jminiii
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA GORICA
ZA NAVADNO LETO 1925
JLETHIK VI
I KRAJINI
♦s

I





PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
V GORICI
Corso Verdi „Trgovski Dom".
Telefon štev. SO. -- Brzojavni naslov: LJUBLJANSKA BANKA. -- Telefon štev. SO.
Delniška glavnica in rezerve:
60 milijonov dinarjev.
CENTRALA:
LJUBLJANA
Delniška glavnica in rezerve:
60 milijonov dinarjev.
PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celje, Črnomelj, Metkovič, Maribor,
Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
OBRESTUJE vloge na knjižice po 4 Na daljšo odpoved vezane vloge
po dogovoru.
NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnega tujega denarja. IZVRŠUJE vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše.
Uradne ure za občinstvo od 830 -12 in od 3-5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in	«<» »"> uradni*.

••I
It«
MAŠA ZAVAROVALNICA
i i
„L' UNION"
je največji svetovni zavarovalni zavod.
Ustanovlj. 1. 1828.
Delniški kapitali z rezervo 800 milijonov. -- Zav. kapitali čez 70 miljard frankov.
AVGUST RAVNIK
genjeralni za»tppnlk	<m	^
GORICA- Corso VtttEm. št. 28 l. nadstr.,
nasproti
m zavodu.
Ji
■i™«1!
••i

IZ DALAIN ZALOZIL AS?®
EOOiCORI 5KAMATI CA
mom
IZDALA IN ZALOŽILA S PRILOGAMI: »ZADNJI DNEVI V OGLEJU", „MLADA ZORA« IN „SV. FRANČIŠEK KS A VERSKI" .GORIŠKA MATICA" V GORICI. UREDIL DR. ANDR. PAVLICA. TISKALA NARODNA :: TISKARNA V GORICI 1924. ::
|| 25094/i^r
Koledar za navadno leto 1925.
Navadno leto 1925 ima 365 dni (med temi 52 nedelj) - ter se začne s četrkom in konča s Četrtkom.
Začetek teta 1925.
Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja.
Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 29. novembra.
Letni časi.
Pomlad se začne 21. marca ob 4. uri 13. m. zjutraj; Poletje se začne 21. junija ob 23. uri 50 min. ponoči;
Jesen se začne 23. septembra ob 14 uri 44 min. pop.; Zima se začne 22. decembra ob 9. uri 37 min. dop.
Znamenja za krajce.
Mlaj . . . Prvi krajec
O)
Sčip ali polna luna © Zadnji krajec . . (0
Mrki solnca in meseca leta 1925.
Leta 1925 mrkne solnce dvakrat in mesec dvakrat. Le prvi solnčni in prvi mrk meseca bosta pri nas vidna.
Prvi solnčni mrk bo 24. jan., začetek ob 13. uri 41 min., konec mrka bo ob 18. uri. Ta mrk bo viden v severni Ameriki preko atlantskega oceana, vzapadni in srednji Evropi. Popolni mrk seže do severnega obrežja Angleške. Pri nas bo do tri četrtine solnčne ploskve zakrite.
Delni mrk meseca pa bo 8. febr. ob 21. uri 9 min. in preneha 15 min. popolnoči. Ta mrk bo viden po celi Aziji, Afriki, Evropi in preko atlantskega oceana do Amerike.
V temi bodo tudi tri četrtine meseca. Solnčni mrk 20-21 julija in mrk meseca dne 4. avgusta sta pri nas nevidna.
Premakljiv! prazniki.
1. Ime Jezusovo: 4. jan. - 2. Septuagesima: 8. febr. 3. Pepelnica: 25. febr. - 4. Marija Dev. 7 žalosti (cvetni petek): 3. aprila. - 5. Velika noč: 12. aprila. - 6. Križev teden: 18., 19. in 20. maja. - 7. Vnsbohod Kristusov: 21. maja. - 8. Binkoštna nedelja: 31. maja. - 9. Sv. Trojica : 7. junija. -10. Sv. Rešnje Telo : 11. junija. - Srce Jezusovo: 19. junija. - 1. adventna nedelja : 29. nov. - Od Božiča do Pepelnice je 8 tednov in 6 dni.
Kvaterni in drugi posti.
I.	kvatre, spomladanske ali postne 4, 6., in 7. marca.
II.	kvatre, letne ali bink. 3., 5., 6. junija.
III.	„ jesenske 16., 18. in 19. septembra.
IV.	„ pozimske ali adventne 16., 18. in
19. decembra.
Cerkveni prepovedani časi.
Obhajati ženitve je prepovedano od 1, adventne nedelje do Božiča. — In od pepelnice do velikonočnega pondeljka.
Prazniki.
a) Običajni civilni:
1. Vse nedelje. - 2. Novo leto. - 3. Sv. Trije kralji. - 4. Vnebohod. - 5. 20. septembra - 6. Vsi svetniki. - 7. 4. Nov. - 8. Božič.
Ti prazniki so v Koledarju z dvema zvezdama za-znamljeni. Za Trst tudi dan sv. J usta. b) Državni, ob katerih se skrči delavni urnik samo na dopoldanske ure:
8. januarja: Rojstni dan kraljice Helene. -Pustni četrtek, pondeljek, torek - Vel. četrtek
-	Vel. sobota - Vel. pond. » 2. aprila - 20. julija
-	18. avg. - 15. sept. - 2. okt. - 2. nov. - 11. nov. - 20. nov. - 24. dec. - 31. dec.
Ti prazniki so v Koledarju zaznamljeni z eno zvezdo
Dnevi, ob katerih je treba davke plačati, so zaznamljeni s križcem ob strani. Brez globe se davki plačajo še osem dni kasneje oziroma devet dni, če je osmi dan nedelja.
VREMENSKI KLJUČ,
s katerim lahko vsakdo sam vreme za celo leto izvč naprej, ako le vi, kdaj se mesec izpremeni. to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ščip zadnji krajec (0 in mlaj ©. — Ta vremensk1 ključ je napravil veleučeni slavni zvezdoslovec F. W. Heršelj in dunajska kmetijska družba ga je spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa:
ako se mesec | izpremeni:	bo vreme po izpremenu meseca :		ako se mesec izpremeni:	bo vreme po izpremenu meseca:	
	POLETI. 1. j. od 15. apr. do 16. oktobra	POZIMI. t. j. od 17. oktobra do 14. aprila		POLETI, t' j- od lf>, apr. do 16. oktobra	POZIMI, t. j. od 17. oktobra do 14. aprila
od 6. do 10. do- poiudne od 10. do 12. o- poludne od 12. op. do 2. pop. od 2. do 4. pop. od 4. do 6 pop. od 6. do 10. zve-| čer.	izpremenljivo, veliko dežja, veliko dežja, izpremenljivo, izpremen., raje lepo, lepo pri severnem ali severozahod-	dež. pri zah., sneg pri vzhod, vetru, mrzlo z močnim vetrom, dež in sneg, izpremen., raje lepo, izpremen., raje lepo, jasno in mrzlo pri severozahodnem	od 10.do 12. ponoči od 12. pon. do 2. zjutr., od 2. do 4. zjutr. od 4. do 6. zjutr.	nem vetru, dež pri južnem ali južno-zahodnem vetru, lepo, lepo, mrzlo, večkrat dež, dež.	vetru, dež ali sneg pri južnem ali jugozahodnem vetru, jasno in mrzlo, jasno, hud mraz, razen če piha južni veter, sneg in vihar, sneg in vihar
OPOMBA. — Ta ključ si prav lahko nakratko takole zapomniš: Vreme je tem bolj zanesljivo le po, čim bliže polnoči so izpremeni meseca; in tem boli gotovo slabo vreme, čim bliže poldnevu so izpremeni meseca. Zatorej se računa približno dve uri pred polnočjo in 2 uri po polnoči za znamenje lepega vremena; dve uri predpoldnein in dve uri popoludne pa za znamenje obilnih padavin. Druge ure ne kažejo tako gotovo vremena, temveč se nagiblje bolj k jasnemu ali bolj k slabemu vremenu, kolikor bolj se bližajo izpremeni ali polnoči ali poldnevu, V teh srednjih urah odločujejo vreme bolj drugi vzroki,
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji		Zapisnik. " '' ' 1 f i	
1 2 3	Četrtek Petek Sobota	** Novo leto. Obrez. Gospod. Makarij, opat; Martinijan, škof. 3 Genovefa, dev.; Salvator, spozn.			
1 Ko je bil Herod umrl. Mat. 2, 19—23.					
4 5 6 7 8 9 10	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	V osmini N. L. Tit., šk. Telesfor, p. muč.; Simeon Stolpnik. **Sv. Trije kralji. Razg. Gosp. Valentin, škof; Lucijan, mučen. * Severin, opat; Erhard, škof. Julijan in Bazilisa, mučenca. Pavel, puščavnik ; Agaton, pap. (g)			
2 Dvanajstletni Jezus v templu. Luk. 2, 42—52.					
11 12 13 14 15 16 17	Nedelja Pondeljek Torek Sreda,. Četrtek Petek Sobota	1. po razg. Gosp. Sv. Druž. Arkadij, mučenec; Ernest, škof. Veronika, dev.; Bogomir. Feliks iz Nole, spoz. Hilarij, šk. Pavel, pušč.; Maver, op. Romed. Marcel, papež; Ticijan, škof. Anton, puščavnik; Sulpicij, škof.			
3 c, O ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2, 1—11.					
18 19 20 21 22 23 24	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	2. po razgl. Gosp. Sv. (Ime Jezus.). © Kanut, kralj; Agricij, škof. Fabijan in Boštjan ; Majnrad, opat. Neža, devica mučenica. Vincencij, muč.; Anastazij, muč. Zaroka Marije Dev.; Emerencijana. Timotej, škof; Babila, mučenica. ®			
4 Jezus ozdravi gobavega. Mat. 8, 1—13.					
25 26 27 28 29 30 31	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	3. po razg. Gosp. Izpreob. P. Polikarp, škof; Pavla, vdova. Janez Zlatoust, cerkveni učenik. Karol Vel.; Julijan, škof. Marjeta, d. Frančišek Šal., šk.; Konštant., m. Martina, dev.; Janez milošč., škof. Peter Nol., spozn.; Marcela, vd. 3			
DRUGI GODOVI. 16. Honorat, škof, Priscila, devica mučenica.			IZPREMENI MESECA. 3 Prvi kr. 2. ob 26 min. popoln. (3$ Ščip 10. ob 3h 47 min. zjut. C Zadnji kr. 18. ob 33 m. popoln. ® Mlaj 24. ob 15h 45 m. pop. 3 Prvi kr. 31. ob 17h 43 m. pop.		NEBESNO ZNAMENJE. Solnce stopi v znamenje vod« n a r j a dne 20. ob 14. uri 21 min. popold. — Dan zraste za 56 min. Dan je dolg 8 ur 40 min. do 9 ur 36 min.
SVEČAN
22
23
24
25
26
27
28
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
5 Jezus pomiri vihar na morju. Mat. 8, 23—27.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
4, po razgl. Gosp. Ignacij, šk. m. Svečnica. Dar. Gospodovo. Blaž, škof; Oskar, škof. Andrej Kor., škof; Veronika, dev. Agata, devica mučenica. Doroteja, devica muč.; Tit. škof. Romuald, opat; Rihard, kralj.
O delavcih v vinogradu. Mat. 20, 1—16.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
1. predpepel. Janez Mat. sp. @ Ciril, škof; Apolonija, dev. muč. Šolastika, dev.; Viljem, pušč. Lurška Mati božja, Deziderij. Sedem sv. ustan. servit. r. Evlal. m. Katarina od Riči, dev. Jordan sp. Valentin, mučenec ; Zojil, spozn.
Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8, 4—15.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
2. predpepel. Faustin. in Jovita. Juljana, dev.; Onezim, spoznav. Donat in tov., muč. Konštancija. Simeon, škof; Flavijan, škof. * Julijan, sp. Konrad, sp.; Viktor, m. Elevterij, škof, Evharij, škof. Maksimilijan, škof; Eleonora, kralj.
Jezus ozdravi slepca. Luk. 18, 31—43.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda .
Četrtek
Petek
Sobota
3. predp. Stol. sv. Petra v Antijoh.
*	Peter Dam., šk.; Marjeta. Kort. @
*	Pust. Matija, ap.; Modest, šk. fPepelnica. Valburga, opatinja. Porfirij, škof; Nestor, škof. spozn. t Leander, škof; Baldomir, škof. Roman, opat; Rajmund, spoznav.
Zapisnik.
DRUGI GODOVI. 6. Anastazija, dev. — 9. Pavlin, a> kvilejski patrijarh. — 12. Modest, škof. — 25. Viktorin, mučenec.
IZPREMENI MESECA. ® Ščip 8. ob 22h 49 min. zvečer. 9 Zadnji kr. 16. ob lOh 41 min.
dopoldne. • Mlaj 23. ob 3h 12 m. zjutr.
NEBESNO ZNAMENJE. Solnce stopi v znamenje r i b dne 19. ob 4. uri 43 min. zjutr. — Dan zraste za 1 uro 28 min. — Dan je dolg 9 ur 36 min. do 11 ur 04 min.
| Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji		Zapisnik. ' - . ..., . ' • ";'' J- • • .. . J . ' , | . ft'\ \ ; ' t -,4 1	
9 Hudobni duh skuša Jezusa. Mat. 4, 1—11.					
1 2 3 4 5 6 7	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	1. postna« Albin, škof; Hadrijan p. Simplicij, papež; Karol, blaženi. Q) Kunigunda, cesarica; Andrej, muc. f Kvatre, Kazimir, sp.; Lucij I., p. Agapeta s tov., muč.; Evzebij, sp. f Kvatre. Fridolin, op.; Viktorin t Kvatre. Tomaž Akv., c. učenik.			
10 Jezus se na gori izpremeni. Mat. 17, 1—9.					
8 9 10 11 12 13 14	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	2.postna, (kvat). Janez od Boga Frančiška Rim.; Pacijan, škof. 40 mučencev; Kaj in Aleksander. © Heraklij, muč.; Cozim, mučenca, Gregor I., papež; Teofanez, opat. t Rozina, vdova; Evfrazija, devica. Matilda, kralj.; Eutihij, mučen.			
11 Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11, 14—28.					
15 16 17 18 19 20 21	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota,	3. postna. Longin, m.: Klemen H. Hilarij in Taci jan, m. Patricij, škof; Jedert, devica. (£ Ciril Jeruzalemski, škof. Edvard. Jožef, ženin Device Marije, f Feliks in tovariši; Niketas, škof. Benedikt, opat. Serapijon, škof.			
12 Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6, 1—15.					
22 23 24 25 26 27 28	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	4. postna (sredp.). Benvenut, šk. Viktorin, muč.; Miklavž, muč. Gabrijel, nadangel. © Oznanjenje Marije Device. Emanuel, muč.; Dizma, muč. t Rupert, škof; Janez Dam., spozn. Janez Kapistran, spoznavavec.			
13 Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8, 46—59.					
29 30 31	Nedelja Pondeljek Torek	5. postna (tiha). Ciril, šk. muč. Božja glava. Angela F., vdova. Modest, šk.; Gvidon, sp.; Balbina, d.			
DRUGI GODOVI. 1. Evdoksija. — 3. Feliks; Kamila. 7. Perpetua in Felicita. — 9. Gre» gor od Nise, cerkv. uč.; Pacijan, šk.			IZPREMENI MESECA. 3 Prvi kr. 2. ob 13h 7 m. pop. @ Sčip 10. ob 15h 21 min. pop. <£ Zadnji kr. 17. ob 18h 22 m. zv. ©Mlaj 24. ob 15h 3 min. pop.		NEBESNO ZNAMENJE. Solnce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 4. uri 13 min. Začetek spom* ladi. Noč in dan sta enako dolga. — Dan zraste za 1 uro 40 min. — Dan je dolg 11 ur 04 min. do 12 ur 44 min.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji.
Sreda Četrtek Petek Sobota
Hugon, škof; Teodora, muč. 3 * Frančišek Pavelski, Marija Egipt, f Dev. Mar. 7 žalosti. Izidor, škof; Rozalija, devica.
14 Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21, 1—9.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
6. postna (cvet.). Vincencij F. Sikst, papež; Celestin, papež. Herman, spozn.; Eberhard, pušč. Albert, škof; Dionizij, mučenec.
*	Veliki četrtek. M. Kleofa; © t Veliki petek; Ezekijel, prer.
*	Velika sobota. Leon I., p.
15 Jezus vstane od mrtvih. Mairk. 16, 1—7.
12
13
14
15
16
17
18
Nedelja
Pondelj.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Velika noč. Vstajenje Gosp.
* Velik. pond. Hermenegild, m. Justin, mučen.; Tiburcij, mučen. Helena, kraljica; Anastazija, dev. Turibij, škof; Kalist, mučenec. (£ Anicet, pap., muč.; Rudolf, muč. Apolonij, mučenec; Elevterij, škof.
16 Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 20, 19*31.
19
20 21 22
23
24
25
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek,
Petek
Sobota
1. povelik. (bela). Leo IX., pap. Marcelin, škof, Neža, devica. Anzelm, škof; Bruno, spoznavavec. Soter in Kaj, papeža, mučenca. Adalbert (Vojteh), škof; Vilj. sp. © Jurij, mučenec; Fidelis, muč. Marko, evangelist; Ermin, muč.
17
Jezus, dobri pastir. Jan. 10, 11—16.
26
27
28
29
30
Nedelja
Pondeljek Torek Sreda Četrtek
2. povelik. Klet, pap; Marcelin. Peregrin, duhovnik; Anastazij, p. Pavel od križa; Vital, muč. Varstvo sv. Jož; Peter, m. Robert, op, Katarina Sij., dev.; Marijan, m.
Zapisnik.
DRUGI GODOVL 12. Damijan, šk.; Julijan I., pap. — 13.Ida,d,— 14. Val.inMaksim, m.
IZPREMENI MESECA. 3 Prvi kr. 1. ob 9h 12 m. dop. ®S6ip 9. ob 4h 35 m. zjutraj.
Zadnji kr. 16. ob 40. m. popoln. • Mlaj 23. ob 3h 28 m. zjutr.
NEBESNO ZNAMENJE. Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 15. uri 52 min. popold. — Dan zrastei za 1 uro 32 min. — Dan je dolg 12 ur 45 min. do 14 ur 16 min.
Dnevi
Petek Sobota
Godovi in nedeljski evangeliji
Filip in Jakob, apostola. Q) Atanazij, škof; Sekund, mučenec.
18 Jezus napove sVoj odhod. Jan. 16, 16—22.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
3. povelik. N a j d ba sv. k r i ž a. Florijan, (Cvetko) muč.; Monika, vd. Pij V., papež; Irenej, škof. Jan. Evang. pred lat. vrati. Stanislav, škof, muč.; Gizela kr. Prikazen Mihaela, nadangela. @ Gregor Nac., šk.; c. uč.; Beat., sp.
19 Jezus obljubi učencem Sv. Duha. Jan. 16, 5—14.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
4. povelik. Antonin, škof. Mamert, škof; Gandolf, opat. Pankracij, muč.; Nerej, mučenec. Servacij, škof; Peter Regalat sp. Bonifacij, muč.; Viktor in Korona. Zofija, mučenka; Hilarij. sp. © Janez Nep., mučenec; Ubald, šk.
20 Jezus uči o moči molitve. Jan. 16, 23—30.
17
18
19
20 21 22 23
Nedelja
Pondeljek Torek Sreda Četrtek
Petek Sobota
5. pov, Paskal, sp.; Maksima, Feliks, spozn. Venancij, muč. j ? Celestin, papež; Ivo, spozn. ( (S* Bernardin, sp.; Bazila, d. m. f ?
** Krist. vnebohod. Val., muč. Helena, dev.; Julija, devica. © Deziderij, škof; Andrej Bob. sp.
21 Jezus govori o pričevanju Sv. Duha. Jan. 15, 16=27.
24
25 26"
27
28
29
30
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
6. povelik. Marija*D., pom. kristj. Gregor VII., pap.; Urban, pap. Filip Neri, spozn.; Eletevterij, muč. Magdalena Pac„ d. Beda, cerk. uč. Avguštin, škof; German; Viljem, op. Maksim, škof; Teodozija, mučen, t Ferdinand, kr.; Feliks 1., p. 3
22 Jezusi govori o Sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14, 23=31.
31
Nedelja Binkošti. Prihod Sv. Duha.
Zapisnik.
DRUGI GODOVI. 1. Jeremija, pr. — 3. Aleksander I., p.; Juvenal. — 4. Gothard, šk. — 6. Judita, m. — 24. Ivana Kuza. 24. Ivana Kuza. — 27. Janez, p. m.; — 28. Emilija.
IZPREMENI MESECA. 3 Prvi kr. 1. ob 4h 20 m. zjutr. ^Sčip 8. ob 14h 43 m. pop. C Zadnji kr. 15. ob 6h 46 m. zj. 0 Mlaj 22. ob 16h 48 min. pop. 3 Prvi kr. 30. ob 21h 4 m. zveč.
NEBESNO ZNAMENJE.
Solnee stopi v znamenje d v o j 6> kov dne 21. ob 15. uri 33 min. •— pop. — Dan zraste za 1 uro 10 min. — Dan je dolg 14 ur 16 min. do 15 ur 26 min.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji.
21 22
23
24
25
26 27
Pondel j.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Binkošt. pond. Juvencij, tnuč. Marcelin, muč.; Erazem, šk. muč. t Kvatre. Klotilda, kr.; Oliva d. Frančišek Kar., sp.; Kvirin, šk. j Kvatre Bonifacij, škof; Valerija.; f Kvatre Norb., šk.; Bertrand.
Zapisnik.
23 Meni je dana vsa oblast. Mat. 28, 18—20.
28
29
30
Nedelja
Pondeljek Torek Sreda Četrtek
Petek Sobota
1. pobink. Sv. Trojica. Rob. Medard, škof; Maksim škof. Primož in Felicijan, m.; Pelagija. Marjeta, kralj.; Mavri n, muč. Sveto Rešnje T. Barnaba, ap., Janez Fak., spoz.; Flora, dev. Anton Padovanski, spozn.; (£
24 Prilika o veliki večerji. Luk. 14, 16—24.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
2. pobink. Bazilij, šk. Elizej, pr Vid. Modest in Krescencija. Franc Reg., sp.; Beno, šk. Jošt, op. Adolf, škof; Lavra, nuna. Marka in Marcelin. Srce Jezus., Gervazij in Prot. Silverij, papež; Florentina devica.
25 Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15, 1—10.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
3. pobink. Al o j z i j (Vekosl.). i Ahacij, mučenec; Pavlin škof. Eberhard, škof; Cenon, sp. Janez Krstnik (roj.). Kres. Viljem, opat; Prosper, škof. Janez in Pavel, muč.; Vigilij, šk. Hema vdova; Ladislav škof.
26 O velikem ribjem lovu. Luk. 5, 1—11.
Nedelja Pondelj.
Torek
4. pobink. Leon II., p.; Irenej, sp Peter in Pavel, apostola Q)
Spomin sv. Pavla apost.
DRUGI GODOVI. 17. Cirijaka in Muska, devica muč. — 22. Niče j škof.
IZPREMENI MESECA. @Ščip 6. ob 22h 48 min. zvečer. C Zad. kr. 13. ob 13h 44 m. pop. # Mlaj 21. ob 7h 17 m. dopold. 3> Prvi kr. 29. ob lOh 43 m. dop.
NEBESNO ZNAMENJE. Solnce stopi v znamenje raka dne 21. ob 23 h 50 m. Začetek poletja. Najdaljši dan in najkrajša noč..— Dan zraste do dne 22. za 17 m. in se zopet skrči do konoa meseca za 4 m. Dan je dolg 15 ur 26 m. do 15 ur 39 m.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji		Zapisnik. v > v . - ' V .loj, V" .	
1 2 3 4	Sreda Četrtek Petek Sobota	Presv. Rešnja Kri; Teob., p.; Julij. Obiskovanje Mar. Dev.; Oton, škof. Helijodor, škof; Bertram. Urh, škof; Berta, devica.			
27 0 farizejski pravičnosti. Mat. 5, 20—24.					
5 6 7 8 9 10 11	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	5. pobink.. Ciril in Metod. šk. Izaija, prerok; Dominika, muč. (j) Vilibald, škof; Pulherija, kraljica. Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof. Anatolija, dev.; Veronika, dev. Amalija, dev.; Felicita, dev. Pij L, papež; Peter F., spoznav.			
28 Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8, 1—9.					
12 13 14 15 16 17 18	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	6. pobink. Mohor in Fort. Marjeta, d. muč.; Anaklet, pap. Bonaventura, škof; Just, mučenec. Henrik I., cesar; Vladimir, kralj. Devica Marija Karmelska. Aleš, spozn; Generoz, mučenec. Kamil Lel., spozn.; Friderik, šk.			
. 29 0 lažnivih prerokih. Mat. 7, 15—21.					
19 20 21 22 23 24 25	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	7. pobnk, Š k a p u 1. Vincencij P. * Marjeta, d. m.; Cesl., sp. © Danijel, prer.; Olga; Prakseda dev. Marija Magdah, spok.; Teofil, m. Apolinar, šk. in m.; Liborij šk. Kristina, dev. muč.; Roman, muč. Jakob, apostol; Krištof, sp. ozn.			
30 0 krivičnem hišniku. Luk. 16, 1—9.					
26 27 28 29 30 31	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek	8. pob. Ana, mati Mar. Dev. Pantaleon, muč. Natalija, muč. Inocencij, papež; Viktor, muč. Q) Marta, d.; Beatriks, d. Olaf, kr. Abdon in Senen, muč.; Julita. m. Ignacij Lojol, spoznavavec.			
DRUGI GODOVI. 1. Pambo, opat. — 5. Anton Zaka» rija spozn. — 9. Goikumski mu« čenči. — 12. Janez Kvalbert, sp. — 14. Groznata, muč. — 18. Simfo« rosa s 7 sinovi.			IZPREMENI MESECA. ® Ščip 6. ob 5h 54 min. zjutraj. £ Zadnji kr. 12. ob 22h 34 m. zv. ©Mlaj 20. ob 22h 40 m. zveč. J Prvi kr. 28. ob 21h 23 m. zv.		NEBESNO ZNAMENJE. Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 10. uri 45 min. dopold. Zače* tek pasjih dni. — Dan se skrči za 55 min. — Dan je dolg 15 ur 39 min. do 14 ur 44 min.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji.
1 Sobota | Vezi Petra, ap.; Makab. bratje, muč
31 Jezus se joče nad Jeruzalemom. Luk. 18, 9—14.
9
10 11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28 29
30
31
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
9. pobink. Porcijunkula. Najdba sv. Štefana. Lidija, vdova. Dominik, spozn.; Agabij, škof. © Marija Devica snežna; Ožbolt, kr. Gospodova spremenitev. Sikst. Kajetan, spok.; Donat, šk. muč. Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci.
32 O farizeju in cestninarju. Luk. 18, 9—14.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
10. pobink. Roman, m.; Emigdij. Lavrencij, muč. Hugon, škof. Tiburcij, muč.; Suzana, dev. (0 Klara, devica; Hilarija, muč. Hipolit in Kasijan, m. Radegunda. t Evzebij, spozn.; Anastazija, d. Vel, gosp. Vnebovz. M. D.
33 Jezus ozdravi gluhonemega. Mark. 7, 31—37.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
11, pob.Joahim, oče M. D.; Rok, sp. Liberat, muč.; Sibila, devica.
* Helena, kraljica; Agapit, muč. Ludovik Toled šk.; Julij, m. © Bernard, opat; Štefan, kralj. Ivana Frančiška, vd.; Adolf, spoz. Timotej, mučenec; Hipolit, škof.
34 O usmiljenem Samairijanu. Luk. 10, 23—27.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
12. pobink. Filip Ben. Jernej, apostol.; Ptolomej, škof. Ludovik, spozn.; Patricija devica. Cefirin I., pap.; Samuel muč. Jožef K., spozn.; Natalija. Gebhard.Q) Avguštin, škof; Hermet, mučenec. Obglavljenje sv. Janeza Krstnika.
35 Jezus ozdravi deset gobavih. Luk. 17, 11—19.
Nedelja
Pondeljek
13, pob. (Angelska.) RozaLim.d. Rajmund, spozn.; Izabela devica.
Zapisnik.
DRUGI GODOVI. 11. Filomena, dev. muč.
IZPREMENI MESECA. @ Ščip 4. ob 12h 59 min. pop. £Zad. kr. 11. ob lOh 11 m. dop. ©Mlaj 19. ob 14h 15 m. pop. 3 Prvi kr. 27. ob 5h 46 m. z j.
NEBESNO ZNAMENJE.
Solnce stopi v znamenje device dne 23. ob 17. uri 33 min. pop. — Konec pasjih dni. — Dan se skrči za 1 uro 28 min. — Dan je dolg 14 ur 44 min. do 13 ur 16 min.
SEPTEMBER
KIMAVEC
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji.
1 2 3 4 5	Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Egid, opat; Verena devica muč. Štefan, kralj; Antonin, muč. @ Evfemija, Tekla, Erazma., Dorot. Rozalija, devica; Ida, kraljica. Lavrencij Just., šk.; Viktorin, škof.
36	O božji previdnosti. Mat. 6, 24—33.	
6 7 8 9 10 11 12	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	14. pob. Hermogen, muč.; Bronislava, nuna; Albin škof. Mala gospojnica, Rojst. M.D. Korbinijan šk.; Gorgonij, muč. Nikolaj Toled., sp. Pulherija, dev. Prot in Hijacint, mučenca. Macedonij. škof.
37 Jezus obudi mladeniča, v Najmu. Luk. 7, 11—16.		
13 14 15 16 17 18 19	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	15. pobink. Virgilij, muč. Povišanje križa. Notburga, devica. * Nikomed, m.; Evtropija, vd. f K v a t r e Ljudmila, vdova. Lambert, šk. muč. Hildegarda, op. f Kvatre. Jož. Kup., sp.;Tom. || f Kvatre. Januarij, mučenec.
38	Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14, 1—11.	
20 21 22 23 24 25 26	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	16. pobink, Evstahij, mučenec. Matej, apostol; Mavra devica. Mavricij in tov., muč. Emeran škof. Tekla, dev. muč.; Lin, papež. Marija Dev. reš. ujetn.; Gerard šk. Kleofa, spozn.; Firmin, škof. Ciprijan in Justina, mučenika.
39	O največji zapovedi. Mat. 22, 34—46.	
27 28 29 30	Nedelja Pondeljek Torek Sreda	17. pobink. Kozma in Damijan. Vaclav, kralj; Marcijal, mučenec. Mihael, nadangel; Evtihij, muč. Jeronim, spoz., c. uč.; Honorij šk.
Zapisnik.
DRUGI GODOVI. 5. Beata, devica.
IZPREMENI MESECA.
® Sčip 2. ob 20h 53 m. ponoči. C Zadnji kr. 10. ob 1 in 12 m. zj • Mlaj 18. ob 5h 12 m. zjutr. 3 Prvi kr. 25. ob 12h 51 m. pop.
NEBESNO ZNAMENJE. Solnce stopi v znamenje tehtni« c e dne 23. ob 14. uri 44 min. — Zas četek jeseni. Noč in dan enako dols ga. — Dan se skrči za, 1 uto 32 min. — Dan je dolg 13 ur 16 min. do 11 ur 44 min.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji
Četrtek
Petek
Sobota
Remigij, škof; Areta mučenica. * Leodegar, škof; Teofil, spoznav. Kandid, muč.; Evald, mučenec.
40 Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9, 1—8.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
18. pobink. Frančišek Seraf., sp. Placid in tov., muč.; Gala vdova. Brunon, sp. Fida, dev. mučen. Marija kr. rožn. venca. Justina, dev. Brigida, vd.; Simeon, spoznav. Dionizij, škof muč.; Abraham. Frančišek B., sp.; Gereon in tov.
41 Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22, 1—14.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
19. pobink. Nikazij, Šk.; Firmin. Maksimilijan, šk. m.; Serafin, sp. Edvard, kr.; Koloman. mučenec. Kalist, pap.; Domicijan, škof. Terezija, devica; Brunon, škof. Gal, opat; Maksima, devica. Hedvika, Viktor šk.; Marjeta Al. ©
42 Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4, 46—53.
18
19
20 21 22
23
24
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
20. pobink. Luka., Just, muč. Peter Alk., spozn., Etbin, opat. Janez Kancijan, spoz., Felicijan m. Uršula dev.; Hilarijon, opat. Kordula, dev. m.; Marija Šaloma. Severin, škof; Janez Kapistran, sp. Rafael, nadangel; Krist., m.
43 Prilika o kraljevem računu. Mat. 18, 23—35.
25
26
27
28
29
30
31
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek.
Sobota
21. pobink. Krisant in Krišpin. Evarist, p. m.; Lucijan in Marcel. Frumencij, škof; Sabina mučenica. Simon in Juda, ap.; Fidel, m. Narcis škof; Hijacint, mučen. Klavdij, muč.; Marcel, muč. t Volbenk, (Wolgang) šk.; @
Zapisnik.
DRUGI GODOVI.
7. Marko, grof. — 15. Avrelija, mučenica. — 26. Amand. — 31. Lucila.
IZPREMENI MESECA.
Ct>Ščip 2. ob 6h 23 m. zjutraj. C Zadnji kr. 9. ob 19h 34 m. zv. ©Mlaj 17. ob 19h 6 m. zvečer. 3 Prvi kr. 24. ob 19h 38 m. zv. @Ščip 31. ob 18h 17 m. zvečer.
NEBESNO ZNAMENJE.
Solnce stopi v znamenje š k o r p i j o n a dne 23. ob 23. uri 31 min. ponoči. — Dan se skrči za 1 uro 40 min. — Dan je dolg 11 ur 44 min. do 10 ur 4 min.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangeliji.
44 Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22, 15—21.
15
16
17
18
19
20 21
22
23
24
25
26
27
28
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
22. pob. God vseh svetnikov
*	V s e h vernih duš. Just, muč. Viktorin, št.;" Hubert, šk.; Ida, kr.
*	* Karol Boromej, šk.; Modesta, d. Caharija, oče Jan. Krst.; Vitalij. Lenart, opat; Sever, škof. Prosdocim, škof; Engelbert, škof.
Zapisnik.
45 Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. ■9, 18—26.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
23. pob. Bogomir, šk.; Deodat (0 Božidar (Teodor), muč.; Orest, muč. Andrej Avel., spozn.; Trifon, muč. * Martin, škof; Mena, muč. Martin, pap. muč.; Livin, šk., m. Stanislav Kostka, spoz.; Didak, sp. Jozafat Kunč., šk. m.; Serapijon, m.
46
O gorčičnem zrnu. Mat. 13, 31—35.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
24. pobink. t Leop. vojv., Jedert. Edmund, šk.; Otmar, opat. $ Gregorij, škof; Viktorija, muč. Odon, opat; Evgen, spozn. Hilda. Elizabeta, kr.; Poncijan, pap. muč.
* Feliks Val. spozn.; Edmund kr. Darov. Mar. Dev.; Kolumban.
47
O grozoti razdejanja. Mat. 24, 15—35.
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
25. pobink. Cecilija, dev. muč. Klement, pap. muč.; Felicita, m. Q) Janez od križa, sp.; Hrizogon, m. Katarina devica muč., Jukunda, muč Konrad, škof; Silvester, opat. Virgil, škof; Ahacij, škof. Eberhard, škof; Jakob iz Marke.
48
O poslednji sodbi. Luk. 21, 25—33.
29
30
Nedelja
Pondeljek
1. advent. Saturnin. m.; Filomen. Andrej, apostol.; Justina, dev. (g
DRUGI GODOVI.
29. Gelazij, papež. — 30. Benja« min, mučenec.
IZPREMENI MESECA. C Zadnji kr. 8. ob 16h 13 m. pop. ©Mlaj 16. ob 7h 58 m. zjutraj. 3> Prvi kr. 23. ob 3h 6 m. zjutr. (g)Ščip 30. ob 9h 11 m. dopold.
NEBESNO ZNAMENJE. Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 20. uri 36 min. ponoči. — Dan se skrči za 1 uro 12 min. — Dan je dolg' 10 ur 4 min. do 8 ur 52 minut.
Dn e v i
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Godovi in nedeljski evangeliji
Eligij, škof; Natalija, dev. muč. Bibijana m.; Pavlina; Kromacij. Frančišek Ksav., sp.; Lucij, škof. Barbara, dev muč.; Peter Zlat., sp. Saba, opat; Krišpin, mučenec.
49
Janez Krstnik v ječi. Mat. 11, 2—10.
Nedelja
Pondeljek Torek
Sreda Četrtek Petek Sobota
2. advent. Miklavž (Nikolaj), šk. Ambrozij, škof; Agaton, mučen. Brezmad. spočetje, M. D. (0
Peter Forezij, šk.; Sirij, šk.; Valerija. Lavret. M. B.; Melhijad. p. m. Damaz, papež; Trazon, opat. Sinezij, m.; Epimah, mučenec.
50 Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1, 19«28.
13
14
15
16
17
18 19
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
3. adventna. Lucija, devica muč. Spiridijon, škof. Nikazij, škof. Jernej, škof; Kristina, devica. © f Kvatre. Evzebij, šk.; Adela, d. Lazar, škof; Berta, vdova, t Kvatre. Gracijan, šk.; Vunebald. t Kvatre. Nemezij, m.; Favsta, vd.
51 Janez Krstnik poklican v prerokovanje. Luk. 3, 1*6.
20 21 22
23
24
25
26
Nedelja
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
4. advent. Liberat, m.; Peter K. Tomaž, apost.; Glicerij, mučenec. Demetrij in Hon. m.; Cenoh, m. 3 Viktorija, dev.; Dagobert, kralj, f* Adam in Eva; Irmina, dev. ** Božič. Rojstvo Gospod. Štefan, mučenec; Arhelaj, škof.
52 Simeon in Ana oznanjujeta Gospoda. Luk. 2, 33*40.
27
28
29
30
31
Nedelja
Pondeljek Torek Sreda Četrtek
Ned. pred nov. let. Jane z, ev. Nedolžni otročiči; Kastor, muč. Tomaž, škof; Trofin, mučenec. David kr.; Liberij, m.j Nicefor, m. (j)
* Silvester, pap.; Pavlina, muč.
Zapisnik.
DRUGI GODOVI. 10. Evlalija, mučenica. — 12. Agnel, sp.
IZPREMENI MESECA. <£ Zad. kr. 8. ob 13h 11 m. pop. @ Mlaj 15. ob 20h 5 m. ponoči. 3> Prvi kr. 22. ob 12h 8 m. opojd. @ Ščip 30. ob 3h 1 min. zjutraj.
NEBESNO ZNAMENJE. Solnce stopi v znamenje kozla 22. ob 9. uri 37 m. dopold. Začetek zime. Najkra jši dan in najdaljša noč. Dan se skrči do dne 21. za 18 m. in zopet zraste do konca meseca za 6 m. Dan je dolg 8 ur 52 min, do 8 ur 24 m.
PROSVETA.
SOCIALNI NAUKI ZA NAŠO DOBO.
rosveta Narod.
je za narod življenje, duša. ki nima prave prosvete, je v temi, je mrtev, ker nima življenja, nima duše. Človek živi, dokler je v njem! duša, tako živi narod, dokler je v njem duh prave prosvete. Čim popolniša je pro» sveta, tem bolj trdno in zdravo je življenje naroda. Vse to potrjuje tisočletna zgodovina narodov.
Ne zadostuje pa zgolj naravna prosveta t. j. nauk o naravi in njenih močeh, zemlje* pisni in prirodopisni nauk, nauk o iznajdbah, nauk o gospodarskem, obrtnem in social* nem napredku, o politiki, o leposlovju itd., ampak potrebujemo še višjega nauka, nad na: ravnih resnic, kajti človek je po božjem r&> zodetju namenjen za nadnaravni smoter. Bila bi težka in osodepolna zmota, ko bi člo? vek skrbel le za naravno prosveto, naravno luč, a bi zanemarjal nadnaravno prosveto, t. j. luč nadnaravnih resnic in nadnaravnega življenja, kakor bi ne bilo prav, ko bi skrbeli le za nadnaravno prosveto in bi zanemarjali naravno. Oboje je potrebno, oboje je od Stvarnika in Začetnika luči, kakor je od nje* ga luč meseca in luč solne a. Nadnaravna pro* sveta ne nasprotuje naravni; ampak jo le pre=> sega in spopolnjuje, kakor presega luč solnca luč meseca. Ker je človek naravno bitje, ki je pO božji milosti namenjeno na nadnaravni smoter, je iz tega razvidno, da se mOra po-služevati naravnih in nadnaravnih pripomoči kov, da mu mora svetiti na potu življenja naravna in nadnaravna luč. Oboje mora biti. Eno brez drugega človeku ne zadostuje.
Varovati pa se moramo zmote, kakor da bi vsa prosveta, tudi nadnaravna, ne imela v naravni prosveti zgolj temelja, ampak tudi izvor. Socialisti1 učijo, da se izvaja vsa zgodo« viha, politika, filozofija, socialno življenje in tudi vera iz gospodarskih razmer svoje do» bo. V tem stavku je sicer izražena v marsika* terem pogledu velika resnica, a ryp> drugi s tras ni tudi velika zmota. Mara je pisal: »Produkt
cijski način materijalnega življenja je p o-goj za socialno, politično in duhovno življenje.« Z drugimi besedami bi se dalo to prav nedolžno povedati: Oportet primum vivere, dein philosophari t. j. najprej treba živeti, potem modruj! Toda Mara ni tega ta* ko nedolžno mislil. Engels, njegov najboljši učenec, razlaga: »Ekonomska uredba (gospo« darstvo) kake dobe je stvarna podlaga, iz ka* tere treba razlagati vse pravne in politične ustanove, vse verske, modroslovske in druge nazore in sicer v zadnji inštanci.« To je materialistično zgodovinsko naziranje.
Krščanski sociologi pravijo: Gospodar r stvo je brez dvojbe stvarna podlaga družab> nemu življenju, iz gospodarskih razmer se razvijajo civilnopravne, cerkvenospravne in politične uredbe, v malem obsegu tudi nraVni nazori. Resnica je, da vpliva gospodarstvo in gospodarsko stanje na večino ljudi veliko bolj nego idealnost. Najprej hočemo živeti, potem modrovati!
Kar se tiče verstva, in mislimo na kr« ščanstvo, je pač jasno, da se ni razvilo iz go--spodarskih razmer tedanjega časa. Zgodo* vina dokazuje, dia ni krščanstvo navezano na nobeno gospodarsko razmerje kake dobe, ampak da je za vse razmere, za vse čase, za vse narode, za vse kraje t. j. da je katoliško. Krščanstvo se je rodilo iz nadnaravne moči, ki je posegla vmes. Toda prav gotovo je, da ima tudii gospodarsko stanje na verstvo in na verske ustanove mogočen vpliv. Tudi na bo= goslovje se razteza ta vpliv, zlasti na moralo in na kanonično pravo. Le načela so abso* lutna in nepremenljiva, njih uporaba na po s samne slučaje je vselej po razmerah premen; Ijiva. Po premenljivih gospodarskih in socials nih razmerah se mora ravnati moralist in ka* nonist, kajti! postave morajo biti primerne času, kraju in razmeram.
Toda vedieti moramo, da nam luč pro* svete lahko ugasne, ako je ne gojimo z oljem ljubezni, p r i z an es 1 j ivos t i
in složnosti. Bodi narod še tako pro* s vitij en, ako ugasne mejsebojna ljubezen, izgine tudi prosveta. Koliko je bilo že naro* dov, stanov in družin, ki so se saimi sebe z nesložnostjo in z mejsebojnim sovraštvom poteptali in izginili v temi barbarstva in su* ženjstva! Strašna je nesloga mej brati. To kar pripravi družino ali narod do prepada, ni slaba žetev, ampak nesloga. Kamor zaide zdražba, razdor in nesloga, je ves trud za pro; sveto zaman. Luč mora ugasniti in ž njo živ* Ijenje naroda, stanu, družine. Zato ni nobena prosveta prava, ako goji le znanstvo in vedo, a ne skrbi za ljubezen, za slogo, prizanesljivo vzajemnost in krščansko zmernost ter značaj* nost. Radikalizem je vedno le izem t. j. ne* kaj nerednega in nespametnega. Resnica nas bo rešila in osvobodila, toda resnica je Bog in Bog je ljubezen.
Jezuitska revija »Stimmen der Zeit« se v letošnji marčni številki izraža tako*le: »Ne* sreča Nemci ie ni toliko versaillska pogodba, ampak strankarski in strujarski duh nem* škega naroda, ki zabranjuje, da se ne more udejstviti red in enotnost... Namesto ene in enotne države t>o zgledu Francije, bi Nemi ci rajši imeli 100 knezov aH 150 ministrov ali 2000 delegatov, ki naj bi jih vladali... Strankarski duh je strun, ki se pretaka po žilah ce* lega državnega telesa, in onemogočuje vsako ustvarjajoče delo... Velika večina pogreva rajši minule reči, mesto da bi mislila na sedanjost in bodočnost... Nujno potrebno je, rla se v narodu zbudi čut za red in vestnost. Ker je v Nemčiji mnogo ver, mnogo plemen, razredov in strank, se narodna edinost ne da drugače doseči, kakor da vzamejo v roke dr= žavno vodstvo neodvisni (ne strankarji!), močni in modri možje ... Tiste, ki oznanjuje* jo v tej uri sovraštvo in nezaupanje v narod* nem in socialnem oziru, je treba odstraniti.«
Ta nemški recept: si moramo zapomniti, ker je nam še bolj potreben ko Nemcem!
Ločitev duhov pa je nujno potrebna. Resnica se ne more družiti z neresnico ali celo lažjo. Ko bi se to godilo, bi se ljudstvo pohujševalo. Toda ločitev duhov ne pomeni . sovražne ločitve od oseb, ker te moramo iskati. r<a jih pridobimo, kakor ie Kristus 7, grešniki hodil, ne pomeni sovraštva do oseK ampak le do zmot in srčno željo, da bi se ti. ki so v zmoti, k nam vrnili, ne pomeni ubija* nja oseb, ampak pridobivanje nam sedai še nasprotnih oseb. Zato nam kliče sv. Pavel, ki je sicer neizprosno vihtel meč božje besede: »Po oblasti, ki mi jo je dal Gospod v zidan je, ne v podiranje//« (II. Kor. 13.) Sv. Frančišek Ksaverski je bil strog oznanjevalec božje be* sede. Nasprotoval pa mu je hudo neki judov^ ski rabin. Kai stori Frančišek? Nekega dne se mu sam povabi na obed — Frančišek ie nam -reč živel od miloščine. Rabin je osupel. Mej obedom pa je Frančišek s tako ljubeznijo zvezal nase rabina, da mu le*ta po obedu ni
17
hotel prej vrat odpreti, dokler ni obljubil, da se se vrne. Ko se je Frančišek vdrugič vrnil, je rabina za sv. vero pridobil in ga krstil. V tem oziru nam kaže sv. Frančišek Šaleški, naš patron, pravo pot: »Pred vsem se moramo s pridnostjo učiti, da spoznamo kolikor mogo* če katoliške nauke. Resnice ne smemo nikdar zatajiti, tudi je ne smemo zmanjševati ali za* krivati z namenom, da bi se nasprotniki s tem ne žalili... Ko je treba nasprotnike pobijati, pobijajmo zmote in ustavljajmo se nečedno* stim izprijenih ljudi, a vedimo, da se mora jasno kazati, da nas vodi pri tem pravičnost in pred vsem ljubezen.«1) V tem obstoji prava ločitev duhov in apostolsko delo za krščansko prosveto.
