v CU cd cn cu 5D LiD o o cd up 6 cd ■ŠT cu co up cu m o r^ up CO cd LiD Lip' K LiD Lip' c^ ap ap c^ C^. .7 ■šT LiD K C^. c^ c^ cu c^ c^ cn .4 cu .6 OD Poslovna klima EU13 a ab S E te e =a E ee E k. s - ■šT cu o 7 up 7 cu cu cd cu CD CD' OG Lip ap cd CD' CD CD' LiD CD' r^ C^. c^ C^. .6 C^. C^. LiD c^. cp cp up a ja s ® o 4J os m cp en CU co co cp m m cu m ■št o o CD o Lip Lip ■št Lip cp cp CD o j; ■št C^. c^. O C^ C^. ■št c^. CD C^. CD c^. c^ C^. cu O o t e cd o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu o cd cu cd cu \ cd cu cu 3 4 lid 6 7 co cn o 1 cu cd cu cu Poslovni optimizem medletna sprememba CO o 03 03 lc3 cd 03 o cu cu CD o ■ŠT o ■ŠT U3 cd 03 c^' c^' c^ cu 03 c^' 03 03 03 c^' ■šT up u^ up c^ c^' a ja fš ra O 4J os CO 03 cd 03 03 cu ou 03 o 03 o 03 K CO U3 r^ U3 03 LC3 j; c^ c^' p r-v c^' r^ c^ cu cu LT3 cv 03 Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 E ee E k. s ? CO ■šf ■ŠT O m o op CO ■ŠT cu co cd~ o cu 03 o CO c^' r^ 03 r^ 03 03 c^' LC^' c^ LC3 c^ u^ a5 cu 03 03 03 LC^' u^ 03 u^ c^' -. 03 a a n jn S O +J os cd 03 03 O ■ŠT LC3 O 03 o o 03 ■šT cu ■ŠT cu o K lc3 ■ŠT cu cd cd' 03 c^ c^' cu 03 LC3 03 cd cu c^ 00 cu cu 03 cu c^ c^' LT3 c^' cu .' c^ 03 c^ c^' ■šT u^ Li^ c^' 03 u^ LC^' '. 03 Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =a E ee E k. s r-v 03 ■ŠT □3 m 03 cu lc3 lc3 r< 03 cu ■ŠT cu 00 cd 03 u^ u^' 0^ 03 LT3 c^' 03 u^ LC3 r^ cu '. ■št c^ ^f o ■št 0^ K c^' u^ LC3 ks čil cd p I 1 ■št cd o 03 LC3 cd cd co 03 cd 03 03 up CO 03 rv cu LC3 rv cd LC3 rv c^ 03 03 up LT3 K c^' ■št c^' LT3 03 c^' 03 c^' u^ c^' LC3 '. 03 "p cd oi Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e ^ E ee E k. s 03 03 CO 03 cd n ou ■št cu f r< 03 o K 03 u3 cu 03 lc3 cu lc3 o cu c^ 03 cu c^ u^' c^ u^' c^' o 0^' co o co o u^ c^' o cp c^' 03 03 c^ a5 aa n jn os m ■št 03 co 03 03 r-v cd cd ■št ou lc3 u3 cu o 03 cn lc3 c^' ^^ c^' 0^ k 03 o c^ lc^' 03 c^ c^' cu c^ u^' ^^ u^' -. c^ -. ■št 03 -. c^ -. ai -. Gospodarska klima a ab S E te e =a E ee E k. s n 03 cu m lc3 ou 03 cu o cu 03 ■št en 03 lc3 co cd - o lc3 o o - 03 c^' cu c^ c^' up a ja tš ra o 4J os 03 o ■šT 03 cu cu 03 cu ou co r^ up rv cd cd 03 up 03 c^ 03 0^' up ci^ 03 lc^' o cu ■šT c^ c\J cu o t e cd o o cu r^ o o cu co o o cu en o o cu o o cu o cu \ o cu cu 03 ■št lo cd co 03 o ' . cu c3 . . 