Prava ljudska prosveta ima velikansko moč, ker ima v sebi vso resnico invso ljubezen, »ki giblje s o ln ca in vseh solne nebesa.« Le prava prosve* ta deli ljudstvu časno in večno srečo, mu čuva narodne dobrine in narodno moč, izklju* čuje barbarstvo, brezverstvo in strankar* stvo, daje ugled in čast pred zborom narodov, pospešuje gospodarski napredek, dviga in navdušuje narod k velikim dejanjem in kaže pota k večnim idealom. Le taka prosveta vzdržuje narod, mu daje notranjo moč in goji v njem narodni ponos. Izkušnja uči, da se vzdržujejo stoktja in celo tisočletja tiste rodbine, kmetije in tvrdke, v katerih je prava, krščanska prosveta. Isto velja o veliki družini, ki je narod.
Dr. Coudenhove Kalergi je imel začetkom novembra minulega leta na Duna=> ju govor o narodnostih. Izvajal je pravilno, da jezik ni! zadostna vez naroda. Prava vez je le kultura — prosveta. Za* vest kulturne skupnosti, kulturne vzajemno* sti daje narodu še*Te pravo vez .in neomajno vero v bodočnost. Jezikovna skupnost ne zadostuje za obstoj narodnosti Le veliki gen i i i, voliki pesniki in pisatelji, veliki učenjaki in zlasti sveti in značaj ni možje — svetniki po* magajo do veličine, na katero je ves narod ponosen, kar veže posamezne ude jezikovne skupnosti še*le v pravo skupnost. Kaj poma» ga edinstven jezik, če ga pa govore sebične* ži. oderuhi, sleparji, nemoralni ljudje, neved* noži in barbari, ki se v zdražbah mej seboj pobijajo. Le prava prosveta rodi edinost., ker neti ljubezen do bližniega. do svojega naroda in do tujih narodov. Načelo: cuius regio, eius et religio t. i. kdor v deželi ukazuje, vero na* rekuje, je barbarsko, lažnivo načelo, ki se ni še nikjer obneslo. Barbarski imperializem se ne m ore za dol So dobo vzdržati. Sta vba barbarizma je na šibkih nogah in se zruši ob prvi sapi zdrave ljudske prosvete. Imperia* listično zatiranje manjšin, je znamenje, da ni
!) Iz okrožnice papeža Pija XI, o sv. Frančišku Šaleškem.
2
vse v redu, da so zatiralci daleč od prave kul* ture ali prosvete.
Luigi Luzzatti, bivši vseučiliški profe* sor državnega prava, je na kongresu socio; logov v Rimu koncem aprila povedal svojim rojakom nekaj prav dobrih naukov: »Člo* veška beda potrebuje znanosti, ki naj ne pomeni le sinteze socialnih naukov, mar; več osvoboditev vsakršnega zatiranja, v prvi vrsti verskega in narodnega, da bo preko naše domovine, ki jo moramo ljubiti, si*
j al kult človekoljubja.....Tisti, ki v imenu
domovine zatirajo manjšine, onečaščajo do« movino... Mi ne smemo samo razsvitljevati duhov, marveč tudi boljšati srca. Spre« jeti moramo kot znak veliko načelo sv. Ber* narda: Lucere et ardere perfectum est: Svetiti in goreti — to je popolnost. Da se to posreči, dragi tovariši, ne smete biti samo profesorji, ampak apostoli. Civilizirani svet s svojo ne* civiliziranostjo je zelo potreben tega aposto* lata.« Res lepe besede plemenitega italijanske; ga učenjaka! Da ,bi ga le hoteli poslušati nje--govi rojaki!
Veliki Jueosloven Nikola Tommaseo (Tomožič) iz Šibenika, ki si je pridobil za Ita* lijo velikanskih zaslug in ki ga Italijani po pravici prištevajo mej svoje največje dobrot« nike, je priporočal in zagovarjal iste ideje. Njegov izrek je bil: »Kjer je nesrečnih ljudi, tam ie moja domovina. Bog zatiranih ie tudi moj Bog«. V nekem hrvatskem pismu Kukiu ljeviču piše: »Slovani ne razumejo Italijanov, a ti prevzetni na svoje prastare spomine, pre* hirajo neumno Slovane, tod<a prezirani naro» di imajo ključe bodočnosti«.
Narod se uniči in zasužnji z neved; nostjo in neumnostjo. Nevednost iti neumnost ie že sama na sebi sužnOst. Ne« vedni človek je nujno navezan na druge in mora drugim služiti. Kdor hoče druge zasuž* njiti, stori to najlažje, če jim odvzame pror-sveto: šole, društva, organizacije, svobodo tiska in zborovanja itd. Zato pa je prosveta našega ljudstva v živo zadeta z novo šolsko postavo, ki nam odjemi je ljudske in srednie šole v maternem jeziku. Naši otroci se bodo sedaj učili le italijanskemu jeziku, ki je prav za prav kakor vsak drugi jezik le eno izmed sredstev do omike, a nikakor še ne omika in prosveta sama. Dočim je prihajal naš mladi rod iz prejšnjih dobrih šol že precej podko* van v raznih strokah, bo sedaj to skoraj ne* mogoče. Videli bomo kmalu velikansko raz* liko, ako ne bomo mladini pomagali na drug način. Brez slovenske abecede, brez sloven* ske slovnice, ni narodne prosvete, visi slo> venska narodnost le v zraku. Brez podlage ni hiše, brez abecede ni prosvete in ni naro* da. Brez slovenske abecede, slovenske slovs niče in narodne prosvete bomo imeli le na* rod bedakov in renegatov, ki bi bili svojemu lastnemu ljudstvu sovražni, ker prepojeni s tujo kulturo, s tujim slovstvom, s tujim mišljenjem.
Slovensko ljudstvo v Julijski Krajini je zgubilo svoje šole, izgubilo svoj jezik v vseh uradih in celo na županstvih. Radi tega pa ne smemo obupati. Skrbeti moramo za izobra* ževalno delo s podvojenimi močmi. V vsaki občini bodi izobraževalno društvo, v katerem naj se zlasti mladina podučuje in izobražuje.
V tem pogledu se moramo učiti tudi od nasprotnikov. Socialistična stranka v Angliji je ob zadnjih državnozborskih volitvah dosegla nepričakovanih uspehov. To pa je dosegla z vztrajnim vzgajanjem de* lavskega ljudstva v društvih, zasebnih tečajih in s publikacijami: knjigami, poslanicami in s časopisi. Delo je bilo velikansko. Tam imajo brez števila tedenskih šol in tečajev za dc* lavstvo, več vseučilišč za izobrazbo delav* stva (Labour Colleges), centralno vseučilišče (Central Labour College), več drugih učilišč (Ruskin College v Oxfordu, kjer imajo redne notranje tečaje) in društev za vzgojo delavstva itd. Časopisov za delavstvo je mnogo, mnogo delavskih obzornikov ali revij, kaži potov, koledarjev, poslanic, v katerih se na poljuden način razpravljajo vsa za delavstvo pereča vprašanja, se dajejo mlademu delav* stvu vsa potrebna navodila, strokovna, društvena, zadružna, politična in statistična. Vse te spise oskrbuje poseben tiskovni odsek in jih izdaja tiskovno delavsko društvo. S tem vzgojnim in prosvetnim delom je delavska stranka^ v Angliji potegnila k sebi skoraj vse razumništvo. Takole je pisal lani romanopisec in zgodovinar H. G. Wells g r o f i n j i Warwick, ki je bila kandidatinja delavske stranke pri volitvah v Leam.ington*u o Labour Party: »Nobena druga stranka nima glede vzgoje bolj natančnega programa. Naj reče kdo, kar hoče, Labour Partv se poteguje za državo, ki naj bi vzgajala, za državo v ka* teri naj bi imel deček, ki je dovršil 15. leto. že popolno vzgojo, da mu je potem mogoče razvijati svoje posebne lastnosti, ki jih ima. Samo Labour Party se jasno zaveda, da ni nobena politična ali socialna organizacija, kakršno si želi sam, mogoča brez primernega
vzgojnega procesa____ Ta stranka hoče, da
naj v Angliji ne bodo nevedneži, obsojeni za kruto delo, ampak čvrsti in dobro vzgojeni ljudje, ki bi znali v polnem obsegu razvijati svoje naravne zmožnosti. Vsinevedneži so sužnji. Druge stranke se morejo bas hati z napačnim patriotizmom, kakor na pr. z geslom: »Angleži ne bodo nikdar sužnji«, toda pravega patriotizma ne po> znajo«.
Labour Party ima za sabo krasno organi* zacijo in trud za prosveto med delavskim ljudstvom je res velikanski. Enak trud za prosveto dokazujejo nemški socialisti pa tu* di nemški in belgijski katoličani.1)
1) Zanimivo je vedeti, v čem se razlikuje Mac Donaldov socializem od boljševiškega. Boljše« viki pravijo — in tako so v Rusiji tudi delali — da je
Naj omenim tu staro prerokbo o uspehih krščanske prosvete. Ko bodo vsi narodje, pravi veliki videč Izaija, sprejeli nauk Zveličarjev ali ko bo vse naro* de prešinila krščanska prosveta, »bodo kovali meče v lemeže in sulice v srpe. Nič več ne bo narod zoper narod vzdigoval meča in tudi se ne bodo več za vojsko vadili« (Iz. 2, 4). Da, ko bi vsi hoteli sprejeti nauk Kristusov in bi hoteli .po njem živeti, bi nam ne bilo treba ne vojakov ne stražnikov, ne sodnij ne ječ, ne mečev ne topov! Potrebna bi bila zgolj gospodarska administracija ali uprava. Ljudje bi živeli v idealnem stanju, bi si ne delali nobene krivice, bi se mej seboj podpirali in ljubili ter rajši dajali ko jemali. Vse to bi'se doseglo, ko bi ljudje natančno spo* znali krščanski nauk in bi ga tudi natanč* no izpolnjevali. To bi bila najvišja stopnja krščanske nrosvete. K tej stopnii se skušamo od daleč bližati, a dosegli je ne bomo na tem svetu nikoli. Preveč se temu upirajo človeške slabosti in strasti, da si ne moremo niti obe* tati, da bi kdaj krščanska prosveta tako na* predovak, da bi ljudje postali idealni. Če nrvi človek ni vztrajal v idealnem stanju, ka* ko naj bi se vzdržal moderni človek? Lemeži se danes spreobračajo v meče in srpi v sulice, zvonovi v topove, zlato in srebro se rabi za vojsko: To je znamenje, da smo daleč pro-od idealnega krščanskega stanja. Posledica temu so prepiri, zdražbe, vojske in čimbolj se zatemnjuje krščanska prosveta, čim bolj peša vera mej narodi. tembolj se vnemaio vojske in nemiri. Sveto in v vseh slučajih in vseh okoliščinah koristno delo je, razširiati nravo prosveto, naravno in nadnaravno, ker le resnica nas more osvoboditi vojske, zdraž* be, krivice, oderuštva, sleparstva, biričev in pojedežev in sploh vsega, kar vede v kruto sužnost, ki tlači ljudstva.
' Zanimivo je vedeti, da si tudi socialisti in komunisti obetajo od najvišje stopnje socia* lizma in komunizma nekaj podobnega. V svo>
sedanji družabni red je podoben stari hiši, ki se ne da spremeniti v novo. Mac, Donald pa pravi, da je človeška družba živ organizem, ki se sam polago« ma prenavlja. Torej ne stara hiša, ampak živ organi« zem, ki se i reformami (reformisti!) spopolnjuje. V tem pogledu se Mac Donald ujemlje s Turatijem v Italiji. Človeška družba je živ organizem, ki se nepre* stano razvija in spopolnjuje. Sedanja družba je mati prihodnje, nove družbe, ki se organično poraja' iz nje. Tu nima revolucija posebne važnosti, ker ima človeška družba predvsem moč graditi in ne razdirati. V marxi* stični metodi ne najdemo poroštva, da bi taka razdiraš nja bila res napredek.
Mac Donald pobiva tudi nazor o »razrednem boju«. Gospodarska zgradba človeške družbe ni tako prepro* sta, kakor jo opisujejo marxisti, da bi bila le boj dveh gospodarskih razredov in da bi le ta boj odločeval v politiki. Misel o razrednem boju je iz predsociali* stične dobe. Življenje človeške družbe je namreč bolj zapleteno in bolj raznolično.
Bistvo laburistične stranke je tedaj organični re» formizem, kakor ga oznanjujejo v Italiji Turati, Tre* ves in dr.
19
ji zadnji znanstveni knjigi: Država in revolu* cija iz 1. 1917 pravi Lenin: »Tista demokrat cija, ki jo hočejo uvesti komunisti, se ne bo* de, udejstvila na ta način, da bi se socialisti polastili po parlamentarni večini oblasti seda? njih meščanskih demokracij. Ne! Socialisti tretje internacionale morajo vse meščanske demokracije in ustanove zatreti in uvesti na razvalinah nekaj popolnoma novega... Mi smemo govoriti o neizogibni smrti države (in dosledno vsega, kar je s tem pojmom združeno!), a moramo poudarjati, da bo ta proces dolg in da je odvisen od naglega ali počasnega razvoja najvišje stopnje komu? nizma, moramo pa popolnoma opustiti vpra* šanje, kedaj se bo to zgodilo in vprašanje o konkretnih oblikah smrti države, ker ni* mamo elementov za rešitev tega vpra* sanja. Država bo popolnoma zamrla še*le ta* krat, ko se bo v človeški družbi uresničilo na* čelo: Vsakdo po svojih zmožnostih in vsako* "iiir po njegovih potrebah f. j. ko so 1 liudje tako privadili na pravila socialnega so« žitja in bo njih delo postalo tako produktiv* no, da bodo prostovoljno dajali na raznolačo vso delavnost, ki so je zmožni. Ozko obzorip meščanskega prava, da ne smejo delati niti pol urice več ko drugi in da ne smejo biti za* dovoljni, če dobijo manjšo plačo ko drugi in bodi tudi za najman jšo svoto — to ozko ob« zorje bo takrat izginilo. Razdeljevanje kon* sumnih sredstev bo takrat brez vsake socialne kontrole glede količine, ki tiče posamezni* ku, ker bo vsakdo prosto dobil, kolikor bo potreboval... Dokler se pa ne doseže ta vi* soka stopnja komunizma, je potrebna naj* strožja kontrola od strani državne oblasti in sicer glede količine dela in količine konsu* ma.«
Kakor je razvidno, sanjajo tudi socialisti in komunisti o tisti naivišji stopnii prosvete, ko bo vse idealno t. i. ko bodo vsi ljudje pra* vični in polni ljubezni, ko se bo vse rado imelo in se imelo! Modro pa dostavlja Lenin, da nimajo komunisti za rešitev tega vprašanja niti elementov! To je resnično. Sociali* zem in komunizem nima niti elementov za ^osego te najvišje stopnje liudske prosvete. Socializem in komunizem je že v temelju po* grešen in zato nima niti prave smeri proti lu* či. Konec mu je tema, barbarstvo, kruto pre» ganjanje in pobijanje vseh neljubih oseb, kruto zatiranje vseh svoboščin, preganjanje cerkve in duhovščine, diktatura, absolutizem, suženjstvo itd. Vse to se je jasno pokazalo v Rusiji. V tem oziru je boljševizem še preko* sil kapitalizem.
Vsi poskusi liberalizma, socializma, ko» munizma, ateizma itd. so se v tem pogledu izjalovili. Vse te stranke nimajo po besedah Leninovih niti elementov za dosego prave prosvete. Prej ali slej končajo v temi, v bar* barstvu in absolutizmu1. Naravne moči so pre*
20
šibke, razum je preomejen, volja preslaba, da bi mogli ž njimi doseči najvišjo stopnjo prosvete. Računati moramo z razmerami. Razmere so take, da ne moremo najti niti ele* mentov za rešitev tega vprašanja.
Česar pa ne more doseči človek, bi lahko dosegel nadčlovek — k r i s t j a n, ko bi se hotel poslužiti vseh«pripomočkov, ki jih nudi krščanstvo1. Krščanstvo nudi potrebne elemente, ki jih začrtujejo postava, preroki in evangelij. Po teh božjih načrtih in. božjih po* teh b!. lahko prišli do idealnega stanja, ko bi le hoteli. Milosti božje nam ne manjka, a volje manjka. Kakor pravi Lenin, da v tistem idealnem stanju najvišje prosvete ne bomo imeli ne vlade ne parlamenta, ne vojakov ne stražnikov, prav tako opisujejo tudi katoliški sociologi tisto najvišjo stopnjo, ki je pa ne bomo mogli nikdar doseči, ker se ustavljajo take težave, da ne moremo na to niti misliti. V knjigi: Storia d i Cristo (Zgodba o Kristu, Firenze I. 1921, editore Vallecchi), opisuje Papini daljne k r š č a n* s k e ideale t a k o * 1 e: »Jezus nima na* mena, da bi spet postavljal propala kralje? stva, ali da bi si pridobival sovražna kralje* stva,.' Njemu ni mar ni gospodstvo ni slava. Kraljestvo, ki je oznanjuje, nima nič opraviti s kraljestvi tega sveta. Še več.! Njegovo kra* Ijestvo ie namenjeno, da uniči kraljestva tega sveta. Božje kraljestvo je v n a s s a m i h. To kraljestvo se razširi, kadarkoli se katera du« ša spreobrne, ker d!obi novega člana, ki se ta* ko odloči od kraljestva tega sveta. Ko bodo vsi ljudje dobri in pravični, ko bodo vsi lju* bili svoje brate, kakor ljubijo očetje svoje si« nove, ko se bo ljubezen raztezala tudi na so* vražnike, čeprav bi imeli še vedno sovražni* ke, ko ne bo nihče mislil, kako bi grabil za* klade, ko bo vsakdo rajši dajal kruha drugim nego ga jemal, ko bo rajši dajal oblačila trpe« čim mraz nego jih jemal — kje bodo, vpra* šam, takrat kraljestva tega sveta? Kaj nam bo treba vojakov, ko ne bo nikomur več pri* šlo na misel, da bi si hotel povečati zemljo s tujim svetom, ki bi g-a odvzel sosedu?! Kaj bi nam bilo treba sodnikov in biričev, ko bi preobraženim ljudem bili zločini ne* znana reč?! Kaj bi nam bilo treba kraljev, ko bi vsakdo imel postavo v svoji vesti in bi ne imeli več armad, katerim bi kralji povelievali in bi ne imeli več sodnikov, katere bi kralji imenovali?! Kaj bi nam bilo treba denarja in davkov, ko bi vsakdo bil svojega kruha gotov in bi ne bilo treba dajati vojakom in služab* nikom plačila?! Ko bo duša vseh ljudi spre* obrnjena, bodo izginile vse zgradbe, ki se imenujejo družba, dbmovipa, pravosodje, ka* kor izginejo sanje po dolgi noči. Kristusova beseda ne potrebuje ne denarja ne armade in ako bi se kdaj uresničila v ljudski zavesti, bi izginilo vse, kar človeka veže in ga slepi, bi izginile vse oblasti — krivične in potrebne, bi izginila slava zločinskih vojsk, kakor izgine
megla, ko posijejo zjutraj solnčni žarki ali ko zaveje veter. Nebeško kraljestvo, ki je eno, bi stopilo na mesto pozemeljskih kraljestev, ki jih je več. Sproščeni duh bi skoraj poza* bil na materijo, ki je bila despotična. Ljudje bi se ne delili več v kralje in podložne, v go» spodarje in sužnje, v bogate in uboge, v hi* navce in nesramne grešnike, v prevzetne po= božnike in ponižane grešnike, v proste in jet* nike. Božje solnce bi sijalo vsem. Člani tega kraljestva bi bili ena sama družina očetov in bratov. Rajska vrata, bi se spet odprla Ada* movim sinovom, ki bi bili takrat podobni bo* govom!« (Str. 80 itd.)
Nekaj podobnega nam slika tudi Lenin v imenovani knjigi. Toda vsak krščanski teoloe in sociolog pove že naprej, da so to le ideali ali vzori, ki jih človeštvo na zemlji ne more doseči. Težave, ki so na potu tem idealom, so skoraj nepremagljive. Do te idealne višine se z božjo izredno pomočjo lahko vzpne kak po* samnik, kakor je bil sv. Frančišek asiški, a da bi jo mogli doseči mi navadni zemljani ali ce* lo ves človeški rod — je popolnoma izključe* no. Nikar se s tem ne slepimo! Cerkev se je tisočletje borila, da bi bila odpravila o b r e* s to vanje t. j. da bi dosegla ideal pravic* nosti pri posojevanju, pa ni mogla prodreti. Pohlepnost človeška je taka, da je treba ide* ale poskriti. In te ideale naj bi dosegli socia* listični agitatorji? Mlakuže krvi, ki je bila prelita v Rusiji, dokazujejo dovolj, kaj lahko dosežejo brezverski socialisti in komunisti. Kakor je bil carizem krut, prav tako je krut tudi boljševizem. Navadno se vsi ti imperia* lizmi vzdržujejo z vojaštvom, s strankarsko milico ali s kakim drugim strankarskim ustro* jem, s katerim vsak čas lahko dosežejo, da se druge stranke potlačijo.
Po pravici pravi torej Lenin, da nima marxizem niti elementov za dosego najvišje stopnje prosvete. Marx je bil materialist in ateist, Lenin tudi. Z materializmom in ate« izmom pa je nemogoče naprej. To dokazujejo tudi moderni socialisti, ki se v teh Marxovih točkah čedalje oddaljujejo od brezverske smeri. Socializem se čedalje bolj oprošča Marxove zmote, da se tudi vera izvaja iz eko* nomskih razmer. Prav mnogi socialisti po* udarjajo odkrito, da so le k r i č a č i mej so* cialisti, ki pobijajo vero v Boga in v njegovo ustanovo na zemlji t. j, cerkev. Brez vere v Boga, brez vere v neumrljivost duše, ni nobe* na nravstvenost mogoča. Ako pa nima nrav* stvenost trdne verske podlage, je človek žival in1 vsa človeška prostost, ki jo socialisti ozna* njujejo, je le v pogubo. Čim večja je pro* stost, tembolj se živali mej seboj pobijajo in žre j o. Tudi tisti razredni boj, ki ga ie progla* sil Mara, je le boj mej živalmi, ako nima nravstvenost trdne verske podlage. Ta boj ne more privesti človeštva do miru in sreče. To spoznavajo danes tudi boljševiki, ki se pola* goma vračajo s krivih poti. Ako se hočemo
21
vsaj nekoliko približati idealnosti prosvete, mora človeštvo nujno sprejeti krščanske nravstvene nazore. Kjer teh ni, ni niti prave smeri do resnične prosvete, ni niti »elemen« tov« za rešitev tega vprašanja.
Priznati treba, da je marxizem in sploh socializem prinesel velik napredek v marsikaterem pogledu, česar se moramo ka* toličani oprijeti, a na drugi strani moramo od« ločno zahtevati nravstveno in versko vzgojo našega ljudstva. Brez nravstvene in verske vzgoje je prosveta trhla stavba, ki se ob vsa« kem vetru podere. To je potrebno zlasti v teh časih, ko je vse gospodarsko in socialno živ* ljenje dobilo tak razmah, da je videti, kakor da bi se bil v zadnjem času cel svet preobrnil.
Potrebno pa je v našem času, da se pridno u četudi ti, ki prosveto razširjajo mej ljudstvom, ki ča« sopise in knjige izdajajo. Pred nami so vsaki dan nova vprašanja iz socialnega življenja, ki jih moramo obvladati in presoditi ter spraviti v sklad z večno krščansko nravstvenostjo.
Narava poganja vsaki dan nove oblike, člove« ško življenje je neprestano v presnavljanju in prelivanju. Iti moramo za časom in raču« nati z danimi dejstvi Bilo bi zelo pogrešeno, ko bi se hoteli zapreti v sobe in v stare knjiži niče, češ za nas ne obstoja ne Marx, ne En« gels, ne Lenin in ne drugi moderni sociologi, ki sos svojimi ideami moderni svet prepojili! Ne! Mi se moramo učiti, kakor priporoča sv. Oče Pij XI v okrožnici o sv. Frančišku Sa= leškem, da zmote natančno spoznamo pa da spoznamo tudi velike resnice, ki jih moderni sociologi uče, da zmote pobijamo, resnice pa sprejmemo in na njih dalje zidamo. Vsaka nova pridobitev v socialnem, gospodarskem, pravnem in bogoslovskem oziru nam bodi stopnja do tiste idealnosti krščanske prosve« te, kjer bo vsem sijalo solnce resnice in lju= bežni, kjer bomo vsi ena družina bratov in sester, ko se bodo spet odprla rajska vrata in nam bodo rekli: Bogovi ste in sinovi Naj« višjega.....	I >
: * ... L;	dr. e.
i
-m
Sadjarski tečaj kmetijske šole v Gorici od 20—26 febr. 1922.
MLADENKA IN NAOBRAZBA.
^AHTEVE so velike, ki jih stavi življe« nje na posameznika. V neprestanem boju za obstanek mora razumno upo? rabljati vse svoje duševne in telesne sile, da odoli vsem zaprekam ter si ustvari eksistenco. Ni tu samo mož, ki bojuje ta vroči boj, pomagati mu mora tudi žena s go« spodinja. Le«ta mu bo pa res vrstna sobori« teljica le tedaj, če si bo pridobila temeljite naobrazbe in velike spretnosti, če bo močna žena, o kateri pravi sv. pismo, da je njena cena kakor cena stvari, ki se dobe od daleč, od zadnjih pokrajin. Srce njenega moža se nanjo zanaša in dohodkov mu ne bo manj« kalo.
Mladenka, če hočeš postati taka žena, evo ti nekaj skromnih navodil.
Temelj vsaki naobrazbi se polaga v ljud* ski šoli. Tu imaš priliko, da si osvojiš temelj«
ne vede čitanja, pisanja, računanja, brez ka= terih je nemogoča višja naobrazba. Ka« kor marljiva čebelica skrbno zbiraj tu temelj« nih kamenov, na katere boš zgradila poslopje svoje lastne prosvete. Ako imaš priliko, da obiskuješ to ali ono višjo šolo, vodili bodo tvojo naobrazbo v to poklicani učitelji. Tvoja dolžnost je, da jim zvesto slediš, si bistriš pamet ter plemenitiš srce. Ali vedi, da ob« stoji zate tudi dolžnost, da se ob priliki po« učiš vsaj o temeljih pravega ženskega poklu ca, ki je poklic gospodinje^matere. Večina naših deklic pa ostane po dokončani ljudski šoli v domači hiši, če ni primorana za kru« hom v svet. Ene kakor druge naj ne bi poza« bile nase in na svojo izobrazbo. Naj jim ne bo glavna skrb lepa obleka in prijetna za« bava, nego napredovanje v naobrazbi, ki je mogoča povsod, kjer je malo dobre volje.
22
Ko te bo začela skrbna mamica uvajati polagoma v skrivnost kuharske in gospodinjske umetnosti, bodi ji pridna učenka, zvesto opazuj, kako opravlja ta ali oni posel, slušaj njene opomine in nauke. Več ljudi več ve, vsi ljudje vse vedo, velja tudi za tebe. Tvoja mati bo skušala, da te pouči čim bolje, ali svet napreduje; morda boš kje opazila, da druga gospodinja ta ali oni posel opravlja bolje, z lažjim trudom ko si ga ti vajena. Opazuj jo ter si zapomni.
Hodi po svetu z odprtimi očmi pa ne za najnovejšo modo v obleki, nego da opazuješ vedno nove pridobitve ter tako spopolnuješ svoje znanje. — Če te sreča privede v dru* ge kraje, opazuj tudi tu, kako se opravljajo različna dela, primerjaj z znanim načinom, kar je bolj praktična posnemaj, drugo opusti. iN imajo napačno misel one matere, ki dado svoje hčere, če tudi ne iz potrebe, za nekaj časa k dobrim gospodinjam, da se tu česa pnuče. V tuji hiši človek rajši posname to ali ono kot doma. Ker pa tudi še v tako dobro urejenem gospodinjstvu ne bo prilike priučiti se vsemu, kar naj bi znala gospodinja naših dni, še nekaj navodil, kako naj mladenka na* preduje v znanju.
Društveno življenje je dandanes dobro razvito. Skoro v vsakem večjem kraju se nas haja, in če ne, bi se dalo morda ustanoviti izobraževalno društvo tudi z ženskimi odseki. Tu je pravo torišče naobrazbe. V zimskih večerih in nedeljskih popoldnevih naj bi se zbirale tu mladenke. Če štejejo med svoje člane bolj izobražene, bolj spretne deklice, naj se ena ah druga osokoili ter semtertja pri* redi kako koristno predavanje. Morda bi se dal pritegniti tudi kak drug inteligent na pr. zdravnik itd., ki bi predaval o zdravstvu ali drug strokovnjak. Dobra volja je iznajdljiva; seveda predavatelj no bi smel govoriti praznim prostorom ah gluhim ušesom. Če zveš, da se vrši v bližini poučno predavanje, ne za* mudi je, povsod sliši človek kaj novega, si pridobi novo zrnce. Če se čutiš sama zmožno, če si imela priliko, da si se izobrazila bolj temeljito, rada oddaj svojim tovarišicam od svojega, zlasti če te prosijo. Ne skopari s svojim znanjem, vedi, da boš v tuji sreči, v
tujem blagostanju uživala dvojno srečo Ra, da pristopaj k dobrim poštenim društvom kot drustvenica ter bodi njih marljiva sotrud* mca. V slogi je moč, uresničuje se povsod Se eno sredstvo je, ki je tudi vsakomur na razpolago, da se spopolni t. j. dobra strokovna knjiga, dober srtokoven časopis. Hvala Bogu, za silo je v tem pogledu tudi nam ustre* zeno Imamo nekaj prav dobrih gospodinj* skih knjig in tudi ženski časopis. Res, da so ravno strokovne knjige in strokovni časopisi dražji, pa koliko se izda za nepotrebno modo, koliko za drugo. Odreci si semtertja kaki u-godnosti in kmalu bo dovolj denarja na raz* polago. In če imaš tako knjigo, prebiraj jo skrbno in z razumom, ter skušaj, da si iz nje prisvojiš vse, kar bi ti utegnilo koristiti. Kar zveš v njej lepega, koristnega, posnemaj, kar je v danih razmerah neizvedljivo, prilagodi svoji okolici. Poleg strokovne knjige si pri* vošči semtertje lepo povest, pošten roman priznanega pisatelja ali pazi, da ti čitanje ta* kih reči ne postane strast. Dobra knjiga je kakor dober prijatelj, slaba knjiga pa te prav tako lahko zavede kakor slab prijatelj, zato treba čuti, da se nam ne utihotapi v hišo in ne razdere sreče.
Po urejenem načrtu se pa obrazuje in vzgaja mladenka za svoj bodoči poklic kot gospodinja in mati v posebnih strokovnih te* čajih in šolah, ki se prirejajo deloma po de* želi, ali se dajajo vsakoletno v nekaterih zavodih. Tu si v določenem času pod vodstvom strokovno izobraženih moči pridobivajo po* trebno znanje iz gospodinjstva, vzgojeslovja, higijene, vrtnarstva, kuharstva, ročnih del itd. Maloštevilne so sicer gojenke, ki bi imele srečo, uživati tako naobrazbo, ali kjer so dani pogoji, naj bi nobena ne zamudila ugodne prilike. Znanje, ki si ga tem potem pridobi, bode gotovo donašalo mnogo več obresti kot še tako bogata dota.
Draga mladenka, pojdi na delo. Ne za* mujaj dragocenega časa, dokler si mlada, pri* dobivaj si potrebnega znanja, žela boš potem obilo v domači sreči in v zadovoljstvu. Skrbno pripravljena stopi pod zakonski ja» rem, potem boš zadovoljna, boš srečna.
PROSVETNI ŽARKI.
Solnce prosvete.
Brez šuma, v vsej tihoti zablistteio V mla> dem jutru solnčni žarki po vsem širnem sve* tu in — milijoni se vzbude v vrvenje in živ* ljenje zlatega dne....
Tako nastopa brez šuma, v vsej tihoti prava prosveta prodirajoč s svojimi žarki do zadnjih mej sveta in — milijoni vstajajo iz smrtnih noči v življenje nesmrtnih dni....
Tako naj sveti vaša luč!
Solnce sveti s svojimi žarki tudi v najbolj umazane, blatne in gnusne kote pa se samo nikdar ne umaže....
Tako naj sveti vaša luč! Ko razširjamo prosveto in druge učimo, glejmo da sami
brez madeža živimo!____
Dan in noč.
Tudi tema noči je dobra, kajti v noči se človek odpočije, okrepi in poživi----
23
da niso samo svitli dnevi tvojega življenja dobri, ampak tudi temne noči! tvojih bridkosti, kajti v njih se utrdiš in okrepiš ....
Luč resnice.
Luč je dobra in koristna, pa ne vselej in povsod, niti v temi ne vselej in povsod ....
Tako je resnica dobra, koristna in prijet* na le, če jo poveš o pravem času in na pravem mestu. Tudi resnica mora biti združena z modrostjo!
Ječa.
Kjer ni svobode, je ječa. Ječa pa ni ni* komur ljuba in jo vsak rad čimpreje zapusti, čeprav bi to bila domovina____
Domovina, ne bodi nam ječa! Le svo* bodna domovina je res domovina, vredna naše ljubezni in naših žrtev....
klasje v polne
Velika dejanja.
Zrna naraščajo v klasje, kašče____
Tako rastejo iz malih dejstev veliki do* godki. Ako nimaš zmožnosti za velike reči in velika dejanja, pomni, da napolni kašče tudi, kdor zrnca zbira____
Postaje.
Vsaka postaja je potnikom cilj a hkrati tudi začetek za nadaljnje potovanje____
Vsako izvršeno delo in vsaka dobljena zmaga bodi cilj a hkrati začetek za nadaljnje delo, dokler ne pridemo do zadnje postaje...
Vihar.
Ob viharju se spozna, katera debla so močna; in trdna....
Tako se spozna trden in močen značaj moža, ako se zna v najbolj viharnih trenotkih obvladati in zna ohraniti mir in dostojnost mej najhujšimi napadi____
Nevednost.
Vol služi tudi malemu otroku, ker nima
pameti____
„ Tako postane človek, ki je neveden, su* zenj nevrednim. Nevednost je sama na sebi sužnost.
Smrt — vrata življenja.
Pretiosa mors sanetorum. *)
Smrt — vrata življenja! Tako so se navduševali krščanski mučeniki, ki so s smrtjo odpirali vrata življenja sebi in velikim idejam, za katere so umirali....
Dragocena je smrt za svete ideje! Smrt v svetem in pravičnem boju odpira vrata v živ« Ijenje nam in idejam, za katere se žrtvujemo in umiramo____
Ogenj, Voda in Čast.
Iz "italijanščine.
Nekoč je bilo, dal so sklenili Ogenj, Voda in Čast mej seboj zvezo. Ogenj ne more namreč nikdar ostati na enem mestu, Voda se tudi vedno giblje, pa sta vsledi te svoje na. ravne lastnosti pregovorile Čast, naj bi se ž njima v družbi podala na pot. Preden so od* potovali, so vsi trije dejali: »Treba da si damo znamenje, po katerem se bomo našli, ako bi se morda drug od drugega oddaljili ali iz? gubili.«	( i
Ogenj reče: Za slučaj, da bi se kdaj od* daljil od vaju, obrnita se tja, kjer bo1 videti dim. To je moje znamenje, tam me najdeta gotovo.
Voda pravi: Če se vajinim očem izgubim, ne iščita me tam, kjer vidita suho in| zevajočo zemljo, ampak tam, kjer zagledata vrblje, jelševje, trstje in zeleno, visoko travo.
Kar se pa mene tiče, de Čast, odprita oči na široko, poglej ta me dobro in zapomnita si: Ako me nesreča zavede s poti, da se izgubim, ne najdeta me nikdar več!	dr. e.
*) Dragocena je smrt svetih.	,
„S L A V C
(Rapsodova, v spomin S 1.
Zadnjič po lepi Gorenjski sem šel, slišal prepevati, ne da bi umel. Čul sem pa le, da poje bridko, kak je za tretjo tam goro hudo. Trikrat posluhnil sem potlej umel, štirikrat tri sem žalostne vjel: »Odkdaj je ob Soči tako, da naši slavčki nič več ne pojo?«
Vase pogledal sem in svoje ljudi, v mlada lica, v sive lasi, videl sem krivdo, zakaj je hud6, videl, kak dolgo še boljše ne bo.
J A PESEM".
i m o n u z Libušnjega. Enemu).
Kakor spoznal sem, odkrito povem — z drugimi kriv sem, povedati smem —, zakaj je ob Soči tako, da naši slavčki nič več ne pojo ...
3.
»Vzemi nase, kar naložil je Bog, saj je pravičen, pa četudi je strog, saj je Edini, ki ni meja meril v svoje, v svoj svod neba. Meni se ti za dela ljudi: danes so in jutri jih ni!...« O, kdaj nam ob Soči tako naši slavčki spet zapojo?!...
Z. Pregelj.
24
V
IZ/ LITERARNE ZAPUŠČINE
7
/
pesnika Simona Gregorčiča. I. PESMI.
TRI SENCE.
Že plava solnce z zad gore in žarke lije dol svetle... Le sijaj, solnce, nad menoj, jaz prej ko ti sem vstal nocoj — na me nebeške žarke lij, nesmrtno solnce ti! Ti, solnce, večno luč imaš in sence temne ne poznaš; in vendar, stalno ti svetilo, ki v senci nikdar nisi bilo, Zemljanom svit in senco daš! Kaiko oj sevaš tii nad mano, ko prvi res bi bil zemljan; v zlato je teme okovano in ves sem ko v zlato vkovan, od tebe obsijan! A solnce?! Senca pod menoj, kako ta senca, rase! Orjak pač bom na večne čase in senca še moj Krn nadrase! A solnce višje, — senca vpada in manjša slednji se mi hip ko mesec, ki prebil je ščip. — Poldan zvoni. O j jasni dan, od neba nam na svet poslan! A ti preostro siješ mi, presvetle žarke liješ mi; ni moč mi vpreti v te očes, ti božja luč z nebes! Oj človek, v senco svojo glej, saj senca si in boš vselej: opoldne senca mala, ko lučj te prav je obsijala. Zdaj senco svojo glej, še pol je ni, ko malo prej! Človeče ti uborno, Bogu, ljudem uporno, sedaj na senco si poglej! Večer. In senca znova rase. — Li rasti hoče večne čase?! Ne, ne! Saj kmalu pade mrak, pod tla pa senca in zemljak, ki senci je enak!
HERMESU.') 1.
Oj, Hermes, v Rimcih ti Merkurij, porojen o sleparjev uri, ti sin in hitri sel bogov in bog sleparjev in tatov! Ti bog laži in bog krivice.
i) Hermes, sin Zena in Maje, Atlantove hčere, je tudi bog kupčijstva, tatov in sleparjev. Zen (Zevs), sin Kronov in Rejin, je najvišji grški bog, bog neba in sve> tovni vladar, oče smrtnikov in nesmrtnikov. Apolon (Apol), sin Zenia in Latone (Leto), je tudi bog godbe in pesništva.	( ; ( «
ti jedva padel si v plenice,
si zvit se iz plenic izvil
in koj iz čede si bogov
ukradel krasnih sto rogov,
in premeteno si jih skril
v oddaljeni tam oni jami —
za njo bog je ne vejo sami! —
In spet, na nogah ves krilat,
priletel k Maji ti si mami,
nje sinček zlat,
in spet v plenice se zavil. —
Napravil to si vse ko v šali,
oj Žena, Maje sinček zali!
Saj vem, — kaj bi ne vedel jaz? —
težko še bilo je tačas
za najbolj zvitega sleparja,
ko svet še ni poznal denarja.
Tačas, kaj ne? sleparjev bože, i
denar — blago bile so kože!
In ti, že zrel v povojih mož,
desetkrat pet tam imaš kož;
računi, kaj za nje doboš!
Pač za moža v zibelki
so krasni to pridelki!
2.
Ti menil, zviti si slepar,
da slepi, gluhi so bogovi!
Apol pa vedežev je car,
od njega je proroški dar.
In tisti rejeni volovi,
čigavi bili so? Njegovi!
Vsi! z repi in rogovi,
njih parklji, krasna rast in mast; -
in njemu šel volov si krast?!
Ko voli tam si v špilji skril
in spet v plenice se zaril, —
ko vsak bi bog bil gluh,
njih glas pač mora mu do uh.
Ti tat! bilo te pač je strah:
porinil naglo si zapah,
obrnil ključe...
In ti, prezgodaj urni tič,
jim krme nisi vrgel nič,
in čreda vsa tam — muče,
ob vrata ronca tam z rogovi —
vsi plašni jo čujo bogovi,
kaj bi ne slišal je Apol?!
Po glasu znan mu vsak je vol,
on ve, kdo jih je vkradel!
Nad zibko ti ko blisk je padel —
v zibelki li nikogar ni?
Potuhnjenec si se zaril
in še pod slamnik si se skril;
a on je zibki dno odbil
in ti, ki voli si mu vkradel,
na pod izpod plenic si padel...
»Ti tat! zdaj z mano k Zenu hodi,
tvoj oče sam sodnik ti bodi!«
KOLEDAR GORI:"'KE MATICE,
3.
Oba pred Zeftovim sta tronom, ti toženec, Apol tožnik; vstopila z nizkim sta poklonom, proseč, naj vama bo sodnik.
Mogočno gleda on s prestola, zakaj gre pravda, — dobro zna, pozna on tebe in Apola, saj sta sinova mu oba. .
On je, — odkar vsemir je kroži, a to je včakal prvikrat, da bog boga, brat brata toži, po njem le bog in vsak si brat.
Nevolja polni Zenu grudi, sinova pač sta mu oba, Apol mu drag, slepar ti tudi! In komu v pravdi prav naj da?
»Ta vkral mi voli je srebrne, volov najlepših petdeset, na njih ni ene dlake črne, — vsak je, ko s solnca bil bi vzet.«
In povzdiguje voli svoje, kako krasan jim rep in rog, — in dlaki vsaki slavo poje, saj pesnikov pač bil je bog.
In pesnik slednji vse pretira in pesek pozlati vam vsak, le v solnčne žarke se ozira, a slep za te je zemlje tlak.
A ko Apol najhuje toži, sleparček Hermes, zadi skrit, na želvo — liro jo zakroži, — kje vkral jo pač je tatic zvit?
Ozre Apolon nanj strme se, strme posluša oče Zen, veselja vsem srce se trese, — mir sklenil g las je strun meden.
Ti dal mu želvo, s kojo sviral, on pustil tebi sto rogov; in slavno s tem si avansiral: postal poslanec si bogovi
4.
Umrl je oče Zen — naravno! — že dolgo nisem več ga vzrj; a ti, tatinsko bogstvo slavno, prekožil si se, ne umrl!
Oj preoblečeni ti bože,
zdaj tisočerni ti slepar,
kdo v trg bi vlačil težke kože?
Papirnat ložji je denair!
Ti še živiš, ti maloprida, ložej slepariš zdaj ljudi; ko barantača zrem al' Žida, v njegovi koži, vem, si — ti!
NIKOGAR JAZ SE NE BOJIM!
Boga ne, ne hudiča, nikogar jaz se ne bojim!
1925
25
Čemu? Bog sam nas ne zveliča,
ne vzame vrag nas sam, trdim.
Zgodi se ti oboje pa,
pač od Boga
in pa hudiča,
če sodeluješ ž njim.
A Bog je samo en,
in dober on je in pošten:
če ž njim deluješ, se ne boj,
on bode zvest prijatelj tvoj.
Hudičev pa je mnogo,
ki tukaj že so nam v nadlogo,
v telesno pač in dušno kvar,
povsod le v kvar in pa vsekdar.
Duh zel je vsaka vabna stvar,
zdaj golt, zdaj ženska, zdaj denar; —
a kdo zli duh največji tebi?
Ti sam si v svoji si osebi.'
Ti sam pač zlih duhov si cvet;
in več ko pekel naš ta svet
teh zlih duhov ima na sebi!
Izženi vse iz sebe te,
očisti glavo in srce, —
pa boš že tu na nebi!
OČETU GVARDIJANU.
7. julija 1905.
Čemu li voščila?
Da, ko bi se res izpolnila,
bi želel v življenji brez trnja ti rož; —
z voščili jih tu pa nikdar ne doboš!
Kaj da naj komu, le On sodi tam gori
v nebeškem, neskončnem šotori,
le On je vsekdar
osode človeške pravičen vladar!
Pri Njem ne voščila, le dela veljajo,
ta vrednost le stalno imajo!
Ne plača vseh tukaj On nam,
a plača gotovo jih tam!
Zatorej čemu tu voščila,
ki tu se ne bodo spolnila?
Voščila pustimo,
Za dela krepostna skrbimo,
da polna bo vaga jih svet'ga Mihela,
da sklone pod težo se vage skodela!
In vago to polni pač ves samostan;
sosebno pa vrli naš oče gvardjan;
zato nič ne voščim, ker vem, da gotov,
če časni ne, — večni mu je blagoslov!
VOŠČILA.
Velika krog Vas pač se danes tre gneča, oj gneča voščil Vam nešteto noseča; — v to gnečo jaz starček polomljen in hrom podati se nečem, se rinil ne bom; tam trli bi moje mi stare kosti — in kost tudi stara brez čuta pač ni! Zato le iz dalje jaz gledam to gnečo, — iskreno pa tudi hinavsko voščečo.
Vse vmes! Naj trli četrtine voščil bi vzel bes! Iskrenim voščilom pa Bog naj bogov da svoj blagoslov!	, . ,„
26
OPICI IN OPIČARJEM
»Oda«. Oj slavna prva opica, ki si rodila »nas«, krasan pač bil je tvoj obraz, krasna kosmata jopica! in kaj še tvoj božanski um?! Ž njim tukaj ti neštetih trum med nami si rodila... proslavljena med nami bila! Ti trupla, duše nam izvor, nam mati si in naš si vzor. Kako naj hvalo, čast ti dam, jaz pevec borni res ne znam; zažigam mar naj ti kadilo, prinesem naj zlata ti v dar, postavim naj te na oltar? Premajhno to za te darilo! Kaj naj začne li tvoja stvar? Naloga težka za poete! Učene, modre naj glave, ki toliko' za te so vnete, te naj dostojno te slave; dostojno meni moč to ni, oprosti, opica, me ti: uborni jaz poet to njim, častilcem večjim prepustim, naj oni slavo ti pojo, ki bolj sorodni so s tebo; sorodstva s tabo jaz nikoli kot oni nisem čutil toli. Najrajši one jaz slavim, ki uk oznanjajo nam novi, da tvoji pristni smo sinovi. Prvaka njih najbolj častim,
slavim pa i učence ž njim! Otrok ti opičnih prvak, proslavlja bratec tvoj te vsak; a v meni vstaja dvom nekak: »ti z ukom si se ovekovečil, da pavijan1) se je včlovečil... A meni, zdi se, modrijan, da napak si zamodrijanil: ni se včlovečil pavijan, — a ti si pač se vpavijanil!«
0 Pavijan — opica. Ta pesem velja modrijanom, ki učijo, da je človek iz opice ali iz pavijana.
HAJDIIKOVA NEVESTA. (Odlomki.) Uvod.
Na vzhodni jug rad duh mi plava,
srce rado zamiče se, kjer narod krepko se vzdigava, ki štel je med mrliče se. Vožnja pp morji. Morje moja majka, moja zibel čajka,
dete jaz mlado! Nosi majka me, ziblji čajka me, ziblji me sladko.
Gradivo te pesmi je bil pesnik tako<le raz* vrstil: Uvod. Popis (vožnja po morji). Večer pred svatbo. Klic domovine. Voščilo, sanje. Dan venčanja. Biser. (To je bilo objavljeno v 1. zvezku). Hajdukova pesem. V haremu. Ubeg.
li. GROBNI NAPISI.
Pesnik S. Gregorčič je odgovoril 15. VI. 1904 Josipu Štrancarju, župniku v Rihem* berku:
Veleč as tni!
Ne pišem rad nalog, a grobom sem pri« jatelj: rad mislim nanje, rad hodim po njih, zato se jih ne bojim. Včasi sem se že kot bogoslovec odtrgal od sprehodnega »žuga« (sprehodne rajde) ter jo zavil k št. 13, al Močnik, ter čital grobne napise. Koliko ne« umnosti, hvalisanja, a nekaj poštenega tudi vmes. Jaz sem jih napisal pač kakih 20, ki so se mi pa najbrž pri selitvi izgubili. Bode naj, enega napišem še majki Vaši; nekoliko je splošen, zadnji verz nanjo:
Življenje pravo tukaj ni, le tam na božji je višavi; v del bo mu, kdor se zanj pripravi moleč, ljubeč, trpeč — ko Ti!
Prosim nekaj honorarja (nagrade) za moj ideal — »Šolski dom«.
Pozdravljeni!
Vaš S.Gregorčič.
Med drugimi so se ohranili tudi ti=le Gre« gorčičevi grobni napisi: Vikarju Andreju Pečenku. umrlemu l. 1881.
Pokopališče v Gabrjah pri Sovodnjah.
Nebeščan bil si, ne zemljan, oj brat, ki tu si zakopan; zato te Bog iz solz doline
na rajske vzel je visočine. * * *
Kobariško pokopališče.
Tu čakata dneva vstajenja Ignacij Gruntar, rojen 8. VII. 1805., umrl 8. III. 1881., in zvesta mu pridruga1) Apolonija Gruntar, rojena 19. XII. 1801., umrla 26. III. 1879. Naj jima sveti večna luč!
Bilo je skupno vse življenje, veselje Vama in trpljenje, in v skupne j spita jami zdaj; _srce pa pravi mi zaupno,
!) soproga.
da tudi domovanje skupno
imata nad zvezdami zdaj.
* * *
Materi vojnega kurata Jakoba Marzidovška. Umreti pač mora telo,
a duša bo večno živela; in blaga vsa zemeljska dela
stoterno ji plača nebo. * * *
Josipini Kovači&Huber, umrli 21. III. 1895.
Pokopališče pri Sv. Mavru na Mostu.
Soproga zvesta, vzorna mati, trpinov mati in sirot, v plačilo toliko dobrot
nebesa mora Bog Ti dati! ♦ * *
Franu Hribarju, bratu Ivana Hribarja, jugo* slovenskega poslanika v Pragi.
Pokopališče v Vodicah.
Kogar ljubi večni Bog, tega ne pusti na sveti žalovati in trpeti, zgodaj ga otme nadlog; mladega pokliče k sebi
radovat se v večnem nebi. * * *
Antonu Hribarju, vodji goriške vadnice in pevovodji goriške Čitalnice in pevskega društ tva »Slavec«, umrlemu l. 1887.
Goriško pokopališče. Srce, za petja kras pkmteče, gonilo Te je žive dni glasove
rojakov svojih združevat v zborove, nam v slast in Bogu v čast doneče. Zdaj truplo tukaj se spočije; a nevmrjoča Tvoja duša zamaknena tam gori sluša
zborov angeljskih harmonije.
* * *
Osemletni deklici Angeli Žnidarčič.
Pokopališče na Gradišči pri Renčah.
Angel j na zemlji do smrti! angelj si v rajskem zdaj vrti! Varianta:
Kot angelj na zemlji si čista živela,
zdaj Angela, z angelj i v nebu boš pela. * * *
Profesorju Andreju Kraglju, umrlemu 30. Xl. 1901.
Pokopališče pri Sv. Mavru na Mostu.
Ti v zemlji predzgodovinski, v planinski zemlji domovinski
počivaš zdaj — Bog mir Ti, večno srečo daj...
Na svidenje kedaj! * * *
Profesorju Franu Erjavcu, umrlemu 13.1.1887.
Goriško pokopališče.
Bil mož si cel in učenjak
in zvest domovju sin; dokler bo živ Sloven še kak, bo živel Tvoj spomin!
Hvaležni narod.
MISLI.
Dom naš res prekrasen je,
rod naš prepočasen je. * * *
Poštena last
je žuljem čast. * * #
Kaj vredni smo?
Vsi palici
Kdo več, kdo manj. » * *
Kdor daleč vidi, slepcev ne preziraj, pač milujoč jih daj gredoč jim dar, — a kratkovidnim rad oči odpiraj,
da jim, kar moč, zašije rajski žar! • * *
Vladar Balkanu bo Bolgar, Slovenec, Srb in pa Hrvat — če bodo složni — z bratom brat; če ne — teptal jih bo Turčin,
če ne Turčin, pa drug tuj čin! » * *
Čez trugo gleda drugo. * * *
Le mladje rodi sadje. * # *
Iz naobraženja jezika spozna se naroda omika.
Ignoti.
Kar človek ne pozna,
ne vzbuja mu želja. « * *
** *
Ne svet, le Bog moža naj sodi,
najstrožji vsak sodnik pa bodi svoj. * * *
Ne domišljuj se nič, stoječ visoko, a misli mnogo, snuj, vestno deluj! Um bo v korist ti, vest in bistro oko, —
i umnih, vestnih mož pa svete čuj!
* * *
Razcepili smo se na tisoč ver,
na tisoč jezikov, a edno nam ostalo skupno: pri vseh jezikih in verah napake
nam vsem so enake. * * *
Kdor nizek si, navzgor glej brez zavisti,
prezir naj nizkim pa ne bo odzgor. • * *
Ako pesnik se ne zblazni,
pesnik bil ni nikedar. * * *
Vse mlade, cvetne, krasne! — vse pa v nič, razpad le gre!
Vse? Nikdar! Večna bo pač ktera stvar! Da, to duh je in srce zmer strmeče nad zvezde!
28
IV. RAZNOTEROSTI.
NAROBE MODRIJAN.1)
Nov uk pač ti si »uvekovečil,« da pavijan se je včlovečil. — Stoj, modrijan, narobe si zamodrijanil! Ni se včlovečil pavijan, tvoj človek se je vpavijanil!
O SV. CIRILA IN METODA
GODU.
Kaplane le prekladajte, pustite v miru pa svetnike; v škofiji modro vladajte — na nebu niste še vladike!
Z D R A VI C A .
Čitalnica v Prvačini je bila priredila dne 6. aprila 1. 1885. pesniku Simonu Gregorčiču na slavo slovesno »besedo« in po besedi slav* nosten banket. Ob poteku banketa je na* zdravljal ginjeni slavijenec društvom in posa> meznim osebami v rimah.
Izmed teh napitnic se je ohranila tudi ona, katero je posvetil pesnik svojemu du* hovnemu sobratu in prijatelju, navzočemu dr. Hilariju Zorn*u, takratnemu profesorju verstva na višji realki v Gorici, kojega ime je bilo poznano v tistih časih po njegovem zagovoru Gregorčičeve pesmi »Človeka ni* kar« nasproti drugijn, ki so pesnika napadali. Naj jo tu objavimo! Zdravico še eno možu sem dolžan, ki zame postavil se v boji je V bran. Ko v me se zagnal je sovražnik srdit, on dvignil je kopje za me in pa škit; in sukal prav spretno orožje je bojno, krepko ga je sukal, a vendar dostojno; a ne brez ozira in ne brez ljubezni,
*) Glej odo: Opici in opičarjem.
ko vihtel ga moj je zoprnik jezni. Puščice sovražne mi s temi je odbil in mene pod škit je svoj krepki zakril. Bog torej zaščitnika mojega vari, živi naj še dolgo naš vrli Hilarij!
V POLJŠO!1)
Spisal po 28. dec. 1891.
Jud (solo):
Preganja, preganja nas Rusija grozna, za vsako kupčijo je skopa in pozna! Ubogi selilni moj rod, iz nje le obrni nevtrudni svoj hod!
Kor Judov:
Selimo, selimo se v Poljšo, kupčijo pač tam naredimo najboljšo: na prodaj gradovi, na prodaj grofovi, na prodaj slovanstvo, — na prodaj bo tam pač i katoličanstvo! S tem najbolj katoliška zemlja brez truda preide v posestvo vsesvetnega juda!
ZBERI JIH!
Zdih'vali res so kdaj po domovini, a zdaj se dobro jim godi v tujini! Dajt zberi jih, Gospod, oh zberi, ko zbrani so, jud juda deri!
PODTRIGLAVSKEMU DEKLETU
Oj ti podtriglavsko planinsko dekle,
vsak cvet se ospe! Osuje se vrtna in poljska cvetica, osuje i cvet se dekliškega lica! Osuje se naj, — Bog samo ti daj, da srčni in dušni tvoj cvet ne usahne do konca ti let!
») Poljša = Poljsko.
		$311; vilfi*		KL V-^V \A fi-		HjffišT ]
		iSUfe .	mjfflimZm			ig^fil jssssHf
				"g^^^HI . - n	lv]|	lir*-*!
i . H Žl;			m			jt i iV'J
Ir V- •—				Mm"		Sls '
PSBM						
Tamburaški zbor v Biljah.
29
PROSVETNO DELO KATOL. M1SIONARJEV.
Franc Pire, Congr. Miss.
O celem svetu se širi sedaj prepri* čanje, da je prišla ura, ko bo Solnce pravice in ž njim prava omika vzšla nad preobsežnimi pokrajinami in mnogoštevilnimi s tomili jonskimi narodi, ki so še pogreznjeni v črne tmine pogan* skih ver. Od tisoč sedemsto milijonov ljudi jih je približno tisoč milijonov, ka* teri o Zveličarju Jezusu Kristusu še nič ne vedo. Vendar se zdi, da jim prav sedaj vz* haja dan rešitve. Zanimanje in pozitivno delo za misij one raste v Evropi tako kot v Ameriki, na drugi strani pa vidimo, da se hočejo deže* le, ki so postale krščanske, osamosvojiti, da se hočejo same po svojih duhovnikih vladati, kar jim Cerkev gotovo zmeraj z veseljem ugodi, da le dobi za to sposobnih mož na do* mačih tleh. Misijonarji so pijonirji, ki gra* dijo narodom most k nadnaravni sreči in tu* di k pravi civilizaciji. Oglejmo si njih delo* vanje v raznih deželah!
Cerkev naJaponskem je cerkev mu* čenikov. Sv. Frančišek Ksaverski in njegovi sobratje so ustvarili na Japonskem cvetočo krščansko občino. Preganjanja v 17. stoletju so pomela vse. Ko so prišli 1858 katoliški mi* sijonarji zopet v Japan so našli v gorah Na* gasakija družine, v katerih se je sv. vera 200 let brez duhovnikov ohranila, Med 48 milijo* ni prebivalcev je danes tu 83.000 katoličanov, na otokih še 15.000. V japonski koloniji Korea je med 10 milijoni 92.000 katoliča* nov. Domačih duhovnov je na Japonskem 40, v Koreji 33. Če pomislimo, da je katoliška cerkev na Japonskem štela nekdaj že stoti* soče vernikov, je sedanji položaj Cerkve ž a* losten. In vendar je ravno Japonska največje važnosti za bodoči razvoj Azije. Japonska se je popolnoma modernizirala, je polna mo* dernih šol, tovaren, železnic itd. Kot grde po* šasti štrle japonski maliki v ta moderni svet, še te bo narod kmalu zavrgel, in tu bo treba na stotine novih misijonarjev, na stotine ver* skih šol, cerkva itd., če naj katoliška cerkev nudi Japoncem primerno nadomestilo za puhlo poganstvo. Silno živahno deluje v tem oziru 1. 1916 ustanovljeno društvo Ko-hyo* Seinen*Kai, ki šteje že 510 članov. Mladeniči si stavijo namen gojiti katoliško življenje in sodelovati pri pokristianjanju Japonske. L. 1921 je začelo društvo izdajati mesečnik: »Ka* toličan«. List čitajo predvsem izobraženci.
Huda preizkušnja je zadela japonske ka* toličane lansko leto. ko je potres tudi njim podrl mnogo upov. Toliko let so s tako neu* morno vztrajnostjo delali za zgradbo cerkva in župnišč, šol, bolnic in sirotišč in v nekaj urah je bil uničen ves njihov trud. Ob potre* su sta največ trpeli glavno mesto Tokio in
Jokohama, veliko japonsko pristanišče. V Tokiu je 6000 katoličanov in so razdeljeni v šest župnij. Štiri župne cerkve so popolnoma porušene. Jokohama je imela dve župniji: sv. Mihaela, kjer so bili katoličani sami Japonci in pa župnijo presv. Srca Jezusovega — za katoličane vseh drugih narodnosti. Vse na* prave obeh župnij so do tal porušene. Slavna jezuitska univerza v Tokiu je zelo poškodo* vana. Toda kaj vzame moč krščanskemu po* gumu? Obnavljalna dela so se že začela.
Obrnimo se sedaj v Indijo, deželo, ki šteje 300 milijonov prebivalcev in je sedaj še pod angleškim gospodstvom! Velikanski teri* torij je razdeljen v majhne deželice in v njih notranje razmere se Anglija malo ali pa nič ne vtika. Tako imajo poglavarji teh deželic skoro neomejeno oblast. Zraven tega je ljud* stvo slabotno in nevedno, ne pozna in tudi ne zna zagovarjati svojih pravic. Občevanja z velikim svetom ne pozna, kajti Raja, — tn* ko se imenujejo poglavarji deželic — sploh ne dopusti, da bi kak Evropejec brez niego* vega dovoljenja hodil po njegovi deželi. Zato je navadno ljudstvo bojazno, ne zna ne brati ne pisati, in pri najmanjšem uporu se ima bati palice, strašne palice, ki je tudi lahko usmrti. Zato rajši tiho potrpi! En vzgled!
Z evangelijem prinesejo misijonarji tudi znanje svetih naravnih pravic, ki jih ima vsak človek. Tako tudi v deželi Kota Napur, kjer so jezuitje oznanjevali Kristusa. Hitro so lju» di tudi organizirali in jim razložili njih pravice. Pogum raste sicer počasi pa vendar zmeraj bolj. Zgodilo se je v vasi blizu mesta Ranchi. Vse družine te vasi so plačevale kot najemnino za svoje njive Zemindarju, t. j. Rajevemu upravitelju po pet rupij. Dobili so vsakikrat tudi pobotnico, s katero so se m o* rali drugo leto izkazati, drugače so morali na» jemnino še enkrat plačati. Nekoč pa se je zljubilo Zemindarju. da je svoje kmete ta* kole nagovoril: »Prišli ste. da plačate najem* nino, dobro, dam vam pobotnico, da ste pla* čali sedem rupij. Kmetje, nevedni, se spogle* dajo, se reže, manejo roke in dobe pohot* nico. Ubogi so mislili, da se je Zemindar ska* zal enkrat velikodušnega in jim že za drut"> leto uračunal dve rupiji. In ta sladki up je trajal eno leto. Ko so torej zopet prišli, da bi plačali najemnino kot po navadi, glej nesre* če, tu zahteva Zemindar ne pet ampak sedem rupij.
«Mi smo vendar plačevali zmeraj samo pet«.
»Ne, plačevali ste jih sedem, pokažite mi pobotnico lanskega leta«.
Kmetje privlečejo pobotnico na dan in šele sedaj spoznajo sleparijo. Lanske pobot*
30
niče jasno govore, da morajo ubogi zanaprej plačati sedem rupij. K sreči je bilo med temi dobričinami tudi nekaj katoličanov, ki so se hoteli takoj pritožiti pri misijonarju. Zapu? stili so prostor, plačali nič in se podali v Ran* chi k svojemu župniku. Ta je bil sprva pre* senečen. Toda kmalu je našel izhod iz te za* gate. Napiše listek in pošlje vse kmete k do* bremu in premetenemu advokatu. Ta se po* uči o slučaju in pravi: »Prinesite mi vse po** botnice prejšnjega leta, razumete, vse, niti ena ne sme man j k a ti. Kmetje zopet gredo in se vrnejo. Ko so izročili pobotnice advokatu, pravi ta: »So to vse?«
»Da.«
»Dobro«, pravi advokat, »naredimo iz njih prav lep kres!« in jih vse skupaj zažge.
»Zdaj pa pojdite na sodnijo. Sodnik vas bo prašal, koliko ste plačevali druga leta. V i povejte, da ste plačevali po tri rupije in daste pobotnice izgu* b i 1 i«. Ko so prišli na sodnijo je bil Zemin* dar že tam in se je zaganjal v njih, da mu morajo plačati sedem rupij, ne samo pet.
Pokličejo prvega kmeta. Sodnik ga vpra* ša: »Koliko ste plačali druga leta?« — »Tri rupije.« »Lažnik«, zavpije Zemindar, »pokaži pobotnico!«
»Je ni. Taka reč se lahko izgubi. Ubogi smo, ki nimamo doma niti enega prostora, da bi shranjevali take stvari.«
Pride drugi, ki je ravno tako vprašan in ravno tako odgovarja. Ko so bili zaslišani vsi, tedaj se oglasi sodnik: »Razumem, da so tri rupije premalo, odsedaj naprej boste plače* vali štiri.«
Tako je dobival požrešni upravnik štiri rupije namesto sedem. Sicer je bil pa s štiri* mi rupij ami že dobro plačan. —
Navajeni smo in mislimo, da so samo pri nas svetniki, pa milost sv. Duha deluje povsod jednako. doseže zmeraj svoj cilj, kjer ne najde, zaprek. Bog v delitvi svojih milosti ne dela razločka med Indijo in Francijo. Od ti* soč si oglejmo samo eno dejstvo! »Nek pogan v Koinartoli obiskuje našo cerkev«, pripove* duje p. Bodson S. J. »in se uči moliti z vso marljivostjo. Med tem me pa večkrat prosi, naj ga že vendar krstim. Zadržujem ga še, da se boljše pripravi. Toda kaj mi stori te dni v svoji sveti nepotrpežljivosti? Odreže si čop las, v katerem biva po mislih poganov cela ko* niča zlih duhov, in se kar očitno izjavi, da je kristijan. Gotovo je prejel s tem dejanjem že krst želj in zasluži da mu takoj podelim tu* di zakrament sv. krsta.«
Lep napredek indijske Cerkve znači tudi lanski kat. shod v mestu Allepey. Sej se je udeleževalo do 2000 zastopnikov iz raznih krajev. Ravno na tem zborovanju se je sklenilo, da prirede v svetem letu 1925 skupno narodno romanje v Rim, da tam pozdravijo namestnika Kristusovega.
V Indiji deluje sedaj med 300 milijoni
prebivalci 33 škofov in 7 apostolskih vikar« jev. Katoličanov je v Indiji 3,019.128 torej pri* bližno \% vsega prebivalstva. Izmed 3280 duhovnikov je med pogani zaposlenih samo 1350. Zopet pomanjkanje delavcev. Z vese* ljem pa je treba ugotoviti, da je lani domačin postal škof.
Sedaj pa se ozrimo v Afriko, saj sliši* mo od tam klic, ki odmeva po pustinjah, sa* vanah, planotah in pragozdovih afriških: A« friko Afrikancem! Zamorski narodni vodite* 1.1 i romajo- od sela do sela in pridigujejo za« čudenim zamorskim plemenom, da je prišel čas, da se zamorci otresejo evropskega jar> ma, in ustvarijo veliko samostojno zamorsko državo. Čakajo velike svetovne revolucije in iščejo v ta namen stika s sovjetsko Rusijo. Jasno je, da se temu elementarnemu gibanju po samoosvojitvi ne bo mogoče dolgo ustav* ljati. Dvajseto stoletje nas stavi pred veliki afriški problem, ki je problem tudi za katoliško cerkev. Treba bo Afriko zmisijonariti hkrati na vseh delih in posredovati zamorcem evropsko kulturo v krščanski obliki. Edino ta jim prinese s pravo vero tudi pravo svo* bodo in kulturo. Mnogo prosvete je sicer že prodrlo v prejšn je afriške pragozde, toda do= be se še plemena, ki žive kot pred tisoč leti. Najboljša priča za to je trgovanje s sužnji, ki se je tako razširilo, da je morala Anglija dati stroge odredbe da bi ustavila to sramotno po» čenjanje Arabcev. Kulturen narod pa najde sam sredstva, da se obvaruje trgovanja s svo* jim lastnim mesom. Arabci si iščejo žrtev na obalah Rdečega morja med zamorskimi ro* dovi, ki so tu naseljeni. Nenadoma jih napa* dejo, nalove moške od 14. do 18. leta in jih odvedo na svojih ladijah v Arabiio, kier iih potem prodajajo po suženjskih semnjih. Ne* davno so zasačili Angleži na Rdečem morju dve ladiji s sužnji. Ena je ušla, drugo so u jeli. Bila je polna mladih zamorcev, ki so bili od lakote napol mrtvi. Torej vidimo, da »Osvo* bojena Afrika« še ni tako blizu. Afrika bo srečna, če sprejme najprvo pravo vero in ž njo tudi omiko, brez prave vere bo vsa zu* nanja kultura samo firniž, le belež, ki nima stalnosti in ne obrazu je srca.
Katoliška cerkev je v zadnjih 70 letih u* stanovila 103 misijonske postojanke in danes šteje Afrika 2 milijona katoličanov domači* nov. Žal pa ima samo 248 domačih duhovni* kov in potreba misijonarjev je silna. Usta* novljena je posebna družba »belih očetov« ki se peča edino le s pokristjanjanjem Afrike. Misijonske postojanke so ustanovljene in se ustanavljajo po celi Afriki.
Radi velike misijonske potrebe se usta* navijajo tudi po evropski celini semenišča za zunanje misijone. Vsako leto se pomnoži šte* vilo evangeljskih delavcev po širnem svetu. Velika sreča za narode, ki se spreobračajo h katoliški veri, ker ta edina jim nudi cel in ne* pokvarjen Kristusov nauk.
Protestanti e, — Luter in drugi niso ni« kdar mislili nato, da bi svoje zmote nosili naprodaj drugim narodom. To je bilo tudi po> polnoma proti njihovemu nauku. Pozno, poz« no šele, prisiljeni od razmer so protestanti e hiteli izpolniti to vrzel. Spremljani z morna« riško vojaško močjo svojih držav, so hodili po stopinjah katoliških misijonarjev, in še dandanes se najraji privlečejo tja, kjer so jim ti odprli vrata.
Leta 1815 je bilo samo 175 protestantov* skih misijonarjev. Sto let pozneje jih je bilo že 12.074, leta 1920 pa že 20.500, od teh več kot polovica Amerikancev. Leta 1815 so izdali /a miši i one 8.500 dolarjev, sto let pozneje pa že 38,922.822 dolarjev, po vojni pa naberejo posebno Anglo«Amerikanci v prid svojim mi> si ionom svote, ki bi se nam zdele neverjetne, če ne bi bile žalostna resnica. 200 milijonov frankov so nabrali protestanti zadnja leta za svoje misijone in od teh prihaja najmanj 100 milijonov iz Severne Amerike, Pri nas katoličanih pa letna svota pada ali raste od 50 do 90 milijonov. Zadnji 2 leti pa so narastli protestantovski darovi na 500 milijonov. Ali se pa vsi ti franki porabijo edino le za mi« sijone, je pa veliko vprašanje. Po vojski se je leta 1920 dr. Davenport na konferenci »Medicinal Missionary Society« takole izrazil: »Kjer se naselimo, povsod toplo priporo« oamo naše angleške izdelke. Po mojem je to najboljša priporočitev angleške trgovine na Kitaiskem. Snloh prihajamo semkaj najprvo v prid angleški trgovini.« Torej ni prazen an« gleški pregovor, ki pravi, kdor gre na tuje, — četudi kot misijonar — postane trgovec in denarja se porabi mnogo v trgovske namene. Tem nrotestantovskim namenom odgovarja--jo tudi njih usnehi. Imajo kristjane na papir« ju, polne šole, ker imajo dosti denarja, izdelki matere«dežele se prodajajo, glavnega namena pa ne dosežejo in ga tudi ne morejo, dati namreč žejnim dušanv milost Jezusa Kristusa. To edino zmore katoliški misijonar, ki je zato vreden še trikrat večje podpore.
Torej trgovina z blagom in dušami, ne pa prava vera in prosveta, je princip nekato« liškega misijonarja.
Se ena nevarnost je, ki preti našim miši-ionom posebno v Orientu. Čujte in strmite! To je boljševizem. Tretja komunistična in« ternacijonala se zmeraj bolj razteza. Leta
1921 je imela v Orientu 2,805.745 pripadni« kov, s 656 časniki in 425 časopisi. Po inicija« tivi iz Moskve se je zbralo leta 1920 v Samar« kandu (Turkestan) 1500 odposlancev iz Pa« mirske visoke planote, iz Afganistana, izpod Himalaje, iz centralne Indije, Madrasa. Deh« lya, Kalkute, Bombaja in Cejlona. Propa« gandna šola v Samarkandu ima že 3000 dija« kov, od teh je 950 Indijcev, in 300 Mongolcev. V septembru 1920 je predsedoval Zinoviev »kongresu orientalskih narodov« v Baku. Ustanovili so tu komite za propagando po ce« lem Orientu. V zvezi z Panizlamisti podžiga« jo sedaj boljševiki ves Orient, tako da so mi« sijoni zelo otežkočeni in ogrožena je s tem tudi vsa evropska in svetovna civilizacija. Toda zaupajmo: Bog čuva nad svojo cerkvijo in jo reši in pomaga o pravem času.
K sklepu omenimo še veliko misijonsko razstavo, ki se bo vršila letos v Rimu, z ude« ležbo vseh katoliških misijonskih pokrajin, razkropljenih po celem svetu. Priprave vodi poseben odbor kardinalov, pomaga mu pod« odbor znamenitih misijonarjev iz vseh delov sveta. Razen literature bodo razstavili krasno narodopisno in kulturno zgodovinsko zbirko, ki bo obsegala tudi najmanjše rodove in celo niih izumirajoče ostanke. Tu se bo tudi videlo delo rimske misijonske tiskarne, edine te vr--ste na svetu, edino tako podjetje. Tiska nam lahko knjige v 250 jezikih, tudi v najbolj čudnih eruskih in notranjeazijskih narečjih. Kakšen ogromen obseg ima katoliško miši« ionarstvo. vidimo vsai malo iz teh le številk: Misijonski centrali v Rimu, znameniti kardi« nalski kongregaciji »de propaganda fide«, je nodrejenih okoli 30.000 misiionskih postaj s 23.000 cerkvami in skoraj 18.000 šolami. V niih opravlja dušno pastirstvo in uči okoli 123.000 misijonarjev, okoli 50.000 bratov in okoli 120.000 nun. Obseg misijonstva gre od Hotentotov v Afriki do Kitajcev v Aziji, od indijskih Hindujev gor do ameriških_ Eski« mov. Povodom misijonske razstave si bodo posetniki tudi lahko ogledali misijonski mu« zej, ki ga lahko prištevamo modernim čudom. Obenem z razstavo se bo> vršilo v Rimu več zborovanj, zlasti misijonski kongres. Gotovo bodo zborovanja z razstavo vred privabila v Rim ogromne množice romarjev in tako bo zopet enkrat središče cerkvenega gibanja ce« lega sveta.
32
DR. ŠARABON:
SVETO LETO 1925.,
praznik sprave narodov.
cerkvi San Giovanni v Rimu je slika Giottova, kaže nam papeža Bonifa* cija VIII. (1294—1303), kako ozna* nja ljudstvu prvo Sveto leto. Bila so taka leta sicer že prej, a ne vemo nič .Gotovega o njih in moramo imenovati prvo Sveto leto tisto, ki ga je oznanil papež Bonifacij leta 1300. Povedal je grešni* kom sveta veselo vest, da dobe odpustke, če se kesa i o, pridejo* v Rim in po desetkrat obi* ščejo glavne cerkve. Obenem je odredil, da bo vsako stoto leto Sveto leto, a so drugič praznovali to slavnost že leta 1350. Urban VT. (1378—1389) je določil vsako triintride* seto. Pavel II. (1464—1471) pa vsako petin* dvajseto leto za Sveto leto. In pri tem je tudi ostalo.
Ko je Bonifacij VIII. prvič oznanil to svečano praznovanje, je bila njegova beseda kakor čudež, celo preseljevanje narodov se ie ulilo v Rim, govorijo nam o dveh milijonih, za tiste čase ogromno število. Zgodovinar Infectura je pisal: Toliko ljudstva je odšlo proti Rimu, da so ceste to množico komaj zmogle. Hromi in slepi, pohabljenci in starčki, žene in otroci so se podali na pot, peš in na konju in na vozu. Potovanje je bilo tedaj vse nekaj drugefa, kakor ie danes. Ceste so bile slabe, roparii so prežali ob njih, lastniki gra* dov, mimo katerih je peljala pot, so zahtevali od romarjev potni davek itrl. Celo tik pred vratmi Rima so si napravili rimski baroni Caetani in drugi gradove in so živeli od pot* nine božjepotnikov. Kdor je hotel priti v Rim. ie naredil najbolje, če se je obdal z oho* roženim spremstvom ali pa. če se ie pridružil kakšni oboroženi potujoči družbi. Sicer je pa kaj težko prišel do Rima. Kljub temu so bile pa ceste polne pobožnih liudi, in marsikdo je peljal revnega sorodnika na vozičku iz dalinih krajev v sveti Rim. Tu so obiskovali cerkve in so molili in molili; zlasti so obisko* vali cerkev sv. Janeza (San Giovanni), »ma* ter vseh cerkva«. Zgodovinarii nam navajaio "lavna imena med božjepotniki, v prvi vrsti Dan+Ha, nesmrtnega italijanskega pesnika.
Drugo Svr+o leto so praznovali 1. 1350, te^aj. ko ie bil papež v Avignonu na Fran* coskem. Rim ie bil takrat zelo propadel, ko* mni 30.000 je bilo prebivalcev, in še ti so bih lačni in umazani. Slavni pesnik Petrarca, ljud* ski voditelj Cola di Rienzi in drugi so izposlo* vali od papeža Klementa VI. (1342—1352)
razpis svetega leta. In čeprav ni bilo papeža v Rimu in je bil na njegovem mestu tedaj kardinal Caetani, je bila udeležba vseeno velikanska; samo od Vnebohoda do Binkošti so našteli poročevalci 800.000 obiskovalcev, pa jih je btfo še prej gotovo en milijon, sku* paj torej 1,800.000. Rim se je v številu romar* jev kar potopil. Vsi ti tujci seveda niso prišli s čistimi nameni tja, tako priliko porabijo tu* di ljudje temnih namenov. Primerjaj naša božja pota.
Notranji boji v cerkvi so zanimanje za to svečanost zmanjšali: vendar pa beremo, da ie za časa papeža Bonifacija TX. (1389— 1404) prišel v Rim tudi češki kralj Vaclav in ga je prosil za milost, ker je bil dal mu* čiti in umoriti sv. Janeza Nepomuka. Papež Aleksander VI. (1492—1503) je leta 1500 z velikim sijajem vpelial »odprtje svetih vrat«. Ta slovesnost se je obhajala potem ob začetku vsakega Svetega leta in sicer je odprl vrata papež sam.
Čas reformacije je sijaj sicer spet zmani* šal, a je bilo zato pozneje tem lepše in veli* častnejše. Krasno je moralo biti Sveto leto 1575. ko je samo sveti Fi1ir> Neri v zavetišču »Trinita dei Pellegrini« (Trojica romarjev) sprejel in oskrboval 360.000 božjepotnikov. Leta 1600 je ob priliki Svetega leta prestopilo v katoliško cerkev 400 članov nemških pro> ^stantskih vladaiočih rodovin. Leta 1650 vidi Rim Kristino, hčerko švedskega kralja On* stava Adolfa, noz^eie pa obišče Rim vdova noliskega kralja Sobieskega, rešitelja Dima* i a, in hodi bosa s svojimi sinovi od cerkve do cerkve.
Novi čas je na Sveta leta precej pozabil, od leta 1775 do 1825 jih sploh niso nraznovali. Leto 1825 je določil papež Leon XTT. (1823— 1829) za Sveto leto, veliki Pi| IX. (1846-1S78) ie bil preveč zaposlen, in šele Leon XTTI. (1878—1903) ie sveti obred leta 1900 spet ob* novil. Pol milijona Hudi je prišlo tedaj v Rim samo radi tega. Tn sedaj ie Pii XI. ozna* nil novo Sveto leto 1925. ki bo privabilo v Rim milijone ljudi. Oblasti se že sedaj vprašu* i^io. kam bodo spravili te ogromne množice. Začelo se pa ne bo s 1. januarjem 1925, tem* več že s 24. decembrom 1924. torej pred Bo* žičem. ker je to cerkveni čas. Po velikanskem ^relitiu krvi in po sovraštvu med narodi naj bi bilo letošnje Sveto leto prazftik sprave narodov!

DR. V. ŠARABON:	" &
^ SVETOVNI DOGODKI 1923.
red vsemi sta bila važna dva dogodka: ruhrska vojska in pa začasna rešitev orientalskega v r a š a n j a. Važne so bile tudi vo. litve na Angleškem, posebno pa tudi še po» tres na Japonskem. V drugem odstavku smo pisali o potresu samem, tu bomo pa omenili politične posledice.
I. Ruhrska vojska.
Zavezniki so naložili v miru v Versaillu Nemcem toliko in toliko vojne odškodnine Nemci so rekli, da ne morejo plačati vseh na> loženih jim ogromnih svot, Francozi so pa rekli, da morajo: »Saj ste podpisali. In prej ste se zmeraj bahali, ka-:o ste močni in bogati. Plačajte!« Angleži in Amerikanci stoje ob strani in skušajo posredovati. Svojih zaveznic kov Francozov ne morejo pustiti na cedilu, za Nemce bi pa tudi radi videli, da bi bili že spet taki, kakor so bili prej: dobri kup« ci. Zato dajejo Angleži in Amerikanci nepre; stano dobre nasvete, pravijo Francozom, da iih ljubijo, pa jim vendar rečejo, naj dovolijo Nemcem, da dihajo. Francozi se za take na« svete zmeraj lepo zahvalijo. Pravijo, da morajo Nemci že zato plačati, ker hočejo Francozi popraviti svoje od vojske opustošene po« krajine in obnoviti njih prejšnji položaj. Po« pravilo in obnova se pa pravi z latinsko be« sedo reparacija; zato zmeraj slišimo o re« paracijah in reparacijskem denarju. Ker Nemci niso hoteli ali mogli plačati, so Fran« cozi zasedli nemško ozemlje ob reki Renu in ob reki Ruhr. To ozemlje, zlasti ob reki Ruhr, je silno bogato na premogu in železu in vse nolno tovarn je tam, lahko ga imenujemo naj« bogatejši del Nemčije. Svet ob Renu imenu« jemo P o r e n j e, svet ob Ruhri pa P o r u h« r j e. Francozi so rekli, da bodo toliko časa odvažali premog in železo in izdelke tovarn, da bodo plačani. Nemci so nekaj časa gledali, jezno sicer, a naredili niso nič. Slednjič so pa začeli s takozvanim pasivnim odporom. na koncu leta 1922, in to zdržali do sep« tembra 1923. Ta odpor imenu jemo r u h r s k o v o j s k o. Obstoji pa pasivni odpor v tem, da delam kar tja v en dan, primem za lopato vsako uro p ar krat, pišem, če sem v pisarni, vsako črko pol ure itd. Nemci so šli pa še naprej in v premogovnikih sploh niso hoteli nič delati, razen tistih, ki skrbijo za reden odtok vedno dotekajoče vode. Kajti, če bi tega ne delali bi voda sledn jič vse zalila in bi tudi takrat ne moaH na delo, kadar bi sami hoteli delati. Nemška dTžava je pasivni odpor v Poruhriu podpirala s tem, da je dajala štrajkujočim de« lavcem in uradnikom denarne podpore; sicer bi ne bili mogli zdržati^ Sčasoma pa Nemčija ni mogla več. Ze ko je 12. avgusta 1923 odsto«
pil nemški državni kancelar C u n o, je bilo jasno*, da je odpor zlomljen. In res. Novi dr« žavni kancelar ali ministrski predsednik Stresemannje kmalu nato, 26. septembra, izdal oklic na nemški narod, v katerem pravi, da bo Nemčija s podporami prenehala in da je pasivni odpor končan.
Vsak razsoden človek je vedel že naprej, da se bo tako končalo. Boj je bil preveč nee> nak, vrhu tega pa tudi Nemci nanj niso bili dosti pripravljeni; slednjič je nastopila sploš« na utrujenost. Državo so poleg tega pretresali še razni upori, nekateri deli so se hoteli okli« cati za samostojne, imeli so sitnosti z denar« jem, dolžili so veliko industrijo in njenega predstavnika, znanega milijarderja S t i n« n e s a, da so Nemčijo izdali, dočim so drugi
Novi angleški ministrski predsednik Mac Donald, predsednik delavske stranke.
rekli, da je Stinnes največji nemški dobrot« nik, itd. Na koncu leta so imenovali Angleži, Amerikanci in Francozi posebne komisije strokovnjakov, ki naj bi preiskale, ali more Nemčija plačati ali ne, in koliko lahko plača.
Koncem novembra je prevzel po Strese mannu vlado na Nemškem voditelj katoliške stranke v državnem' zboru M a r x.
II. Orientalsko vprašanje.
V Prednji Aziji se križajo koristi Tur« čije, Grške, Anglije, Francije, Rusije, Italije, radi bi pa zraven prišli tudi Amerikanci. Za ureditev vseh vprašanj so sklicali 20. nov. 1922 konferenco v švicarsko mesto Lausanne (Lozan); prerekali so se do 4. febr. 1923, potem so pa šli, ne da bi bili prišli do kakšnega zado« voljivega zaključka, 23. aprila so prišli spet sku« naj, in tedaj se je začela grda barantija! Tur« ke bi bili seveda lahko štrli v prah, če bi bili hoteli, a ne Angleži in ne Francozi jim niso
S
34
hoteli napraviti nič zalega; nasprotno, kar tek* movali so>, kdo jim bo šel bolj na roko. To pa zato, ker vzame močna Turčija lahko večje posojilo in ker plača visoke obresti lažje ka* kor pa slaba. In še druge reči so bile zraven. 16. julij a so podpisali protokol, da morajo zavezniške čete takoj po podpisu mirovne pogodbe začeti z odpoklicem iz Carigrada, 24. julija so pa podpisali mirovno po* godb o. Carigrad in ožini Bospor in Darda* nele dobi Turčija nazaj, prav tako vse izgub* Ijene vojne ladje, ostal ji je Odrin in meja ob reki Marici, ostalo ji je maloazijsko mesto Smirna in večji del Armenije. Kaj se bo zgo* dilo s krščanskim prebivalstvom na Turškem to je Evropejce kaj malo skrbelo. Ena stvar je posebno važna: Mir v Lausanne je spre* menilmirovnopogodbov Sevres (pri Parizu), ki so jo bili sklenili zavezniki s Tur* čijo po svetovni vojski. To se pravi: Če se ena pogodba lahko predrugači, se lahko tudi druga. In zato so začele upati vse tiste drža* ve, ki z mirovnimi pogodbami po svetovni vojski niso zadovoljne, da se bo tudi drugje ka j obrnilo.
Turki so si! izvolili nato nov parlament in so sprejeli v glavnem mestu Turčije, v An* gori (sredi Male Azije), novo ustavo. Predsed* nik republike je postal,, kar je bilo samo ob sebi umevno, stvaritelj nove turške države, paša M u s t a f a K e m a I. Ta je sedaj popoln vladar Turčije, kakor Mussolini v Italiji ali pa Primo de Rivera na Španskem. Turki so ostali sedaj oholi, z njimi vred mohamedani po vsem svetu. Vse urade in službe so zasedli Turki s svojimi ljudmi, preganjati so začeli Evropejce in njih trgovino, kjer so le mogli. Pregnali so iz Carigrada tudi kalifa Abdul Medžida — o kalifatu poroča naš Koledar v posebnem odstavku —-, in Kemial bi bil men* da sam najrajši kalif. Že so začeli sanjati o nekdanji moči in slavi. Najbrž mislijo, da je lausannska pogodba posledica njih zmag, ne pa posledica tekmovanja med Anglijo in Fran* cijo. Zato tudi v vprašanju mesta Mosula in okolice, ki je ostalo na lausannski konfe* renči odprto, nočejo nič popustiti'. — Mosul je mesto na meji med Mezopotamijo in Tur* čijo; v Mezopotamiji1 vlada pod angleškim po* kroviteljstvom arabski kralj Faisal, v okolici Mosula so pa izredno bogati vrelci petroleja.
Turki tudi niso hvaležni Rusom, ki so jih po svetovni vojski zmeraj podpirali in so jim leta 1919 v svoji velikodušnosti prepustili celo znaten del Armenije. Rusi hočejo sedaj Ar* menijo nazaj. Tam se bo začelo, in nato bo turške slave kmalu konec.
Najbolj razočarani vsled pogodbe v Lausanne so bili G r k i, ki so še pred par leti mislili, da bodo pohrustali Carigrad, D ar da* nele, Odrin, Smirno itd. Kadar so Grki tepe* ni na bojnem polju ali pa pri sklepanju mi*
rovnih pogodb, zmeraj, je potem doma reve lucija. Tako tudi sedaj. Spodili so kralja Jurija in poklicali so nazaj v inozemstvu živečega Venizelosa.
III. Posamezne države.
Videli smo, da ima prvo besedo v ruhr* skem vprašanju Francija, veliko besedo tudi v orientalskem: vprašanju. Francija hoče napraviti okoli Nemčije oborožen obroč in posoja zato vsem sosedam Nemčije posojila za oboroževanje; tako je posodila na primer Poljski in Jugoslaviji. S Češkoslovaško je pa sklenila posebno obrambno pogodbo. Prvo važnost polaga Francija na zračno brodovje in je sedaj med vsemi državami v zraku naj* močnejša. Ker se bo prihodnja vojska vršila zelo tudi v zraku, menda najbolj, in bodo od* ločevali plini, je seveda velikanskega pomena,
—	O letalstvu in o plinovi vojski prinaša naš Koledar posebna odstavka —. Angleži in Amerikanci dirjajo sedaj v zračnem oboro* ževanju za Francozi, kar le morejo. — O Fran* cozih zmeraj beremo, da jih je premalo, samo 40 milijonov; a v zadnjem času so začeli vtikati v svojo redno armado čedalje bolj tudi kolonialne črnce i. dr., s temi skupaj jih je pa 100 milijonov. To je pa že nekaj dru* gega. — Letos sta odstopila predsednik fram coske republike Millerand in francoski mini* strski predsednik Poincare; na njiju mesto sta prišla; Doumergue (izg. dumerg) in H e r r i o t (erio).
Na Angleškem je zborovala od I. okt. do 9. nov. 1923 vele britanska kon* f e r e n c a. Angleška je s svojimi kolonijami itd. največja država sveta (465 milijonov ljudi
—	ena četrtina vsega človeštva; prim. naš čla* nek o razstavi v Wembleyu). Od časa do časa se zberejo zastopniki vseh kolonij in se po* svetujejo o zadevah, ki so važne za vse. Prvo vprašanje lanske konference se je tikalo čari' ne; to se pravi: posamezni deli vse države naj imajo med seboj nižjo carino kakor pa nas* proti ostalemu svetu.
Že par stoletij sem sta na Angleškem dve stranki: konservativna in liberalna. Besedo liberalen pa ne smemo tako razumeti, ka* kor je pri nas običajno. Liberalci na Angle* škem so tisti, ki so za prosto trgovino z vse* mi državami, brez carine. Konservativci so za to, da zavarujemo svojo industrijo s ca= rino, ki jo imenujemo po njenem namenu za* ščitna carina. V 19. stoletju se je tema dvema strankama pridružila še delavska, ki ji je vprašanje carine bolj stranska stvar in se zanima le bolj za posebna delavska vprašanja. Do lanskega leta, 1923, je imela v angleški zbornici konservativna stranka absolutno večino, to se pravi, imela je več poslancev ka> kor liberalna in delavska skupaj. Pri decem = berskih voltivah je obdržala, sicer še prvo
35
mesto, a ne več obsolutne večine. Dobila je 256 poslancev, delavska stranka 192, liberalna 156. Pri volitvi ministrskega predsednika so šli liberalci in delavci skupaj in so izvolili na to mesto voditelja delavcev MacDonal d*a (izg. mek donld). Ta vodi sedaj angleško po* lirtiko. Voditelj konservativcev je Baldwin, voditelja liberalcev sta pa Asquith in znani govornik Lloyd George (lojd džordž).
Nemčiji se godi tako kakor vsaki premagani državi, večni upori in revolucije in pa znižana vrednost denarja. Poleg drugega seveda. Tak upor, da hoče kdo s hitro na* silnostjo vse premeniti in vzeti vlado v roke, imenujemo puč. Tudi Mussolini je napravil tak puč. Nemčija je imela že več pučev, pa je vse srečno zatrla in prestala. Najbolj znan je
Predsednik oeškoslovenske republike Dt. Tomaž Massaryk.
lanski Hitlerjev puč. Hitler je bil voditelj neke delavske stranke na Bavarskem. Ko je bilo 8. nov. 1923 zvečer sklicano neko zborova* nje, na katero so prišli tudi vladni zastopniki, je vdrl Hitler v zborovalno dvorano, je ustre* lil v strop, da je postalo vse pozorno, in je zavpil: »Narodna revolucija je pravkar iz* bruhnila. S 600 oboroženci sem zaprl izhode. Mir! Ob vhodu stoji strojnica!!! Zastopnike vlade je poklical v stransko sobo in jim je s samokresom v roki prigovarjal, naj se mu pridružijo, češ, da bodo imeli vodilna mesta v nemški politiki. Na videz so se mu vdali, so podali neko izjavo in so jo pozneje v glavni dvorani ponovili. Drugi dan je bilo pa že vse drugače. Upor je bil kmalu zadržan, Hitlerja so par dni po onem zborovanju aretirali.