57 58 CO ■a o mesečna rast CD CD O cd cd cp 0.00 ■šT cd cp cd o cp cn o o cn cd 0. ud r^ 0. cu cd cvi ■ a^ 0' 0' rv 0' c^ -0' Ln c^ 0' cu cd up LiD c^ 0' co ■ŠT 0' LiD c^' LiD Lip -0' C "ČD CD O t ._ co S 2 o> o p CD O ? CD O m N C0 o cd ■ŠT m cvi co o ■ŠT ■šT CD CD cd cd ud ud c^ cd ■šT c^' 0^ cd op C^' ud ■šT CU cd c^' up CO O ks CD ■a c cd on cu OU ni CU ud m r< o co r< o od co .0 cvi co ud ■ŠT ■ŠT co c^ cu od cn ^^ cd cn a^ cu cn '0 ud CD cd co co CÜ co Ln r^' r^ co c^' co C^ co co '0 cd co c^ c^' CD CD C^' 0 QD . . CD čl -U CO a n čt a> £ 10 P er m co LCD o m CD o co o o r^ ■šT CO 0. ud ■ŠT o CD ■ŠT ud cd 0. ud C0 cd ■ Ln 0' co o CD CD ■šT u^ -0' 0 0' cu c^ -0' cv CD CU CD cu LiD ■šT c^' 55 -0' cu 0' ■a c CD C CD > O t ■ — cn 5 £ cj O C čo D cn -U ._ CO S 2 Ol CD 00 CD CD j: CD cu LCD dd LCD LCD cu co o CVI c^ od cd dd cd dd c^ cd o K 0^ 00 cd 00 O r^' c^' dd ■ O O O > r^ rv od cu co cu lcd dd co dd O dd co cu r^ co O ■šT cu cn O cu cd o cu ■šT cn cd ■šT co o LCD cd r^ LCD dd ■šT LCD LCD O cd cd cn dd cd ■šT dd cd c^ ■ŠT co c^ co co dd cu cn LCD cu cd co cu ■ŠT co dd cu dd cd cn ■šT ■šT £ ■šT LCD LCD LCD ■ > o -U CO o CT sz ŽT -U cd S >cj o Z a n čt o> £ 10 P er m ■šT cu o S o co o CD cu ■ŠT CD dd o CD cn r-v cd cu cd co CD LCD ■ŠT co co o r^ r^ c^' LCD CD cv cu LCD dd cd cn cd cn cd co co C^' o cu c^' ■ t ■ = en 5 £ CD co ■šT ■šT r^ cd co ■št od o co ■št cd cu LCD ■št dd cu cn ■f dd r^ dd LCD LCD LCD dd LCD o cu r^ cu cu r^ co LCD dd dd r^ o cu r^ cu dd od o cd dd od dd O cd LCD CD DD cu LCD co ■šT CD cu cd LCD co cu ■ŠT cu lcd r^ dd cd cü cu dd co ■ -U a n čt m co 'c cd > o -U CO o en o o cd ■ŠT CD cn DD CD cu CD LO CO o r^ co o cd o CD ■šT c^ ■ LCD rs r^ cn co cn dd dd ■ŠT dd cn LCD r^ ■ŠT C^' cn co c^ c^' ■ ■a cd £_ CD _c >o cd E o ■a cd s >o o Z t ■ — en 5 £ od cu dd ■št cn dd dd dd ■št LCD dd r^ r^ DD co ■šT co dd r^ cd co dd LCD cd cu LCD cu cu fü CU cd dd dd cn CD cu cd ■šT co cn r^ cu dd LCD CU 5D dd dd co co cd dd LCD co r^ LCD o o dd ■šT r^ lcd cu dd dd cu ■ŠT dd cu ■šT cu ■ a n čt m m tn p er m en r-v o O co CD cd co CD cu cn o CD cn dd cu ■ŠT CD CD dd u^ CD ■ cd c^ O ■ŠT cl^' dd o dd cv co O c^ O dd cv LCD cu dd C^' cn CD cu dd cu O ■ cu c^' 3 >co 'c cd _Q ■a cd £_ CD t ■ — tn 5 £ o O Cn ■U cu cu m m dd dd co dd cn dd oü LCD dd ■ŠT cn cu cn st CD cn cd dd LCD cd r^ dd co cu o cü dd dd PC cu O dd co co co cd cn o o cu cu LCD co cd CU dd LCD co cd dd cn LCD cu ■ŠT cd cu CU cn co cu O LCD CU co cd co r^ cu cd cd cn cu cn cd cn cu CU r^ co cu cu cd cu LCD cd co cu ■ŠT LCD ■ŠT cu cn r^ LTD dd co o ' O t e CD o o cu r^ o o cu co O O cu cn o o cu o CD cu CD cu | CD cu - cu > ^ CD cu cu dd ■šT LCD cd = co cn O '' cu CD cu 59 60 Luški mesečna rast ■šT CO o cu o m ■ŠT o o cd CD o 0Ü co o CD CD oj CD OD CD CD LCD CD' OD OD OD LCD ■ CD oj ■šT OD cd' LCD ■šT oj ■ CD co r^ OD CO CD c^4 4 CD I< 5442 4 O^4 t is S £ le or LiD 0Ü CU m 0Ü m ■ŠT 03 on cu on o ■ŠT ■šT Lij CO oj CD Oö LCD CD Lij CD cp CO 00 c^ OD co CD CD' CD c^ OD CO CD C^4 OD cü c^ ci^4 r^ oj CO OD oj C^ r^4 c^ Lij cu c^4 OD LiD č ° i— (n ^ ti CO CD ■ŠT m cd ■šT CO m ■šT m m cd cd LCD co co on LCD ■šT o cu CD ■šT CU ■šT cu co LTD OD LCD LCD CD co CD CO CO CD o ■šT co co LCD CD r^ co CO CO ■šT LCD CD ■šT o cu cu co cu ■šT CO cu OD ■šT CD ■ŠT CD O ' LiD ■šT CO O CU 4 ■ŠT Pomorski a 1 » CO P e r m cp CO o cu op o LiD cp cp o o' LCD CO LCD LCD CD OD CD CD LCD CD r^ cu co CD LCD CU cu ' co r^ C^4 LiD Li^4 ' oj c^ oj cu OD c^4 ' cu '4 4 C^ -'4 t i s s 2 le or CL ■ŠT CD cu Lij ■šT LiD Lij cd o CO CÜ LCD CD cu r^ CD ■šT CD OD oj CD 00 o Lip- LCD OD OD C^4 OD OD c^ Lij OD cd' K r-v oj c^4 c^4 E ° C tm m m on ■šT r^ CO m cd ■šT m rv ■šT m r^ o r^ 55 o cu co r^ LCD CD CO on r^ LCD co CD LCD co OD ■šT r^ co O LCD CO CD OD ■ŠT co ■ŠT co ■ŠT LiD CO CO CO OD C^ ■ŠT ■šT OD co r^ co ■šT CO r^ OD ■šT ■šT CO CO ■ŠT ■šT co cu ■šT ■šT LiD cu LiD CD O ■ŠT 4 CD LiD CD ■šT CD OD 4 cu co OD ■šT ' co LTD cd cu cu 4 CO CO CU 4 4 OD LTD Cestni a n čt CD CO CO

\ CD cu cu co ■šT LCD cd CO OD ' CU > CD 4 Skupaj letni porast CD o up op OU o cp 0.0 O OD O OD O cp OD cp op 0,0 cu o' 0,0 0,0 cp' OD c^' OD c^' OD cp OD cp OD cp- c^ cp- o vno alsotv > g kt bi ae r p m CD o □G ■šT CO co m cu en OD ■šT cu ■šT OD ■šT cu LCD ■šT ■ŠT OD OD ■ŠT LTD LTD OD OD co UD CD ■ŠT OD OD ■ŠT 0 OD ■ŠT OD OD O CD OD OD OD 0 CU OD OD co 0 cu co OD OD OD cu r^ OD OD CD OD OD co cu OD co OD OD UD OD OD r^ r^ cu r^ OD OD cu UD o r^ OD OD ■šT ■šT co OD OD co CD CD r^ OD OD OD cu CD OD OD ■šT cu r^ OD OD