Nemški denar je šel neprestano na* zaj. V miru si dobil za 100 mark 24 dolarjev, na koncu leta 1922 pa za 7350 mark 1 dolar.
Od takrat naprej je pa marka padala tako, da si mogel padcu komaj slediti. Napisali bomo, koliko mark si morai dati za 1 dolar: v za* četku februarja 1923 49.000, 25. maja 54.500, 1. junija 74.500, 2. junija 81.000, 8. avgusta 5 mi* lijonov, 30. avgusta 11 milijonov, 7. sept. 70 milijonov, 12. sept. 96, 19. sept. 182, 1. okt. 242, 11. oktobra 5 milijard. Milijarda je bila takrat že nekak drobiž, tiskan seveda; že prej je bil za drobiž milijon. Nemška milijarda je 1000 milijonov, nemški bilijon je milijon mi* lijonov, italijanski bilijon je tisoč milijonov, torej kakor nemška milijarda. To pišemo zato, da se ne bo kdo motil. Že 22. okt. je bil dolar 40 milijard, 2. nov. je bil določen na 320 milijard, 7. nov. 680, 11. nov. je prekoračil bilijon, 15. nov. je bil dva bilijona in pol, 20. nov, 4 bilijone in 200 milijard. Par dni prej, 15. novembra, so vpeljali po dolgih pripravah nov denar, rentno marko. Njeno vred* nost so določili tako, da je 1 dolar enak 4.2 marke, torej 4 markam in 20 pfenigom. Marka ima 100 pfenigov. Nemška marka je torej sla* ba četrtina dolarja. Zavarovali so jo in vred* nost so ji dali na ta način, da je bilo zastavljeno' zanjo in je jamčilo zanjo vse nemško gospodarstvo: kmetijstvo, industrija, trgovin na in banke. Ker industrijsko blago itd. lahko zamenjamo1 za zlato, imenujemo marko, ka* kor tudi vsak drug zavarovan denar, zlato marko, njene dele pa zlate pfenige, čeprav je izdana v papirju in niklju ali bakru. Stare mar* ke so zamenjali tako, da je bil prejšnji bilijon enak eni novi marki. Od tedaj naprej se je obrnilo' v Nemčiji dosti na bolje.
Tudi na severovzhodu Nemčije ob izlivu Visle ležeče mesto G d a n s k (Danzig) je vpeljalo nov denar, goldinar.
O Švici beremo, da fašisti zelo vabijo žvicarsko pokrajino Tesin (Ticino), ki ima italijansko prebivalstvo, naj se pridruži »ma» teri Italiji«; pal nimajo uspeha.
Avstrijo1 je iz težavnega gospodarske--ga položaja rešil prelat dr. Seipl, zvezni kancelar ali, kakor pravimo mi, ministrski predsednik. Dobil je od Zveze narodov poso* jilo 650 milijonov zlatih kron. Če dobi kakšna država posojilo od Zveze narodov, je to zna* menje, da ji zaupajo in da smatrajo- denar za varno naložen. Trgovski tajnik angleškega poslaništva na Dunaju je pisal domov, da so trgovska podjetja v Avstriji veliko bolj varna kakor marsikje drugje v Evropi. Avstrijo smatrajo danes za zdravo.
Češkoslovaška je dobra prijateljica Francije, njena krona je. kakor avstrijska, že dolgo časa stalna, ali kakor pravimo s tujim izrazom., stabilna. Češkoslovaško štejejo med najtrdnejše opore miru v Evropi.
Ogrska je tudi dobila mednarodno po* sojilo kakor Avstrija; dobro znamenjel
R u m u n i j a je porabila ugodno priliko, ko je bila po vojski Rusija v zadregi, in ji je
36
ugrabila lepo in bogato pokrajino Besarabijo. Rusi pa pravijo sedaj: »Dajmo se malo pome* niti o tem. Če je že zlepa nočete dati nazaj, pa naj vsaj ljudstvo glasuje in se odloči za nas ali za vas.« Tudi o tem nočejo Rumuni nič slišati. Konec bo ta, da bodo Rusi Besarabijo kar vzeli, in še Bukovino zraven.
V	Bolgariji so lani umorili ministr« skega predsednika in voditelja kmečke stran* ke Stambolijskega. Hotel je združiti vse južne Slovane. Njegov naslednik je Cankov. V enem letu vlade Cankova se je izvršilo 18.000 po--litičnih umorov; med umorjenimi so bili štir. je ministri in 14 poslancev.
Glavni dogodki na Grškem in v Turčiji so nam že znani. V Jugoslaviji traja še nadalje srditi boj med centralisti in avtono« misti, ki smo ga omenili v članku »Jugosla--vi j a«. Končal se bo z zmago avtonomistov. Tudi jugoslovenski denar je postal precej stalen.
V	Italiji so praznovali 21. aprila 1923 »rojstni .dan mesta Rima«, hoteč s tem povedati, da se je začela za Italijo nova doba. — Zelo so bili Italijani hudi na slavnega francos« kega maršala Focha (Foš), ki je rekel, da so zasluge Italijanov v svetovni vojski prav maj« hne. — 15. julija 1923 so sprejeli nov volilni red, ki ima namen, da zagotovi fašistom več« no vlado: tista stranka, ki dobi pri volitvah vsaj četrtino oddanih glasov, dobi v parlamentu takoj dve tretjini poslancev. — Kon« cem avgusta in v mesecu septembru je imela Italija vsled umora italijanskih častnikov pri razmejitvi med Albanijo in Grško hud spor z Grško, ker so bili častniki umorjeni na gr« ških tleh. Kot zastavo za italijanske zahteve po zadoščenju so zasedli Italijani otok Krf in so rekli, da se odločitvi Zveze narodov ne bodo uklonili. Slednjič so se le; Gr« čija je morala izkazati italijanski armadi vse časti in je plačala še 50 milijonov lir, Italijani so pa zapustili otok Krf. Zmagali so oboji: Italijani v časti in denarju, Grki pa, ker so šli Italijani s Krfa. Razmejitveno komisijo so napadli Albanci, kakor se je pozneje ugotovilo. — Prej samostojna Reka ie prišla v last Italije. Jugoslavija je dobila Baroš in Delto zraven Reke in neke pravice v reškem pristanišču. — Vsled umora socialističnega poslanca Matteottija se je za« čelo v vrstah, fašistov zelo krhati; energično je napravil Mussolini spet red v svoji stranki.
Tudi Španska ima svojega Mussolinija. S pogodbo s Francozi je dobila majhen del Maroka, južno od Gibraltarske ceste in na desno od tod. Ukrotiti ga pa ne more; s pre« bivalci, Kabili imenovanimi, ima večen boj. Kabile podpirajo Francozi, na tihem seveda. Lani so imeli Španci v bojih s Kabili prav posebno smolo, tekom osmih dni so jih Dotis* nili Kabili 150 kilometrov nazaj in so jih pri«
podili do morja. Nezadovoljstvo v vojaških krogih (češ, da vlada za vojsko premalo žr« tvuje itd.) je porabil general Primo de R i« vera in se je polastil vlade. Kralj ga je potr« dil. Rivera vlada brez parlamenta in pravi, da ga ni treba, njemu zadostuje 20 ljudi, ki mu svetujejo. — Ob vhodu v Gibraltarsko cesto je prosto mesto T a n g e r. Dali so mu poseb« no ustavo, ki so jo v glavnih točkah določili Francozi Španci so v tem vprašanju šele tretji udeležnik, med njimi in Francozi so še Angleži. — V zadnjem času opazujemo zbli« žanje med Italijo in Španijo, in je španski kralj Alfonz poleg svetega Očeta obiskal tudi italijanskega kralja,
V Skandinavskih deželah Dan« ski, Norveški in Švedski se ni zgodilo nič posebno važnega. Norvežani od 1. 1. 1925 svo« j emu glavnemu mestu ne bodo več rekli Kri« stiania temveč Oslo, kakor so mu prej. Ime Kristiania jih spominja namreč na danskega kralja Kristjana, ki je bil po nekem požaru pred 300 leti mesto na novo pozidal. Takrat sta bili Danska in Norveška skupaj, vladali so pa danski kralji. Zato so tudi leta 1814, ko sta se razdružili Danci kot močnejši obdržali Grenlandijo. Tam so dobili sedaj premog in jo hočejo Norvežani nazaj, češ, naši predniki so jo odkrili. Zato so na Dance hudi.
O Finski, Estonski in Litvi smo pisali že lani.; letos nič novega, razen da so Litvi priznali pristanišče Klajpeda (Memel). Glavno mesto Finske je Helsingfors ali Hel« sinki, Estonske Reval ali Talin, Latvije Riga, Litve Kovno ali Kavnas.
Poljska je kakor Češkoslovaška zve« sta prijateljica Francije, njej se ima zahvaliti vse. Krčevito se trudi, da bi spravila svoje go-spodarstvo v red. Poljski marki se ni dosti bolje godilo kakor nemški, niso sicer računili z milijardami za 1 dolar, z milijoni so pa. Šele v začetku leta 1924 se je začelo nekam jasniti, od 1. julija naprej marka kot plačilno sredstvo ne velja več, na njeno mesto je prišel zlati (cekin). 1,800.000 mark si lahko zamenjal za 1 zloti; enak je zlatemu franku, zlati frank je pa slaba petina dolarja.
Rusi svarijo Poljake, naj nikar preveč ne škilijo na nezavarovane nemške dežele in tudi ne čez rusko mejo, Rusi imajo še dosti vojakov. — Katoliški duhovniki v Rusiji so nastopali proti razlastitvi cerkvenega poses* tva; zato so jih nekaj zaprli in so dva vodi« telja obsodili na smrt, prelata Cepliaka in But« kieviča. Butkieviča so ustrelili od zadaj v gla« vo na veliko soboto 1923. Zastonj so se tru« dili Angleži, Poljaki, sveti Oče i. dr., da bi rešili prelatu življenje; Rusi so rekli da je to ruska notranja politična zadeva. Pravoslavno cerkev so boljševiki preustrojili po svoje, za« prtega patriarha Tihona so izpustili. Ta se je na videz vdal in čaka boljših časov. Znance*
nja so dobra, narod prehaja iz brezverstva spet nazaj v naročje cerkve, nikdar z lepa še niso bile cerkve v Rusiji tako polne kakor o Veliki noči leta 1924.
Padec rublja so ustavili s tem, da so napravili rubelj iz leta 1923 enak sto rubljem iz leta 1922 ali pa milijonu prejšnjih sovjetskih rubljev. Torej opazujemo isto kakor pri Polj« ski in Nemčiji. Sicer se pa kmetu na Ruskem po vseh poročilih slabo godi; letos mu grozi spet lakota, povzročena po suši in črvu, zlasti na jugovzhodu. Kmet mora dati preveč pri« delka za davek v državna skladišča in posta« j a zmeraj bolj reven; z njim vred hirata indu« strija in trgovina, ki delata samo z domačim ruskim trgom. — Naš članek o komunizmu na Kitajskem nam pravi, da se boljševizem ne bo držal. —
V	zunanji politiki ima pa Rusija velike uspehe, od daljnega vzhoda pa do Prednje Azije. Povrnila se je k politiki Petra Velikega, Katarine II., Nikolaja I., k politiki osvojevanja, imperializma. To politiko so boljševiki v začetku zavračali kot grdo in na« sprotno njih naukom, sedaj so se je pa sami oprijeli. V ruskem narodu samem je neko neizrečno izročilo, ki mu govori o Carigradu in o Dardanelah. Pa naj pride vlada katera* koli hoče, kadar bo šlo za Carigrad, bo imela ves narod za seboj. Takrat, ko se je vršila konferenca v Lausanne, je nekdanji ruski častnik Konradi ustrelil zastopnika Rusije, Vorovskega. Žalovala je za Vorovskim vsa Rusija, ne zato, ker je bil boljševik, temveč zato, ker je zastopal rusko zunanjo politiko in je šel v boj za Dardanele in Carigrad.
V	Aziji omenimo samo Japonsko. Japonska industrija in trgovina sta se med vojsko in takoj po vojski vsled ugodnih ra2 mer izredno visoko dvignili. Ko je pa prišla spet evropska konkurenca in je s svojim blagom nastopila proti slabšemu japonskemu, je bilo japonske slave kmalu konec; začelo se je
3?
kakor povsod drugod dviganje cen, opušča« nje tovarn, nezadovoljstvo med delavstvom, itd. Japonci bi se radi izselili, dežela je izredno gosto naseljena, a jih nikjer ne pustijo noter. Zato so tudi tako jezni na Zedinjene države Severne Amerike, ki prepovedujejo njih na« seljevanje v deželah z zelo redkim prebival« stvom. K vsemu temu je prišel še strahoviti potres 1. sept. 1923, o katerem pišemo v po« sebnem članku. Več let bo treba, preden bo Japonska mogla izbrisati njega posledice; do takrat je tudi njena politična moč zelo zmanjšana in ne more Japonska govoriti več s tistim poudarkom kakor je prej. Za enkrat je iz velike svetovne politike kolikor toliko iz« ločena. Tako posežejo naravne sile v potek zgodovinskih dogodkov.
Poročamo še o Ameriki. 3. avgusta 1923 je zadela kap predsednika Zedinjenih držav Hardinga. Njegov naslednik je C o o« lidge (izgovori: Kulidž). — Novembra 1923 so obhajali stoletnico, odkar je predsednik Monroe, (izg. mnrov) s svojim znanim izre--kom: Amerika Amerikancem izrinil Evropo iz ameriške politike. — Letos je umrl nekdanji predsednik W i 1 s o n, znan nam iz mirovnih pogajanj. Njegovo ime mora imeti pri Slovanih zmeraj glas kot ime velikega njih dobrot« nika. — S trgovino Zedinjenih držav se godi isto, kakor z Japonsko. Prej je zelo narasla, Evropska konkurenca jo je pa začela spet iz« rivati, zlasti v Južni Ameriki. Južna Amerika ! tudi sploh Severne Amerike nima rada, ji ne zaupa in se boji, da si hočejo priboriti Zedin« jene države nekako gospostvo na jugu. — Si« cer je pa Severna Amerika (Zedinjene drža« ve) najbogatejša država sveta; polovica vsega kovanega in predelanega zlata na zemlji se nahaja tam, ona je upnica vsemu svetu, celo Angliji in Franciji. O letalstvu Amerike, o A« meriki kot »Avtomobili j i«, o dolarju itd. pa govorimo v posebnih člankih.
DR. V. ŠARABON:
JUGOSLAVIJA.
Splošni pregled.
Jugoslavija je med večjimi evropskimi državami, meri skoraj 250.000 kvadratnih kilometrov in šteje nad 12 milijonov prebivalcev. Od evropskega prebival« stva, ki šteje 450 milijonov, pride na Jugosla« vijo 2.70%. Na 1000 moških pride 1042 žensk. Od sosedov Jugoslavije meri Italija 310.000 km2 in šteje 39 milijonov ljudi, Avstrija 84.000 in 6,500.000, Madjarska 92.000 in 8 mi« lijonov, Rumunija 296.000 in 16.5 milijonov Bolgarija 105.000 in 5,000.000, Grška 128.700 in 5,000.000. Od Italije se ne razlikuje Jugo«
slavija toliko po velikosti kot po prebivalstvu, v primeri z Italijo je še kaj redko naseljena: Italija ima na kvadratnem kilometru 125 lju« di, Jugoslavija pa niti 50. Dočim pa Italija ne more prerediti dosti več prebivalstva, kakor ga že ima in je izseljevanje iz Italije v vsej Evropi največje — 1919 do 1922 na primer 884.000 — ima Jugoslavija pri pametnem go« spodarstvu prostora in kruha še za milijone in milijone.
Od vse jugoslovenske površine visi in se odteka 75 odstotkov = tri četrtine pro«
38
ti Donavi, ena četrtina p £ proti Jadranskemu in Egejskemu m o* r j u, več proti Jadranskemu kakor proti Egej* skemu. Glavna vodna sila pa ni Donava sa* ma, ker teče preveč ob robu, temveč na eno stran Sava, na drugo pa Morava, Tako bi Ju. goslavijo lahko imenovali s a v s k o * m o* ravsko državo.
Podali bomo kratke odstavke o površini, obljudenosti, narodnosti, veroizpovedi, ustavi in upravi ter o gospodarstvu.
1. Površina.
Jugoslavija sestoji iz sledečih zgodovin*
skih delov:			
	Velikost vkm2	D . . , Gostote Prebivalec na , km2	
Slovenija	16.000	1,056.000	66
Hrvaška in Slavonija	44.000	2,710.000	62
Dalmacija	13.000	621.000	48
Črna gora	10.000'	200.000	20
BosnasHercegovina	51.000	1,890.000	37
Vojvodina1)	19.000	1,380.000	73
Srbija	95.000	4,181.000	44
(Severna Srbija	50.000	2,656.000	53)
(Južna Srbija	45.000	1,525.000	34)
Skupaj2)	248.000 12,038.000 48
2. Obljudenosf.
Številke o gostoti prebivalstva nam pra» vijo, da je obljudenost v Jugoslaviji kaj raz* lična in da koleba med 20 in 73 na površini enega kvadratnega kilometra. Najslabše je v Črni gori. ker je tam toliko nerodovitnega kraškega sveta, najboljše pa v Vojvodini, kjer je rodovitnost zemlje izredna in bi bila pri boljšem obdelovanju gostota prebivalstva lahko še dosti večja. Seveda so pa v posamez* nih delih gori imenovanih skupjn razlike zelo velike; dočim na primer v radovljiškem okra* ju na Kranjskem, ki je tako zelo hribovit, ne pride na kvadratni kilometer več kakor 30 ljudi, jih je v spodnji Savinski dolini, na Ptuj* skem in Murskem polju okrog 100 in še več. Na Hrvaškem jih prebiva v Zagorju ob šta* jerski meji okoli 120 na 1 km2, v zamočvirjeni Posavini samo okrog 50, na kraškem Liškeni višavju še manj, 30 do 40, itd. Gričevje ob Po* savini je dosti bolj gosto obljudeno kakor pa nižavje ob Savi, ki je močvirno in gozdnato. Dalmacija je imela pred vojsko več ljudi ka* kor jih ima danes; tako tudi Srbija, V Dalma* ciji je razsajala lakota in bolezen, v Srbiji pa vojska z vsemi njenimi posledicami neposred* no. Možnost večje obljudenosti je pa, kakor omenjeno, v vsej Jugoslaviji zelo velika.
*) Vojvodina obsega majhen kos Baranje, Bačko, in oni del Banata, ki je po saintgermainski pogodbi pri* padel Jugoslaviji, dočim so ostali del dobili Rumuni.
2) Natančneje število za km2 je 249.000; a ker smo vzeli za posamezne dele okrogle številke, ker nam gre le za primerjanje, dobimo 248.000. Razlika, je seveda malenkostna in pri primerjanju ne pride v poštev. Za prebivalstvo beremo tudi 12,017.000, 12,020.000, 12,200.000 itd. Je vse skupaj precej isto.
3. Narodnosti.
Po narodrosti je Jugoslavija res jugoslovanska; Slovencev, Hrvatov in Srbov je 85 odstotkov vsega prebivalstva. Od teh je Slo; vencev dober milijon oziroma 8.5%; to se pravi: na 1000 ljudi v Jugoslaviji pride 85 Slovencev.
Koliko je Hrvatov in koliko je Srbov, je kaj težko določiti. En izjiod je ta, da se Hrvati prištevajo večidel katolikom, Srbi pa večino* ma pravoslavnim. Imamo pa tudi mohame* danske Srbe in Hrvate, potem Makedonce, ki jih prištevajo Srbi Srbom, sami se pa ne itd. Tako nimamo za določitev števila res skoraj nobenega drugega sredstva kakor privatno štetje. Po tem štetju je Hrvatov v najslabšem slučaju 3,200.000 ali 26.5 % vsega prebivalstva, torej dosti nad četrtino; štejejo jih pa tudi 3,600.000, to bi bilo 30%. Na Srbe bi prišlo v prvem slučaju 6 milijonov ali skoraj 50% — polovica, v drugem pa 5,600.000 ali 46.5%. Pri tem so pa prišteti Srbom vsi slovanski Maket donci, ki jih je najmanj toliko kot nas Slo* vencev. Odštevši te ostane Srbom okoli 40 odstotkov = dve petini. Drugih Slovanov je okoli 200.000, nekaj manj kot dva odstotka; med njimi je največ Čehov, okoli 150.000.
Od ostalih narodnosti omenimo še Nem> ce, ki jih je okoli pol milijona, največ v Voj* vodini; nadalje Madjare, skoraj pol milijona, tudi večinoma v Vojvodini; Albance, tudi skoraj pol milijona, v južni Srbiji; potem ne* kaj Rumunov, Turkov, Židov, ciganov itd.
4. Veroizpovedi.
Zmeraj slišimo in tudi beremo, da je Ju* goslavija po večini pravoslavna; pa ni res. Pravoslavnih je sicer razmeroma največ, ni* majo pa absolutne večine, jih je manj kot po> lovica, namreč 47 od sto. Katolikov je skoraj 40 od sto, več, kakor navadno- mislimo; moha* medanov ali muslimanov je pa 11 od sto. Tem trem veroizpovedim se prišteva torej skoraj 98% vsega prebivalstva. Drugi so protestan* ti in Židi, 210.000 in 64.000, potem pa še kak drobec.
Načelnik pravoslavne cerkve je patriarh, nadškofov ali metropolitov je šest. Katoliških nadškofov je pet; takozvani unijati, grškika* toliki, imajo tudi svojo škofijo. Muslimansko cerkev v Bosni zastopa v prvi vrsti reis*el*ule* ma v Sarajevu, makedonski in drugi musli* mani pa še niso prav opredeljeni.
5. Ustava in uprava.
Jugoslavija je sestavljena iz kaj različnih delov, od katerih imajo nekateri popolnoma drugo zgodovinsko- in kulturno preteklost ka* kor drugi in hočejo zato tudi še naprej živeti v razmerah, ki so jih navajeni, seveda v skup* ni državi. Zgodovina se ne da kar tako izbri* sati. Poglejmo sestavne dele, pa vidimo tole:
Slovenija je bila bistven del nekdanje Avstrije in sicer že od početkov sem; Dalmacija je bila prej po večini beneška, šele od 1. 1797 naprej avstrijska, a je bila od Slovenije ločena in ima tudi čisto drugačne potrebe in razmere kakor ta. Hrvaška in Slavonija sta bili v tesni zvezi z Ogrsko, vendar pa v no* tranji upravi samostojni. Črna gora je bila do najnovejšega časa samostojna država, po* večana leta 1878 in 1913; Bosnadiercegovina je bila od konca srednjega veka pa do leta 1878 del turške države, od leta 1878 naprej pa ne avstrijska in ne ogrska, deloma saimostoj* na deloma ne, nekaka dvoživka. Vojvodina je bila del Ogrske. Srbija sama pa tudi ni enotna: severni del je prejšnje srbsko kralje« stvo, pa tudi šele od leta 1878 naprej tako ve* liko kakor smo videli prej — 50.000 km2 —; južni del je pridobitev balkanskih vojsk, ne* kaj malega so pa pridružili še po sedanji sve* tovni vojski.
Vse te dežele s tako različno preteklostjo so hoteli centralisti — ljudje, ki hočejo, da se vlada vse do najmanjših podrobnosti iz Bel* grada ven — kar čez noč zliti v enostavno ce* loto in so ob nenavzočnosti Hrvatov s prav majhno večino sklenili takozvano vidovdam sko ustavo, 12. maja 1921. Na Vidov dan, 28. junija 1921, so to ustavo razglasili. Po tej usta* vi naj bi se Jugoslavija polagoma preuredila in naj bi namesto imenovanih zgodovinskih delov v svrho uprave stopilo 33 okrajev, ki jim pravijo oblasti, z velikimi župani na čelu. Oblasti bi se imele deliti na okrožja, okrožja na okraje, ali, kakor pravijo Srbi, na sreze, ti pa na občine. Vladalo naj bi se, kakor rečeno, vse iz Belgrada ven, tudi v malenkostih, in prejšnji deli naj bi ne imeli nobene samostoj* nosti več. To pa ni šlo, centralistično vladanje se je izkazalo slabo, rodil se je odpor in ta odpor proti belgrajskim in drugim centra* listom imenujemo avtonomistično gibanje. Avtonomija je grška beseda in pomeni toliko kot lastna zakonodaja; vsak je v svoji hiši svoj gospodar, ne potrebuje nobenega nad* zornika, vse hiše skupaj pa tvorijo kot ena* kopravne veliko močno celoto.
Za Slovenijo sta določeni dve oblasti: ljubljanska in mariborska.
Osem dosedanjih hrvaškoslavonskih žu* panij bi se moralo nadomestiti s štirimi oblastmi: primorsko*krajiško, zagrebško, os* ješko in sremsko; Dalmacija dve oblasti: splitska in dubrovniška; Črna gora ena oblast, imenovana s starim zgodovinskim imenom Zeta, imela bi zraven še najjužnejši del Dal* macije in kos Srbije; Vojvodina bi tvorila oblast Bačko, sestoječo iz majhnega jugosla* viji pripadlega dela Baranje in iz večjega dela Bačke, drugo bi se pridružilo Srbiji; Srbija bi pa imela 17 oblasti. Torej Srbija 17, ostali deli države 16 oblasti, pa ima Srbija samo 38% vse površine. Najbolj čudno bi bilo raz>
merje med Hrvaško in Srbijo, 4 proti 17. Po površini bi pa morala imeti Hrvaška*SIavo* nija 8 oblasti, če jih ima Srbija 17, ali pa Srbija 9, če jih ima Hrvaška*Slavonija 4. Po prebi* valstvu bi moralo biti pa razmerje 11 proti 17 ali pa 4 proti 6.
Toliko o ustavi. Zadnje volitve in ves tok sedanjega časa pa tej ustavi niso ugodni. Ne* kateri pravijo: ustava je ustava, to mora osta* ti; drugi pa: ustava je človeškoi delo, in kar človek naredi, to tudi lahko spremeni.
6. Gospodarstvo.
Jugoslavija je po večini kmečka dr* ž a va; s poljedelstvom in z živinorejo se peča okoli 83% vsega prebivalstva. Pa ni povsod enako. Doeim je v Sloveniji kmečkega stanu samo 65% vsega prebivalstva, ga je na Hrvaš* kem in Slavoniji okoli 85%, skoraj ravno to* liko v Dalmacji, 84%, — tu tudi ribolov —, za odstotek več v Bosni * Hercegovini, 86%; ena* ke so razmere v Srbiji, Vojvodini in Črni gori, povsod nad 80%. Tako je za Slovenijo že v teh odstotkih izražen poseben položaj in ji kaže za prihodnost pot glede ostalih delov države, ji priporoča industrijo. Od jugoslo* venske površine je 29% pokritih z njivami, 30 s travniki in pašniki, 27% z gozdom, 14% je nerodovitnih. Številke za Italijo so: 46% 25%, 16% in 13%.
V celoti pridela Jugoslavija toliko žita, zlasti koruze in pšenice, da krije vso domačo potrebo in da ga še izvaža. Način obdelova* nja pa ni na višku; v Jugoslaviji pridelajo na primer na hektar okoli 10 meterskih. stotov ali kvintalov žita in to na dobri zemlji, na Češkem 18 do 20, na" Nemškem čez 20 in to na slabši zemlji, na Danskem in v Belgiji pa skoraj 30 in je tudi tam zemlja slabša. Ko bo način obdelovanja boljši, bo izvoz seveda iz* datno večji in tudi prehranjevalna možnost domačega prebivalstva še bolj lahka. Poleg žita izvaža Jugoslavija tudi slive, les, jajca, perutnino, čebele, med itd. Živino tudi iz* važajo; kakovost se bo morala še izboljšati Vinogradništvo je zelo razvito: Vz* hodna Slovenija, Hrvaška * Slavonija, Vojvo* dina, Srbija, Hercegovina* Črna gora, Dalma* cija; v Dalmaciji je vinogradništvo najvaž* nejša vrsta gospodarstva in je z vinogradi pokritega nad 6 odstotkov vsega sveta; to je pa nad 80.000 hektarjev. Vina pridela Ju* goslavija okoli treh milijonov hektolitrov (Italija 40 do 50). Sladkorja producira okoli 350.000 meterskih stotov, potrebuje ga pa o* koli 700.000. Gojitev sladkorne pese je pa v zadnjem, času napredovala in bo Jugoslavija prav kmalu krila svojo potrebo. Tobaka pri* delajo okoli 12 milijonov kilogramov, 1 kg na osebo.
Najvažnejši zakladi poleg poljedelskih so danes premog, železo, petrolej in
40
sol. Premoga ima Jugoslavija dosti — Slove* nija, Bosna, Severna Srbija, Hrvaška * Slavo* nija in Dalmacija —; železa dosti, zlasti v Sr* biji in Bosni; soli dosti, v Bosni in ob morju; petrolej oziroma bencin itd. sicer še kupu* jejo, našli so pa na Hrvaškem bogata petro* lejska nahajališča in bo krila Jugoslavija po* trebo v bodočnosti lahko sama. To je spričo naraščajočega avtomobilnega in zračnega pro* meta izredne važnosti. Dobivajo tudi še ba* ker, svinec, marmor itd.
Vodnihsiljev izobilju, okoli 3,500.000 konjskih sil, tudi če je voda majhna; a izko* riščenih je še zelo malo. V Sloveniji omeni* mo Falo pri Mariboru in Završnico na Go* renjskem, v Dalmaciji reki Krki in Cetino, v Bosni mesto Jajce. Vodne sile nam nadome* ščajo premog.
Industrija je že precej razvita, zlasti v Sloveniji, vendar oddaieč ne tako, da bi krila domače potrebščine. Zato uvaža Jugo* slavij a zlasti blago za obleko, narejeno oble* ko, stroje, steklene izdelke itd.
Prometu služijo ceste, železnice, reke, morje, brzojav, telefon, zrakoplovstvo itd. Dobre ceste so v Sloveniji, potem deloma še na Hrvaškem, v Bosni in Dalmaciji, dru* god so slabe. Ne samo, da jih zanemarjajo, tudi kamenja ni. Dolžina železnic znaša nekaj manj kakor 10.000 kilometrov, v Italiji nad 20.000; glede železnic je Jugoslavija ne« kako v sredi med državami z gostim železni* škim omrežjem in onimi z redkim. Škoda le, da so na jugu države železnice večinoma oz* kotirne. Prezidava na normalni tir — 1435 mm — zahteva velike stroške. Je veliko novih načrtov; od novih železnic bližnje prihodno* sti omenimo zvezo Slovenije in Hrvaške z
Dalmacijo in pa zvezo Srbije z Jadranskim morjem. R e k e so precej plovne, tako Drava od Barča naprej, Sava od Siska, Neretva v spodnjem teku, v prvi vrsti pa Donava, ki te* če skoz Jugoslavijo v dolžini 560 kilometrov = petina njenega teka. Dolžina plovnih rek znaša 1240 km, dolžina prekopov pa 260 km, skupaj 1500 km. Pristanišča ob morju imajo še slabe zveze z notranjščino in zato plovba po morju ni tako razvita kakor bi bila lahko in kakor tudi še bo. — Telefonsko in brzojavno omrežje se bo moralo še zelo izpolniti, glede avtomobilov in zrako* plovstva Jugoslavija šele začenja.
V zunanji trgovini je Jugoslavija za sedaj še pasivna; to se pravi: več mora na tujem kupiti kakor pa izvaža tja.
Ne smemo pa misliti, da je pasivnost zmeraj slabo znamenje, Angleška zunanja trgovina je na primer v številkah zmeraj pa* sivna; tam pa pride veliko denarja tako v de« želo, da ga ne štejemo v uvoz — recimo do= hodki od podjetij, ki jih imajo Angleži na tu« jem, dohodki od kapitala, naloženega na tu« jem, tako v železnicah, premogovnikih, pe> trolejskih vrelcih itd. —; in ta denar spreme« ni pasivnost v aktivnost. Pri Jugoslaviji kot mladi državi seveda še ne moremo govoriti o kapitalu, naloženem v tujini; ona ne nalaga denarja drugje, ga le drugi v Jugoslaviji in vlečejo obresti in dohodke ven; zato lahko rečemo, da je njena pasivnost v zunanji trgo« vini zares pasivnost. Seveda se bo pa vse to sčasoma zboljšalo, že z ozirom na rodovitnost zemlje in s tem v zvezi se nahajajočim vedno večjim pridelkom in zato vedno večjim izvo* zom. Tudi razstoča industrija bo ohranila mnogo denarja doma.
V. ŠARABON:
POTRES NA JAPONSKEM 1. SEPT. 1923.
lanskem »Koledarju« o tem strahovi* tem potresu nismo mogli več poro* čati. Bomo pa letos. Grozoto potresa nam kažejo slike. Japonska je ka* kor ves otočnati rob Azije dežela potresov; tako so jih navajeni, da se pri majhnih sun* kih sploh nihče ne zmeni zanje. V odstavku »Anekdote« beremo dogodbico o naročenem potresu, ki je za pogostost potresov zelo značilna. Da ne bi potresi napravili preveč škode in bi ne ubili preveč ljudi, so delali Ja« ponci lesene hišice; tudi, če so skupaj padle, ni bilo bogvekaj. Ravno zadnji potres je pa pokazal, da niso lesene hiše zanič in sicer zato, ker jih ob potresu nastali požar zažge in pov» zroči še dosti večjo škodo kakor potres sam. Najbolj so se izkazali železobetonske hiše z jeklenimi traverzami; jeklo se je sicer malo zvilo, a hiša je ostala skupaj.
Japonska obstoji iz veliko potokov ob vzhodnem robu Azije; glavni otoki so štirje: Jeso, Kondo, Šihoku, Kiušiu. Je nekaj večja kakor Italija, meri 386.000 kvadratnih kilo« metrov, Italija 310.000, obljudena je pa še bolj kakor Italija, ljudi je 56 milijonov, na kvadratni kilometer skoraj 150, v Italiji je pa ljudi malo manj kakor 40 milijonov, na 1 kva« dratni kilometer skoraj 136. Primerjaj Jugo* slavijo, ki ima 248.000 km2, a samo 12 milijo* nov ljudi in samo 48 na 1 km1. Japonski ce* sar se imenuje Jošihito, vlada od leta 1912, njega naslednik je Hirohito. Denar se imenuje jen in je toliko kot 12 do 14 lir, kakor ie pač kurz. Pridelujejo in izdelujejo svilo, bombaž, riž, čai, porcelan, papir, užigalice, sladkor itd. itd.
Rekli smo, da so Japonci navajeni potre« som, a kaj tako strašnega boš v zgodovini po*
tresov bral le redkokdaj; kar se tiče go* spodarskih posledic, pa nikdar. Tem straž* nejša je bila nesreča, ker je nihče ni pričako* val. Svetovnoznana avtoriteta na polju sej* zmologije ali znanstva o potresih, profesor Omori, je malo pred potresom še rekel, da se za prihodnjih deset let ni treba bati hudega potresa. Kritičnega dne, 1. septembra, je po* stajalo proti poldnevu vedno bolj soparno, in videlo se je, kakor bi prihajal velik vihar. Zaspani, trudni od vročine so ljudje samo še sanjali, kam bodo šli jutri, ko bo nedelja in ne bo treba iti v pisarno ali delavnico. Ven bodo šli in se bodo kopali v morju, ali pa fco<
41
Vse mesto Jokohama se je zrušilo že pri prvem sunku. Veliki četverokoti hiš v trgov* skem okraju, večinoma iz kamena, so se sesu* li z velikanskim hruščem in so zaprli ceste s svojimi razvalinami. Mesto Kitajcev z njih zasteničenimi kočicami je padlo skupaj, ka* kor kup peska. Zdelo se je, kakor bi bil kdo Jokohamo položil po tleh, vse je bilo raz> dejano in razrušeno.
Spredaj ob pristanišču so grmeli veliki tronadstropni hoteli nad svojimi gosti in jih pokopavali, velika cesta pred njimi se je raz» trgala v vsej dolžini. Iz betona zgrajeni na* sip ob morju je kolebal naprej in nazaj in je
Razvaline glavnega js
do šli v gorovje in se nauiili tam zraka za te* den dela. Gospodinje so pa pripravljale o» bed, pogrinjale so mize in so mislile: »Jutri bo pa prišel mož ven na deželo in spet bomo en dan vsi skupaj.« Dve minuti papred poldnem je zagrabilo nekaj zemljo^ in lju* di za srce in prišlo je tisto strašno, česar ni nihče pričakoval.
Veliko pristaniško mesto Jokohama se je naglo dvignilo, kakor bi ga udaril kdo s pestjo od spodaj gor, takoj nato se je pa spet za tri* čevlje sesedlo, gromeč, bobneč, trgajoč se. Luknje, tako velike, da bi lahko zavozil avto vanje, so se odprle, in razpoke so letale po zemlji gor in dol kakor besneči valovi oceana. Ves ta čas pa divje pribijanje od spodaj in stransko trganje nevidnih vra* govih rok.	^ j , .
rnskega mesta Tokio.	,
padel slednjič v morje, dovozna cesta z vse» mi carinskimi poslopji, z avtomobili, vozovi in poslavljajočimi se ljudmi se je pogreznila v morje pred očmi potnikov odhajajočega a* meriškega parnika; voda pristanišča je pi pljusknik kot besna gor na suho, popljav* ijajoč hiše in ceste. Kjer so se tla pogreznila, je privrela iz nanovo nastalih razpok povsod voda ven, in po desetih minutah so bile vse ceste pod vodo. Nad Jokohamo se je dvigal grič, posejan z vilami bogatih tujcev in Ja* poncev, naj razkošne je opravljenimi, ves ta grič je kar priskakljal proti pristanišču in je padel z vsemi hišami, in vrtovi v morje. Tam, kjer si videl prej široko avtomobilno cesto, je ostala samo ozka steza, vodeča te mimo na» novo nastalih prepadpv. Vse veliko mesto Jokohama je bilo v 30 sekundah en sam kup
4Ž
razvalin; domovina in delavnica pridnih mno* žic, cvetoče pristanišče, umrlo morda za zmeraj.
Nad to razdejanje je prišla še druga ne* sreča: ogenj! Takoj po prvem sunku je zapla* polal iz vseh kotov, in kmalu so se gosti obla* ki dima valili po opustošenem mestu. Zaloge petroleja so se vnele, razpočile, grozno se je kadilo, tekočina se je valila v morje in ogro* žala ladje, ki so se rešile le z največjo te* žavo.
In kaj so delali ljudje? Nič. Saj niso imeli niti časa, da bi se bili zavedli vse grozote. Kdor ni bil pokopan pod tramovjem, zidov* jem in strehami, tisti je brez uma bldliil tja in sem, ker so bili izhodi zaprti od razvalin. Krik groze se je razlegal po mestu, ko so padle hiše skupaj. Nato je postalo tiho, kajti ogromni oblaki dima so potemnili zrak in vzeli prestrašenemu ljudstvu sapo. Zastonj so begali nesrečniki sem in tja, naglo jih je dohitel ogenj in je jel stegati svoje krem p > lje po njih. In tedaj so pokleknili reveži s sklenjenimi rokami na tla ali pa so si zakrili obraz ali pa so se česa oprijemali ali pa obje* mali svoje sorodnike — večino je rešila hitra smrt. Tisoči in tisoči so umrli vsled dima in vsled plinov, nastalih po ognju. Kdor pa se je rešil iz te zmešnjave, je bežal v park, ki je bil pod vodo in je prav radi tega marsikomu rešil življenje. Drugi zopet so skočili v kanale ali pa v morje; ure in ure so se držah za kole in so z eno roko neprestano zajemali vodo ter jo ulivali na glavo, braneč se pred pohlep* nim lizanjem ognja, ki je sikal čez ozke ka* nale. Nekatere so potegnili pozneje ven po* polnoma oslepele.
Drugi dan je plaval nad bivšo Jokohamo strašanski duh zgorelega človeškega mesa! In po vsem mestu so ležali mrtvi, v najrazličnej* ših legah, večinoma brez obleke; kajti ropar* jev ni ustrašila niti taka grozna nesreča, da n bi vršili svojega žalostnega posla. In solnce je sijalo na grozoto in je govorilo o lepem me* stu, ki je nekoč bilo.
V glavnem mestu Tokio samem je bil potres slabejši, a prokletstvo Tokia je bil o* gen j. Sicer so v Tokiu vsako leto požari in mu odtrgajo precejšen del mesta, a kaj je to napram nesreči 1. septembra 1923! V soboto je bil potres in popoldne je še več zijal brez dela gledalo popolnoma malobrižno, kako so gorele nekatere večje hiše. Proti večeru pa, ko je začelo goreti tukaj in tam, ko je silen veter zagrabil ognjeno moč in jo gnal po mestu okoli, tedaj so videli, da je zadela To* kio grozna nesreča. Cevi za plin so počile in to je povzročilo ogenj. Potem pa je gorel To* kio v vsej svoji razširjenosti od jugozapada proti severovzhodu skoz dva dni in dve noči, mesto, ki je štelo 2,300.000 ljudi, za skoraj 100 Goric ali 40 Vidmov. Na 25 kilometrov razdalje si videl eno samo morje plamena.
Danes vemo, da je bilo uničenih okoli 316.000 hiš, večinoma od ognja, vseh je bilo pa 440.000. Dva milijona in 300.000 prebivalcev se je skrčilo do oktobra na 1 milijon in 250.000, vsi drugi so zbežali ah pa so postali žrtve potresa in ognja. V Jokohami je pa o* stalo od 70.000 hiš komaj še sto; 1. oktobra 1922 je štela Jokohama pri ljudskem štetju 430.000 ljudi, oktobra 1923 jih ni bilo tam niti 50.000. Ves okraj, ki ga je zadel potres, oko* li in okoli Jokohame in Tokia, je meril 50.000 km2 in je štel devet milijonov ljudi; mest in vasi je bilo razrušenih 70 odstotkov. Število mrtvih v vsem okraju cenijo na 300.000, od teh v Tokio 85.000 in v Jokohami 63.000. Škoda je pa znašala okoli dveh mili* j ar d jenov! Kdo si more to predstavljati? Treslo se je tudi še pozneje in so našteli vseh sunkov od 1. do 6. septembra 1029, več ka* kor sicer v treh letih skupaj.
In vse je v Tokiu postalo žrtev plame> nov, karkoli je bilo važno, z vso opremo in z vsemi akti: tri zasebna vseučilišča, muzeji, magacini, arzenali, ministrstva: notranjih za* dev, financ, prosvete, poljedelstva, nauka, patentni urad, monopolni urad, državna tis* karna, računski urad, glavni brzojavni urad, policijsko predsedstvo, vojaška oblačilnica, mornariška akademija, mornariški muzej, dr* žavna borza, vse polno bank, velike trgovske tvrdke, trgovska visoka šola, tehnika, zobo* zdravniška šola, več srednjih šol, nad sto ljudskih šol, del cesarskega vseučilišča, pred* vsem nenadomestljiva vseučiliška knjižnica, vse knjigarne in vsa časnikarska poslopja razen dveh, cesarsko gledališče, vse plesal* niče, vse večje postaje, večina telefonskih uradov, ameriško, holandsko, kitajsko poslaništvo itd. itd. Kdo bi vse to naštel! Po po* tresu Tokia ni bilo več; kar je ostalo, je bila samo velika vas, brez zveze, brez živil, brez vode, luči in prometnih sredstev. Vse zveze z zunanjim svetom so bile pretrgane, velika železnica proti jugu je morala za več mesecev prenehati z obratom. Pokvarjene in razrušene so bile ceste, mostovi in tiri, sploh: ves okraj je bil razdejan.
Tako tudi ves svet med Jokohamo in Tokio, pokrit s hišami, tovarnami in ladje* delnicami; vojno pristanišče Jokosuka je sploh izginilo in samo dim se je valil še nad ponosom Japonske. Ves gorski ljubki okraj Hakone s svojimi številnimi toplimi vrelci, hoteli, vasmi, železnicami in avtomobilnimi cestami je bil dobesedno na tla položen že pri prvem sunku. Staro glavno mesto Kam a* kura z vsemi svojimi mičnimi vilami, sveti* šči, kopališči in restavranti je bilo od potresa udarjeno naravnost v srce in je takorekoč pomedeno s površja. Celo stari slavni kip vedno se smehljajočega Bude sredi zelenih barov se je stopil v plamenih, itd. itd. Znan je slučaj vrtnega japonskega poštnega urad* nika v nekem kraju blizu Tokia, Dva dni je
4$
bil ta uradnik edina zveza Japonske z ino* zemstvom; potres mu je pokvaril aparat, popravil ga je, zopet mu ga je pokvaril in spet ga je popravil. V smrtni nevarnosti je vztra« jal, večkrat vržen ob tla, a ni odnehal.
Neko poročilo pravi: Ljudje, ki so bežali in so se vrnili, so bili pripravljeni na grozne prizore, a bilo je hujše, kakor so si mogli predstavljati v najbolj bujni domišljiji. Raz« drtih hiš že nihče več ne pogleda, na to so se nesrečniki kmalu navadili. Komaj so Tokio spoznali tudi tisti, ki so bili tam doma. Hodil si ure in ure, pa nisi mogel razumeti, bilo je preogromno, prestrašno. Polagoma si pri hišah opazil, da so bile tudi druge sile delav«
malo, pomagajo in dobivajo pomoč, če jo iščejo. Čudna je tihota pri narodu, ki tako rad govori. Nobenega prepira, nobenega zmerjanja, utrujeni so in obupani.