OD OD o o OD OD 0 ■šT UD OD OD cu cu OD UD OD OD co co ■šT ■šT OD OD UD CD o o OD OD OD OD UD r^ cu OD Iskalci zaposlitve t i s £ £ le or p CD CD OD CD ■ŠT r< OD ■šT CD .0 CD OU ■ŠT OU CO CD CD CO co co CO OD CD UD c^ UD c^ UD OD cu c^' eri OD cri o OD OD c^' o 00 c^ r-C UD cu c^' UD c^' lo CD t >C0 CD co co m co CD OD OD rv CD ou OD CD OD LCD OD CD CO ■ŠT O LTD O O CU OD CD O CD 0 ■ŠT CO OD CU OD O OD OD CO 0 OD r^ OD OD CO CD CU 0 OD co OD 0 OU o o CU OD 5D co 0 CD UD co ■šT OD OD u^ UD ■šT OD CD co c^ co o r^ 0 cu CD UD r^ 0 CD OD OD CD o OD ■šT o r^ 0 UD 0 OD c^ OD CD o ■šT UD cu UD CD OD UD CD OD o UD Samozaposlene osebe t i s le or p r-v ou UD CD O ■ŠT UD UD OU OU O OU OD CD op r-v Op ■šT cp up ou CO cu C^ OD co ■šT UD OD ■šT cu j; UD o CD o p op iki ici S ž CD O a. . E en 55 55 OD O OD OD LCD CU ■ŠT ■ŠT LCD LCD r^ o LCD CO LCD ■ŠT CU CO OD LTD CO UD CU 5 UD cu OD UD ■ŠT OD r^ OD UD co cu ■šT 0 CD CU CO CO 0 CD cu ■šT co 0 CD UD ■šT ■šT 0 CD ■ŠT OD CD 0 CD UD ■šT OD 0 CD 0 c^ u^ UD ■ŠT UD U^ CD OD r^ UD ■šT cu UD OD r^ OD UD ■šT UD cu u^ OD co o UD ■šT CD u^ UD OD cu u^ UD OD u^ OD ■šT u^ Zaposlene osebe t is le or p I-v UD ■šT OD O up UD Op 0 N Op OD CO co O Op cu Op OD CD CD O C^ 0^' r^ co OD ca- OD co cp 0^ u^' OD Ln u^ p? p? N O _C ma S ° s s ri o p r^ cu m CD CD OD OD OD OD CD O O OD CU r^ r^ OD OD r^ CD 5 ■šT UD co OD cu UD OD CO r^ UD ■šT 0 OD UD 0 CD OD 0 CD CD ■ŠT UD 0 CD r^ 0 co OD UD OD CD UD r^ UD ■ŠT OD CD CD UD cu UD UD CD UD UD OD OD CD UD CD cu CD r^ UD UD 0 cu co UD ca OD co UD cu r^ co r^ UD OD ■šT UD r^ UD 0 ■šT ■šT UD OD CD OD r^ UD CD 0 o r^ UD cu co ■šT UD UD ■t UD ■šT ■šT UD t i s s 2 le or p ep OD OD UD OU O OU o OU up up op CO cp cp CU OU OD CV OD cv ■ŠT cv OD c^' cv c^' c^ cv c^ c^' c^' c^ c^' op co cp- co cp- .!= ^ £ O tj a cd N TD 'C oa n OT > ¡5 o CD O m CD CD UD OD CD ■šT CD LCD r^ Fš LCD OD ■ŠT OD OD CD OD OD r^ LTD CO CD cu OD Fš CD UD cu CD co CD OD CD OD ■ŠT CO CD 0 CD OD CD CO CD OD OU CD CO CD rv ■šT co CD OD UD OD CU r^ CD OD 0 r^ O r^ CD OD CU r^ CD cu CD O CU r^ CD cu co co cu r^ CD OD co cu ■šT CD 0 0 ■šT ■šT CD CD ■šT CD ■šT UD o CD UD OD cu cu r^ CD OD cu r^ cu r^ CD UD ■šT OD r^ CD 0 CD UD r^ CD CD UD OD 5D CD CD o t e CD o o cu r^ O O cu co o o cu OD O O CU O CD CU CD CU ^ CD