Povsod ista slika, kamorkoli pogledamo1. Še vidimo tu in tam sežgane, zogliene mrliče — poročilo je pisano koncem septembra —-govorijo nam o mukah, hujših, kakor nam jih slika Dantejev pekel. Ubiti v hišah, sežgani na cestah, trgih, mostovih, čolnih, in celo v vodi. Posamezniki, gruče, stotine, tisoči, de» settisoči skupaj. Iz ulic so bežali na ceste in trge, iz enega mestnega okraja v drugega, ogenj pa za njimi, in kmalu ne samo za nji« mi, temveč tudi ob straneh in spredaj. Čez
Dvorišče v Tokiu, kjer je ogenj sežgal 32 tisoč ljudi.
ne, ne samo požar, da je potres pripravil po« žaru pot. Življenje je popolnoma predraga« čeno. Nešteto je avtomobilov, polnih ljudi in riža, kolikor le morejo transportirati. Vsa prometna sredstva so rekvirirana. Begunce vzamejo kar tako na voz, sploh vsakega, če je le prostor, razlike ni. Plačila ne sprejemajo, beseda: hvala! zadostuje. Skoraj pred vsako hišo je posoda s pitno vodo. Na obeh straneh ceste pa gosta množica ljudi; na eni strani valovijo v mesto noter, na drugi ven. Posa« mezniki in v gručah, s cunjo, papirjem ali deščico na bambusovi palici, ime je gori zapi« sano, odkod smo in kam gremo, za lažjo kon« trolo. Prihajajoči iščejo sorodnike in znance, odhajajoči pa hitijo proč, le proč iz kraja ne« sreče, na deželo, domov, k sorodnikom, samo le proč. Prihajajoči imajo na hrbtu tovor riža, najvažnejša pomoč, za pasom pa steklenico vode. Oni pa, ki hitijo ven, večinoma le naj« bolj potrebno obleko, kar so imeli pač takrat na sebi, ko so bežali iz hiš. Dosti zanje, ki se komaj vlečejo. Cele obitelji, celi rodovi, sku« paj, enakomerno počasi korakajoč, govorijo
most, čez kanal! Nič ne pomaga, tudi tam gori. Množice se gnetejo, ne gre več naprej in ne gre več nazaj. Nekateri skočijo v vodo, do vratu stojijo v njej in si močijo glavo, kajti požar se bliža; in tedaj pride plamen in gre preko glav, po zemlji in čez vodo, podi ga vihar — trpljenje je bilo kratko. Vsil Le ob morju se jih je nekaj rešilo, malo, zelo malo. Tam, kjer je bila vojaškaoblačilnica, je velik prostor, dvorišče. Policija je rekla bežečim, naj gredo tja, tam so var« ni. In so šli. Kajti tam ni lesa, ni dreves, pla« men ne dobi nobenega gorljivega predmeta. Tam bodo počakali; če prav vse drugo pogo« ri, tu so rešeni. In prišel je ogenj in plamen je rastel in je šel preko dvorišča, preko ljudi, starih in mladih, moških in žensk. In skoraj vsi so umrli — dvaintrideset tisoč! Samo tukaj!
Govorijo tudi o 33.000 in 34.000. Gorica ima 26.000 prebivalcev.
Pretresljivo je neko poznejše poročilo, pisano štirinajst dni po potresu. Pripoveduje nam.'	.
44
Še vedno se trese. In kar je posebno ne* prijetno, zmeraj ponoči. Skoraj nihče ne more več spati in ko se začne tresti, leti vse ven na cesto. Meteorologična opazovalnica pa pravi, da se bo treslo še dve leti kar naprej. Prijetno upanje. A ljudje se navadijo sled* njič na vse, in kdor ima srečo, prileze zmeraj na novo izpod razvalin. In kdor se je rešil, pripoveduje čudeže rešitve, smejaje se, ali pa bojazno šepeta, kakor bi imel strahote še v udih; nekateri izgovorijo samo par besed in gledajo z odprtimi očmi, kakor bi se jim sa* njalo.	,' ; i,;
In kako hud ie bil ta potres! Gospod je
bil zgubil krvi. — Ganljiva in strašna obenem je zgodba japonske zakonske dvojice. Mož prihiti domov, da vidi, kaj se je zgodilo z že* no in otrokom. Oba sta pokopana pod razva* linami. Koplje in grabi z mrzlično naglostjo in reši otroka. Vali tramove in deske proč, da bi rešil tudi ženo. Pa pride ogenj in ga začne lizati. Nima uspeha, toliko je še tra* mov, toliko desk, a vročina in dim mu ne da* sta dihati. Tedaj mu zakliče žena izpod raz* valin, naj njo pusti in naj reši vsaj sebe in otroka. Ne more več, zakliče ji zadnji po* zdrav in odbeži. — Koliko je bilo takih in podobnih dogodb, koliko groze! Na primer
Sorodniki molijo pred zaboji in vrči, poln
v prodajalni kupoval, ko se zaziblje. Hiti ven, a na vratih ga zagrabi nevidna moč, k a* kor bi ga bil kdo sunil v hrbet, in ga vrže osem metrov daleč ven na travo. Skoči kvi* šku, a pade spet na tla. To se parkrat ponovi. Slednjič obleži, se prime za rušo, a zemlja ga meče sem in tja in igra vlogo razburkanih valov. Na cesti zunaj se pa odpirajo velikan* ske razpoke in hiše padajo skupaj, ljudje zdii hujejo in umirajo.
Dve gospe sta šli obiskat prijateljsko obitelj. Ko gresta po vrtu proti hiši, vidita, kako pade desna stran hiše na eno stran, le* va na drugo, v sredi pa obsedi gospodinja pri mizi, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
To je par slučajev onih, ki so se rešili. O usodi drugih bomo le malo slišali. Med naj* strašnejšimi dogodki je smrt ravnatelja nem* ške banke v Tokiu. Hiša se je zrušila nad njim, in obležal je z eno nogo pod razvalinami. Hoteli so ga rešiti, krčevito so delali, a ogenj je prihajal bliže. Tedaj je prosil ne> srečnež, naj mu nogo odsekajo. Ustrašijo se. Ker jih pa le prosi, mu zvežejo nogo nad ko* lenom trdno z vrvjo in mu jo s sekiro odse--kajo. A čez pol ure je vseeno umrl, preveč |e
ii kosti in pepela nesrečnih žrtev v Tokiu.
ženska, ki je krčevito jokala in divje gledala okoli sebe in začela tuliti; ali pa ubogi kitaj* ski otročiček, ki je z zvezanimi rokami in no* gami ležal mirno na tleh in strmel v nebo; ali pa oni mož, ki je gledal pred sebe in s a* njal, potem pa neprestano govoril in si zvijal cigarete itd. Kdor je vse te videl, tisti pozna njih zgodovino, še preden začnejo govoriti.
Pred ognjem so bežali nesrečniki in so slednjič vendarle zabredli vanj; tako divje ie divjal veter in tako hitro se je ogenj širil, da so ga komaj doletali. Ljudje so pobrali, kar so mogli, in so bežali Komaj so obstali in si drug drugemu čestitali, da so se rešili, že je prišel požar; leteli so naprej, tedaj je pa prišel od nasprotne strani, dim in vročina sta mu pomagala dopolniti grozno delo uničevanja. Veliko jih je umrlo na mostovih; pribežali so bili tja, upajoč, da so vsaj tam varni. A ko* maj so bili tam, že je režalo tudi na nasprot* ni strani ognjeno žrelo, zagrabilo jih je; in drugi dan so našli nešteto mrtvecev v vodi ali pa na železnih tramovih mostu. Genljiva je bila smrt onih, ki živijo stalno na čolnih, naj« ubožnejših: zagrabil jih je požar, zogljene so jih dobili, neko mater z najmlajšim otročič<
kom, privezanim na hrbet. Toliko je plavalo mrtvih po vodi, da še danes v Tokiu ne jedo več vrst rib, boječ se, da so se krmile s človeškim mesom.
Na dveh krajih je bilo umiranje množic najstrašnejše. Tako v Jošivari, okraju ne* srečnih deklic. Zaprte so in le malokatera je ušla iz ognjene peči; čakale so, kdaj jih bo ogenj rešil. Majhno svetišče je tam, sredi parka, ob ribnjaku. V tem ribnjaku, v za* vetju svojega boga, so iskale nesrečnice zadnjo rešitev. Ko je pa prišel ogenj, tedaj, te* daj! — Grozno je bilo, ko so jih potegnili drugi dan iz vode, popolnoma skuhane, o te*
45
poslopja so bila zaprta, a tudi sicer bi se iz natlačene množice ne bilo mogoče rešiti. Pa so priletele iskre in so zažgale stvari, ki so jih bili prinesli bežeči s seboj; zaslišal si divje vzklike, zmeraj Več, od vseh strani. Nastala ie gneča, pehanje, stopali so drug čez druge* ga, prišli so obiaki dima in so se vlegli na množico, daveč jo in moreč. Zgubili so za* vest. In ko je tistih par preostalih prišlo k za* vesti in so začeli vpiti na zgoraj ležeče, naj se umaknejo, se nihče ni zganil. In ko so si priborili izhod in so gledali naokoli, so videli, da so sami sredi ogromnega polja smrti! 32.000! Vsem so bili udje zatekli, usta so štr*
t
Gora kosti in pepela človeških ž
kla so bila telesa. Do dna je bila napolnjena voda z njimi, položili so jih drugo poleg dru> ge in jih sežgali
Drugo mesto grozote bo ostalo v sporni* nu vsakemu prebivalcu Tokia in govorili bo* do o njem kakor o nesrečah in bitkah pretek* lih časov. Dvorišče nekega starega skladišča se je zdelo prebivalcem onega okraja čisto varno, tako je bilo veliko. In ko jim je nekdo svetoval, naj bežijo tja, so pobrali možje o* troke in žene in kar so mogli nesti in so be* žali tja. Vedno več jih je prihajalo, slednjič je bilo dvorišče polno: 32.000 tisoč, tesno s tis* njenih! In nad teh 32.000, nad može, žene, otroke in starčke, je planil ogenj. Zadušili so se, zgoreli so ah pa so bih poteptani; vsi so umrli v strašni smrti, tam, kjer so iskali rešit* ve; vsi, razen 200, ki so se kakor strahovi s tu* jega sveta izvili iz kupa smrti. Pripovedu* jejo, kako je polagoma prihajal ogenj, vrata
;v ob potresu v Tokiu.
lela naprej, oči so štrlele ven iz dolbine, roke in noge so bile zvite v smrtnem boju. Kdor je videl vso to grozoto in vse te navskriž le* žeče roke in noge in skremžene obraze, ta ne more biti nikdar več vesel; tako strašen je bil ta prizor. Fotografija onega mrtvaškega polja nam kaže sliko, ki se vsakemu nepo* zabno vtisne v spomin: čez gore in dolino tega napol sežganega človeštva, čez kvišku štrleče hrbte in skrivljene prste stopa boječe stara ženica in išče nekoga, ki ga je zgubila. Pretresljiv prizor!
In ko so potem prihajali sorodniki in znanci in so molili pred zaboji in vrči, polnimi kosti in pepela nesrečnih žrtev! Kakšni so bili njih obrazi, kako goreča je bila molitev!
To je bil potres na Japonskem 1. septem* bra 1923.
46
INDIJSKI APOSTOL MAHAMATNA GANDI.
L« NDIJA je cesarstvo; angleški kralj je indijski cesar. Razlikujemo1 Pred* njo Indijo in Zadnjo Indijo. Tisti del Zadnje Indije, ki se drži neposredno Prednje, upravljajo Angleži skupaj s Prednjo. Če prištejemo zraven še Beludžistan, sicer izven Indije, a upravno pri njej, dobimo o* gromno površino 4,760.000 km' in 320 mili* jonov prebivalstva. Za primerjanje povemo: Evropa meri 10,000.000 km2 in šteje 450 mili* jonov prebivalcev, Italija 310.000 in 39 mili* jonov. Vse obširne indijske pokrajine pa niso enako upravljane; nekatere so samostojne države z lastnimi kralji ali radžami, druge so provincije itd.
Že dolgo časa sem se vrši v Indiji veliko gibanje za popolno samostojnost. Zahtevajo jo vse politične stranke, a vsaka drugače. Te* žave so pa velike; nekateri so za monarhijo, drugi za republiko, večina prebivalstva je bra* manske vere, Hinduji, skoraj četrtina je pa Mohamedove vere, in ravno ta tretjina je po* sebno ponosna. Že leta 1909 je rekel neki po* znavalec indijskih razmer: Mohamedani so pripravljeni za vlado, Hinduji ne. Najlepša bi bila še kakšna zvezna indijska država. Do* kler je narod sledil političnim sanjačem, je angleška vlada lahko nastopila z orožjem; ko so pa nastopili pametni ljudje in so prenesli boj z ulice v skupščino, je bilo vladi orožje izvito iz rok. In Indijci so politično že veliko dosegli, hočejo pa tudi gospodarsko samo* stojnost in si jo bodo tudi izvojevali. Danes pa popolna samovlada še ni mogoča, pametni domačini to sami priznavajo. Prav gotovo je, da bodo tako pametni politiki, kakor so An* gleži, našli o pravem času pot do srca Indijcev in bodo dobili obliko, ki bo prav njim in prav Indijcem. Da Angleži to izborno znajo, nam kaže slučaj Avstralije in Kanade. Samostojni sta, a vendar najzvestejši hčerki Anglije.
Največji med velikimi borivci za prostost Indije je Mahatma G and i, apostel Hindu* jev, mož, kojega misli in nazori so nam Ev* ropejcem neumevni in jih tudi nikdar razu* meli ne bomo. Indija diha drugače kakor mla* d!a Evropa, diha čez stoletja, tako kakor Ki* tajska. Mi vidimo samo najbližje, in to naj* bližje je napolnilo naša srca z grenkobo in nevernostjo. Sovraštvo pri nas hitreje vzklije kakor ljubezen. Gandi veruje kakor ves nje* gov narod na vstajenje, pred očmi mu je ne* skončno življenje. Tudi gibanje, ki ga je za* počel, je zamišljeno za prihodnost; za trenu* tek se_umakne> a se znova porodi.
Mirne temne oči, slabo telo, suh obraz, belo oblečen, bela čepica, bosonog. Hrana mu je riž in sadje, pijača voda, spi na golih tleh, dela neprestano. Ko ga prvič vidiš, te osupne izraz neskončne potrpežljivosti in milote.
Preprost je kakor otrok, nežen in vljuden, tu. di s sovražniki, odkritosrčen, brez madeža. Nikdar ne prikriva svojih napak, ne pogaja se, najbolj srečen je v samoti, kjer posluša tihi glas, ki mu mora slediti kakor preroki sve* te preteklosti. Velika je njegova duša, delo njegovo se ne ozira na telesni blagor, ne slecli politiki na njenih krivih potih. Če beremo o njem, danes v teh časih, se nam zdi, kakor bi dihali gorski zrak v nižinah močvirja,
Mahatma, velika duša, ga imenuje ljud> stvo. Njegovo ime je Mohanda Karamhand. Rojen je bil leta 1869. Njegov oče in njegova mati, bogata, sta vse svoje življenje delila mi* loščino, sta stregla bolnikom in sta se postila. Gandi je študiral najprvo v Indiji, potem pa tri leta v Londonu; najglobljih vtisov ni dobil v svetih knjigah Indije, temveč v Novem te* stamentu. Prišedši domov je postal leta 1891 odvetnik v velikem mestu Bombay. In zdelo se je, da bo poteklo njegovo življenje v vsak* danji enakomernosti. A duh, ki je živel v njem, mu ni dal miru, in že tedaj je spoznal veliko modrost, ki je postala pozneje vodilna misel njegovega življenja: odpor brez sile, odpor naroda proti močnejšemu, bolje obo* roženemu in bolje organiziranemu. Moč, ki naj Indijo osvobodi, obstoji v tem, da se branim sprejeti krivico, da se ne udeležujem javnih sprejemov, da ne prevzamem državne službe, da ne kupujem pri nasprotniku, da ga sploh ne vidim, da se mu umaknem, ga pustim pri miru. Vse brez sile, brez nasilja. Je to nekak oasivni odpor, nekak štrajk a ni čisto isto. In če izvaja tak odpor tristomilijonski narod, mora zagreniti vladajočim vse življenje in jih prisiliti da mu dajo to, £ar hoče. In Indijci hočejo svaradž, samovlado.
Od leta 1893 do leta 1914 je deloval Gan* di v Južni Afriki. Tam živi okoli 150.000 In* dijcev, večinoma delavci. Beli delavci jih ne marajo, že tako ne, ker Indijci bolj po ceni delajo. Vlada sama jim je življenje grenila, kar je le mogla: davki, poniževalne policijske naredbe i. dr. Delali so ž njimi, kar so hoteli Gandi je prišel, odlični Indijec. Do tedaj so ga imeli Evropejci za prijatelja, sedaj so pa nastopili proti njemu, so ga vrgli iz vlaka, iz hotela, so ga klofutali, brcali, psovali, zaprli so ga in prisilno delo je moral opravljati. Nič ni pomagalo, od njega organizirani nekrvavi odpor je zmagal. Dvajset let je trajal boj in je prinesel leta 1914 Indijcem prostost.
Ta boj je bil šola za izpolnitev njegove življenske naloge, ki jo je smatral kot nekako dolžnost, ki ji ne moieš uteči. »Moč Indije je njena volja. Ne rabiti sile, se ne pravi, jo iz* ročiti nasprotniku, temveč postaviti vso du* ševno moč proti zatiralcu.« Tako je pisal. Ve*
47
del je, da na ta način en sam človek lahko kljubuje vsej državi.
Angleži so obljubili med vojsko Indiji sa« movlado, Indija je bila poslala v boj skoraj milijon vojakov, 985.000. Pa Anglija ni dala Indiji samovlade. Tedaj je vstala revolu« cija, Gandi jo je organiziral. V temeljih se je Indija tresla, a nikdar ni hotel Gandi prelivati krvi. in če je tekla, je vzel vso krivdo nase. Prvi revolucionarni korak je napravil leta 1919, rekel je: uklonimo se zakonom, a samo pravičnim. Šele če to nič ne izda, bomo od« klonili skupno delo. Brez sile. Kajti sila poni« žuje tistega, ki jo uporablja, ona je zakon ži« vali. Dostojanstvo človekovo zahteva višji za« kon, moč duha in moč duše. S samozatajeva* njem, s trpljenjem, ki si ga prostovoljno na« Iožimo, bomo nasprotnika premagali. Molitev in post sta tedaj prvič združila nesložno In« dijo, in pričelo se je prvo dejanje. Gandija zaprejo. Ljudstvo postane nemirno, beremo o plenitvah in umorih. General Dyer zasede mesto Amritsar in prepove vsako zbiranje ljudi. Pa se vseeno zberejo, na neki praznik, na javnem trgu. Tedaj začnejo strojne puške svoje krvavo delo in šeststo Hindujev je ubi« tih. Letavci mečejo bombe na mesta v po« krajini Pandžab, odlične meščane bičajo, v Indiji vre. Gandi ne zahteva kazni, prosi sa« mo, naj generala Dyera odpokličejo. Se ne zgodi. Gibanju, kil ga predlaga sedaj Gandi, se pridružijo tudi mohamedani. 1. avgusta se razglasi za vso Indi jo »n e «s o d el o v a j n j e«. Gandi pošlje angleškemu podkralju vse svoje naslove in redove nazaj, uradniki gredo iz uradov, otroci iz šol, na sodbi jo ne pride nihče več, gostilne zapirajo, tuje blago bojkotirajo in sežigajo, na dan pride spet ko« lovrat, da služi revnim in ovira uvoz tujega blaga.
Višek doseže Gandijev vpliv leta 1921. Ljudstvo vidi v njem svetnika, učlovečenje boga Krišna. Za svaradž, ki ga je indijski na« rodni kongres zahteval leto prej, naberejo v kratkem času nad 666.000 funtov. (Koliko^ lir je angleški funt, beremo vsak dan v časnikih). Ljudje imenujejo Gandija »Mahatma«, veli« ko dušo, nadnaravna je njegova moč. Nosijo take čepice kakor on, geslo je: zmaga za Gandija. Indijski narodni kongres mu da pol« no oblast in pravico, da imenuje naslednika. Če hoče, se začne krvavi upor, če noče, osta« ne nekrvavi odpor. Gandi noče in ne ma« ra krvavega upora. Njegov cilj gre za tem, da združi vso deželo v enoto. Skliče kongres parijev, onih najnižjih, ki se jih ne sme nihče dotakniti, sicer je omadeževan; niti iz javnih vodnjakov ne smejo piti, in dolgo čistilno molitev mora opraviti oni, ki je stopil na sen« co parija. Gandi jim reče: Tudi vi ste ljudje, pridite k mieni. Ali ni to čisto Kristusov nauk? Gandi zahteva pravice tudi za ženske, dote«
daj brezpravne, in. jih izvojuje. Kako visoko se dvigne s tem tudi nad Budo!
Odbor kongresa dovoli splošno odreka« nje pokorščine in davčni štrajk. Začelo naj bi se 17. novembra. To je bil pa ravno tisti dan, ko je prišel angleški prestolonaslednik v Indijo, v mesto Bombay. Srednji in nižji sta« novi so se dogovora držah, bogati veljaki pa ne in so prestolonaslednika svečano sprejeli. Množica je napadla hiše, je plenila in morila, tudi ženskam niso prizanesli. Gandi prihiti, kara upornike, svari prijatelje, se sramuje do« godka in prekliče odrekanje pokorščne. Bil ie to prvi korak na njegovi najbolj trnjevi poti. Kakor Kristus, je vzel krivdo drugih nase, in da bi se pokoril za nasilnosti drugih, se je postil. Vseindijski kongres mu je izročil neomejeno moč nad Indijo; proti stranki, ki je hotela nasilen upor, je zmagalo njegovo stališče. V naslednjih tednih so zaprli Angleži 25.000 moških in žensk. Gandi piše podkralju pismo in pravi, če se v enem tednu politika ne bo spremenila, se bo začela nepokorščina na novo. Komaj je pismo odšlo, se je zgodilo nekaj strašnega. Med nekim obhodom so po« licisti napadli množico (tako pravijo Indijci), množica jih je zapodila v vojašnico in je vo« jašnico zažgala. Prosijo milosti, ne dobijo je, pobijejo jih in zgoreli so. Gandi, vest Indije, prevzame odgovornost, zadrži gibanje, ki ga ie tam začel, prekliče nepokorščino še en« krat in objavi javno spoved: zahvali se Bogu, da ga je ponižal in mu je dal spoznanje, da Indija še ni zrela za nauk o nenasilju in da toliko časa ne bo, dokler bo vladalo nasilje druhali. »Naj nam očita nasprotnik strahopet« nost! Bolje je, da se motijo nad nami, kakor pa da zatajimo Boga.«
Pet dni se javno posti, nihče naj ne sledi njegovemu zgledu, vzame nase krivdo in ka« zen. Hinduji godrnjajo, reče jim: »Kakšen pomen naj ima, če se postim, ako sme vsakdo dvigniti roko proti svojemu bližnjemu.« Sli« šijo se govorice, da ga bodo zaprli. Gandi pravi: »Ne bojim se nasilja vlade, bojim se samo nasilja ljudstva,« V krogu svojih učen« cev pričakuje svojo usodo. 10. marca 1922. pridejo policisti in 18. marca se začne velika obravnava, ena najznamenitejših v svetovni zgodovini. Nikdar v zgodovini pa tudi Anglija ni pokazala tako plemenitega mišljenja kakor ga je v tej obravnavi. Mahatma nima zago« vornika. Pravi: »Kriv sem.« — »Sam sem odgovoren za krvave dogodke. Vem, da moj narod včasih zblazni. V srce me to boli. In prav zato stojim tukaj in sem pripravljen ne na lahko, ampak na najtežjo kazen. Ne za« htevam usmiljenja, ne prosim za olajšujoče okolnosti. Tukaj sem, da zahtevam z vese« ljem največjo kazen za nekaj, kar je po po« stavi premišljen zločin. Sodniki! Pustite služ« bo ali pa me kaznujte! Drugega ne morete na« praviti.« Sodnik Broomsfield in državni
50
pravdnik Strangman sta namreč tekmovala v uslužnosti proti njemu, pokazala sta se moža, ki je nanju Anglija lahko ponosna. Pokažejo mu kot zgled sodbo, ki so jo nekoč izrekli proti nekemu velikemu voditelju Indijcev: šest let ječe. »Ali smatrate to za pravo sodbo? Če mi bo kdaj mogoče, da bom ta čas skrčil, nobenega ne bo bolj veselilo kakor mene.« reče sodnik. »Ta sodba je najbolj milostna, ki mi jo more sodnik izreči«, je bil Gandijev odgovor.
Šest let ječe! se je glasila sodba.
Nista še pretekli dve leti. Gandi se bori s smrtjo. Nova angleška delavska vlada ga pomilosti. Gandi obžaluje v poročilu na Indi* jo, da so ga izpustili, bolezen jetnikova ni no* ben vzrok, da mu dajo prostost. Njegov na* rod se pa radosti, se posti in moli. Slab in hi« rajoč, ne več telo, samo še duša, mirno čaka, kdaj bo spet poklican. Gandi je najsvetlejša zvezda v temi današnjega materializma in vedno večjega poniževanja duše. Razumeti ga ne moremo, a vsaj skušajmo, da ga razu« memo.
V. ŠARABON:
VELEBRITANSKA RAZSTAVA.
d konca aprila pa do konca oktobra 1924 je bila v Londonu razstava, ka* kršne svet še ni videl. Velika Brita* nija je država v Evropi, ima pa po vsem svetu vse polno kolonij, zveznih držav, ki jih imenujemo dominioni in katerih naj« večji dve sta Avstralija in Kanada, in tako dalje. Vse to je združeno v velikanski celoti, ogromni po površini in ogromni po prebival* stvu. Več kot četrtina vsega suhega sveta in več kot četrtina vseh ljudi na zemlji je zdru* ženih v tej celoti; sveta je za štiri Evrope, ljudi pa 465 milijonov. In ta država je napravila razstavo, ki naj bi jo dostojno zastopala. Dvanajst milijonov funtov šterlingov so vtak* nili vanjo in zgradili so vse skupaj v 27 me* secih! Skoraj neverjetno se nam zdi. Pokra* jina v Wemblevu je nekaj posebnega. — Wembley je oni del Londona, kamor so raz, stavo postavili. — Izruvali so 8000 lepih dre* ves, nekaj jih je pa le še ostalo, druga so pre* sadili, tako, da se ti zdi, da si v gozdu. Kjer je bilo kaj prostora, so ga poseiali s tisoč in ti* soč cvetlicami, in prostega prostora med po> slopji je bilo sedem oralov! Obrežje umetne* ga novega jezera, raztezajočega se po vsem prostoru od vzhoda do zahoda, je bilo eno samo morje tulipanov in drugih cvetlic; sko« raj vsak paviljon je imel svoj cvetlični vrt. Sploh lahko rečemo, da so se prav posebno ozirali na ljudi, ki ljubijo zrak in cvetlice.
Poslovalo je 54 okrepčevalnic, ki so lah* ko oddale 175.000 obedov na dan. napravili so prostor za otroke, ki so se zgubili in kjer, so jih matere spet lahko dobile, prostor, kjer si otroka lahko dal v nadzorstvo za čas, ko si razstavo ogledoval, kakor oddajamo pri kon* certih obleko, itd. itd.
Razstavili so vse, kar proizvaja četrtina človeškega rodu, v poslopjih, zgrajenih veči* noma iz betona, z jeklenimi traverzami, da bodo uporabljiva tudi še pozneje. Zdi se ti, da so zgrajena za vse večne čase, ona so pr* vo veliko zidarsko čudo na polju ulitih hiš. Pravi stavbenik ni prišel do veljave; morda bo nastal s časom nov poklic, ko bo graditelj
moral biti na dve tretjini inžener. Obloga ob* stoji iz ostankov uporabljenega cementa in daje zidovju vtis zidane hiše. Največja taka zgradba je poleg stadiona palača industrij, največja pokrita ploskev na svetu. Tudi iz betona zgrajeni stadion je največji na svetu in ima prostora za 125.000 gledalcev.
Avstralija in Kanada sta, samostojni kot zmeraj, poslali lastne stavbenike, postavili sta dva velikanska paviljona, trikrat tako velika,
Britanska razstava: Indijski paviljon.
kakor je bilo v prvotnem načrtu. — Paviljon je navadno podolgovata nizka razstavna zgradba. — Potem pa Hongkong in Ceylon, Malta, Kiper, Palestina, Guayana, Nova Foundlandija, Nova Zelandija, otočje Fidži, indijske države, afriške kolonije. Zadnja in* dijska država Burma je postavila bleščeč pa* vil j on, z živimi barvami, šiljastimi stolpiči in steklenimi zvončki, ki začnejo zvoniti pri najmanjši sapici. Od vseh paviljonov najlepši in najmičnejši je pa prednjeindijskL Na če» tverokotnem notranjem dvorišču je ribnjak,
49
okoli in okoli pa oblokan hodnik. Na voglih štrlijo kvišku štirje vitki, na koncu čebulasti stolpi, v sredi pa kraljuje velika okrogla ku* pola. V staroindijske pravljice se zamakneš, ko stopiš noter, in popolnoma pozabiš na hrušč in trušč drugih delov razstave.
Kaj vse je bilo na tej razstavi nakopičen nega, to popisati je nemogoče. Gospodinja se bo zanimala za električni likalnik, ki sam vzame perilo iz košare, ga razgrne in lika; kmet gospodar si je ogledal pluge iz Avstra« lije, mlatilnice iz Kanade, rejo nojev v Južni Afriki itd.; mehanik je občudoval najrazlič« nejše stroje, ki so venomer delali, blagajniške omare z meter debelimi vratmi, železnico, ki te je prepeljala naravnost v razstavno dvo* rano noter in ki ima pet tirov, lokomotivo, ki je daljša kakor kak manjši vlak na deželi, itd. Vse si videl, vse v najpopolnejši obliki. Življenje kolonij si pa videl tako, kakršno je tam; črnci so jedli tako, kakor doma, so imeli svoje koče in svojo nošo in so se vedli, kakor se vedejo doma v Afriki.
Če je hodil Anglež po tej razstavi in je vse to videl, je bil ponosen, da je britanski državljan, čutil se je gospodarja sveta, vse drugo mu ni nič. In obiskovalcev je bilo zelo veliko, samo na binkoštni ponedeljek 320.000.
Ob otvoritvi razstave so poslali po vseh delih angleške države brzojavko, ki je prišla nazaj v London že po 80 sekundah!! Ob gro* mu topov je rekel kralj: »V tem trenutku sem otvoril britansko državno rastavo. Jurij kralj in cesar«. — V Indiji je angleški kralj namreč cesar. — To je bilo ob 11 uri 49 mi* nut 35 sekund. Po vsej državi so imeli že vse poskrbljeno, da je bil brzojav pripravljen in je bila zveza zagotovljena. Izključno: po an* gleški zemlji je šla brzojavka okoli sveta in je prišla nazaj v London ob 11 uri 50 minut in 55 sekund. Od oddaje je bilo preteklo torej ravno 80 sekund. Prepis brzojavke so nesli takoj kralju, in ta je stal še ravno tako pod baldahinom, kakor pri oddaji. Brzojavka je napravila pot 80.000 km. To je višek moder* nega brzojavljanja in nam priča o višini se* dan je tehnike.
Dr. V. ŠARABON:
VELESEJMI.
V zadnjem času beremo neprestano o sej; mih, ne takih navadnih po deželi, temveč o velikih, mednarodnih. Prej smo poznali samo pat svetovnih sejmov, tako v Nižjem Nov* fiorodu na Ruskem, v Leipzigu na Nemškem, v Irbitu v Sibiriji. Če pa listamo v zgodovini nazaj beremo o sejmih že v najstarejših ča* sih, tudi svetopisemski preroki nam govorijo o njih. Hvalijo nam bogastvo mest Ninive, Sidon in Tir os in pravijo, da dobiš tam vse kar moraš iskati sicer razkropljeno po vsem svetu. Ali ni to splošna razstava, isto, kar so naši velesejmi? Prav tako hvali modrijan Pla* ton mesto Atene, da se ponaša z vsem, kar proizvaja ves s ve t z vsem, kar rodijo dežele Egipet, Kiper, Mala Azija, Grška, obale ob Črnem morju, Italija, Galija in druge. Vse bo* gastvo sveta se je stekalo v onih časih v Ate* nah in je omogočilo Periklu zgradbo stavb, kojih lepoto občudujemo še danes. Kar so bile Atene bolj na severu, to je bilo mesto Aleksandrija bolj na jugu, na meji med Azijo in Afriko. In ko so propadle Atene in ko tudi Aleksandrija ni bila več tako mogočna, sta se preselila bogastvo in moč na bregove Ti* bere, v mesto Rim. Vladar sveta je pritegnil nase izdelke in pridelke Azije, Afrike in Evrope še v vse drugačni izmeri kakor pa Atene in Aleksandrija, zdelo se ti je, kakor bi si na tem večnem sejmu podajali roko vsi narodi zemlje. Rimljanu ni bilo treba iti nikamor, vse so mu prinesli od drugod. Če je šel na: trg, se je lahko zamislil v Afriko ali Egipet ali ka* morkoli, vse je bilo zbrano tam in mu je bilo na razpolago.
A tudi Rim je propadel, njegovo1 dedišči« no je prevzel Carigrad. To mesto se nam vidi kakor središče kroga, od vseh strani SO' se ste« kale ceste tam in so odhajale zopet ven. Vsa trgovina tedanje Evrope j.e imela izžarišče v Carigradu, in kar si prej iskal v Rimu, si na* šel sedaj tam. Njegov sodrug na polju večne trgovske razstave je bil slavni Bagdad v Me* zopotamiji, mesto Harun«ar*Rašida in drugih znamenitih kalifov. Važno ulogo' je imelo tu* di sveto mesto Mekka. Z ulic in trgov Cari* grada se je selila trgovina v poznejšem sred« njem veku v italijanska mesta, v prvi vrsti v Genovo in Benetke. Beneški trgovci so na« pravili iz Benetk svetovno silo, ki je s svojim bogastvom kljubovala vsakomur. Na severu Evrope je pa gospodovala trgovska družba Hansa s svojimi magacini in sejmi od belgij« skega Briiggeja in Londona pa gor do norve* škega Bergena in ruskega Novgoroda. Ko je nekoč prišla v Briigge navarska kraljica, je vzkliknila vsa očarana: Doslej sem, mislila, da sem samo jaz kraljica, sedaj pa vidim, da jih je še na stotine drugih.
Benetke in Hansa sta postali žrtev slabo* sti Srednje Evrope in pa žrtev odkritja novih potov v Indijo' in odkritja Amerike. Njiju de* diščino sta prevzeli najprvo Španska in Por« tugalska, oziroma njiju mesti! SevilTa in Li?« bona. Za tema dvema mestoma je prišel poz* neje Antwerpen in še pozneje Amsterdam. Kar si prej šel iskat na velesejm v Lizboni, vse to si dobil pozneje v največji izberi v Amsterdamu. Velikanski so' bili dobički tr* govcev, s trgovci vred je postal bogat ves na«
4
50
rod in je še danes bogat. Šele zelo pozno sto* pijo na plan Angleži, zato pa sedaj s tem večjo silo; v srednjem veku so se takorekoč samo pripravljali in si zbirali moči. Z Angleži vred se pojavijo tudi Francozi. Že v srednjem veku so bila mesta v Šampanji nekaka evrop« ska borza, prav tako mesto Lyon; to se je se« daj obnovilo in povečalo, po francoskih žilah teče veliko normanske krvi. Normani so bili pa med najbolj podjetnimi narodi sveta. Ve« lik je Pariz in velik je London in velik je New Jork; a tega danes ni več, da bi bil eden za vse ali vsaj dva za vse, kakor je bil nekoč Rim ali pa Atene in Aleksandrija ali pa Carigrad
in Bagdad. Tako so se trgovske razstave po« splošile; kar si dobil prej zbrano na eni točki alina dveh, to dobiš sedaj na več krajih, v isti izmeri in isti popolnosti. Od časa do časa so pa hoteli zbrati na eni točki prav popol« noma vse, kar proizvaja dotična dežela ali pa večji okoliš. Tako so prišli v modernih naših dneh na misel velesejmov, manjših za majhno deželo, večjih za veliko, največjih za svetov« ne države. Največji tak velesejm je v drugem članku opisana velebritanska razstava v Wembleyu. Podrobnosti o svetovni trgovini pa bereš v knjigi: Gospodarska geografija, ki jo dobiš v Narodni knjigarni v Gorici.
Dr. V. ŠARABON:
PREVOZNI PROMET.
Ladja, ki prevaža vlake čez vodo.
Prevoz železniških vlakov čez vodo je delal prometni upravi zmeraj velike skrbi, in sicer povsod tam, kjer niso mogli napraviti mostov in predorov ali pa so jim bili pre« dragi ali pa jih iz vojaških razlogov niso ho* teli napraviti. Drugje so si pomagali z velikimi prevoznimi ladjami, kakor vidimo eno največjih na sliki. Ko pripelje vlak do vode. spo« jijo njegove tračnice s tračnicami na ladii. vlak zapelje gor in ladja ga pelje čez. Na drugi strani se to ponovi. Konci tračnic so se* veda gibliivi, na prožni podlagi. Znani so pre« vozi čez Bodensko jezero, čez Baikalsko je« zero v Sibiriji, iz Nemčije na Dansko in Šved« sko. Pri prevozu na Dansko prepeljejo samo vagone 1. in 2. razreda, pri prevozu na Šved« sko pa ves vlak. Te ladje imajo več tirov, so ploščate in široke; večkrat sta dve zvezani skupaj, da se valovanje manj pozna. Zelo stari so že načrti za prevoz čez Rokavski pre« liv med Angleško in evropsko celino. Letos 1924, so vpeljali za prevoz med Londonom in Zeebriigge v Belgiji take parnike; zelo so ve« liki in široki, da lažje kljubujejo valovom morja, ki je v tem prelivu zelo nemirno. Štiri tire imajo, za lokomotivo in za ves vlak.
V. ŠARABON.
SVETOVNA POSTNA ZVEZA.
9. oktobra 1924 je minulo petdeset let, odkar je svet združen v veliki poštni zvezi.1) Kakšen pomen ima ta zveza, nam povedo spomini iz preteklih časov. Če si pred šestde« timi leti poslal pismo iz Gorice v Rim, je stalo to pol tolarja. Pol tolarja je bilo pa še pred svetovno vojsko toliko, kot je danes 10 lir, kaj šele pred 60 leti. Pismo iz Gorice v Ame« riko je pa stalo 16 tolarjev. Poštnino so raču«
!) Mednarodni poštni kongres je bil letos v Stock* holmu od 10. julija dalje.
nali takrat šele potem, ko je prišlo pismo do meje. Če je šlo skoz več dežel, so znamko povsod posebej prilepili na meji. Koliko tru* da in koliko časa! Vsaka dežela je imela svojo lastno poštno takso in je računala po svoje. Francija na primer je zahtevala velike pre« hodne pristojbine; v Nemčiji so računih po lotih, na Francoskem po gramih, na meji so preračunih itd. Zavoje so odpravljali zaseb« niki in ker je hotel iztisniti vsak kolikor mogo« če veliko zase, prevažanje ni bilo ravno pre«
51
več poceni. Ko so leta 1850 ustanovili avstrij« sko«nemško poštno zvezo, je ostalo še zmeraj dvanajst deželnih poštnih naprav, ki so de« lale vsaka na svoj račun, po lastnih določbah. Ni čudno, da je bila poštnina večinoma dosti dražja, kakor je bila pa vredna vsebina za« voja. In kako počasi je šlo, s poštnim vozom! Več mesecev je hodilo pismo v kraje, kamor pride danes v par dneh. Ali pa, če si poslal časopis. Sicer je bilo časopisov takrat malo, a ljudje so prav tako radi kaj zvedeli, kakor danes. Preden je pa prišel časopis v roke na« slovljenca, to že davno ni bilo več važno, kar je bilo notri. So prišle prej govorice, kakor pa časopis. Leta 1755 je bil v glavnem mestu Portugalske, v Lizboni, strahovit potres. Tra> jalo je ravno pol leta, preden so v naših krajih zvedeli o njem.
Občinstvo se je hotelo velike poštnine na vsak način otresti. Kdo bo pa dal 16 tolarjev za pismo v Ameriko! Pisma so večkrat ležala na pošti, nekolkovana, dotičniki so to vedeli, pa jih niso vzeli, ker je bilo predrago. Kako so si ljudje pomagali, nam kaže tale resnični slučaj. Stara mamica pride na Angleškem na nošto vprašati, če je prišlo na njen naslov kakšno pismo iz Avstralije. Uradnik pravi, da je prišlo, in ji pove višino poštnine. Ona pa noče pisma vzeti; uradniku se smili in pravi, da bo on plačal za njo. Pa reče starka, da ie pismo itak prazno, da ii je pisal sin in da je samo njen naslov gori. Če piše sin tako pismo, tedaj ona ve, da še živi, in ona mu ?, ravno takim pismom odgovori.
Ro\vland H i II, reven zavarovalni urad« nik na Angleškem, je vse nedostatke in na« pake tedaniega poštarstva popisal v knjižici: »Poštna reforma, njena važnost in možnost izvršitve.« Ko je knjižica izšla, so pisatelja zasmehovali, skomizgali z rameni in majali z glavo. Par let nato so pa spoznali, da Hill ni sanjač, priznali so njegove zasluge, vpeljali od njega priporočeno nizko poštnino — naš tedanji groš —, njega pa imenovali za gene« ralnega tajnika. Njegova zasluga je, da je on prvi predlagal reformo pošte.
Ko so v sredi preteklega stoletja tudi po evropski celini začele drdrati prve železnice in je postajal promet hitrejši, je moralo samo« odsebe priti tudi pri poštarstvu do zboljša« nja. Saj je bilo poleg drugega tudi toliko do« ločb in odredb, da niso bile več za moderni čas, in le malokdo se je spoznal v njih. Seve« ronemška zvezna pošta je imela samo za pi« semske pristojbine seznamek tristo strani, dočim zadostuje za to danes par vrstic. Ne« kaj je pomagala že omenjena avstrijsko«nem« ška poštna zveza. Po drugih deželah tudi ni bilo boljše. Po nasvetu ameriškega poštarja Montgomery«ja Blair«a so sklicali leta 1863 splošno poštno zborovanje v Pariz. Ker se pa v poštev prihajajoče države še niso zavedale, kakšno velikansko korist bi imele od dogo« vora, je prišlo le malo zastopnikov in zboro«
vanje se je končalo brez uspeha. A misel je bila živa in ni več umrla. Kar je Hill začel in Blair hotel, to je nadaljeval nemški poštni svetnik S t e p h a n. Sestavil je spomenico, v kateri zahteva za pisma, tiskovine in za bla« govne vzorce enotno poštnino, prehodne pri« stojbine naj izginejo. Spomenico je predložil leta 1868 tedanjemu nemškemu zveznemu kancelarju Bismarcku, ki se je začel za stvar zelo zanimati. Ko so vse potrebno pripravili in uredili, se je sestal 15. septembra 1874 v Bernu v Švici mednarodni kongres, ki je raz« pravljal o Stephanovih nasvetih. Iz vseh de« lov sveta, razen iz Avstralije, so prišli odpo« slanci, zastopanih je bilo dvaindvajset držav. Že 9. o k t o b r a so se nazori tako približali, da so lahko, napravili pogodbo splošne poštne zveze. Opustitve prehodnih pristojbin pa Stephan ni mogel doseči; Anglija, Francija in Belgija so rekle, da je tistih pisem, ki gredo skoz, najmanj dvajsetkrat toliko, kakor pa od doma v tujino poslanih, in da se zato p ris to j j binam prehoda ne morejo odteči. Danes se« veda prehodna pisma niso več tako številna, razmeroma namreč. Določili so enotno1 pošt« nino, različno po teži, tako za pisma, kakor za tiskovine itd. Vse poznejše spremembe so določili sporazumno.
Pogodba je postala veljavna 1. julija leta 1875. S 1. 1. 1876 je pristopila tudi Francija, ki še ni bila zraven. Enotno poštno ozemlje ie obsegalo tedaj 37 milijonov kvadratnih ki« lometrov s 350 milijoni prebivalcev. Dežele, ki niso še pristopile, so videle, kako varno posluje zveza, in so se začele priglašati druga za drugo. 1. maja 1878 so imeli prvozvezno zborovanje v Parizu. 32 držav je tedaj zveza že štela in imenovali so jo od takrat naprej Svetovno poštno zvezo. Sestanek 1. aprila 1879 je napravil nekatere določbe bolj eno« stavne. Na svetovnem zborovanju v Wa« shingtonu leta 1897 so pristopile še: druge de« žele, tako Koreja in Kitajska. Ozemlje zveze je naraslo na 111.635.000 kvadratnih kilome« trov s 14,000.000 ljudmi. Pozneje je pristopil še ostali svet, in pred vojsko je obsegala zve« za vso zemljo. Pošta je prevzela pozneje se« veda vse moderne iznajdbe, brzojav, telefon, aeroplan, itd. Danes gre tako hitro, da pride brzojavka že v 80 sekundah okoli zemlje. O tem pa glej članek o britanski razstavi.
Imena Hill, Blair in Stephan so nam ime« na največjih naših dobrotnikov. Pomislimo samo tole: za eno liro pišem_v Ameriko; pa naj grem sam tja, koliko časa in denarja bom zapravil.
Ko sem stal leta 1912 ob spomeniku sve« tovne poštne zveze v švicarskem Bernu, sem dolgo časa gledal ono veliko oblo, ki pred« stavlja svet. Tam, kjer so celine Azija, Afri« ka, Evropa, Amerika in Avstralija, plava po obli pet laJikokriHh žensk, dotikajoč se druga druge. Pač najlepši znak zveze, razširjene po vsem svetu.	.
52
V. ŠARABON:
«nu DENARNE KRIZE
fES svet Skoraj toži danes, da denar nima več tiste vrednosti, kakor jo je imel včasih. Pa se nehote vprašamo, če je bilo prej kdaj tudi tako in če se je vrednost denarja zmanjšala, kadar ga je bilo preveč. In res beremo, da sta vodilni sili vsega gospodarstva bili od nekdaj obilica in pomanjkanje, da je bilo pa še zmeraj slabše, če je bilo denarja preveč, kakor pa, če ga je bilo premalo. Ne mislimo na posamezne ose* be, temveč na splošnost. Kajti če ga je bilo sploh preveč, je vrednost zgubil. Že grški modrijan Aristotel govori o tem. Seveda pa moramo razlikovati med denarjem in med novcem, ki ima ravno tako tržno ceno kakor vsako drugo blago.
Preden so v starem veku znašli novec, so trgovali tako, kakor smo mi med sedanjo svetovno vojsko in po nji: blago so zamenjevali. Tako blago je bilo žito, živina, školjke, ribe, kožuhovina itd. Z blagom so merili vred* nost in so ga rabili obenem za izmenjavo. In šele precej, pozno so prišli na to, da bi cenili vrednost drugega blaga ob žlahtnih ko* v i n a h, kakor sta na primer zlato in srebro. Iz kovine so napravili novec in sicer po teži. Na starem Grškem so imeli za podlago ceni* tve srebro, ki je tehtalo v naši1 sedanji teži 26 kilogramov. Imenovali so to talent in zato pravimo še danes, da je kdo talent zakopal. Ker pa tako težkega denarja ne bi bilo mo* goče uporabljati, ga niso kovali, temveč so s talenti samo šteli; kakor na primer tudi mi štejemo z milijoni, pa nimamo bankovcev, glasečih se na milijone. Talente so razdelili v 6 min, mino pa v i(X) drahem. Taka drahma je imela v sebi toliko srebra, kakor ga ima se:-daj lira. Imela je pa večjo vrednost, ker je bilo srebra takrat r&zmeroiha manj, kakor ga je pa danes. Ko so pozneje začeli kovati zlati denar, so ga postavili v določno razmerje do srebra; in sicer je bilo to razmerje v starem veku približno eden proti deset. To se pra* vi: za kar si dal 1 kilogram zlata, za to si mo* ral dati 10 kilogramov srebra. Pred Sedanjo vojsko je bilo pa razmerje eden proti trideset do štirideset. — Kdor se hoče o srebru in zla* tu itd. natančno poučiti, dobi vse zbrano v moji knjigi: Gospodarska geogra* f i j a. Dobi jo tudi v Narodni tiskarni v Go* rici —
Novec enake srebrne teže, kakor je bila pri Grkih drahma, je bil pri Rimljanih dena* rius. Odtod! naše ime za denar; tudi jugoslo* vanski dinar se imenuje po njem. Navadno beremo, da je rimsko cesarstvo zato propa* dlo, ker se je preživelo, ker je bilo ljudstvo razuzdano itd. Pa ni res. Saj je ravno takrat,
NEKDAJ IN SEDA].
ko je rimsko cesarstvo propadalo in propa* dlo, zmagovalo in zmagalo krščanstvo, ki je vendar prineslo novo življenje, se uspešno borilo proti razuzdanosti, odpravilo suženj* stvo, dvignilo žensko-. Ne, rimsko cesarstvo ni propadlo zato, ker je bilo staro in razuz* dano, temveč zato, ker je zmanjkalo de* n a r j a. Pomanjkanje kovine je povzročilo največjo dosedanjo revolucijo sveta, razpad ogromne rimske države. Rudniki starega ve-ka so usahnili, velikanske svote srebra in zlata so odtekle v jutrove dežele v zameno za di* šave in sužnje in drugo-, novcev je bilo zmeraj manj. Koliko se pa denaria tudi zgubi, obrabi itd.! Vse gospodarstvo rimske države je pa slonelo na kovanem denarju, uradnike so- pla* čevali z njim in vojake so plačevali z njim. Torej potreba zmeraj ista ali pa celo večja, kovine pa vsak dan manj.
In kaj so naredili rimski cesarji? Nov* cem so začeli pridevati manj vredno primes, izdajali so jih pa za polnovredne. Cesar Av* gustus (30 pred Kristovim rojstvom do 14 po njem) je koval še čisti denar, Nero (54—68) mu je dal že 5 do 10 odstotkov primesi, Tra* jan (98—117) že 15, Mark Avrel (161—185) pa 25. Že takrat so začeli ljudje zlato in srebro zakopavati, da ga niso dobili grabežljivi davčni uradniki; kajti nad vse zanimivo je to, da cesarske blagajne niso hotele vzeti de* narja, ki so ga bile vendar same izdale. Zato sedaj tudi večkrat izkopljejo kakšne zakopa* ne rimske zaklade. Okoli leta 200, ko je sedel na prestolu Septimius Severus (193—211), je bil denarius že ravno na polovico zmešan, okoli leta 300, za časa cesarja Diokleciana (284—305), sta bila pa v njem samo še dva odstotka srebra! Kakšen preobrat od Avgu* sta do Diokleciana: od 100 odstotkov vred* nosti je padel denar na 2 ostotka! Kajti pri* mes ni bila vredna skoraj nič. Zlata pa že za časa Marka Avrela niso dosti več kovali, ce* sar Caracalla (211—217) je novce zmanjšal, nazadnje je zlato pomen kot novec popolno= ma zgubilo in, so ga samo še tehtali.
Seveda se je z zmanjšano vrednostjo nov* cev vse preobrnilo in nastala je velikanska draginja. Cesarji so si pomagali na vse nači* ne; Maksiminus iz Trakije (235—238) na pri> mer je dal uliti v denar vse kovinske sporne* nike, vsa darila v svetiščih, ne samo ona iz zlata in srebra, temveč tudi ona iz brona. Najdelj je šel Dioklecian, ki je zakonito do* ločil ceno blaga, in hotel s tem rešiti pogubi posvečeno denarno gospodarstvo. Pa ni šlo več; kovine ni bilo, "denarno gospodarstvo je propadlo; in ves srednji vek je v znamenju izmenjave blaga, kakor je bilo v prejšnjih
53
časih, ko še ni bilo kovanega denarja. S pro= padom denarnega gospodarstva je pa propa* dlo tudi rimsko cesarstvo1. Njegova opora je bilo vojaštvo, živeče v skupnih taboriščih. Ko ni bilo denarja več, so dali vojakom po* sestva, razšli so se na svoje domove, discipli* na se je razdrla, prej skupaj živeči močni oddelki so se razkropili. Precej isto je bilo z uradništvom. In ko so začeli vpadati sovražniki, ni bilo več mogoče spraviti dosti voja* štva skupaj in država se je razbila na kose. Tako daleč sežejo posledice pomanjkanja, če je država kdaj začela računiti ž njim.
V	srednjem veku je bilo novcev malo, in kjer so jih kovali, po tistem kraju so navad* no dobili ime. Po nemškem mestu Hali ime* nujejo Nemci helerje, po Firenzi (Florenci) imenujejo flftrin, po Dunaju (nemško Wien) vinarje; beseda »groš« je laška, grosso, in po* meni debeli denar; v češkem mestu Joachim* staler so kovali denar, imenovan Joachimsta* ler ali na kratko taler, mi pravimo tolar. Ame* rikanci dollar.
V	novejšihčasih, po odkritju Ame* rike, je bilo spet dosti kovine in se je začelo spet denarno gospodarstvo. Prišli so pa na misel kredita ali zaupanja in začeli izdajati papirnat denar, ki pa mora imeti kritje v blagu. Moderni trgovec ne more vlačiti s seboj toliko in toliko kilogramov sre* bra ali zlata, država ali v njenem imenu kakš* na banka mu da papirnat denar, pa zapiše nanj, da je zmeraj pripravljena zamenjati ga za zlato ali srebro ali kakšno drugo vrednost. Če banka tak papir izda, se papir imenuje bankovec. Več bankovcev seveda ne bi sme* lo nikdar krožiti, kakor pa ima banka ali dr* žava kovine ali pa namesto kovine česa dru* gega, kar lahko v kovino spremeni in tako bankovce zamenja. Če je bankovcev preveč in se to izve ali pa če hočejo' vsi hkrati zame* njati in država nima kovine ali pa potrebnega nadomestila, nastane polom. Najbolj znan je dvakratni tak polom na Francoskem. Prvič leta 1720, ko je neka kupčijska družba propa* dla in so njene delnice plačevali v bankovcih. Če so delnice slabe, so seveda tudi bankovci za nič, in so rešili ljudje takrat povprečno sa* mo en odstotek vplačanega kapitala. — Drugi polom je bil pa za časa francoske revolucije. Država je konfiscirala cerkvena posestva,
vredna okoli tri milijarde frankov. Hotela je posestva prodati, da bi dobila denar. Ker pa kupčija ni hitro šla, je izdala nakazila na po* sestva, ki jih imenujemo assignate (asinjate). Assignatov bi ne smelo biti več kakor za tri milijarde; kajti jaz sem dal zanje denar in ga hočem pozneje nazaj, ali pa namesto denarja toliko' posestva, kolikor je na assignatih ozna* čeno. Niso pa izdali teh nakazil samo za tri milijarde, temveč zmeraj več in jih je krožilo slednjič za 45 milijard. Ni čudno, da so zgu* bili vso vrednost, da si moral dati 12.000 takih papirnih frankov za kosilo, 20.000 za par čev* ljev itd. Za srebrn frank si moral dati 25.000 papirnih. Šele Napoleon je z vojskami, ki so veliko nesle, in z drugimi sredstvi Francijo rešil.
Tudi v sedanji svetovni vojski i n p o n j i ni bilo in ni nekaj prav. Ali ban* kovci niso zadosti kriti, ali pa dotična država ne uživa zadostnega zaupanja, ali pa je prišla kakšna nesreča, skratka, denar nima še tiste vrednosti, kakor jo je imel prej. Celo v drža* vah, ki so močne in uživajo vsestransko za* upanje, ne dobiš za denar tega, kar si dobil pred vojsko. . Ne bomo govorili o Nemški, kjer so računali že s samimi milijardami, na* vedli bomo par drugih znanih držav in bomo videli, kakšne so bile cene tik pred vojsko, kakšne so bile najvišje leta 1920, 1921, 1922, 1923 in v začetku 1924. Vse to velja za cene v veletrgovini in za blago vseh vrst skupaj. Če je dal na Francoskem trgovec za več vrst blaga skupaj leta 1914 sto frankov, jih je dal leta 1920 588, takrat namreč, ko je bilo blago najdražje, leta 1912 409, 1922 362, 1923 468, januarja 1924 505. Na Angleškem leta 1914 sto funtov šterlingov, 1920 310, 1921 200, 1922 166, 1923 173, januarja 1924 176. V ame* riških Zedinjenih državah 100 do* larjev, potem pa 227, 135, 150, 151, 143. V Italiji 100 lir, nato pa 670, 643, 601, 589, 571. Francija in Italija sta si zelo podobni, je še zmeraj zelo drago; dosti na boljšem je An* glija in še boljša je Amerika; tu dobiš že za 140 do 150 dolarjev isto, kar si dobil leta 1914 za 100 dolarjev. Za Jugoslavijo januarja 1913 100 dinarjev, januarja 1923 2098, januar* ja 1924 2034, aprila 1924 1973. Torej še zelo slabo.
54
V. ŠARABON:
ALI SE DA KOMUNIZEM IZVESTI ?
ljali o prav tistih odrešilnih naukih, ki jih smatramo danes za čisto moderne. Pa tudi izvedli so jih. Kitajska reformna stranka je takrat obljubila in poskusila temeljito social* no*komunistično preosnovo> vsega imetja in vsega dela. Po dobri agitaciji je dobil Vang* gan*ke, stvaritelj in voditelj novih idej, sredstva in priložnosti za uresničenje svoje odrešilne teorije, in sicer s pomočjo vse dr* žavne oblasti.
»Še danes ga slavi kitajska zgodovina vsled njegove energije, vztrajnosti in juna* štva v izvedbi reform, vsled njegove učenosti in romantičnosti življenja. Slavili so ga kot ognjevitega govornika, oboževali so njegovo
času, ko je umrl voditelj ruske komunistične države, Lenin, je seveda, ves svet govoril in pisal o njem. Bog ve, kako bodo sodili o njem čez pet let, čez deset, čez dvajset ali petdeset! Danes vemo samo to, da je bilo od leta 1917 pa do leta 1923 umorjenih na Ruskem na račun komu* nističnih poskusov okoli pet milijonov ne* dolžnih ljudi; vemo tudi to, da je pravih or* ganiziranih komunistov v Rusiji samo 600.000, a da jih mora poslušati stomilijonski narod. Drugega pa ne moremo povedati prav nič. Kvečjemu še to, da se bo ruski komuni« zem kmalu zrušil in sicer zrušil po nepobit* nem zgodovinskem dogajanju, ki nobenega komunizma ne trpi. Prvi znaki, da se krha, se že javljajo; ljudje so začeli spet hoditi v cerkve, in o Veliki noči 1924 so bile cerkve v Moskvi nabito polne. In vse to kljub prepo« vedi komunistov, ki bi radi pohrustali vse, kar po veri in cerkvi diši. Saj so sedaj od* pravili celo nedeljo kot dela prost dan in so uvedli namesto nje ponedeljek, samo da ni tako, kakor ima cerkev. Če ima kdo doma še Staretovo zgodovino, naj bere zgodovino francoske revolucije, pa bo videl, da se je ta* krat ravno tisto godilo, kar se godi danes na Ruskem, samo imena so druga.
Na Ruskem bi prišlo do razsula, tudi če bi Lenin še živel. Tako bo pa prišlo malo hi* tre je. Saj se celo taki poskusi ponesrečijo, ki imajo za seboj narod, vladarja in najbolj* še državnike. Največji tak poskus v dose* danji zgodovini je poskus velikega Kitajca Vang'garuke*ja v 11. stoletju. In kako kla* vrno je končal, kljub temu, da je bila vsa Ki* tajska navdušena za nove misli! In cesar tu« di. Ne pa tako, kakor je bilo na Francoskem ali kakor je sedaj na Ruskem.
Slavni francoski misijonar in eden naj« boljših poznavalcev Kitajske, Huc, je izdal sredi preteklega stoletja znamenito knjigo o Kitajski. Kot Francoz se je za socialne teori« je ali nauke zeio zanimal, jih študifal in pri« šel do zaključka, da so vsi komunistični po« skusi samo bankrotne sanjarije. Pravi tudi: »Čudno je, da je večina današnjih socialnih teorij, ki jih smatramo za velikansko prido* bitev človeškega razuma, že davno bila pre* skušena v stari Kitajski, in so se te teorije že takrat izkazale kot neizvedljive.« Pripoveduje nam, kako so kitajski socialisti in komunisti že v 11. stoletju komunistični poskus dvakrat izvedli, s pomočjo cesarja, temeljito. Vse, kar diši po kitajstvu, je razkričano kot oka* menelo, zlasti njih politične in socialne na* prave. In vendar so že pred osmimi stoletji skoz več rodov strastno in vztrajno razprav*
Lenin ali Vladimit Uljanov, predsednik sveta ljudskih komisarjev v Rusiji.
Umrl dne 21. januarja 1924.
osebnost; saj se mu je posrečilo, da je teme« ljito omajal eno najbolj despotičnih, starih in konservativnih državnih tvorb in da je celo cesarja vpregel v voz svojih idej. Kitajskega cesarja! In takrat! To je brez primere v zgodovini vseh narodov in vseh vladarjev. Kitajske kronike slikajo Vang* gan«ke«ja, da je bil vzoren značaj; a bil je stra* sten, brezmejno častihlepen, vsako sredstvo v dosego namena mu je bilo prav, bil je trdo* vraten, neupogljiv, ponosen, samozavesten, zaničeval je vse, kar je nasprotovalo njego« vim nazorom in njegovim političnim teori«
jam. Prav tako je Lenin imenoval Mac Do-nalda navadnega kramarja, ker mu ni sledil na njegovih potih; seveda se mu je Mac Do« nald primerno odzval in je govoril o »malih velikibitihotečih.«
Da bi stare nazore v življenju in državi duševno zatrl in iztrebil, je Vang«gan«ke s svojimi fanatiziranimi učenci izvršil velikan? sko junaško delo; vse svete in klasične ki« tajske spise je opremil z novimi razlagami in je tako ljudstvo pripravil na svoje nauke. Z najhujšim in najvztrajnejšim delom se mu je posrečilo, da je polagoma stopal od stopnje do stopnje in mu je slednjič po njegovih si> jajnih kakovostih oslepljeni cesar Hentsung poveril vso svojo moč in se mu popolnoma
Dr. Štefan Radič, voditelj hrvatske seljačke stranke.
zaupal. Samo da bi vsi Kitajci postali po no« vi odrešilni teoriji srečni. V vse urade je dal Vang«gan«ke svoje učence in pristaše in je nato začel z radikalno spremembo državnega in socialnega življenja.
Prvi stavek njegovih načel se glasi: »Dr« žava mora dati vsem državljanom neskalje« no in trajno srečo. Sredstva ima v razvoju in enaki razdelitvi vseh zakladov in vsega bo« gastva dežele. Da zabrani država krivico in zatiranje, si mora prisvojiti vse eksistenčne vire in dobrine življenja; s tem hoče zagoto« viti blagor tistih, ki delajo, in jih ščititi proti bogatašem, da jih le«ti ne starejo v prah.«
Po vsej državi je organiziral Vang«gan« ke urade, ki so določevali cene živil in blaga, prelagali davke z revnih na bogate, ter raz» deljevali denar med uboge in brezposelne. Država je postala edini lastnik vsega po« sestva itd. itd.
55
Seveda se je kljub absolutistični izvedbi novih sredstev pojavila tudi huda opozicija, braneča privatno lastnino. Prvi njen zago« vornik je bil slavni državnik in pesnik Sze« ma«kuang. Za seboj je imel vse bogataše in posestnike, ki so ga podpirali v lastnem inte« resu. Za seboj je imel pa tudi najinteligent« nejše može, ki so uvideli, da se nove ideje ne bodo držale. A ker je imel Vang«gan«ke na svoji strani poleg cesarja tudi ljudske mno« žice, mu ni mogel nihče do živega. Čutil se je tako varnega, da ni prav ničesar ukrenil pro« ti napadom in zbadanju, s katerim so ga ob« sipali, ni ne preiskoval in ne kaznoval. Rekel je: »Začetek je zmeraj težak; mož reform
Rykov, sedanji predsednik sveta ljudskih komisarjev v Rusiji.
vidi šele tedaj prve sadove svojega dela, ko je premagal težkoče, ki jih navada in sebič« nost postavita v boj proti vsakemu napred« i ku. Ne čudim se, da so se dvignili proti meni I ministri, plemiči in visoki uradniki; ne mo» I rejo se odreči dosedanjim razmeram, ki so jim bile ugodne. Počasi se bodo navadili na moje reforme in njih nasprotovanje se bo spremenilo v pritrjevanje.« Pa se ni.
Van«gan«ke in njegov sistem sta se drža« la, dokler je vladal cesar Hentsung. Vse so preuredili in reformirali, in Kitajska je posta« la po nadarjenosti in trdni volji enega moža popolnoma uresničeni ideal komunistične države.
Istočasno so se pa že kazale posledice tega nasilnega sistema in so postajale vsak dan bolj neznosne. Saj je vsak tak sistem na« sproten človeški naravi in človeški družbi in bi se mogel držati le, če bi bili vsi ljudje ena«
s«
ki, po čednosti, po talentih, po volji, po teles* ni sposobnosti, sploh popolnoma. To pa nik; dar ne bo.
Ljudje so začeli govoriti: »Zakaj naj de« lam, kar mi ni po volji? Zakaj naj sploh de* km? Saj imam vsega dosti. Bolan sem, delo mi ne diši več. Država, daj mi moj delež na izobilju in veselju!« In tako naprej. Prav ka* kor danes na Ruskem.
Podrobnosti o razpadu komunistične dr* zave nam jiiso znane. Zvemo le, da je po ce* sarjevi smrti njegova vdova, vladajoča za mladoletnega sina, ob velikanskem navduše« nju ogromne večine vse dežele odstranila vse to, kar je bil napravil nedosežni talent veli* kega moža v petnajstih letih. Van*gan*keja. so odstavili in sledil mu je kot vodilni mini* ster Sze*ma*kuang, njegov stari nasprotnik. Van*gan«ke ni živel več dolgo, umorila ga je bol nad neuspehom življenja. Pa tudi njegov naslednik ni dolgo živel; njegovo smrt so ob* jokavali kot narodno nesrečo.
Učenci Van*gan«keja so bili pa ostali na* ukom velikega mojstra zvesti. Ko je prišel na
prestol mladi cesar, vzgojen v duhu komu* nizma, se jim je komunistična država spet po» srečila. Razdejali so spomenik Sze«ma*kuan« ga, enajst let po njegovi smrti so ga progla* sili za sovražnika domovine in njegovo ime je postalo psovka. A to ni trajalo dolgo, nova komunistična država se je držala samo tri leta. Že leta 1129 so motili mir Vang*gan*keja v grobu, sedaj so njega proglasili sa sovraž* nika domovine itd. Njegove še živeče prista* še so srdito zasledovali in jih grozovito mu* čili; večina je zbežala in je pomnožila armado divjih Mongolov, ki so tedaj vznemirjali Azijo.
Tako grozno je končala druga komuni« stična vlada na Kitajskem; razdejanje in pu« stošenje, smrt in muke so bile praktične po* sledice komunističnih teorij, ki jih je genialni Van*gan*ke imel za prave in ki niso prave. Vse mu je pomagalo in vendar ni šlo. Komu* nizem se trajno nikdar in nikjer ne bo uve* 1 javil; socialno zboljšanje se da izvesti, komu* nizem je pa sanjarija, lepa sicer, a je sanja* rija.
Atentat na avstrijskega kanclerja prelata Dr. Seipeka na dunajski južni postaji dne 7. junija 1924. Delavec
Karel Javorek strelja z revolverjem na kanclerja.
59
BODOČA VOISKA
Z BOMBAMI, S PLINOM IN BACILI.
Na Holandskem so letos, 1924, razprav« ljali v državnem zboru o armadi in je bilo splošno prepričanje to, naj se armada odpra« vi. Taka namreč, kakor jo imamo sedaj. Češ, prihodnja vojska se bo vršila itak le v zraku in prvo besedo .bodo imeli plini, armade bodo nepotrebne. Že med vojsko je bilo mogoče opazovati strahovite učinke strupenih plinov; danes so pa plini še za sto — in stokrat učin« kovitejši, kakor so bili najmočnejši, ki so jih med vojsko uporabili. V Ameriki so napravili plin, imenovan Levesite; dvanajst velikih bomb tega plina zadostuje, da uničijo tako veliko mesto, kakor je Chicago ali Berlin. Kleti niso varne pred njim, težek je, pade na tla, se zaleze v globino, sledi odvodnim kana« lom, življenje rastlin izgine, studenci in talna voda so zastrupljeni.
dosedanji način vojske bo popolnoma predru« gačen. Kaj bo pomagala najboljša armada, kaj bo izdalo najmočnejše brodovje, če bodo uničene tovarne, ki zalagajo obe s strelivom, če bodo uničene ceste in železnice, razdejani mostovi in rudniki, če bodo sežgani gozdi in bodo gorela cela polja, na katerih uspeva ži« to? Tri vrste sredstev bo sovražnik uporab« 1 j al: razstrelivne bombe, strupene pline in bacile.«
Recimo, da pripeljemo z zrakoplovom aeroplan do razdalje 300 kilometrov od tiste« ga mesta, ki ga hočemo napasti. Tako letalo vzame že danes lahko s seboj dve razstrelivni bombi po 1000 kilogramov. Ena sama taka bomba uniči lahko največje poslopje, tako na primer, kakor smo pisali lani v Koledarju o ameriških nebotičnikih. Bolj nevaren je seve«
Zračni omnibus nad Clevelandom-
Vprašali so tri vojaške strokovnjake, ka« ko si mislijo bodočo zračno vojsko, angleške« ga admirala Burneya, polkovnika francoske« ga generalnega štaba Fabryja in nemškega generala Deimlinga. Soglasno so izjavili, da bo zmago odločilo uničenje ljudstva daleč zadaj za bojno črto, sredstvo za to bo pa moderno zračno letalo, plin i. dr. To bo najmočnejše orožje bodočnosti. V po« dobi strupenih plinov in bacilov kolere, kuge itd. bo prišla smrt z letal nad mesta, goreče in rastrehvne bombe, zračni torpedi itd. bodo zažgali hiše, tovarne, kolodvore in mostove. Burney je rekel: »Z ozirom na današnjo voj« no tehniko je nemogoče, da branimo deželo proti zračnim napadom tako, kakor sta jo branila do sedaj armada in brodovje. Zračno letalo bo preskočilo bojno črto in bo neslo v sovražno deželo strašno opustošenje. Ves
da plin. Rekli smo že, da se je učinkovitost plina po vojski za sto — in stokrat povečala. Prej je prišla naj prvo slabost, nato smrt, se« daj pa nastopi! smrt takoj. Kako naj se brani« mo? Maske nam ne pomagajo, aeroplan pri« de čisto tiho, šum propelerja bo v par letih popolnoma odstranjen, zrakoplove in aero« plane bodo napravili nevidne, zavili jih bodo v umetne oblake; tudi ob dnevih, ko bo nebo vsaj malo z oblaki pokrito, tak umeten oblak ne bo sumljiv. Bacile bodo pa stresli v vodo in po zraku in raznesli smrt vsenaokoli. Tudi oceani nas ne bodo več branili, če se bo Ame« rika vojskovala z Evropo, bodo v par dneh lahko razrušena že vsa evropska ali pa ame« riška mesta. Zrakoplovna brodovja se bodo pomikala s hitrostjo 150 do 200 kilometrov na uro in bodo imela s seboj aeroplane, kojih hi« trost bo 300 do 500 kilometrov. Japonsko
58
zračno brodovje bo v 48 urah v Ameriki, iz Evrope leteče brodovje bo pa v 40 urah že lahko bombardiralo ameriška obrežna mesta. Zato mora biti vsaka država pripravljena za takojšen napad. Francoska je to prva uvidela in si je zgradila ogromno zračno brodovje; Amerika, Anglija in druge države, uvidevši neogibno potrebo tega orožja, so jo z mrzlič: no naglico pobjale za njo. Na Francoskem in Angleškem nameravajo z zračnim brodov-jem prevažati tudi vojaštvo. Letala bodo sča* soma vodili iz daljave, ne bo treba nobenega letavca in nobenega krmarja; kadar bo leta* lo nad določeno točko, bodo sprožili in bomba bo opravila svojo žalostno nalogo. Lahko bo tudi tako, da ne bodo sprožili na suhem, temveč bo šlo za brodovjem aeroplanov v
DR. V. ŠARABON:
Majhna hišica v Londonu, ob cesti, kjer ni posebnega prometa, obrit moški, z majh* nim aparatom v roki, zraven njega poroče* valeč enega največjih londonskih listov, »Dai* ly News« (dejli njuz, dnevne novice), na ce* sti pa kolesar na motorju, nič sluteč. Zgodi se nekaj čudnega: Ko je motorist oddaljen kak* šnih 17 metrov od obeh gospodov, sliši poro> čevalec, kako je začel aparat šumeti, motor na kolesu se ustavi, kolo se še parkrat zavrti, pa je konec. Kolesar skoči dolu in popravlja, nič ne pomaga. Aparat začne šumeti, kolo se spet zavrti, in kolesar gre lahko naprej. Mož s skrivnostnim aparatom je G r i n d e 11* M a 11 h e w s„ angleški odkritelj smrtnih žarkov.
Črni les, gorovje na Nemškem, zgodaj zjutraj, ko se dani, dolga cesta, polna o vin* kov, polna avtomobilov. Šoferji pazijo, kar se le da. Nagloma se vsa vrsta ustavi, motor ji prenehajo. Kdo so šoferji? Mladi Nemci, ki so se prostovoljno javili za poskus, brez ozira na posledice.
Okolica Niirnberga, mesta na Nemškem. Že od začetka leta 1923 so se širile na Franc o * skem govorice, da preko nekaterih točk na Nemškem ne more nobeno francosko ali pa tudi kakšno drugo zračno letalo; na nekatere nemške pokrajine po vojski ni pogledal še noben tuj letavec, vsakemu se je ustavil mo* tor in je moral dolu. Zlasti pogosto se je to pripetilo v bližini Niirnberga francoskim le* tavcem, ki jih je peljala pot tam mimo v Ru* muni j o. Ko je moralo nekoč celo brodovje, 30 letal, neprostovoljno na tla, je dotična francoska družba preložila potovalno črto kratkomalo bolj na jug. Nemci so seveda ta* jili, da bi imeli takšne priprave, tam blizu. Pač pa je znani nemški strokovnjak profesor OskarFlamm pravil o takih poskusih do« pisniku ameriškega lista »Tribune«: rekel je, da je v južni Nemčiji več tovarn, kjer pre«
določeni razdalji posebno letalo, ki bo vodilo aeroplane poljubno tja in sem. Posamezne bombe vodijo za sedaj tako naokrog. Pri* hodnja vojska bo vojska uničevanja in nam bo pobrala še tisto kulturo, ki smo jo rešili iz svetovne vojske. To kar pravimo, ni domišljija, žalibog ni, to je gola realna resni* ca. In zakaj naj bi vse pomrlo, ko smo ven* dar s tisoč nitmi privezani na to življenje! Borno je sicer, a življenje je. Ko bi ljudje le en del bistroumja in stroškov, ki jih uporab* Ijajo za napravo uničevalnega orodja, porabili za kulturo, za delo miru in sprave, vsemu člo* veštvu bi se lahko dobro godilo. Ali je izbira med peklom ognja in strupa in pa med lju* beznijo in pametjo res tako težka. Ubogo, zaslepljeno človeštvo, kam si zašlo!
skušajo nove žarke in da je bil on kot član znanstvene komisije večkrat zraven. Komi* sija se je peljala v štirih velikih avtomobilih, ki so se naglo ustavili, v velikansko začude« nje šoferjev. »Najmočnejši artileriji na su* hem in na morju ustavimo s temi žarki lahko vsako delo.« Profesor Flainm je znan kot graditelj velikanskih podmorskih čolnov, vse* bujočih 7000 ton; gredo lahko pod vodo 28.000 kilometrov, torej skoraj okoli vse zemlje, in jim ni treba niti enkrat priti na vrh.
Tedaj so se spomnili, da je inžener N i* kolaj Tesla, Hrvat, že leta 1889 deloval s takimi žarki Že takrat je na določeno razda* ljo ubil miš, napravil magnet neobčutljiv in prižgal električno žarnico. Leta 1918 je pa predlagal francoski naravoslovec C h a r* b o n n e a u (žarbono) vojnemu ministrstvu naj bi uporabljali talce električne valove v strelskih jarkih proti sovražnim napadom. Napravili so več srečnih poskusov, a vsled pomanjkanja sredstev jih niso nadaljevali in je vse prenehalo.
Že od nekdaj si želi človeštvo žarkov, ki bi lahko bližnjega ubili. Taki smo. Pa ne ene* ga, ampak stotisoče, in ne na par metrov, temveč na kilometre. Še granate s plinom ni* so človeštvu več všeč — glej o plinu naš od* stavek o bodoči vojski —, prepočasne so. Mo* ralo je priti nekaj novega, kar lahko v par trenutkih na velikanske razdalje uniči vse v največjem obsegu. In žalibog, prišlo je. Zdi se, kakor bi bil Anglež Grindell*Matthews vse uničujočim žarkom res na sledu; za večje poskuse mu je manjkalo sredstev, a že začet* ki nam ne obetajo za prihodnje čase nič do* brega. Že med svetovno vojsko je z nevidni* mi žarki od obrežja ven vodil motorni čoln na vodi in sicer tako uspešno, da mu je dala angleška admiraliteta 25.000 angleških funtov za to znajdbo. »Slišal sem, da so morali fran* coski aeroplani na nemškem ozemlju večkraf
SMRTNI ŽARKI.
59
na tla in sem sklepal iz tega, da imajo Nemci žarke, ki vplivajo na motorje v aeroplanih,« tako pripoveduje Grindell* Matthews o svojih nadaljnjih, povojnih poskusih. »Zasledoval sem stvar in prišel sem na smrtne žarke.«
Njegov sotrudnik pripoveduje: »Marši* kaj smo že dosegli, na razdaljo 20 metrov smo ubili miš, zažgali smo smodnik in druge reči, zažgali smo električne svetiljke in usta* vili smo motorje in letala. Mislimo, da bi že sedaj lahko spustili v zrak skladišča streliva in da bi lahko ubili ljudi že na veliko razda> ljo. Nekoč je naš pomočnik zašel v območje žarkov, takrat smo razvili šele petstoti del one moči, ki jo lahko razvijemo danes (to je govoril sotrudnik Grindell*Matthewsa v za« eetku aprila 1924), pa se je vseeno pomočnik takoj sesedel in je bil 24 ur brez zavesti. Naj* večji zračni »Zeppelin« bi se v naših žarkih ne mogel držati niti pet minut, njegovi stroji bi obstali in odeja bi zgorela. Poskusili bomo tudi, če je mogoče razstreliti granato v zraku, tako da ne more do nas. Granate in plini so omejeni, naša sila pa ne. Silo lahko* regulira* mo, človeka lahko ubijemo ah pa ga napra* vimo nesposobnega za boj za en dan ah dva ali pa samo za par ur, sploh, kakor hočemo. Silo lahko tudi proizvajamo v centrali in jo napeljemo v podružnice. Naša znajdba bi bila lahko največje koristi v boju proti kobilicam; najsi so oblaki kobilic še tako gosti, ozračje očistimo lahko v desetih minutah (za angle* ške kolonije bi bilo to zelo važno). Žarke bi poslali lahko osem kilometrov visoko in 80 kilometrov naokrog, v tem okrožju bi ne mo* glo živeti nobeno bitje. Da bi zavarovali Lon* don 80 km naokoli, bi bilo za začetno napravo treba treh milijonov funtov. Napadi iz zraka bi morah sami od sebe prenehati, kajti nobe* no letalo bi ne moglo priti v zavarovani pro* stor.« S pomočjo teh žarkov bi vojsko sploh napravili nesmiselno, ustavili bi vsako pribli* žajočo se armado, in ne bi mogla naprej. Vso sovražno armado, pa naj si bo zračna ali morska ah kakršnakoli, bi lahko pognali tudi v zrak. Tako postanejo žarki uničevanja in razdiranja lahko žarki blagoslova.
Grindell*Matthews sam se je napram poročevalcem takole izrazil: »Moje odkritje zasleduje znanstvene namene. Žarke so za* čeh imenovati »smrtne žarke«, pa jaz nimam nič pri tem. Potrebujem izredno močne odbi* jalnike luči, ki so pa zelo dragi. Dosedaj sem lahko proizvedel samo žarke z učinkovito* stjo za prav majhne razdalje, izpopolnitev za* hteva veliko denarja. Proti žarkom ni nobene pomoči, a jaz jih ne bi dal nikdar vojski na razpolago, temveč bi zagotovil z njih pomočjo svetovni mir za vse večne čase. Zasledoval sem en sam političen namen: Napraviti voj> sko nemogočo. Tudi moj prijatelj in sotrud* nik Royer (o njem bomo še govorili) je proti vojski. Z našimi žarki bomo lahko vsako mo* rivno orodje omrtvičili. Vse moje življenje
in oseba mojega prijatelja pričata, da bo slu* žilo moje odkritje življenju in ne smrti. Upa* mo tudi, da bom z žarki lahko pravočasno spoznal raka in ga ozdravil. — Kako si mi* siim vojsko? Armado bomo za par ur usta* vili, jo razorožili in ujeli. Tako bo vsaka voj* ska brez smisla. In imel bi lepo zavest, da sem za svojo domovino in za vse človeštvo nare* dil nekaj velikega.«
Ko je napravil nato nekaj poskusov pred angleško komisijo, sestoječo iz zastopnikov zračnega ministrstva, mornariškega in vojne* ga ministrstva, gospodje niso bih povsem za* dovolj ni. Tudi so zahtevali, če hoče, da mu vlada odkritje odkupi, naj značaj in sestavo žarkov malo bolj natančno pojasni, kar je pa iz umljivih vzrokov odklonil. Tembolj so se pa sedaj začele zanimati za odkritje druge države, in prej imenovani Royer, tovarnar
v	Lyonu na f rancoskem, je stavil odkritelju lepe ponudbe za nadaljnje poskuse na Fran* coskem. Grindell*Matthews se je brž odločil in se je odpeljal v aeroplanu v Lyon. V An* gliji so pa dvignili velikansk hrup, da je pu* stila vlada tako odkritje ven v tujino. Za* stopniki vlade so rekli, da bi bih radi odkritje odkupih, da pa poskusi niso bili zadovoljivi. Nato so nastopili privatniki in so ponujali ve* like svote, da bi rešili žarke za angleško do* movino; najznamenitejša med njimi sta bila premogovni in ladijski milijonar Samuel In* stone in pa ravnatelj »cesarske zračne druž* be«. Nato se je zdramilo tudi angleško zrač* no ministrstvo in je reklo, da stavi Grindellu nove ponudbe, samo še enkrat se morajo po* skusi obnoviti. Tedaj se je odkritelj vrnil, pa se je s Francozi vseeno še pogajal naprej. No*
vi	poskusi so se menda dobro posrečili in nato smo brali, da bodo napravili v Londonu pod vodstvom odkritelj a družbo z osnovno glav* nico 350.000 funtov.
Vse to se je vršilo v mesecih april, maj in junij 1924. Tedaj se je pa pojavil še drug Anglež, dr. Wali. Rekel je, da ni dobil samo istih žarkov kakor Grindell in sicer neodvis* no od njega, temveč še veliko močnejše in na neomejeno razdaljo delujoče. Takoj je dobil ponudbe iz Amerike in Japonske, se jim pa seveda ni odzval.
Kritikov je vse polno. Amerikanci pra* vi j o, da proti žarkom Grindella brodovje in aeroplane lahko zavarujejo z umetno nareje* no meglo. Ameriški letalski stotnik Walter Sutter je v začetku junija se sam ponudil, naj poskusijo moč žarkov na aeroplanu, ki ga bo on vodil, »ne mara se sam umoriti, a v moč žarkov ne more verjeti.« Angleški admiral Kerr je pa rekel, da mora Anglija po poskusih z žarki posvetiti največjo pozornost vojnemu brodovju, kajti žarki lahko ubijejo živa bitja, požgejo vse gorljive predmete, uničijo aero* plane, ustavijo motorje, samo ladjam na mor* ju ne morejo škodovati. Odkritelj sam je pa rekel, da proti žarkom ni nobene pomoči.
Čudno se nam je tudi zdelo, ko so poročali časopisi koncem junija 1924, da se je za iz« koriščanje žarkov ustanovila družba Royer, Grindcll«Matthews in drugi z glavnico treh milijonov frankov in da so povabili vse drža« ve, naj pristopijo, češ, da bomo varovali med* narodni značaj in da bodo ljudje vedeli, da hočemo samo dobro. V vabilu za pristop be= remo, da bodo služili žarki za proizvajanje govorečega filma, brezzvočnega gramofona, za vodstvo aeroplanov, ladij in motorjev iz daljave. 32% čistega dobička dobi ravnatelj itd. Listi so k temu vabilu pripomnili: »Neza* upanje znanstvenikov v kričaške napovedi Grindella in njegove klike se je izkazalo kot upravičeno.« Dobro bi bilo, če bi bilo tako. Morebiti bodo pa le s_plošne lastnosti prišle človeštvu v korist, glavna sila bo pa ostala vladi. Toliko časa ne moremo verjeti v vso grozovitost novega odkritja, dokler tista vla* da, ki ima žarke na razpolago, na mednarod* nih konferencah ne nastopi kot edini gospo* dar sveta.
Norca so se delali iz Angleža, res da je ubil dosedaj samo eno miško. To je pa popol* noma vseeno, saj je bil vsak začetek tak. Smrt te miške pomeni lahko najvažnejši do* godek svetovne zgodovine ali pa celo začetek zadnjega njenega odstavka. Treba je samo večjih sredstev in so potem tudi učinki večji. »Dajte mi denar in zatrl bom vsako bilko in vsakega črva, uničil bom brodovja in želez* niče, mostove in pristanišča«. Kamor gre a=> parat, tam je razdejanje; potem tudi ni treba,
da bi dela i aparat na veliko razdalje. Zemlja bi bila kmalu kup razvalin. To bi bil konec človeštva; kdor bi imel tako moč, bi znorel, njegovo bi bilo vse, bolj bi bil močan, kakor je pa cela grmada strojnic v boju z majhi o četo neoboroženih ljudi; strah in sovraštvo bi takoj posegla po orožju, ki bi bilo sicer v pravih rokah lahko orožje miru in ljubezni. Človeštvo bi stalo pred nečem, kar je zvabilo na dan, in bi mu ne moglo več uteči. Nikar ne recimo: .Nemogoče Kar danes ni mogoče, je jutri že staro. Čeprav morda Grindell ne bo uspel, s tem še ni povedano, da takih žar* kov ni, temveč samo, da jih še dobili nismo. Kaj bi bila proti tem žarkom celo vojska z bombami in plinom? To odkritje bi bilo naj* bolj bistroumno, a tudi najstrašnejše, kultu* ra vsega človeštva bi bila na milost in nemi* lost izročena kakšnemu zločincu ali norcu, zgodovina bi se nazivala: Od Adama do Grindell*Matthewsa. To je ravno najbolj ža* lostno, da bi tako odkritje ne služilo gradbi kulture, kakor morebiti misli grozni Anglež sam, ampak uničenju. Saj človeštvo v večnem tisočletnem boju gleda samo na to, kako bi bližnjemu škodovalo in ga ubilo. Ali bi nas pa vendarle ti novi žarki prepričali, da je vsa* ka vojska odveč in da bodimo vendar že prijatelji!
Eno upanje pa le ostane: Proti vsaki znajdbi so dosedaj dobili protisredstvo, mor* da bi se smrtni žarki dali uničiti s protižarki. Upajmo! O žarkih bomo drugo leto spet po* ročali.
ZANIMIVOSTI Z NAŠE ZEMLJE.
Povedali bomo par stvari o velikosti ne* katerih otokov, višini gora, o jezerih, predo* rih, prekopih itd.
Otoki. Grenlandija meri 2,170.000 km', Nova Gvineja 786.000, Borneo 770.000, Mada« gaskar 585.000, Nova Zelandija 265.000, Ve* lika Britanija (Angleška in Škotska) 230.000, Hondo (največji japonski otok) 227.000, Java 126.000, Kuba 115.000, Nova Foundlandija 111.000, Islandija 105.000, Novaja Zemlja 92.000, Irlandija 84.000, Ognjena dežela (na koncu Južne Amerike) 48.000, Formosa 36.000, Sicilija 26.000, Sardinija 24.000, Jamajka 11.000, Kiper 9.300, Kreta 9.200, Portorico 9.400, Corsica 8.700, Mallora 3.500, Teneriffa 2.000, Sansibar 1.660, Rodos 1.460, Madeira 815, Krf 720, Brač 388, Cres 380, Krk 375, Korčula 259, Malta 249, Elba 225, Vis 100, Lo« šinj 75 km2.
Morske ceste (na najožji točki). Bospor 500 m, Dardanele 1.3 km, Messinska cesta 3.6 lan, Gund (med Dansko in Švedsko) 4 km, Magalhaesova cesta 5 km, Gibraltar-14 km, Dover 33 km, Otranto 57 km.
Jezera. Kaspiško jezero 438.000 km", Gornje jezero (Sev. Amerika) 83.000, Victo* ria (Afrika) 68.000, Arabsko 68.000, Bajkalsko 35.000, Ladoško 18.000, Tsadsko 18.000 (kadar je najmanjše), Oneško 9.500, Titicaca (Južna Am., leži v višini 3835 m, za 1000 m višje ka* kor je vrh Triglava) 8.300, Tongri (na Tibetu, 4600 m visoko) 2400, Mrtvo morje. (394 m pod gladino morja) 915, Ženevsko jezero 582, Bo« densko 538, Gardsko 370, Skadrsko 355, O* hridsko 270, Lago Maggiore 212, Trasimensko 117, Vierwaldstattsko 115, Lugansko 49, Vrb« sko 19.
Največje celinske višine. Evropa: Mont« blanc 4.810 m; Azija: Mt Everest ali Čomo« lungma 8.882 m; Afrika: Kilimandžaro 5.900 m; Severna Amerika: Mac Kinley 6.248 m; Južna Amerika: Aconcagna 7.000 m; Avstra« lija: Kosciusko 2.200 m.
Najdaljši predori. Simplonski 19.803 m, Gotthardski 14.990 m, Lotschberški 14.536 m, Mont Ceniš 13.636 m* Karavanški 7.350 m.
Medmorski prekopi. Sueški: dolžina 160 km, širina na gladini 70 do 110, na dnu 38.5
61
m, globina 9.5 do 10.5 m, otvoritev leta 1869. — Panamski: dolžina 81.3 km, širina na dnu 91.4 m (je drugače zgrajen kakor sueški), glo« bina 12.5 do 13.7 m, najvišja točka nad mo« rjem 26 m, otvoritev leta 1914. — Prekop med Severnim in Vzhodnim morjem: dolžina 99 km, širina na gladini 102 m, na du 44 m, glo« bina 11 m, otvoritev leta 1895. — Korintski: dolžina 6.3 km. širina na gladini 21*25 m, glo« bina 8 m., otvoritev leta 1873. — V načrtu je še prekop Nicaragua v Srednji Ameriki, ki bo 275 km dolg.
Najdaljši mostovi. Čao«hing na Kitaj« skem 144 km!, čez Slano jezero v Sev. Ameri« ki 31 km, Donava pri Črni vodi 3.850 km, la« gunski most pri -Benetkah 4.5 km, Firth of Tay na Škotskem' 3.2 km itd.
Elektrifikacija železnic. Povsod na svetu elektrifikacija železnic zelo napreduje. Jese« ni leta 1923 je bilo električnih železnic toliko (namreč takih s polnim prometom, ne cestnih po mestih itd.): Zedinjene države v Severni Ameriki 2400 km, Švica 778 km, Italija 613 km, Švedska 495 km, Nemčija 270 km, Ve« lika Britanija 239 km, Francija 222 km, Av«
strija 168 km, Španska 77 km, Brasilija 47 km, Norveška 42 km. Nizozemska 35 km, Japon« ska 30 km, Čile 24 in Kanada 15 km.
Italija in njene sosede po površini zemlje. Italija: 46% sveta pokriva polje, 16% gozd, 25% travniki in pašniki, 13% je nerodovtnih; Švica 17% polja, 21% gozda, 37% travnikov in pašnikov, 25% nerodovitnih; Avstrija: 25, 38, 27, 10; Jugoslavija 29, 27, 30, 14; za Alba« nijo še nimamo nič izračun j enega; Grška 15, 10, 37, 38; Francoska 59, 16, 11, 14; kot daljno sosedo omenimo še Špansko z 28. 21, 20 in 21 %. Če pa hočemo vedeti, koliko ti odstotki pomenijo, moramo seveda vedeti, kako velika je ona dežela, kakšen je svet, kako je obde« lan itd. En odstotek italijanskega sveta na primer je okoli 3000 km2, en odstotek Švicar« skega pa samo 413 km2, en odstotek v Zedi« njenih državah Severne Amerike okoli 100 tisoč km2, torej več kakor je Avstrija velika, za več kot tri Švice in za celo tretjino Italije. Podrobnosti o takih gospodarskih stvareh bereš v knjigi: Gospodarska geografija, ki jo dobiš v Narodni knjigarni v Gorici.
MESTO MELHIZEDEKA — JERUZALEM.
BRISI starega Jeruzalema nam še sedaj niso dobro znani. V novejšem času so pa- začeli temeljito kopati. Veliko uspehov je imel v prvih mesecih leta 1924 angleški starinoslovec profesor Macali« ster. Kopal je tam, kjer je bilo mesto Davidovo, in je prišel na stvari, ki nas peljejo v zgodovini Jeruzalema najmanj 500 let dalje v preteklost, kakor smo ji pa mogli slediti do« sedaj. Zlasti važen je neki jarek ali rov, vsekan v skalo, dva in pol metra globok in nad tri metre širok. Jarek je starejši kakor pa zid Jebusitov, ki ga je odkopal Macalister malo prej. Macalister pravi: »Jarek je služil v onih najstarejših časih mesta brez dvoma obramb« nim namenom. Ko ga niso več porabljali, se je napolnih z blatom in smetmi. V n jih in pod njimi smo našli orodje in posodo iz takozvane srednje bronaste dobe, oziroma približno iz časa okoli 1500 let pred Kristusovim roj« stvom. Ker je bil jarek prav gotovo izkopan 500 let prej, kakor se je pa napolnil s temi ostanki, cenimo njegovo starost lahko naj« manj na 2000 let pred Kristusovim rojstvom, morda pa tudi na 3000 let. Pa tudi 2000 let pred Kr. je najstarejši datum, ki ga do danes poznamo v zgodovini Jeruzalema. Dobili smo polomljene stopnice in smo odstranili prst, ki je ležala na njih še od časov pred Abra; hamom. Te stopnice, vodeče v jarek, so bile napravljene morda ob času nekega nam do sedaj neznanega obleganja. Odkritje jarka nam pove, kako daleč na sever je segal naj« starejši Jeruzalem.«
Nadalje poroča Macalister o nekem jebu« zitskem ali pre«jebusitskem svetišču, ograje« nem prostoru, ki meri okoli tri kvadratne me«
kJ
Ras Tafari, regent v Abesiniji in njegova soproga princesinja M a n e n na stopnicah vladarske palače v Addis-Abeba.
tre. To svetišče je najstarejše v Jeruzalemu, kar v tem mestu prastarih svetišč gotovo ne« kaj posebnega pomeni. Dobili so znake, da je bila razvita takrat tudi že nekaka kultura,
62
našli so naprave za napajanje živine in za ožemanje oliv ali grozdja.