CU CO OD 0 CU \ CD cu cu OD ■šT UD CD co OD 0 cu CD cu cu 61 62 Goriva letni porast lid m ■št cd lid od cu o o ■šf ■št co od o ■št od o CD ou od ou CD ou od ou CD od lid CD ■št od lid lid K K c^ CIO lid od CD od od CD c^ od 0^ c1d s k cd ■a in m ■št od o o cvi ■št CD cvi cu cd CD ■št cd cd od o lid ■št lid od lid od r^ cci od CD r-v od od CD od CD od cu ou ■št o od ■št co c^ ■št ■št o od ■št o lid ■št CD 0^ lid ■št ■št c^ od od ■št r^ CD od ■št ■št lid ^f CD c^ lid ■št cu od ■št ■št lid K ■št c^ r^' ■št 0^ ■št od r^' ■št op ltd Storitve t i s s 2 le or p lid cd co ■št od lid ■št ou od co od o o o o o o o ■št o c^ c^' c^' ■št c^' od c^' c^' c^' c^' lid o lip c^ c^' ou ou co o j; pv s k cd ■a in cu lid od o lid ■št od o CD ou ■št CD od n ■št od od r^ od od CD od n co co n cu ou od cu o od 5 od cu K cu r^ od lid c^ K cu 0^ od co od od cu r^ c^' od eri lid od o cu CD op c^ ^^ c^' cu od od o cu c^' od c^' lid od od cu c^' od c^ o cu Blago t i s S £ le or p cvi ou cd r-v lid od o o CD ou cu od ou od lid ou od od o od co od co od r^ od od cu od c^ od r^ ou od od op CD ou od od ctJ od lid ou ks cd ■a in cd o cvi o od ou lid o co cvi lid co o cd r-n cd od cu n r^ r-v ■št od lid lid CD lid ■št ■št lid cu lid od co CD a^ lid r^ c^ od r^ c^ eri ■št od K od od o ■št lid lid co co o CD o ■št c^' cu a^ lid o eri od CD K Osnovna inflacija a n čt cd 10 to

\ cd cu cu od ■šT lid CD co od o cu cd cu Energija letna rast m co m ■šT co CD CO oj o ■ŠT on co co 13.94 CO C0 03 3 r^ CD O O r^ 4 oj CD r^ oj o CTÜ CO LTD CD CD oj o OD CD 4 CD 0Ü CD LTD 0Ü 9 CU 0Ü 9 OD CO CD 9. oj CO ■ŠT Clj LCD LCD Lij CU LCD r^ oj 4 CD oj LCD 0^ CD 3 a^ ks CD d in o o o o m ■šT co o O 0Ü ■šT CD 0Ü CU co r< CD ■šT co co 9 Lri 4 9 .3 0Ü 3 o .3 ■ŠT 3 4 3. ■šT 3 CD 3 4 CD Lij 3 CD C0 ■šT 3 LTD .9 Lij 3 r^ CD 3 CD oj 3 CU 0Ü 4 C^ oj 4 C0 C^ 4 o CD Lri 4 CD CO Lri 4 4 CD oj 4 r^ a^ oj 4 4 Lij 41 CD CU Lij 4 CD 4 r^ 4 3 9 4 r^ C^ oj 4 3 CO LCD Osnovna inflacija t s a r CD n t le CD m LTD ■ŠT oj cn cd ■šT co co CD o 9 r^ o 3 r^ o 3 OD CD cü o ■šT o CD co CD r^ CD 4 CD O 9 o r^ o CD 4 C^ c^ CO CD O LID LCD CD LCD CU CD CO CD CD O ■ŠT CD ■šT c^ r^ CU c^ CU OD 9 CD LCD CO CD OD O a^ s k cd ■a in o o o o m lcd o r^ o lri o cu CO o o ■šT 0Ü CO lcd 0Ü .4 oj co cu oj 9 .3 oj o r^ oj .4 0Ü LTD CO CTÜ LTD .4 0Ü 4 CD 0Ü CU C0 0Ü 9 LTD 0Ü CO 4 CD .9 OÜ CD LCD oj CD ■šT lcd ■šf o c^ oj CD oj o ■šT CU r^ CO c^ Lij 3 .4 CO oü Storitve t s a r CD n t le CD ou oj CU lcd oj r^ co ■šT m ou lri co 0U oj CD o o o cvi CO o 0Ü o CD ou O CO 9 CD O O CO o o ■ŠT CD 3 o CU CU CU C^ 9 od CD 3 od CD c^ 4 ■šT c^ lcd lcd CD a^ 3 C^ oü CO c^ ks cd d in o o o o CU LTD oj O CD LCD oj O CD 0U ■ŠT CD cn 3 .3 oj .3 oj 9 cu cn r^ r^ oj CD .4 o CU 9 ■ŠT CU 3 o CTÜ CU 9 .4 oj CD 9 r^ CO CO r^ CU CU oj ^ oj CU ri CU oj CU oj CO .3 c^ CU oj lcd .9 c^ CU CD od C^ .4 c^ CU 1.4 CD 1.3 c^ LCD CD 3 c^ c^ cu o g la m t s a r CD n t le r^ o 0Ü CD CD CTÜ cn CO CD CD lri o ■ŠT o o CD 0Ü co oj cd cd 0Ü 5 0Ü 9 OD 0Ü 9 cd 0Ü 9 o 3. CU CU 3. CU CU 3. CD ■šT 0Ü CU 3. CD r^ 3. 3 3. CU r^ 3. 3 CU 3. CD 0^ 3. r^ CTÜ o CO CO CD OÜ CD LCD oü r^ r^ 3. co lcd 3. CO oü cu lcd oü s k cd d in o o o o CD CD CTÜ O CO lri o CO ou lcd CO o 3 r^ oj 9 cu r^ co .3 ■šT 4 C0 ■ŠT r^ C0 ■šT CD .3 oj 1.3 oj CD CU ■ŠT ■ŠT 1.3 Lij 1.4 Lij £ ■šT LTD C^ Lij 3 a^ r^ c^ oj r^ C^ c^ 4 9 o .4 Lij r^ lri CO r< o c^ 4 .4 C^ CU oj 3 CD Skupni indeks t s a r CD n t le ■št 0Ü ■št lcd CTÜ CD i-v oj co m lri CD C0 CD 9 o 0Ü 9 o 0Ü co CD 0Ü 4 ■št 0Ü CU CVi LTD od 0Ü CU ■št oi CD CD 0Ü 9 CD 0Ü CU CD o CU 0Ü 3 od 0Ü 3 CD 0Ü co od oü o CD oü 3 oü CD LC^ CD C^ 0 01 CD C^ oü CD oü r^ r^ oü o C^ lcd c^ oü ks cd d in o o o o ■šT lcd oi O cn CO CD o co ou 0Ü lcd 0U oj CU CD Lii 3 o oj LO CD CD cu LTD CD CD r^ CD C0 CD CD 3 CU Clj rv Lij CO CO Lij CU CU CD 9 .3 CD c0 c0 Lij CU .9 Lij lcd .3 oj lcd .3 CD co lcd co od CU CD r^ 3 .3 oj lcd CU c^ 4 .4 c^ 4 CO oj 9 .4 oj o t e m o o CU CD O O CU r^ o o CU co o o cu cn o o CU O o CU CD cu 4 ^ CD CU m CD CO 9 O 1 CU \ CD CU CU 3 4 lcd CD CO 9 o 1 CU CD cu 63 64 Energija letna rast O CD N cd cvi ap co cu N op o OD LTD ou OD co cd co co o cci s N ■št LTD co cu cd r^ cd cd o co en 13.08 13.04 LTD ■št 0Ü 0 4 en c^ cu c^ r-v 0Ü 4 ■št 0Ü 8 c^ 0Ü 8 a^ OD 3 cu OD ks CD d in o o o co r< o ud o CD cvi cu CU cvi co CD cu ■št ■št co LTD UD CD cu co cu cu r^ r^ o cu co C0 CD cu cd cd CD cu cu cp CU cu CU co cd 0Ü cu CD ■št ud cu ■št cu OD cu ■št OD CD co cu a^ od 3 cd LTD LCD 3 cd cd ■št 3 8 en od 3 lcd 3 cd .8 3 4 .0 aj 3 cd .8 a^ 3 LTD r^ r^ 3 4 cd 3 Osnovna inflacija