Glede izkopanin v zidu Jebusitov pravi profesor: »Trdil sem, da je ta zid iz dobe Je* busitov. Če je bil potreben še kakšen dokaz, so nam ga podale razvaline, ki smo jih od* krili. Odstranjen je vsak dvom, prišli smo res v mesto Melhizedeka, Abdikiba in Ado* ni*bezeka. Ustroj plasti je pa tako zamotan,
gotovo je to del velikega trdnjavskega obzid* i a, o katerem doslej niso ničesar slutili. Na najdišču, obrnjenem proti jugu, so dobili o* stanke iz arabske, bizantinske in rimske dobe ter iz dobe Heroda. Vse drugo, kar je bilo tu* kaj pred časom Heroda, so poznejši stavbniki spravili proč. A nekaj prav starih lončenih posod v prsti tik nad skalo nam priča, da so bili ti kraji naseljeni že skoraj tedaj, ko ima* mo prve sledove človeka v južni Palestini. Tudi tukaj so našli neko tako svetišče, kakor smo ga že omenili.
IZLET NA MARS.
Dva vojaka v Novi Gvineji z vsemi vojaškimi okraski.
Židovska Palestinska raziskovalna druž* ba je pa našla v dolini Kidrona spomeni* ke, ki jih imajo za grobove Absaloma, Jeho* zafata in Caharije. Spomeniki so obdani od bolj modernih židovskih grobov. Tekom sto« leti j se je nabrala več čevljev debela plast si* pine okoli njih in je zakrila spodnji del. Dalje so dobili tam novce iz rimskih in perzijskih časov, lončenine iz časov Selevkidov itd. Pa* lestina je bila namreč dolgo let (539—333) pod perzijsko vlado, nato je prišel Aleksan« der Veliki, pozneje so se bojevali med seboj njegovi generali in so vladali v Palestini sedaj potomci generala Ptolomeja, sedaj potomci generala Sejevka torej Selevkidi.
Tako bomo kmalu poznali tudi doslej ta* ko tajinstvene obrise enega najsvetejših mest sveta.
Malikovanje: Sveti elefanti v Kočinu (v južni Indiji) v slovesni opravi za praznik boga Višnu.
da lahko rečem, to je bilo najtežje, kar sem kdaj preiskoval. Tik pod površino smo našli ostanke srednjeveške arabske ali križarske naselbine, med njimi zelo zanimivo cesto, pol* no prodajalen z ometanim zidom in podom. Pod to plastjo smo videli štirioglat stolp, ko* jega namena si pa nismo mogli razložiti.«
Tudi na drugi strani, nad dolino Jehoza* fat (Jozafat), so odkrili važne stvari. In sicer mogočen trdnjavski stolp s planoto spredaj;
Okoli solnca se suče več kroglastih sve* tov, med njimi naša zemlja. Imenujemo jih planete. Svetlobo dobivajo od solnca. Naj* bližji solncu je Merkur, nato pride Venera (tista zvezda, ki ji pravimo Danica ali Večer* niča), za njo naša zemlja, potem pa planet Mars. To so notranji planeti. K zunanjim,
bolj oddaljenim spadajo Jupiter, Saturn, Ura* nus in Neptun. Merkur je oddaljen od solnca samo 58 milijonov kilometrov in napravi pot okoli njega v 89 dnevih, Neptum je pa odda* ljen 4493 milijonov kilometrov in rabi 165 let, predno pride enkrat okoli solnca. Razen Merkurja imajo planeti tudi mesece; Jupiter
jih ima 9, Saturn 10, Uranus 4, Neptun 1, Ve« nera 1, Mars 2, zemlja 1.
Človek ni nikoli miren, zmeraj kaj pre« mišljuje in želi ven v vesoljstvo in skuša re« šiti uganke, sprva mu nerazumljive. Zemlja mu je premajhna, hoče drugam, vsaj govoril bi rad z bitji, ki so na drugih planetih ali ki si jih misli, da so. Na najboljšem glasu od vseh planetov v tem oziru je pri nas M ar s; to pa zato, ker je tam ozračje, kakor pri nas in morda tudi dež, torej svojstva, ki omogočajo nam podobnim bitjem življenje. Mesec, ki obkroža našo zemljo niti od daleč ni tako za= nimiv, nima ozračja in ne dežja, in sedaj celo pravijo, da je ves pokrit z debelo ledeno skorjo. Torej Mars. Njegov premer meri 7010 km; Mars je torej dosti manjši kakor na« ša zemlja, koje premer je skoraj 13.000 km. Za enkratno zasukanje okoli samega sebe rabi Mars 24 ur in 37 minut, okoli solnca se pa zasuče v 687 naših dnevih, oddaljen je pa od njega 228 milijonov kilometrov; naša zem« Ija okoli 150 milijonov. Gotovo se še kdo spomni, kako so nam pred par leti poročali o nekih znamenjih, ki so prišla na zemljo. Ves učenjaški svet je govoril in razpravljal o tem, rekli so, da so prišla znamenja z Marsa. Ri« sarji so prišli učenjakom na pomoč in so sli« kali prebivalce Marsa, suhe, z ven štrlečimi očmi, zaljubiti vanje se nisi mogel. Samo ime« nitni so se nam zdeli, ker so oni prej dali nam znamenja kakor pa mi njim. Nato se je vznemirjenje poleglo in svet ni več govoril o njih. »Bog ve, odkod so tista znamenja«, smo rekli.
Sedaj pa, ko smo v zadnjih letih toliko napredovali, ko gpvorimo brez žice lahko okoli vse zemlje, sedaj pa mi začenjamo in pravimo, da bomo mi poskušali spora« zumeti se z bitji na Marsu. Ameriški fizik H. Gernsback je prišel na drzno misel, da bi postavil kje v gorovju, kjer je zrak bolj čist, velikanske žaromete s tako močno lučjo, da bi luč morali na Marsu opaziti vsaj kot iskri« co. Na zemlji bi morala biti tema, na Marsu pa eno uro po solnčnem zahodu. V žarke lu« či misli poslati Gernsback človeško govorico, in če imajo na Marsu pripravne aparate, se bo govorica tam izluščila iz svetlobnih žarkov spet kot človeški glas. Tako bi imeli prebival« ci Marsa prvo poročilo z naše zemlje. Gerns« back je prepričan, da imajo tam take apa« rate, samo mi jih še nimamo. Oni so nam morebiti že večkrat dajali znamenja, mi jih pa razumeli nismo. Hudomušneži pravijo, da bodo prebivalci Marsa se kaj malo brigali za naše poročilo; videli bodo, da se je nekaj za« svetilo in vprašali se bodo, ali misli ta smeš« na zvezda, naša zemlja, pogrezniti se v ne« skončnost. Potem bodo pa nastavili daljno« glede na zemljo in bodo čakali, kdaj bo ko« nec. Geipisback in z njim vred več drugih in zares resnih učenjakov pa misli, da bodo
63
znali Marsijanci svetlobnotelefonične znake prav dobro razrešiti.
In že prihajajo druga poročila. Ameriški fizik Goddard je napravil načrt za nekako raketo, katero bi lahko poslali na mesec, na Mars in še dalje. Človek kar strmi in si vse« ga tega ne .more predstavljati. Pa kako so se smejali pred sto le tj Stephensonu, ko je re« kel, da bo s parno silo vozil ljudi okoli; že zaradi zračnega pritiska in hitrosti je to ne« mogoče, so-dejali. Danes se vozimo v ekspre« su in se nikomur, nič ne zgodi. Tako bo tudi z vožnjo na mesec in na Mars in še naprej. Kar se nam zdi sedaj drzno početje, se nam zdi kmalu nato šport, potem je pa to nekaj čisto navadnega. Kako izginjajo razdalje! Železnica jih je prva skrčila, brzojav jih je premagal, telefon uničil. In ne bo več daleč čas, ko se bomo vozili od planeta do planeta. Tako si misli Gaddard, tako neki Italijan, ki pa za sedaj išče še potnikov za svoj vlak, tako Nemec Obcrth.
Za raketo, ki jo misli spustiti Goddard na mesec, je dobil že potrebna sredstva od Smithsonovega znanstvenega zavoda. Kdaj že nam je Jules Verne vse to pripovedoval! In še druge reči: o podmorskem čolnu, o se« vernem tečaju, o razstrelivih itd. Smejali so se mu; pa se je že polovica njegovih preroko« vanj uresničila. Saj so bila zgrajena vsa na pravi fizikalni podlagi. Tako so zgrajeni na pravih temeljih tudi Goddardovi in Obertho« vi načrti. Najtežje je pač, spraviti raketo ali kakšno drugo letalo tako daleč ven, da ga ze« meljska privlačnost ne potegne nazaj. Pa so prej tudi mislili, da je nemogoče plavati po zraku s strojem, ki je težji kot zrak. In sedaj z aeroplani! Če to gre, pravi Goddard, gre drugo tudi, in je dokazal, da gre. Vse drugo mu je »malenkost«: pomanjkanje zraka, mraz v svetovnem prostoru itd. To se da lahko pre« magati. 'takoj za Goddardom, a neodvisno od njega, je prišel nemški profesor Oberth do istih zaključkov, oziroma, objavil jih je pozneje. Izdal je knjižico »Raketa v prostore planetov« in je dokazal o nji: 1. da lahko že danes napravimo stroje, ki se dvignejo više, kakor seže zemeljsko ozračje; 2. da stroje lahko s časom tako izpopolnimo in jim damo tako hitrost, da ne padejo nazaj na zemljo in zapustijo njeno območje; 3. da jih lahko ta> ko izdelamo, da se peljejo v njih tudi ljudje brez škode za zdravje; 4. da se pod določnimi pogoji gradba takih letal izplača. Gonila bi take stroje odbijalna sila plinov, ki bi hlapeli iz njih. Med zemljo in mesecem, tam kjer ni nobene privlačnosti ne od te in ne od druge strani, bi napravili neke vrste postaje, kjer bi s pomočjo majhnih dvigalnih ladjic lahko prestopali; tako bi zračnim ladjam niti ne bilo treba, da gredo do meseca ali do planetov, promet naprej bi posredovale druge ladje. Hitrost ladje v polnem teku bi znašala 11 ki«
64
lometrov na sekundo, torej 40.000 km na uro. 40.000 km je pa toliko kakor enkratni zemelj« ski obseg. Mesec je oddaljen od zemlje 384.000 km, torej niti desetkratni zemeljski obseg. In tako dalje. Največje sitnosti bi bile tam, kjer ni nobene privlačnosti več. Teže ni nobene in plavali bi lahko okoli kakor an> geli; vina piti ne bi mogli, ker ne bi hotelo teči iz steklenice; če bi pa steklenico Z močjo
zavrteli, bi vsebina nagloma planila ven in bi se strnila v prosto plavajočo kroglo, leta« jočo kakor žoga od stene do stene. Nazadnje bi se krogla razletela v milijone kapljic in bi napolnila prostor z nekako meglo. So pa še druge težave, a Oberth pravi, da bi se dalo s časom vse premagati. Misli, da bodo v par desetletjih take ladje že lahko gradili. Torej na svidenje, Maršijanci!
KALIFAT.
V prvih dneh marca 1924 je turška na* rodna skupščina odstavila kalifa Abdul Med* Žida in ga je zapodila iz Turčije. Šel je v Švi* co. Takoj nato so Arabci oklicali za kalifa Huseina, kralja arabske pokrajine Hedžas. Veliko se je takrat pisalo o kalifu in njego« vem pomenu, in hočemo zapisati par besedi o tem. Saj je kalif cerkveni glavar mohame* danov, in teh je 250 milijonov.
Mohamed se je imenoval apostol in pre* rok božji, namestnik Boga na zemlji. Ni ustanovil nobene države, nobene cerkve, zah* teval je od svoje občine pokorščino do Boga, združil je v svoji osebi vso moč, bil je voditelj občine in njen sodnik. Vodil je verske vaje in' je molil naprej, bil je torej imam, vodil je pa občino tudi v boju. Rekel je: »Vi, ki verujete, bodite pokorni Bogu in poslušajte odposlanca in poveljnike iz vaše srede.« Vso moč je imel on sam; ni bilo nobe--ne duhovščine, ki bi bila po njem v ime« nu Boga vzela vso upravo v roke. Ni za* pustil sina, samo hčerko Fatimo, ženo Alija. Njegovi sotrudniki so hoteli dobiti že takrat nekake predpravice, a so jih dobili šele poz* neje. Najboljši trije njegovi prijatelji so v burni skupščini občine oklicali Abu Bokra za kalifa. Mohamedovega namestnika, seve* da obenem tudi za njegova naslednika. Kali* fat, kakor se imenuje kalifova čast ali namest* ništvo, so obdržali mohamedani tudi pozneje. Navada je bila, da je bil zmeraj samo en ka* lif, rekli so, da je Mohamed tako zahteval. A teh »izrekov« velikega preroka se niso zmeraj držali, dosedaj štejemo okoli sto kalifov. Stranka Alijeva je zahtevala, da sme biti ka* lif samo potomec Mohameda, drugi so tej zahtevi ugovarjali. Prvi kalif Abu Bekr je rc* kel: »Postal sem vaš voditelj,« drugi kalif Omar se je imenoval že »knez vernikov«; poz* neje so imenovali kneze ali vladarje sultane, kar pomeni toliko kot gospode ali vladarje. Učenjaki izlama (Mohamedove vere) so zme* raj zahtevali za kalifa poleg drugih lastnosti tudi Mohamedovo potomstvo — torej ka=> kor Alijeva stranka — in je po njih mnenju popolnoma nepravilno, ko so odstavili Turki leta 1519 zadnjega pravega kalifa in je postal namestnik Mohamedov Selim, turški sultan. Turška vladarska rodovina je iz rodu Osma*
na; zato se tudi Turki imenujejo Osmani. Od leta 1519 naprej je bil turški sultan tudi zme* raj kalif. Turška država je začela propadati, a sultan je ostal še zmeraj kalif. To seveda drugim državam ni bilo všeč, zlasti tistim ne, ki so imele veliko mohamedanskega prebival* stva. Kajti kalif kot namestnik Mohamedov je bil obenem nekak glavar tega njih moha* medanskega prebivalstva. Zlasti Angleži so delali na to, da bi turškemu sultanu vzeli ves ugled in s tem izpodkopali tudi stališče kalifa.
Da kot kalif ni imel turški sultan nobene moči več, je najbolj pokazal začetek svetovne vojske. Nemška' vlada je vplivala nanj, da je kot kalif v »obrambo vere« oklical takozvano »sveto vojsko«. Pa se izven Turčije noben mohamedan ni zmenil za ta oklic. Angleži so že pred svetovno vojsko hoteli podeliti čast kalifa velikemu duhovnu v najsvetejšem me* stu Mohamedanov, v Mekki. Ta veliki duho* ven je Husein, sedanji kralj Hedžasa. Sve* tovna vojska je prišla Angležem tudi v tem oziru prav. Turška narodna skupščina je 2. nov. 1922 odstavila zadnjega sultana Mehme.-da VI. in je izvolila za kalifa Abdul Med* žida, tedanjega prestolonaslednika. Ni ga pa izvolila za' sultana ker je Turčija postala republika. S tem je bil ugled kalifata še manj* ši. Slednjič so odstavili, kakor smo že rekli, še Abdul Medžida kot kalifa To priliko so takoj zagrabili Angleži in so dali oklicati za kalifa kralja Huseina. Oklicali so ga pač Arabci, a vse vodijo Angleži, in je Husein sa= mo orodje v njih i;okah. V Hedžasu sta sveti mesti Mekka in Medina, in Husein je direkt* ni potomec Mohamedov; imenuje se zato tu* di Ibn Ali, vnuk ali potomec Alijev. Tretjina vseh mohamedanov je v Indiji, kjer so gospo? darji Angleži; potem so pa Angleži tudi go» spodarji v Sudanu, ki je mohamedanski, v Palestini, v vsej Arabiji, v Mezopotamiji itd. Lahko rečemo, da gospodujejo Angleži tako ali tako nad polovico mohamedanskega sve* ta. Zato bo Husein dobil večino, tudi če skli« če jo kongres vseh mohamedanov v svrho vo* litve kalifa. Turška narodna skupščina si je sicer pridržala pravico, da ga voli ona. A njen kalif ne bi bil priznan, ker je Turčija se> daj majhna država s komaj 15 milijoni pre* bivalcev, čeravno se je njen ugled po miru v
65
Lausanne zelo dvignil. — Primerjaj naš čla* nek o svetovnih dogodkih leta 1923 —.
Najbolj vplivni in najštevilnejši so mo* hamedani v Indiji, oni bodo odločili, skupaj z Arabci. Leta 1922 je prišlo odposlanstvo in* dijskih mohamedanov v London, vodil ga je Mohamed Ali, eden najsposobnejših mož v Indiji. Rekel je Lloydu Georgeu, tedanjemu angleškemu ministrskemu predsedniku: »Iz* lam je imel zmeraj dve središči, osebno in krajevno. Osebno središče je kalif, naslednik prerokov, krajevno je pa dežela Arabija, de* žela prerokova. Kalif vlada vernikom v vseh stvareh, ki zahtevajo božje vodstvo, njegova povelja morajo poslušati vsi verniki, dokler niso v nasprotju z božjimi zapovedmi in z iz* ročili prerokovimi. Za brambo vere mora imeti kalif zemljo in armado in denar. Vsega tega pa Turčija nima, toliko namreč ne, da bi bilo za moč kalifa dosti. Izlam pa potrebuje tako moč in zato bomo vzeli najmočnejšega, čeprav ni najbolj pobožen, če bo le svojo moč dal naši pobožnosti na razpolago.«
Mnenje Lloyda Georgea je, da bi bilo
najboljše, če bi se kalifat omejil samo na du* ševno vodstvo izlama in bi izvolila kalifa skupščina vseh mohamedanov sveta. S tem bi se pa seveda spremenil tudi ves značaj iz* lama.
Prerokovati ne moremo, kako bo. Vemo samo to, da bo sedanji kalif Husein priznan od večine mohamedanov, od najboljših, naj* bogatejših in najvplivnejših; on je potomec Mohamedov, je Arabec, vladar v deželi največjih mohamedanskih svetišč. Nič ne bo izdalo, če mu očitajo, da je v službi Angležev. Šel jim bo gotovo na roko; Angleži so mu pridobili kalifat, njegovega sina Fajsala so napravili za kralja v Mezopotamiji, dtrugega sina Abdula ali Abdailah pa za vladar ja v de* želi onostran Jordana. Francozi in Turki so zelo hudi. Francozi bi radi, da bi bil za kalifa sultan Marokka, francoske kolonije v Afriki: Turki pa najbrž, da bi postal kalif paša Ke* mal, predsednik njih republike in stvaritelj moderne Turčije. Svetu pa pravijo, da jim je bil kalifat samo nepotrebna obremenitev.
TUT - ANKH - AMON.
vsega
če njegov ali starejši brat je pregnal stare egiptske bogove in se je imeno* val Ankh*aton, podoba Solnca. Časti* li SO1 tedaj samo solnce kot izvor življenja. Mlajši brat hodi za njim in se imenuje Tut*ankh*aton, živa podoba Solnca. Svečeniki boga Amona pa pridejo nazaj in mladi kralj mora spet vpeljati češče* nje tega najvišjega boga. Imenuje %se Tut* ankh*amon, živa podoba Amona.
Približno 3250 let — tako vemo sedaj — je bil ta kralj nepoznan; slaven je postal šele v naših dneh. V prvi vrsti zato, ker njegovega groba še niso prej oplenili. To je v Egiptu ve* lika redkost. Kajti že v starih časih so poznali prebivalci te srečne dežele lepo lastnost vla* darjev, da so se dali pokopati z vsem lišpom, ki je bil vladarju prirrieren in da se torej že izplača, če tak grob malo pogledamo. Vse svoje življenje so kralji nabirali, drugi veli* kaši tudi, da bi jim potem nič ne manjkalo. Kradli so pa vsi, od rokodelca, ki je pomagal postavljati grobnico, gor do najvišjih uradni* kov, ki so mumijo zavili in blagoslovili. Seveda so pa vladarji in velikaši vedeli, kakšna privlač* na sila je zlato in dragi kamen, in da se čio* vek v svojem pohlep ju niti svetosti groba ne ustraši. Zato so si napravili grobove na krajih, ki jih je težko najti, ali pa so dali zazidati vhod ali pa so napravili slepe in v napačno smer vodeče hodnike ali pa so dali umoriti ti* ste, ki so bih pri gradbi groba neposredno zraven, ali pa so dali njih sorodniki pozneje zakriti grob s peskom in prodom itd. Nič ni
pomagalo, prevelik je bil pohlep po neizmer* nih zakladih, ki so jih vzeli kralji na oni svet s seboj. V neki listini beremo, kako pripove* duje obtoženi tat, kaj je videl: »Vdrli smo v piramido, dobili smo tam kralja in kraljico in odprli smo rakev in ovoje, v katerih sta le« žala, Na vratu je imel kralj vse polno okra* skov, glava je bila pa z zlatom pokrita. Rakev je bila zunaj in znotraj obložena z zlatom in srebrom in okrašena z različnimi dragimi kameni« Pomagale tudi niso grožnje faraonov, ki so v bleščečih napisih grozile skrunilcem grobov z maščevanjem bogov in duhov. Vsi pošteni Egipčani verjamejo na maščevanje, samo malopridni tatovi ne, kakor tudi drugod ne. Tem manj še ,v poznejših stoletjih, ko so postali Egipčani mohamedani, kar niso mo» gli verjeti, da bi kaznoval Allah tistega, ki vzame kaj iz groba »nevernikov«. Samo pre* viden je treba biti, pa že gre. Z Egipčani vred so bili istega mnenja tudi Arabci, osvojite! ji Egipta. Arabci so danes večina egiptovskega prebivalstva. Pa ne samo stari egiptski tatovi in Arabci, kradli so tudi Grki in Rimljani, samo da o njih nimamo takih dokazov, kakor jih imamo o Arabcih. Ko je dokončal Ahmed Ibn Tulun leta 877 eno najlepših mošej vKai* ru in je povabil vernike, naj pridejo molit tja, ni prišel nobeden. Rekli so, da je sredstva za zgradbo mošeje nakradel. Šele ko je povedal, da je dobil sredstva v starih grobovih ne pa 2 ropanjem po cesti, so prišli. Zdi se, kakor da je bilo kopanje zakladov eno najvažnejših opravil tedanjih vladarjev. Ni čudno, da niso
5
66
dobili v novejših časih nobenih nedotaknje« nih grobov, skoraj vsi so bili izropani. Dobro je še, da so se roparji zanimali le za zlato, sre> bro itd.., da so druge stvari pustili pri miru in da poznamo vsled tega staro egiptsko doma> če in rodbinsko življenje bolje kakor pa iz kateregakoli drugega časa. zgodovine.
Zato si lahko razlagamo velikansko za« čudenje, s katerim je sprejel svet poročilo o odkritju groba Tutaankh«amcma. Res je, da je bila prva prednja soba izropana in nanovo
nji del. Mladeniško glavo je tesno obdajala avba, na njej je bil pa nakit, zlat in iz dragih kamenov. Na zapestju desne naslonjene roke vidimo križasto znamenje moči. Oči ima kralj z izrazom pazljivega poslušanja uprte v kras Ijico, stoječo poleg njega, njena roka mu poči« va na rami in ga mazili. Barva polti pri kraljici je malo bolj svetla kakor pri nje« nem soprogu, kraljica ima avbo in nakitjc kakor on, obleka je gladka, temnomodra, čudovit je izraz njenih potez in oči. Zdi
i
'ilHltr:
mmm
i- <! m
Tut»ankh»Arr
zapečatena, a vse drugo je bilo nedotaknjeno. Zdi se, kakor bi bili roparji pri svojem delu zasačeni in so morali kar hitro zbežati. Vse predmete, ki so bili v prednjih sobah in o katerih smo lani pisali, so spravili v muzej v Kairo; tudi tista dva kipa kraljeva, ki sta stra« žila vhod iz zadnje predsobe v pravo grobni« co. Med največje znamenitosti štejejo prestol, velik po lepoti, nekaj posebnega po umetniški izvedbi. Je,j>a to napol okrogel stol z oporami za roke in z naslonjalom za hrbet. Oporo za roke tvori ptič ibis, perotnice ima modro emaj« lirane, glava in kljun sta iz zlata, oko je pa podolgovat biser. Na naslonjalu je pa p odo« fea ktfŽIja, kako sedi na stolu, na prav takem, kakor je prestol. Ta stol je natančen posnetek prestola samega, samo seveda vse manjše. Gofrrijl del kraljevega telesa je temnorjav, plašč' je zdrknil kralju z rame in pokriva spod®
i in soproga.
se ti, kakor bi slišal besede, prihajajoče iz njenih majhnih rdečih ust. Neka skupaj zvita kača iz brona sika tako naravno, da obiskovalci muzeja kar odskočijo; more« biti je bil njen namen, da prežene oskrunje« valce groba. In zato dalje. Vse to beremo tudi v knjigi, ki jo je izdal Carter letos, 1924. Lani smo zapisali, da je umrl razen Carnarvona tu« di Carter; pa je le zbolel in je ozdravel. O smrti so prezgodaj poročali angleški časopisi; ker je bil koledar že dotiskan nismo mogli več popraviti.
Nekateri predmeti iz prednjih sob so bili še tako dobro ohranjeni, da so jih nesli lahko kar ven, druge so morali pa tam konservirati Pri paru sandal z bisernimi vezeninami so bile niti čisto razpadle; na tleh so se sandale vi* dele cele, če si se jih pa le dotaknil, so hotele pasti kar narazen. To je bilo treba takoj po*
67
praviti, s špiritom in parafinom. Prav tako so šopke morali nabrizgati s celuloidno razto* pino in so bili spet taki, kakor pred 3250 leti. Zelo težko je bilo delo z biseri, s papirjem, narejenim iz papirove steblike, itd. Nekateri poročevalci so pri popisu vseh teh zares ve* likih umetnin tudi pretiravali; tako je eden pi* sal. da so šopki še čudovito lepo dišali. Zato pristavi neki zlobnež: »Kaj vse to! Dobili so v lepih posodicah še dve jajci, sveže kuhani, in svežo salato zraven, v drugi posodi pa ku* hana ibisova jetra, ki so jih morali odkritelji takoj tam pojesti. Za pijačo je imel gospod Tut*ankh*amon dve steklenici terana in tri steklenice vipavca. V stranski omarici so na* šli besedilo za Tut*ankh*amonov ples tingel* tangel in pa listino z novo versaillsko »mi* rovno pogodbo«. Taki so hodomušneži.
Lepo popisuje Carter v svoji knjigi, kako so predrli in podrli zid, ki je ločil predsobe od prave grobnice. Sicer so peljala skozi vrata, a so bila zapečatena in ravno taka ovira kakor zid. Ko so prišli skoz, so videli 65 centi* metrov pred seboj spet drugo steno pozlače* no. To je bila stena velikanske skrinje, ki je' pokrivala in varovala rakev, Tla grobnice so bila za dober meter bolj globoka kakor tla prednjih sob, skrinja je pa grobnico tako iz* nolnila, da je bilo med njo in stenami samo 65 cm prostora, streha je pa segala skoraj do stropa. Mere skrinje so ogromne: 5 metrov ie bila dolga, 3.30 široka in 2.73 m visoka! (Če beremp številke, je najbolje da doma sami iz merimo, navadno si ljudje mere predstavljajo premajhne). Pozlačene, stranice so bile sem.: intja preblečene z modro polporcelanovino, na tej so bila pa čarobna znamenja, ki so da* jala skrinji varnost in moč. Po tleh okoli skrinje so stala darila za mrliča, na severni strani je bilo pa sedem vesel, da bi jih pora* bij kralj za prevoz čez vodovje spodnjega sve* ta. Tudi sobne stene so bile okrašene s po* dobami in napisi. Na vzhodni strfari skrinje so bila v skrinji velika dvokrilna vrata, zaprta in zapahnjena, a ne zapečatena. Tatovi? Hitro so odstranili zapahe in so vrata odprli, za nji* mi so videli vrata druge skrinje, manjše, za* pahnjena, a zapahi so bili zapečateni, pečati nepoškodovani. Čez skrinjo je bil pogrnjen mrtvaški prt, čutili so bližino mrtvega kralja, zaprli so vrata in so šli nazaj. Videli so v do* mišljiji še več skrinj, drugo v drugi, v najbolj notranji pa truplo Tut*ankh*amona. Ko so šli na drugi konec sobe, so videli majhna vratca, nič zaprta in nič zapečatena. Vodila so v dru* go sobo, zadaj za grobnico. En sam pogled v to sobo jim je povedal, da so tukaj notri naj* večji zakladi groba. »Nasproti vhodu je stal najlepši spomenik, kar sem jih kdaj videl, ta* ko čudovito lep, da mi je zastala sapa. V sredi spomenika je bila nekaka skrinjica, z zlatom prevlečena, končujoča se zgoraj v žlebič iz kač. Okoii skrinje so- stale štiri boginje zaščit*
niče, tako naravne in žive, s takim izrazom sočutja in usmiljenja v obrazu, da se mi je že samo pogled nanje zdel oskrumba. Vsaka je stala na eni strani, dve sta imeli pogled uprti v skrinjico^ dve sta pa imeli glavo obrnjeno čez ramo proti vhodu, da ne bi morda prišlo od tam kakšno presenečenje. Niti besedice nisem mogel spregovoriti. V skrinjici so brez dvoma kanope, vrči, v katerih so možgani in drobovje mrliča. Bili smo v domišljiji pri po* grebu davno umrlega in skoraj pozabljenega kralja.«
Štiri skrinje so morah odstraniti, pre* den so prišli do kamenite rakve ali sarko* faga. Vmes med skrinjami je bilo' še vse polno
Kraljevska nosila. Ob strani nilski konji. Spodaj tron s podnožjem. Na naslonjalu podobi kralja in kraljice.
umetnin. Prav zanimiva je bila pahljača, prav taka, kakor so še danes v Abesiniji v rabi. Ko je lani, 1923, obiskala abesinska princesinja Monen grob Tut*ankh*amonov, sta imeli dve njeni sužnji taki pahljači. Zdelo se je, kakor bi bila prišla hči, da očeta obišče. Lepota ka* menite rakve je delo mojstra, ki je prekosil po mnenju strokovnjakov vse tovrstne izdelke. Je pa iz rumenega kristalinastega peščenca, prepreženega z rožnatimi prameni. »Ko se je pokrov sarkofaga začel polagoma dvigati, smo bili najprvo kar nekam zmešani.« Bilo je to letos, 12. febr. 1924. »Vsebina rakve je bila za* vita v rjuho, nekoliko obledelo, a dobro ohranjeno. Nekaj zlatega se je svetlikalo skoz platno. Zelo smo bili razburjeni. Počasi sem začel rjuho odvijati, pod njo je bila še druga taka tkanina, iz najfinejšega platna, pokrivala
68
. je pravo rakev. Tudi to tkanino smo odvili, slišali so se pritajeni vzkliki. Tkanini sta pokrivali rakev v človeški podobi iz lesa in pozlačenega mavca, ležečo na nizkem odru, s krasno oblikovanimi levjimi glavami ob vzgla« vju. Roke so bile prekrižane čez prsi, desnica
Grobišče egiptovskih kraljev ali Faraonov blizu starega mesta Tebe. Prostor, kjer počiva Tut*ankh*Amon (A). Uhod v grob Ramzesa VI. (B.)
je držala bič, levica kljukasto žezlo, oboje iz zlata in polporcelana. Ob straneh rakve sta stali boginji zaščitnici z razprostrtimi krili. A posebno pozornost je vzbujala glava, bila je iz čistega zlata, oči iz kristala, na čelu sveta kača in jastreb iz zlatega polporcelana, okoli jastreba je bila ovita »krona opravičbe« iz oljčnih peres. Naša vroča želja je bila izpol« njena.«
Podoba je pravi posnetek telesa in obdaja mumijo. Danes so vse skrinje že odstranjene, samo sarkofag je še tam in rakev v njem. po« krov je pridvignjen v kotu 45 stopenj. Vsak, kdor pride tja, pripoveduje, kako gledajo od« prte oči v tajinstveno daljino, in vsak čuti moč mrke orientalske krasote in prisotnost vsemogočnih faraonov. Težko, da bi kdaj še egiptska zemlja podarila kaj podobnega.
Ko so slišali Egipčani o ogromnih zakla« dih, so postali pozorni. Dokler so Evropejci v Egiptu vlačili na dan samo mumije in rjuhe, se Egipčani niso dosti menili zanje. K večje« mu toliko, ker so jim bili predmet izkorišča« nja. Sedaj pa hkrati taki zakladi. Iskali so povoda in so ga kmalu dobili. Ko je povabil Carter k svečanemu odkritju par sto oseb, se je hkrati začela vlada bati, da bi kdo kaj nc pokvaril ali odnesel. In egiptski policisti so zasedli grob in niso pustili nikogar noter. Via« da je rekla, da je Carter prekršil pogodbo, ki sta jo bila z njo sklenila Carnarvon in on. Carter se seveda ni vdal. Začel se je proces, ki še do danes — avgusta 1924 — ni končan. Prav za prav je pa tudi vseeno. Če je čakal Tut«ankh«amon par tisoč let in ni postal ne« potrpežljiv, bo počakal lahko tudi še eno leto ah dve.
OLIMPSKE IGRE.
etos so obhajali v Parizu osmič moderne olimpske igre. Kdaj so začeli z njimi, ne vemo. Prva zanesljiva let« L niča je 776 pred Kristusovim rojst« vam, obhajali so jih potem vsako četrto leto, do 394. leta po Kristusovem rojstvu. Od 293. do 294. olimpijade leta 1896 je preteklo 1500 let. Olimpijada se imenuje čas od iger do iger, potem pa tudi igre same. Ustanovitev pripisujejo že Herakleju. Potem beremo, da sta Elejca Ifitos in Spartanec Likurgos napi« sala pogodbo na diskos in tej pogodbi so se pridružili potem tudi drugi Grki. Obhajali so jih bogovom na čast, v prvi vrsti najvišje« mu bogu Zenu. Rekli so, da je bogovom naj« bolj všeč harmonija duše in telesa in da jih počastimo najbolj s tem, če hočemo to har« monijo doseči. Dušo človekovo in plemeni« tost njegovega naziranja so hoteli izraziti Grki tudi v telesu, niso razlikovali več duha in telesa, oboje skupaj jim je bila harmonična
celota. Zato ^o dali tudi svojim vzorom, bo« govom, najlepše in najpopolnejše oblike. Svoje telesne vrline pa pokažeš pač najbolje pri velikih svečanostih, in ker veš, da bodo prišli tudi drugi, se tem temeljiteje pripraviš. Umetniki so hodili v Olimpijo, da so študi« rali lepa telesa, zdrav je bil narod, ki se je shajal pri igrah in je občudoval združeno le« poto duše in telesa.
Igre so postajale vedno večje in znameni« tejše; najprvo so bile izključno grške, potem pa zmeraj bolj mednarodne. Obhajali so jih pa v svetem okraju Olimpija, v deželi Elis na južnem grškem polotoku Peloponezu, in si« cer ob času polne lune po začetku poletja. 2e par mesecev prej so hodili ldicarji po Grškem okoli, oznanjali so premirje, prene« hajo naj prepiri, vsi smo en narod. Zadnji mesec pred igrami so bih zbrani v Olimpiji že vsi tekmeci, odposlanstva so tekmovala, kdo bo prinesel lepše darove in kdo bo da*
roval lepšo klavno živino. Vse je bilo belo, svetišča iz marmorja, zakladnice, iz belega marmorja je bil tudi stadion. 211 metrov je bil dolg ob zunanji strani, ob notranji 192, širok je bil pa 32 metrov; okoli in okoli so bili naravni in do šest metrov visoko nasuti umetni griči, 40.000 ljudi je lahko gledalo. Hi* podrom, dirkališče za konje in vozove, je bil pa dvakrat 192 metrov dolg in 130 metrov širok.
Ko so se tekmovalci pripravljali, so sme* li jesti samo posušene smokve, orehe in sir, v zadnjem mesecu v prvih časih samo sir. Šele pozneje so jim dovolili malo mesa. Vsak | je moral izjaviti, da se je 10 mesecev vestno i
pripravljal. Sodniki, kojih število je naraslo od 1 do 10, so peljali vsakega tekmeca pose* bej po tekališču in so vpraševali občinstvo, če ve kdo kaj nečastnega o njem. In če je kdo kaj rekel, so sodniki takoj tam presodili, če bo pripuščen k igram ali ne. Tako so hoteli odstraniti vsakega, ki ni bil popolnoma neo* madeže van. Nato so vlekli tekmeci srečke in so molili. Glasniki so zaklicali: »Boj se prične, pripravite se na odločitev, končno zmago bo podelil Zen:« Zapela je trobenta in tek se je pričel. V začetku so namreč sa* mo letali. Občinstvo je tekoče bodrilo in jim je stavilo za zgled boga Hermeja in Herakla. Ime zmagovalca je glasnik javno oklical.
V začetku je bil za tekme ali, kakor tudi rečeno, za igre, določen samo en dan, pozneje jih je bilo pet. Najprvo so samo tekali na en« kratno dolžino stadija, potem na dvojno, na* to so pride j ah vztrajnostni tek, rokoborbo, borbo na pesti, petoboj (pet tekem skupaj), dirkanje, tek oboroženih itd. Prvi dan se je pomikal slavnostni sprevod iz mesta Elis v O* limpijo: glasniki, duhovniki, sodniki, borivci, odposlanstva, pesniki, umetniki, učenjaki, od*
lični gostje in množice golčeci zbor. Žrtvova* li so; tekmeci so prisegli. Drugi dan so- tek* movali dečki. Tretji dan so morali tekmeci stadion dvanajstkrat obkroži d, so tekmovali v teku in dvojnem teku, štirje naenkrat, in so se borili; razlikovali so navadno rokoborbo, kjer si moral vreči nasprotnika trikrat na tla, in pa borbo na pesti (boks), kjer so si smeli pest oborožiti tudi z žreblji, gumbi in kovin* skimi kroglami. Četrti dan dopoldne so sc vršile dirke z vozovi in konji; vozovi so mo* rali odpeljati vsi naenkrat in so morali dva* najstkrat obkrožiti hipodrom. Popoldne je bil pa petoboj, metanje 5 kg težkega diska in troskok. Peti dan so se vršile veselice, dari*
tve, slavnostni obhodi in pa venčanje olim* pionikov. Tako so imenovali zmagovalce. Sodniki so pristopili k trinožni mizi iz zlata in slonove kosti; na njej so ležali venci iz oljkovih vejic, deček je bil porezal vejice z zlatim nožem z oljke, zasajene od Herakleja samega. Sodniki so ovili vence olimpionikom okoli glave in so razglasih imena zmagoval* cev, njih starost, domovino, imena staršev itd. Potem so šli v svečanem sprevodu vsi sku* pa j na grič Kronion, da se zahvalijo Zenu za zmago. »Slava ti v zmagi, slava, slava!«, se je glasilo vse naokrog in marsikomu se je oro» silo oko. S cvetlicami so olimpionike obsipali, kipe njih so postavili v Olimpiji, drugim v posnemanje. Vršile so se večkrat genljivi pri* zori; tako na primer, ko so zmagoslavni s in o* vi nosili na ramah po stadionu okoli Diagora z Roda, ki je bil tudi svoj čas zmagovalec. Od veselja ga je zadela kap. Doma so pa čakale zmagovalce spet izredne časti, sprevodi, sla* vospevi, žrtve, obedi. V nekaterih krajih so jih Odlikovali za vse življenje, postavili so jim kipe na javnih prostorih, prvo mesto so imeli pri zborovanjih in svečanostih, do smrti so
Stadij olimpskih iger v Parizu.
70
jim dajali hrano in stanovanje zastonj. Tako so znali Grki ceniti telesno moč in spretnost.
V Olimpiji so se ob takih prilikah shajali seveda tudi trgovci, državniki, pesniki, sploh vse; vsako četrto leto je bila Olimpija glavno mesto vse Grške, ki je prišla tja občudovat svoje najslavnejše može in pa najlepše umo> tvore božje v podobi krasnih borcev.
Srednji in novi vek sta olimpsko idejo prespala, zbudila se je šele v najnovejšem času. Gojili so sicer šport Angleži, Ameri« kanci in drugi, a mednarodnosti ni bilo no» bene. Tedaj je francoski baron Coubertin sprožil misel leta 1888, naj bi moderni naro« di ponovili to, kar so v toliki popolnosti gojili stari Grki. Leta 1894 so se zastopniki raz« nih držav na njegovo povabilo prvič sešli, in že dve leti nato, 1896, so na starih grških tleh praznovali prvo moderno olimpiado, ne sicer v Olimpiji, pač pa v Atenah.
Leta 1900 je sledil Pariz, leta 1904 St. Louis v Ameriki, leta 1906 Atene (to je bilo izredno, ker se vršijo tekme le vsako četrto leto), 1908 London, 1912 Stockholm, 1916 jih < ni bilo, 1920 Antwerpen, 1924 Pariz. V Ant« werpnu se je poznal še povojni čas, letos so bile pa tekme v toliko nepopolne, ker še ni bila pripuščena Nemčija. Sicer imajo moder« ne igre nekoliko drugačno podlago in so jih zelo razširili (metanje krogle, kladiva, de« setoboj, telovadba, nogomet, tenis, kolesa« renje, plavanje, zimski šport, maratonski tek itd.), a idealni smoter je še vedno isti: narav« na in zdravstvena vzgoja telesa, spodbujanje športne častihlepnosti pri posamezniku, tek« movanje narodov med seboj, gojitev disci« pline, resnosti in vztrajnosti, gojitev krep« kega naroda in s tem vred dviganje ljudskega zdravja. Zunanje priznanje je navadna ko« lajna.	i <
Ker je program danes tako ogromen, se seveda ne more izvršiti ves v par dneh in tu« di ne na eni in isti točki. V zimskem športu na primer (smuči, sanke) so se vršile tekme že pozimi v Chamonix na Francoskem; no« gomet so končali preden so se prave tekme pričele. Proti vsemu pričakovanju so zmagali v nogometu do sedaj tako malo zna«
ni Uruguayci iz južne Amerike. Nabralo se je slednjič toliko vrst tekmovanja, da so začeli nekatere točke črtati in se vedno bolj orne« jujejo na tekme, kjer se res pokaže telesna moč in spretnost in urnost. Omenili smo mara« tonski tek. Ko so premagali leta 490 na M a* ratonskem polju Atenci Perzijane, je letel vojak Fejdippos to v Atene naznaniti. Ker znaša razdalja med Maratonom in Atenami okroglo 42 km, sedaj ta tek ponavljajo. Naj« boljši do sedaj doseženi čas je dobra pol« tretja ura.
Kakšna je razlika med prvimi moderni« mi igrami, 1896, in letošnjimi, 1924! Takrat je porabil zmagovalec za tek na 100 metrov 12 sekund, letos 10.6, za 400 m 54 sekund, le« tos 47.6, za 800 m 2 minuti in 11 sekund, le« tos 1 minuto in 52 sekund, diskos (2 kg) je vrgel zmagovalec takrat 29 m daleč, letos 46 m, skok v višino takrat 1.81 m (brez des« ke), letos 1.98, skok v daljavo 6.35 m in 7.45 m itd. Najboljši v telovadbi je bil letos Slo« venec Štukelj, član jugoslov. Sokola.
Par zgledov naj navedemo, kako zna tu« di naš čas olimpionike slaviti. Ko je zmagal v Atenah v maratonskem teku Grk Louis, sta letela kraljeva princa z njim po stadiju, sta ga dvignila na rame in nosila okoli, in narod [e burno ploskal in vse je vpilo: Zmaga, zmaga! Več tovarn so imenovali po njem, po* darili so mu njivo, ki se je imenovala »mara« tonska njiva«. Kanadcu Sherringu, zmago« valcu v maratonskem teku pri drugih igrah v Atenah, je dala kanadska vlada hišo, do« smrtno penzijo itd.; Italijanu Donando, ki je prišel v istem teku leta 1908 prvi v londonski stadion, so prirejali Londončani ovacije, kjer so ga videli, podjetja sp imenovali po njem, gledališča so ga prosila, da se je pokazal na odru vsaj za par sekund, tovarne jestvin so se bahale, da je ppkusil njih izdelek, krojači so pravili, da je naročil Dorando obleko pri njih.
Vsak narod, ki se zanima za telesno vz« gojo, je zdrav že po svojem mišljenju. Ta« kemu narodu se ni ničesar bati. Vsaj mladina naj si dobro zapomni: Duša in telo naj tvori« ta lepo, zdravo celoto.
IZ AVTOMOBILIIE.
A katera je . ta dežela? No, Amerika, saj druga biti ne more. Že lani smo priobčili sestavek o ameriškem avtomobilizmu, letos ga bomo nada« Ijevali in pridejali marsikaj novega zraven. Napravili bomo več pododdelkov, pa tako, da bo vsak zase samostojen. Letos so 1. julija spet
avtomobile
šteli. Našteli so jih 15,524.000, to je skoraj za petino več kakor pa 1. julija 1923. Ves ostali svet jih ima nekaj nad tri milijone. Ne bo več dolgo, pa bo imel že vsak sedmi prebivalec Zedinjenih držav svoj avto. Motornih kolesov je pa zmeraj manj; na koncu leta 1919 jih je bilo še 240.000, julija 1924 pa samo še 126.000
71
torej skoraj še enkrat manj. Če bo šlo tako naprej, bo na koncu leta 1924 v Ameriki (z besedo Amerika mislimo zmeraj Zedinjene države) že 17 milijonov avtomobilov. Tudi ženske vozijo samostojno na trg in za žaba* vo. In najbolj uspešna je tista reklama, ki se obrača naravnost na ženske. »Kdaj bo avto* mobilna industrija prenehala?« je vprašal nekdo Forda, »avtomobilnega kralja.« — »Se je šele začela,« mu je Ford odgovoril. »Avtomobile moramo zboljšati in izpopolniti, pa bolj poceni morajo biti. Najbolj upamo na Kitajsko in Rusijo. Prišel bo čas, ko bo imel vsak človek svoj avto. Avto pospešuje mir, ker zbližuje ljudi.« Središče Fordovih tovarn je mesto Detroit (detrojt); zanimivo je nje* govo podjetje posebno zato, ker imajo vse sami: premogovnike, gozde, plavže, papirnice, steklarne itd. Delavcev zaposluje Ford okoli 100.000. Ustanavlja tovarne in podružnice po vsem svetu, njegova angleška podružnica iz« dela že 90% vseh avtov, ki jih Anglija kupi. Sedaj izdeluje Ford v Ameriki na dan okoli 10.000 avtomobilov. Njegovo premoženje se ne da ceniti, govorijo o tisoč milj onih dolar« jev in še več, na dan zasluži povprečno 400,000 dolarjev- Sedaj pa to izračunaj mo! V Ameriki avtomobila nihče ne da popraviti, vrže ga proč in kupi novega. Tam, kjer jih je prav veliko skupaj zmetanih, pravijo, da je »avto«pokopališče«.