t s a r CD n t le up up o cvi ud cvi ■št CD o r-v CD r-v o co co CD ■št CD CD cu cd o ■št cd CD - cu ■št o CD ■št 8 CD cd r-v cip LTD LCD LCD r^ op 0 CD cvi cd en cd en CD co s k cd ■a in o o o cd CD cd co o cd o cd o cd co o ud o cd cd co o r^ r-v co o co c0 od CD cu CD od o cd cd OD CD cu o od o cu CD od o cd cu OD CD o od o cd CD co o co 01 .0 c^ 0 a^ c^ 8 cd CD 0 .8 c^ 0 .0 c^ .3 c^ cu cu ltd lcd 3 lcd 4 m ltd c^ c^ e ri o ■u ud t s a r cd n t le co cvi o cvi ud cvi ud cvi cd 0Ü cp op r^ cd cu op cd op cu ■št r^ cp ltd op cu co co cu o ltd 3 a^ 4 a^ 4 cd cvi cu c^ cd en cd en ltd en 4 en 3 c^ cd co 3 c^ cd co ks cd d c o o o o cvi o ud ■št o cu r< o ■št od o c0 o c0 cvi cd ou o co ■št o ■št cd o cd ud o op cd cp o o co cd co ap ■št op op 4 cvi 4 ltd oü 4 .4 0Ü 4 .8 cvi 1.8 od 8 .0 ■št cu cu od 3 od .8 0Ü 4 .8 od cu .4 od Blago t s a r cd n t le cu co cvi □p o ■št cd cp ap ■št cd r^ op o 0Ü co ap o o cvi cd ap co cu 0Ü r^ cd 0Ü ■št co 0Ü r^ co 0Ü co en 0Ü cu c^ 3. cu 3. 0 ■št 3. 8 od 3. 3 cu 3. 4 en 0Ü cd en 0Ü 3 3. cd 0^ 3. r^ 3. 3 od 3. co od s k cd d in o o o co cvi cd cu ■št o cu od o co o od o c0 cvi co i-v od o cd co od o ltd r^ od cd r^ cu od o od o cd ltd od o co cd ud cd co cp ■št en od o 1.3 cd cu r^ cvi ltd od 0 cd od 0 .3 od ltd ■št cu cd 8 a^ od 1.4 cd r^ 3 r^ 4 .4 od Skupni indeks t s a r cd n t le cu cvi cu cvi cvi ■št cd cp ud r-v cvi ■št ap cd cd cd ■št co co ltd co co ltd cd cu op cü 0Ü cu od cvi 3 0Ü 8 cd cvi 4 0^ 0Ü 3 r^ 0Ü cu r^ cvi 4 ltd oü cu ltd oü cd od 0Ü 3 c^ 3. 3 c^ 3. ltd r^ 0Ü 4 a^ 0Ü ks cd d in o o o cu cvi o ■št ■ŠT o co n o co cd c0 od o co cvi co cd od o o cd o o co cd od o lcd co od o cd cd cu ltd cd cu cd cd cd cvi o ltd cd cd en cd .4 0Ü 0 od od 0 od 1.4 oü cu cd cvi 8 .4 od .8 od 8 en od ltd .3 cu .4 od o t e m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu cd o o cu o cd cu cd cu ■št cd cu ltd cd co cd o cu \ cd cu cu 3 4 ltd cd 8 cd 0 1 cu \ cu 10 cu Življenjske potrebščine mesečna rast CD o o OD DD CD OD CD CD LCD o CO o CD OD o CD ■šT o o co o o OD CU CD ■šT cu CD' OD DD O CD DD O CD C^ C^' C^ C^' LCD CU C^' DD CD o CO CD o c^ c^' LCD C^ O t is S £ le or p CD C1U CD CD LCD ■ŠT o O LCD OÜ LCD CD CD LCD CD rs o cü LCD C^' C^ DD DD~ CD CÜ c^' DD cü a^ c^' LCD CÜ c^ C^' DD C^' LCD CÜ DD C^' DD C^' s k CD U in r^ LCD CD CO ■ŠT CD r^ CD CD LCD ou CD CD DD cu ■sf OD LCD CD o oü DD an LCD OÜ LCD o oü DD CD C\J CO c^ c^' CD DD c^ DD ■sf ■ŠT C^ LCD DD ■ŠT CD cu r^ c^ CD CD ■šf O o DD ■šT ■šT r^ CO LCD ■sf O C^ LCD Repromaterial a n čt \ o cu CU DD ■ŠT LCD CD CO CD o CU CU CD CU 65 66 BTO plača za plačano uro mesečna rast CD O ■šT m o CD LÍD o cn m o CD o cu o o m o CD CM CO O' 5D CD~ LCD O ■šT CO o CO c^' CO O O O 9 CD O OD C^' t is S £ le or p CU cd iv Lij LÍD CO CD ■šT m oj CO 0Ü m oj LTD ■šT ■šT oí iv CD O 0^2 OD ■šf o LCD c^' LÍD LÍD ■ŠT OD C^' ■šT m m cn CO co LÍD oj iv C0 C0 co o oj ■šT CD' iv ■ŠT en CO CD 0Í o oí LCD 0^9 OD 0Í CO cd oí o o 9' cu oí CD oí CD 0^ 0Í co oí en CO IV 9' CU OÍ LÍD OD 9' Število plačanih ur a n čt CD t >c0 o iv o iv o iv CO CD co CD iv CD ■šT CD co LTD CD iv CD CD •t CD o iv o iv co CD ■šT CD CD rv o rv o rv ■šT CD o IV LÍD CD Skupaj neto a n čt CD W co

Carine mesečna rast o co cu m cn n od o ■št ■št ud 0ü o o" o c0 ud co ud o od od ■ c^ c^' o u^ c^- ud cd od o c^- cu u^ c^- cd cd -"- u^- co cu -"- " od cip ud cu " "- ■št c^ "- co r^ c^- t is S £ le or p r-v co cu cd co cu r^ r-v 0ü o ■št cu ud ud cd K o ■št cu o od co od od cd cd c^ r-C od ■št od c^ K cu c^ cü co -" ud co co cn ud up -" c^- ■št ud u^ c^-c^ od c^ cu co" od od u^ o mi cd o 55 cn co cd cn cd cd cu o ud cd cn co cd o cn ■št ud o o cu od cd o n ud co r^ r-v ■št cu cn r^ r-C cn cd K ■št c^ od cu r^ od cu cu o od ud ud cd cn cd ■št od co ud cu c^- u^- cn 00" ud co od cu " od " u^ od cu c^- ud cu cu r^ u^- ■št od DDV in trošarine a n čt cd cu cu co ■št ud CD co cn " ' cu > '" cu cu 67 68 Zaposlovanje mesečna rast cd OU o m en o cd cu ■št cd cd o' cd 0U OD en cp cu OD OD 03 o c^' o en o ■ lo OD c\J OD c^' lo eri cd o cd op cu cl^' OD c^ UD OD en cd' c^' o o o o o o is S £ le or p OD cd o on cd o cd r-v ■št o C1U 03 r-v ud I-v 0Ü o 0Ü I-v c^ 03 cd ■št 0D 0D ltd o^- ltd cu r^ c^' c^ c^. c^ cd OD op u^ o cd c^ UD li^ r^ OD OD op OD c^ ■št c^ r^' o mi co ■št cvi cu m ■št ■št cu r< cu o 03 03 cu o n cu r^ cd K cu o OD 0Ü OD 0Ü 03 lo 0Ü o cu cu 03 0Ü o OD c^' cd C^ CÜ C^ cd OD C^ c^' ■št LiD c^' ■št LiD c^' OD o CÜ OD OD c^' OD c^' ■šT c^ r^' cd en a co o OD cu u^ c\j o UD lo OD C^' o Pokojninsko zavarovanje a n čt