Vrednost avtomobilov brez pnevmatike itd. je znašala na koncu leta 1923 več kot 2.500 milijonov dolarjev; s pnevmatiko in drugimi pritiklinami pa 4.600 milijonov dolarjev. To so številke, ki si jih ne moremo predstavljati. Lani je bila v New Yorku razstava avtomo* bilov, zastopanih je bilo 71 vrst, cena avto« mobila se je_gibala med 480 in 900 dolarji. To so bile le boljše vrste. Sicer gre pa strem« ljenje tovarnarja za tem, da so vozovi zme* j raj bolj po ceni, vsaj tisti navadni. Pri drugih gledajo bolj na udobnost in da je voz lahek. Sicer pa majhne tovarne zmeraj bolj izginjajo in industrija je že skoraj vsa v rokah veleka« pitala. Lani je 83% vseh avtomobilov bilo napravljenih v šestih podjetjih, več kot polo« vica od teh v Fordovih tovarnah. Najslabše plačani delavec v Fordovih tovarnah pride na ^0 lir na dan, pa še penzijo ima. Sicer se pripeti zelo veliko avtomobilnih nesreč, na ti« soče in tisoče, a moramo pomisliti, da je avto splošno prometno sredstvo, da ga ima že skoraj vsaka družina in da bodo pešce v Ame« riki kmalu kazali v muzejih, kakor pri nas mumije.
Kakor že vemo, je znašala cena navadne« ga Fordovega avtomobila na meji med letom 1922 in 1923 300 dolarjev. Ford pa pravi, da ne bo prej odnehal, dokler cene ne bo spravil dol na
150 dolarjev.
Letos 30. julija je bil Ford star 61 let, to« rej se mu njegova namera še lahko posreči. Zato se tudi nič ne čudimo, če beremo v ča« sopisih o
berača v lastnem avtu.
Saj se mu tudi izplača. Recimo, da da za avto 300 dolarjev. Dober berač ima to svoto brž nabrano, če zna zbuditi usmiljenje občin« stva. In če je hitro tam, kjer navadno »dela«, koliko si prihrani časa in s tem koliko denar« ja! Izredno zabavo in veliko smeha je napra« vil lani
prepir med občinskimi svetniki in pomivalko oken.
V Detroitu, tam, kjer je večina Fordovih tovam, so najeli žensko, da je snažila okna na mestni hiši. Vsako jutro točno ob dolo« čeni uri se je pripeljala v avtu tja in| je pustila voz spodaj, med vozovi občinskih svetnikov. Malo za malo se jim je zdelo in so ji rekli, da se ne sme pripeljati v avtu na delo. Ona je pa rekla, da je prosta državljanka in da se vozi, kakor se hoče. Da le svoje delo opravi, potem ji pa ne sme nihče nič reči. Stvar je postala javna, in slednjič se je vse ameriško časopisje razdelilo v dva tabora: za pomival« ko in proti nji.
Avtomobil omogoči Amerikancu tudi uživanje največjih naravnih krasot. Na jugu Zedinjenih držav štrli proti otoku Kuba pol« otok Florida. Brezprimerno krasno podnebje privabi vsako leto v zimskih mesecih tisoče in tisoče Amerikancev tja. Okoli in okoli morje, nebo vedno jasno in modro, podnebje tako milo, da nosijo v decembru in januarju najlažjo poletno obleko; par sto kilometrov proč pa najhujša zima. Prav bogati Ameri* kanci gredo v kopališče Palm Blach (izgovori: pam bič = obala palm); tam je eden največjih in najodličnejših hotelov vsega sveta, Royal Poinciana. Vlak privozi tik pred hotel; če se odpelješ, stopiš zvečer že v spalno sobo v vla« ku in ne veš, kdaj si odšel, tako tiho gre vlak proč, brez drdranja in vpitja sprevodnikov. Dežnika na Floridi ne potrebuješ, dežuje le redkokdaj. Včasih se utrga oblak in lije kar v potokih, a čez par minut sije nebo spet v naj« lepši modrini. Umažeš se nikoli, blata in pra« hu ni, povsod samo morski pesek. Ceste so pa itak vse asfaltirane ali cementirane.
Florida, dežela solnca in cvetlic.
Saj ime Florida samo* ni nič drugega ka* kor kraj cvetlic. Pestrost in polnost najsijaj« nejših tropskih cvetlic je nepopisljiva. Zani« miv je grm Poinciana. vse leto ima temnorde« če cvete, velike kot dlan; neka plezalka, se spe* nja po drevesih in ob stenah, pozimi cvete,
72
cvetovi so rdeči plameni. Kokosova palma, japonska smreka, ameriška pinija, gumijevo drevo, vse vprek, človeku vzame kar sapo. Prav tako tuja in pisana je barva ptic; vidiš ptico, ki je po vsem telesu rdeča kot ogenj, druga zopet je vsa modra, po cvetlicah se zib« ljejo holibriji, v velikosti oreha in čmrlja, ob jezerih se pa sprehajajo modri pelikuni in modrujejo o motenju miru. Če si lovec, pro« dreš lahko v divji gozd tik ob parkih, streljaš tam jelene, divje mačke, medvede, purane, v močvirjih in jezerih divje race in gosi, pa tudi krokodile in podobno robo. Moraš pa biti pre« viden, kajti tam notri so tudi kače klopotače, škorpijoni in druge take lazeče in grozeče ži« vali. Ribji lov ti obeta brez truda bogat plen. Kdor pa vsega tega ne mara, se pripelje v av« tu na obalo kopat se in sicer kar v kopalni obleki. Peš na Floridi ne hodi nihče; kdor se ne vozi v avtu, se da peljati od črnca v plete« nem stolu.
Nedaleč od West Palm Blach so napravili posebne parke za tiste obiskovalce srednjih stanov, ki se pripeljejo v avtomobilih in imajo na njih in v njih takorekoč svojo hišo. To so med najbolj srečnimi ljudmi na svetu, in ta sreča še draga ni. S seboj imajo vse, kar po« trebuiejo: šotor, zložljive postelje, kuhinjsko posodo itd., električni in plinov stik dobijo v parku, trgovec, bivajoč tudi v šotoru, jim pro« daj a vse potrebno. Tako življenje v eni naj« lepših dežel sveta bi brez avtomobila ne bilo možno.
Da je reklama pri avtomobilski kupčiji velikanska, si lahko mislimo. Posebno še, ker vemo, da je Amerika
dežela reklame.
Ne uporabljajo samo časopisov, knjig, cestnih letakov, hišnih sten in vseh vrst luči, ne, gredo tudi v cerkve in podtaknejo verni« kom na spreten način naznanilo o tem ali onem, ah pa pošiljajo letavce visoko gor v zrak, da ti zapišejo z umetnim ognjem na ne« bo bleščeče se besede. Nekateri časnikarji od« krito priznajo, da so veliki ameriški časopisi, tiskani v več 100,000 in tudi v milijonskih iz« vodih, v prvi vrsti sredstva reklame; vsebina je važna le v toliko, v kolikor ne ovira razšir« janja časopisja; če je dobra, je tudi prav. Ogromne svote porabijo, da imajo večji pro« met in da prodajo več izvodov; ko je to do« seženo, dajo oglase v ta ali oni predal in zaslu« žijo pri tem bajne svote, saj stane ena stran oglasov v večjih časopisih 3000 do 10.000 do« larjev. Reklama ima v Ameriki veliko večjo ulogo kakor pri nas. Amerika je v okusu in življenju dosti bolj enotna kakor pa katera« koli velika evropska država; ni čudno, saj je Amerika po zgodovini še zelo mlada in sta razvoj in razlikovanje stara šele dobrih sto let Tu je tudi temelj za skupno preskrbo
ameriškega prebivalstva: deset in zopet deset milijonov ljudi uživa isto tovarniško hrano, se oblači v isto tovarniško obleko in uporab« lja iste tovarniške izdelke. Ta enotnost nam osvetljuje tudi kopičenje kapitala in znana ameriška velikanska podjetja, kar smo ome« nili že pri avtomobilni industriji. Tako je tudi
ameriško časopisje
zelo enolično. Ameriško prebivalstvo (1. 1. 1924 113 milijonov) živi večinoma od tovar« niškega in kmetijskega dela; mišljenje js omejeno na razmeroma majhno število ljudi, ki morajo zalagati to ogromno množico vsak dan z lahko prebavljivo hrano. Glavni kraj duševne produkcije je New York (izgovori: njujork). Tam stanujejo najbolje plačani iz« aelovalci in pisatelji nedeljskih protestant« skih pridig, uvodnih člankov, pesmi za uspa« vanje otrok, humorističnih prispevkov, vzgo« jeslovnih in zgodovinskih člankov, modnih poročil, družabnih novosti, inozemskih pre« gledov, domače politike, ljudske poezije, sla« vospevov itd. itd. Če le morejo, naročijo listi na deželi dol do najmanjšega časopisa vse, kar potrebujejo, v New Yorku: dovtipe, uvodne članke, slike, članke o trgovini itd. In če potuješ z vlakom iz New Yorka na dru« go stran Zedinjenih držav v San Francisco, vidiš in slišiš povsod iste članke, iste dovtipe, zasledujejo te s svojimi neslanostmi isti poli« tiki, ki si jim hotel iz New Yorka uiti Druga posledica je ta, da se vsa Amerika tako joka in smeje, tuli in premišljuje, hvali in zabavlja, kakor to predpisuje newyorška
tovarna misli in možganska centrala.
Zato se tudi velikomestno brezverstvo razpaša tudi po najbolj dobrih podeželskih občinah.
Za majhne časnike v manjših mestih in vaseh je ta način preskrbovanja z duševno hrano seveda zelo prijeten in lahek. Pol lista jim pošljejo včasih že izpolnjenega z new« yorško hrano in reklamo, pol lista pa pode« želski urednik napolni lahko z lastnimi dušev« nimi proizvodi. Zato imajo tudi vsi manjši li« sti isto obliko in iste tiskalne stroje. Zaman boš iskal v takem listu krajevnega značaja, ravno tak je kakor njegov brat v New Yorku, samo malo bolj siromašno je napravljen. Rav« no tako siromašno mora biti tudi notranje življenje Amerikancev, in smo mi v Evropi v tem oziru veliko bolj srečni, kakor so pa naši bratje onostran oceana. Zedinjene države so skoraj tako velike kakor Evropa, pa bereš na tem in na onem koncu isti inserat o gumijevih podplatih in sredstvih prebave, o klavirju in bombažu, o slikah in čokoladi. Če bi kakšna hipna nezgoda uničila newyorško tovarno misli, bi vsa Amerika umrla od duševne žeje in pojavilo bi se sčasoma zopet ono krajevno in
73
podeželsko mišljenje, ki so ga prinesli prise* ljenci iz Evrope in ki ga je zatrl možganski centralizem.
Iz vsega navedenega vidimo, da je v Amerikancu čut za obrat v velikem že pri* vzgojen. Pokažimo še en primer in oglejmo si
zdravniški stan.
Zdravnikom se v Ameriki prav dobro godi, njih stališče je zelo ugledno, zato pa tu« di veliko nase gledajo. Zdravnik se ne sme posluževati tiste za Ameriko tako značilne reklame, sme imeti na primer na svojih vra* tih zapisano samo ime, ne pa podatkov o svoji stroki ali o govorilni uri; naznanila v ča* sopisih so strogo prepovedana. Za zdravniš* ke urade so določene v mestih večkrat cele hiše in včasih celi nebotičniki. V Chicago je v neki taki hiši 1500 prostorov, samo za zdrav* nike in zobozdravnike. Več zdravnikov iste vrste se združijo v skupino in vsak ima svoje posebno delo. Na neki veliki očesni kliniki (tako se imenuje združitev več zdravnikov) preišče najprvo asistent vidno moč očesa brez očali, drugi poskuša z raznimi očali, tretji preišče zunanje spremembe na očesu, četrti pa z očesnim zrcalom notranje oko. Nekateri zobozdravniki samo plombirajo, drugi izdi* rajo zobe, tretja skupina zdravi zobno meso, četrta dela samo mostove itd. Na največji za* sebni kliniki v mestu Rochester v Minnesoti je zaposlenih 360 zdravnikov, v državi Michi* gan je pa največji ameriški sanatorij, obsega 45 poslopij. Načela v sanatoriju so tale: vsak dan zjutraj kratka služba božja; prepovedan je tobak, alkohol, čaj, kava; poleg rastlinske hrane dobivajo bolniki samo mleko, mlečne jedi in jajca v omejenem obsegu; malo soli, malo sladkorja, malo zabele; veliko orehov, mandeljnov in drugih podobnih sadežev; do* bro prežvekanje; pri obedu nobene vode. Zdravljenje se vrši navadno brez zdravil. Ve* Gko ulogo imajo telesne vaje. Vrhu tega se mora bolnik kopati na zraku in v vodi, drgni* ti se mora z robatimi brisačami in masirati se mora; zato ima prav malo časa, da bi mislil na svoje bolečine.
Amerikanec veliko drži na to, da je do* bro poučen sam v sebi. Zato pridejo na kli* nike in sanatorij e tudi taki, ki mislijo, da so čisto zdravi, se dajo temeljito preiskati, po* tem gredo pa spet domov. Zato se ordinacije tudi večkrat tako zavlečejo. Na omenjeni največji kliniki preišče vsakega bolnika ali ne* bolnika dvajset Specialistov.
Tudi lani v Koledarju opisani
nebotičniki •
niso nič drugega kakor izraz ameriškega obra> ta na debelo. Večkrat so z nebotičniki zdru* žene tudi velike neprijetnosti. Eno tako do* godbico bomo omenili, druge ameriške do* godbice naj pa bravke in bravci preberejo v
S. zvezku zgodovinskih anekdot.
Mlade žene mož je imel pisarno v 27. nadstropju. Zgovorila sta se z ženo, da se bo* sta po uradnih urah dobila pred hišo. Žena je prišla pred hišo, pa ni mogla čakati in se je peljala z dvigalom (navadna angleška beseda: lift) gor v 27. nadstropje. Mož se je tedaj pri* peljal dol in je ravno še videl, ko je žena sto* pila v lift. S prvim prihodnjim liftom se je takoj peljal za njo in je, prišedši v 27. nad* strop je, zvedel, da je bila žena tam, da se je pa takoj odpeljala nazaj, ko so ji povedali, da je on pravkar odšel. Hitro za njo! Pride dol in vpraša, kje je žena. Rečejo mu: »Ravnokar se je peljala nazaj gor, ker Vas ni bilo več tukaj.« Brž v lift. Komaj je bil notri, že se pripelje žena, in uradnik ji reče: »Vaš mož se je prav ta trenutek odpeljal za Varni.« — »Gotovo me bo sedaj gori počakal; zato je najboljše, če se peljem še enkrat gor.« Trenu* tek nato pride mož in vpraša: »Ali moje žene še ni dol?« — »Je bila že tukaj, pa je šla na* za j, ker je mislila, da jo boste zgoraj poča* kali.« — »Dobro, jo bom pa tukaj počakal.« Čakal je deset minut, pa se mu je zdelo pre* dolgo in je šel spet nazaj. Ona pa tudi. In zo* pet sta se lovila. Slednjič se je pa zdelo možu vse skupaj že preveč in je rekel: »Rajši se obesim, kakor da bi se še enkrat peljal gor.« In je čakal. Ona si je pa isto mislila in je ča* kala v 27. nadstropji. Nismo mogli zvedeti, če sta se že. dobila. Grdi Amerikanci so se pa še smejali, ko so to brali.
Prav tako se moramo včasih smejati, če beremo dogodbe o.
ameriški prohibiciji.
Prohibicija je latinska beseda in pomeni zabranitev, prepoved. Tudi v italijanščini be* remo besede proibire, proibito itd. Če govo* rimo o ameriški prohibiciji, mislimo zmeraj na prepoved uvažanja alkohola, izdano leta 1920. Hoteli so napraviti Ameriko »suho,« ker so Amerikanci le preveč pili. Od tedaj naprej je razdeljena Amerika v dva tabora, eni so za to, da prepoved ostane, drugi so za to, da se odpravi. Prvi govorijo o zvišanju blagostanja, znižanju števila hudodelstev itd., drugi pa, da pijejo ljudje sedaj še več, kakor prej, ker prepovedan sad bolj diši, da še nikoli ljudje niso bili tako pijani kakor na lanski in pred* lanski Silvestrov večer itd. Če pravijo prohi* bicionisti, da je bilo nekoč v 80 odstotkih za* plen j enih steklenic sam strup in da je umrlo na zastrupitvi toliko in toliko ljudi, pravijo drugi: »Res je, umrli so na zastrupitvi; to pa zato, ker prodaja ni dovoljena in so pili ponarejen alkohol. Odpravite prepoved ali pa jo omejite, in vse bo spet dobro.«
Utihotapljanje.
V sosedni Kanadi so seveda prohibicijo takoj izrabili in so začeli na meji proti Zedin* jenim državam z najobsežnejšim; tihotap*
n
stvom. Meja je dolga nad 5000 km, je torej dosti prilike. Zaslužijo ogromne svote. Ame« rika je naredila, kar je mogla, a meja je le predolga, potem pa uporabljajo tihotapci tudi vsa mogoča sredstva. Na obmejnih jezerih imajo celo brodovje, tudi podvodne čolne, aeroplane itd. Zadnjič nekoč so bile vse ribe okoli slapa Niagara pijane, toliko zaplenjene« ga alkohola so zlilil v vodo.
Še več se pa tihotapi od morja noter, bo« disi, da pridejo ladje z alkoholom naravnost iz Evrope ali po. da se vrši tihotapstvo z raz« nih otokov pred ameriško obalo, z otočja Ber« muda, z bahamskih otokov itd. Najvažnejše središče tihotapstva je postalo angleško otoč« je Bahama, tik pred obalo ležeče. Večina al« kohola gre naravnost proti New Yorku, od tam se razprši na vse strani žejnih držav. Vo« zijo pa alkohol takozvani rum«runnres, run« ners«ladje dirkalke. Beseda rum ne pomeni v Ameriki samo naš rum, temveč tudi žganje ali alkohol sploh. Pred New Yorkom se zasi« drajo izven dvanaj strnil j ske črte. Do te črte sme vsaka ladja, naprej pa samo one, ki ni« majo alkohola. Milja je 1850 m, dvanajst milj torej dobrih 22 kilometrov. Prostor, kjer ča« kajo, se imenuje »ulica žganja.« Neprestano se nahaja tam celo brodovje ladij z alkoho« lom. Le malo jih ima svoje blago že prodano, ko pridejo tja, večina jih pride na špekulacijo. Ameriški tihotapci pridejo iz New Yorka ven, večinoma na motornih čolnih, in vpra« šajo za ceno. Če se kupčija sklene, se mora denar takoj tam odšteti, alkohol spravijo v čolne, in nadaljnja nevarnost je na ramah ti« hotapca. Alkohola mora biti v pijači zelo ve« liko, lažje vrste se ne splačajo. Je vse eno, žganje ali vino, samo, da je dosti alkohola. Angleži pošiljajo v prvi vrsti whisky«žganje. Garancije za kakovost ni nobene, nasprotno se pa tudi lahko zgodi, da dobijo prodajalci ponarejen denar. Pa gleda večinoma vsak, da ima dobro blago*, zaradi »dobrega imena.« A celo najboljši whisky se zelo spremeni, pre« den pride v grlo žejnega Amerikanca, in je seveda vse tudi izredno drago.
Trgovina je precej nevarna. Največji so* vražnik ni obrežna varstvena policija, temveč slabo vreme; ladje morajo čakati včasih na odjemalce po cele tedne in tudi po cele me« sece. Potem se je pa pojavila tudi nova vrsta morskih roparjev, ki gredo na ladje konku« rentov v službo in blago ali zaplenijo ali pa uničijo.
Kralj tihotapcev.
Najuspešnejši vseh tihotapcev leta 1923 je bil gospod Leonard Clark, zato nazivan z naslovom »Kralj tihotapcev.« Dopisniku ne« kega velikega časopisa je rekel nekoč: »Jaz nisem tihotapec, jaz sem pošten trgovec in prodajam blago, ki ga imajo v Ameriki naj« bolj radi. Prodajam samo na odprtem morju, nikdar se nisem približal ameriški obali na več kot na 18 milj — torej ni šel niti do dovo«
ljene milje. — Sicer je pa moja kupčija prava zlata jama. Natakarji, ki so še pred par me« seci brusili tlak kavarn, imajo danes avtomo« bile in lepe ladje. Nekemu prijatelju sem po« sodil denar za opremo ladje, začel je s trgovi« no alkohola. Po dveh tednih je poplačal svoj dolg in je naložil veliko svoto še v banki. Po« lici j a ne more nič. Vse, kar namerava, vemo že naprej. Naši posredovalci so s policijo ta« ko dobro znani, da se ta zadovolji z zajetjem majhnih transportov, ki jih od časa do časa že naprej določimo v ta namen. In pri tem smo vsi zadovoljni: Vinogradniki, kuharji žganja, mi trgovci, tihotapci, policija in pivci. Kaj pa hočete več?«
Seveda imajo tihotapci tudi občutne iz« gube; v januarju 1924 na primer so jim na dveh angleških ladjah konfiscirali kar za tri milijone dolarjev alkohola! To je bila največ« ja dosedanja konfiskacija. A kaj, ko pride izgubljeni denar skoz drugo okno spet nazaj.
Vojno brodovje proti tihotapcem!
Clark je pripovedoval te lepe reči časni« karskemu poročevalcu lani 1923 v oktobru. Letos pa polic j a menda bolj energično nasto« pa. Tako beremo o divjem lovu policijske ladje »Gipsy« (cigan) na tihotapsko ladjo »May« (majnik.) Tihotapci so pometali vse zaboje v vodo in bi bih morda ušli, pa se je na begu ladja zaletela na podvodno skalo in se je zdrobila na drobne kose. Šest takih ladij so imeli tihotapci v sredi leta 1924 v službi. Naj« prvo je zgradila hitre ladje policija, hitrost 65 do 90 km na uro ! Te ladje so tihotapci štu« dir ali po načrtih, ki so si jih znali dobiti, in so napravili še hitrejše; ena od njih je bila »May.« Zato sedaj oblasti v pristaniščih na« tančno pazijo, kakšne ladje se gradijo. Evrop« skih ladjedelnic pa seveda ne morejo kontror lirati. Tihotapci pravijo, da je njihova trgovi« na sedaj (sredi leta 1924) še dosti boljša ka> kor kadarkoli prej, in največ so spili alkohola baš v maju 1924, ko je imela demokratska stranka v New Yorku dvoje veliko zbor o* vanje. Seveda imajo tihotapci tudi občutne iz« gube; v januarju 1924 na primer so jim na dveh angleških ladjah konfiscirali kar za tri milijone dolarjev alkohola! To je bila največja dosedanja konfiskacija. A kaj, ko pride izgub« ljeni denar skoz drugo okno spet nazaj. Glede zračnega brodovja pravijo tihotapci, da ga bodo začeli uporabljati v večjem ob« segu, pa ne toliko za prevoz alkohola, kakor z namenom, da odvrnejo pozor« nost policije od ladij tihotapk. Kadar je sla« bo vreme, gredo kapitani in agenti »nove tr» govine« na suho in prirejajo tam svečanosti, kjer se napiva tudi »procvitanju trgovine in industrije.« Pri takem slavju je rekel neki agent, da bodo angleške ladje v prihodnjosti opremljene z morskimi aeroplani za hitrejši prevoz alkohola od dovoljene meje na celino.
Sedaj obstoj ij o samo v New Yorku štiri velike alkoholne družbe, ena od njih ima sa*
75
mo začetnega kapitala 50 milijonov dolarjev. Poleg teh družb redi nova trgovina še veletr* govce, manjše družbe, agente, prekupce, ar* made krošnjarjev, na tisoče šoferjev, skla* diščnikov, gostilničarjev, itd.
Eden največjih sedanjih »kraljev alkoho* la,« je angleški poslanec Broderick Hartwell, baron in štabni podpolkovnik v pokoju! To* liko, da ni zgubil zadnjič Jaaronstva, ker je razpošiljal javne letake ih vabil na njih za vpis v alkoholno tihotapsko družbo proti 20* odstotnim obrestim.
V zadnjih dveh letih so spravili v Ameri* ko okoli pet milijonov zabojev žganja v vred* nosti 240 milijonov dolarjev! Koliko pa vina! Vse se iz dfžavne oblasti že norca dela, pra* vijo, da zgodovina kaj takega ne pozna. Zato mislijo sedaj na vojno mornarico in hočejo poslati nad tihotapce torpedne rušilce, tiste rušilce, ki so jih med svetovno vojsko porab* ljali za iskanje in potapljanje nemških pod* mornikov. Seveda se bodo pa tudi tihotapci
primerno oborožili in prišlo bo do pravih po* morskih bitk. Najboljši izhod bi bil pač ta, da bi Amerika dovolila vsaj točenje piva in lahkega vina, pa bi bila stvar rešena. Sicer bo« mo pa brali p bitkah ameriških rušilcev z an* gleškimi whisky*križarkami in francoskimi šampanjskimi križarkami.
Ubogi Kolumb.
Še nekaj vznemirja Amerikance. V zad* njem času se vedno pogosteje oglašajo posa* mezniki in znanstvene družbe in dokazujejo, da Amerike ni odkril Kolumb, temveč razni Behaimi, Sanchezi in drugi. To Amerikan* cem ni všeč, so se že preveč na Kolumba na* vadili. Prav hudi so pa na Kolumba Italijani. Kolumb je bil Italijan in je Ameriko odkril, pravijo. Sedaj pa Amerikanci ne pustijo Itali* janov nič več noter (kakor tudi drugih ne) ali pa vsaj v prav majhnem številu. Vidiš, Kolumb, če bi ti ne bil Amerike okril, bi vsega tega sedaj ne bilo. Zakaj si jo odkril, ti grdi Kolumb ti!
POLET CEZ SEVERNI TECA1.
i EMLJA naša je skoraj popolna krogla na severu in jugu nekoliko sploščena. V sredi med najsevernejšo in najjuž* nejšo točko zemlje si mislimo po* tegnjeno črto, ki razdeli zemljo v dva enaka dela. To črto imenujemo ekvator, severno in južno točko pa severni in južni tečaj. Zemlja okoli južnega tečaja je trdna visoka planota, svet okoli severnega tečaja pa večinoma morje. Po mor ju plava led, v tenkih in bolj debelih ploščah ali pa nagromaden v griče, do 9 metrov visoke. To niso ledene gore. Te na* stanejo le tedaj, če se led ob robu suhe zem* lje odtrga in plava naprej po morju. Ko pri* de led, tak ali tak, v bolj južne kraje, se stopi. Zlasti hitro se stopi na poti proti Evropi, ker naleti tam na tople tokove. Ker je tam gori to> liko ledu, se morje imenuje Severno- ledeno morje. V njem je več otokov. Tako vidimo severno od Skandinavije znano otočje Spits* bergi (ts je holandska pisava, tz nemška), se* verno od Rusije Novajo Zemljo, bolj gori več otokov, ki se imenujejo Dežela Franca Jožefa. Ob sibirski obali vidimo najprvo Novosibir* ske otoke {na naši kartici je zarisano otočje kot en otok), čisto na levo pa Wrangelov otok. Med Azijo in Ameriko, torej med Sibi* rijo in Alasko, pelje 90 km široka Beringova cesta v Veliki ali Tihi ocean. Tam vidimo za» liv Norton in mestece Nome. Rtič na severu Alaske se imenuje Barrow (izgovori berov, slov. nosilnica ali pa grič). Na desno od Alas* ke je vse polno otokov, ki pripadajo Kanadi, ležeči južno od njih. Dalje vidimo na kartici še veliki otok Grenlandijo. Sever na tej kar* tiči ni tam kakor je na naših zemljevidih na* vadno, namreč zgoraj; sever je na tej kartici
v sredi, tam kjer je zapisano: Severni tečaj, vse druge dežele so na jugu. Če hočemo imeti sever tako, kakor je na naših zemljevidih obi* čajno, je treba kartico samo okoli obračati.
Eskimi, prebivalci severnih ledenih pokrajin.
Rekli smo, da je svet okoli Severnega te* čaja večinoma morje. Je pa okoli tečaja še

nekaj nepoznanega sveta, zlasti med tečajem in Alasko, računijo ga na več kot poltretji milijon kvadratnih kilometrov (Italija 310.000, Jugoslavija 248.000). — Na naši kartici ga mora biti več, kakor ga je pa risar očrtal s črto okoli bele barve; zlasti proti Alaski se mora bela barva želo raztegniti —. Amerika* nec Harris je leta 1911 iz morskih pojavov dokazoval, da je tam trdna zemlja in ne sa* mo premikajoč se led, kakor sta ga na primer našla na svojih potovanjih znana raziskoval* ca Nansen in Peary (Piri). Kanadski tečajni raziskovalec Stefansson je leta 1915 na svo» jem potovanju po morju in otokih blizu do* mnevane Harrisove celine zares tudi novo zemljo videl, a samo rob. Stefansson je na otokih severno od Kanade na več krajih na* šel premog, dalje neko smolo, iz katere bi se lahko dobil petrolej, itd. Ker je tudi na Spits* bergih polno izvrstnega premoga, sklepajo, najbrž čisto prav, da morajo biti premogovni skladi tudi na Harrisovi celini. Že zato so za* čeli zanimati se za one dosedaj še neodkrite kraje.
So pa tudi še drugi vzroki, zakaj hočejo poznati tisti svet. Že naša kartica nam pravi, da gre najkrajša pot iz severne Sibirije, se-, verne Rusije ali pa Skandinavije v severno Ameriko čez severni tečaj in tam blizu. Če bi karto raztegnili oziroma če pogledamo na glo* bus, vidimo na primer tudi, da gre najkrajša pot iz Hamburga do Beringove ceste čez se* verni tečaj; prav tako so pota iz zahodne Ev* rope na Japonsko, na primer iz Londona v Tokio, čez Severno ledeno morje dosti krajša kakor pa kjerkoli drugje. In tako dalje. Vrhu tega so na tej poti poletni dnevi prav dolgi, blizu tečaja od noči sploh nič prekinjeni. Pri* dejo pa zraven še drugi vzroki, zakaj bi bilo dobro poznati one kraje, strogo znanstveni, vzgojni itd.
Načrtov za odkritje onih dežel je več. Veliko smo brali o ameriški ekspediciji z zračno ladjo Shenandouh = Zračna zvezda. Ta zrakoplov se je bil v nekem viharju iz* borno obnesel in so rekli, da je pripraven, da gredo z njimi na severni tečaj. Znani letavec major Parseval zelo dvomi, da bi mogli zra* koplovi ah aeroplani imeti kakšen uspeh, ven* dar so mu pa zračne ladje še zmeraj ljubše kakor aeroplani. Med Alasko, ki pripada Ze* din j enim državam, in med Kanado tvori mejo ravna črta. Če jo podaljšamo, pripade del ne* znanega sveta Kanadi, del pa Alaski. In ta del, zahodno od črte, si hočejo Amerikanci zavarovati, če bi bil tam morebiti premog ali petrolej. Nato smo brali, da Amerikanci ne bodo šli. Oglasili so se tudi Kanadci in so rekli, da so dežele severno od Kanade njiho* ve; potem smo brali o Francozih in o Rusih. Neki Rus je rekel, da bo od severnega tečaja poslal pozdrav vsem zatiranim revežem sveta Nazadnje so se oglasili še Italijani, To je pa
v zvezi z glavnim načrtom, o katerem se go* vori in piše že par let. Ta načrt je zasnoval slavni tečajni raziskovalec
Roaid Udrnundsen.
Norvežan Amundsen je danes najbolj izkušen tečajni raziskovalec in je imel dose> daj tudi največ uspehov. Slaven je postal, ko je v letih 1903 do 1906 na majhni ladjici »Gjoa« objadral Severno Ameriko in tako rešil 300 let staro vprašanje, če je mogoče pri* ti z ladjo tam gori okoli. Leta 1909 je prišel Amerikanec Peary na severni tečaj. Takoj je začel študirati Amundsen vprašanje južnega tečaja, in že 14. decembra 1911 je vihrala nor* veška zastava na zledeneli in zasneženi pla* noti tam doli. Rekel je Amundsen, da mu je odkritje južnega tečaja samo priprava za na* daljnje in brez primere težje raziskovanje se. vernih tečajmih pokrajin. Pečati se je začel zlasti z vprašanjem, če bi bilo mogoče ponoviti ekspedicijo slovitega Nansena, ki jo- je bil ta napravil v letih 1893 do 1896. Nansen je po raznih podatkih sklepal, da gre od vzhodne Sibirije preko severnega tečaja ali mimo nje* ga tok proti Grenlandiji in severnemu Atlan* tiku. Atlantski ocean ali Atlantik je na naši kartici morje od Spitsbergov dol na desno in smatrajo geografi Severno ledeno morje samo za odrastek Atlantika. Zato je plul Nansen z ladjo »Fram« (Naprej) do točke zahodno od Novosibirskih otokov, ladja je tam v ledu zamrznila, in Nansen je upal, da ga bo peljala čez severni tečaj. Pa tok je ni peljal natančno čez, temveč v smeri proti Spitsbergom. Zato sta šla Nansen in njegov tovariš Johansen s psi in sanmi sama proti tečaju, a sta se mo* rala vrniti in sta prezimila na deželi Franca Jožefa. Vsa ekspedicija se je leta 1896 srečno vrnila na Norveško. Nansen je imel velikan* ske znanstvene uspehe; dognal je pred vsem, da na tej strani tečaja ni nobene celine, kakor so mislili, temveč morje; in še zelo globoko je. Nansenovo pot hoče Amundsen ponoviti in upa na še večje znanstvene uspehe, saj Nansen ni imel ne aeroplanov, ne brezžičnega brzojava itd. A s svojo ladjo »Maud« (Mod) Amundsen dosedaj ni bil tako srečen kakor Nansen s «Fram«,' in smo brali v zadnjih letih o samih neuspehih. Ali se je kaj pokvarilo ali pa ladja ni prišla v pravi tok ali je bilo pa kaj drugega.
Zato je začel Amundsen pripravljati dru* go podjetje. Aeroplan naj bi ga peljal iz me* steca Nome ali pa od rtiča Barrow do sever* nega tečaja in od tam naprej na Spitsberge. Na Spitsbergih je sedaj stalno prebivalstvo, ker kopljejo premog tudi pozimi. Zračno le* talo postane lahko sredstvo, s katerim se da v par urah doseči več kakor prej z dolgoletni* mi napravami in nevarnimi ekspedicijami. Leta 1918 je Peary, odkritelj severnega tečaja, pozdravil Stefanssona in mu je rekel, da je bil on gotovo zadnji, ki je delal še po načinu sta*
77
večkrat megla, a ne gre visoko in se vozimo nad njo, pozimi pa skoraj nikdar ni ne megle in ne oblakov in smatrajo zato nekateri zimo za še bolj ugodno kakor poletje; seveda se moramo pa vsled trajne noči pozimi natančno spoznati.
Amundsen je tretji oziroma četrti, ki je prišel na misel zračne vožnje preko severnega tečaja. Prvi je bil nesrečni Šved Andree. Zgra* dil si je bil na Spitsbergih leta 1896 zrako* plov »Orel« in je odplul leta 1897 z dvema to* varišema proti severu. Nič več jih niso videli. Drugi je bil ameriški časnikar in tečajni raz* iskovalec Wellman. Deset let po Andreeju ie ponovil njegov poskus. Pa zrakoplov ni prišel daleč in se je hkrati razletel. Druge ne= sreče ni bilo. Ostanke zrakoplova so pozneje lovili po morju ribiči in izletniki, prvi zaradi živil in orodja, izletniki pa zaradi »sporni* nov«. Tretji bi bil moral biti znani grof Zep« pelin. Dolgo so študirali in pripravljali, dolo* čili so tudi že dan odhoda, nazadnje je pa vse skupaj padlo v vodo, pa ne dobesedno. Za Zeppelinom je prišel Amundsen. On ni za zrakoplov, temveč za aeroplan. Načrti leta 1922 in 1923 so se mu ponesrečili še preden je odšel. Leta 1922 je bil s pripravami zaostal, leta 1923 se mu je pa letalo pokvarilo. Tega leta je hotel_ leteti od rtiča Barrow na Alaski ali pa od mesta Nome čez severni tečaj in pri* stati na Spitsbergih. Naša kartica nam kaže razdaljo v kilometrih in si čas lahko izraču* namo sami. Od severnih Spitsbergov do te* čaja je 1150 km, od tam do rtiča Barrow 2090 km, do mesta Nome pa 2815 km. Reci* mo, da preleti aeroplan 150 km na uro, pa vi* dimo, da bi bil čas vožnje zelo kratek; od Barrowa ali Nome do tečaja 14 do 19 ur, od tukaj do Spitsbergov pa niti 8 ur. Če bi bilo samo to. Tudi če vzamemo manjšo hitrost, je skupni čas malenkost napram prejšnjim eks* pedicijam. Letos, 1924, je hotel leteti Amund* sen v obratni smeri, od Spitsbergov do Alas* ke. V tej smeri ni toliko nasprotnega vetra.
Amundsen je resen, okoli 50 let star, obraz poln gub, govori počasi in premišljeno, oči so svetlomodre, lasje plavi, skoraj beli. Dolg je, koščen in mišičast. Pripovedoval je: »Pri naših aeroplanih bo novo to, da bosta imela spodaj čolne in smuči, da bosta torej lahko pristala v vodi in na ledu in da se bosta lahko tudi v vodi in na ledu pomikala naprej. (Vidimo, da je mislil na dve letali.) Ne mislim samo na svet tik ob severnem tečaju, ga že precej dobro poznamo in kaj posebnega no* vega tam ne bo. Pač pa nas zanima neznani veliki svet med tečajem in Alasko. Za vožnjo računim 28 do 30 ur. Kaj ne, malo, če pomi* slimo na ekspedicije prejšnjih let! Seveda bo pa naša pot daljša kakor pa dva ali tri dni. Raziskovanja bodo trajala več tednov ali pa tudi več mesecev. Z ladjo se bomo peljali do ledenega roba severno od Spitsbergov in bo*
re šole, s sanmi in psi. Prišli %odo dnevi, ko bomo obiskovali severni tečaj le še v aeropla* nu, zrakoplovu ali pa v podmorniku, kakor je pripomnil Stefansson. Sicer je pa vse to pre* rokoval stari Jules Verne že pred petdesetimi leti.
Zračni promet ne pozna površinskih tež* koč, zledenele puščave in nakopičeni led mu niso nobena ovira, v par minutah napravi le* talo pot večdnevnega truda prejšnjih dni. In koliko več se z letala vidi, že z majhnih vi* šin! Na ladji pa ali korakajoč ob saneh smo
lahko tik v bližini neznane' dežele, pa je ne vidimo. To se je pripetilo na primer Nordens* kjoldu leta 1878 in Nansenu leta 1893, obema ob sibirski obali. Samo 100 metrov če bi se bila mogla dvigniti, pa bi bila odkrila hribo* vito deželo, ki jo je Odkril šele leta 1913 ruski kapitan Vilkitski. Če se pa dvignemo recimo 700 metrov, smo že v središču kroga, kojega polumer meri 100 kilometrov. Od Trsta d*:-Ljubljane znaša zračna črta 73 km. Zrak je v tečajnih pokrajinah ob lepem vremenu zelo čist, ledu prosta zemlja, se prav razločno odloči od ledenih poljan. Poleti je sicer tam gori
78
mo od tam odleteli. Pristali bomo na sever« nem tečaju in bomo napravili tam skladišče živil. Od severnega tečaja bomo raziskovali na vse strani, tečaj bo izhodišče. Od Amerike sem nam bo prišla nasproti druga ladja, tako da nam ne bo treba leteti noter do ameriške celine. Če bom videl, da so razmere neugodne, ne bom šel, nočem se podajati v nevarnost.«
V njegovi veri na dober uspeh je podkre* pil Amundsena posebno kapitan Boykow. V severni Ameriki je namreč severni magnetni tečaj, ki magnetni igli ali pompasu zelo nagaja. Igla se začne tam kar vrteti, kaže proti temu tečaju in ne proti onemu, o katerem govori* mo mi, itd. Tako je silno težko, da se spo* znamo. Sedaj je pa Boykow napravil nov aparat, ki ga imenuje solnčni kompas in ki v vsakem slučaju prav natančno pove, kje se nahajamo.
Največji optimist je pa ameriški norveški konzul Haakon Hammer, ki je bil določen za Amundsovega spremljevalca. Debel je, svež, pogumen in izredno dovtipen. Prav take po* trebuje severna narava. Hammer se vedno smeie, pripoveduje anekdote in zabava lahka vso posadko. Njemu se vidi vse še veliko laž* ie kakor Amundsenu. tako kakor nekakšni športna ekspediciia. Tako leno je pripovedo* val o radioaparatih. po kojih bomo zvedeli novice s severnega tečaja že takrat, ko bodo aeroplani še tam. »Lahko se zgodi, da se ho* mo na tečaju samo malo ustavili in leteli ta* koj naprej proti Alaski. Napravili smo tečaj* ne dopisnice, ki jih bomo na tečaju žigosali in s kojih skupičkom bomo našemu podjetiu denarno pomagali.« Dopisnice so tudi res že naprej razposlali v nakup. Govoril je dobri Hammer tudi o bajnih deželah na severu in o prebivalcih, ki živijo v izobilju; ali pa je tudi morda tam samo velikanski leden grob. Tako je tudi sam včasih začel dvomiti o uspehu.
Črnovidcev je bilo že itak veliko. Najod* ličnejši med njimi je že imenovani major Parseva/. Rekel je: »Amundsenovo podjetje se mi zdi nevarno, da bi ga najrajši primer* jal Andreejevemu poskusu. Aeroplani še niso za to. Tako nevarno početje mora biti na vse strani preštudirano in pripravljeno. Skrbi me, da bo spravilo to podjetje vse zrakoplovstvo v slabo luč. Svetoval bi: Počakajte, saj je še čas!« Pa so res počakali. O tem nam pripove* duje zgodba o
flmundsenu in Italijanih.
Najprvo je hotel vzeti Amundsen s seboj aeroplan vrste Domier*Delphin, pa se je v zadnjem času premislil. Menda je ta aeroplan premajhen in tudi ne more posebno daleč le* teti. Zato ie naročil Amundsen slednjič dva aeroplana, ki sta se mu zdela najbolj priprav* na za polet, in sicer pri tvrdki Dornier v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru na Nemškem. Ker ima tak aeroplan podobo kita,
in se kit po angleško pravi \vhale (izg. hvejl, je ista beseda kakor nemško Wal ali italijan* sko balena), beremo večkrat ime Dornier* Whale. Ne vem, zakaj so se odločili za an* gleško besedo, je menda bolj mednarodna. Motor ima 360 konjskih sil, leti pa aeroplan brez prestanka lahko nekaj nad 2000 km, to* rej razdalja tečaj — Alaska. Ker pa tako moč* nih in velikih aeroplanov po določbah mirov* ne pogodbe v Nemčiji ne smejo izdelovati, so prenesli pogodbo na italijansko družbo v Marina di Pisa (Toskana). Dornier*Whale je čisto iz kovine, pristane pa lahko na snegu, v ledu in na vodi in se od tam tudi lahko dvig* ne. Seveda radio*aparati itd. Termin so dolo* čili na 31. majnik in je bilo dogovorjeno, da bodo aero*hidroplani (hidroplan je tak aparat, ki gre po vodi, zato smo zapisali oboje sku* paj) odleteli na Norveško 1. junija. Sedaj so bili naenkrat že trije, ne več dva. Amundsen je bil namreč pri Mussoliniju v avdijenci. Mussolini ga je vprašal, če bi mogel vzeti tudi kakšnega italijanskega letavca s seboj, nakar mu je Amundsen rekel, da ne, ker ima samo dva aeroplana. »Kaj pa, če bi imeli še en stroj?« — »Potem pa da!« Takoj je stopil Mussolini k telefonu in je telefoniral Mercan* tiju, ministru letavstva, naj naroči v Pisi še en stroj. Za pilota na tem aeroplanu so dolo* čili majorja Locatellija. Kakšen je naš čas! V Italiji so stroje izdelovali, gradbo je vodil Nemec Dornier, podjetje Norvežan Amund* sen, motorji strojev so angleškega tipa Rolls* Royce, finančno je menda v začetku poma* gala Amerika, potem pa ne beremo več o tem.
Aeroplane so hoteli poskusiti najprvo v Pisi: skušnje z bencinom, da se določi poraba, skušnje s težo, koliko more vzeti stroj s se* boj, in pa koliko more dvigniti, če se dvigne iz vode, hitrostne skušnje. Iz Pise so namera* vali leteti na Norveško in tam skušnje pono* viti, odtod pa na Spitsberge. Tu so hoteli ugo* toviti, kako se morejo dvigniti stroji od ledu, pokritega s snegom in kako morejo pristati na takih tleh. Dornier je napravil posebno ko* vinsko zmes, ki naj napravi stroje neobčut* ljive zlasti proti yplivom slane vode. Hoteli so delali tudi poskusne vožnje proti severu in šele potem odriniti na zadnjo pot. Če bi ne bila res zadnja.
Amundsenov poročnik Riisen*Larsen pri* poveduje: »Imeli smo več načrtov. Sedaj, ko bo prišel zraven še tretji aeroplan, si mislimo stvar takole: Tovarna v Pisi nam je jamčila, da vzame vsak stroj poleg štirih mož lahko s seboj bencina za 16 ur vožnje. Vožnja od Spitsbergov do severne Alaske traja v mir* nem vremenu 22 ur, če pa piha veter nasproti, 27 do 28 ur. Naredili bomo tako, da sta dva stroja leteči skladišči za tretji stroj. Vsi trije odletijo skupaj in letijo štiri ure proti tečaju. Nato pristanejo in eden od strojev da drugi* ma dvema bencina, vsakemu za tri ure. Imel
79
je bencina za 16 ur, za 4 ure ga je porabil, za 6 ur ga je oddal, mu ga ostane še za 6 ur, da pride lahko nazaj do Spitsbergov. Malo rezer« ve mora seveda imeti. Ostala dva imata sedaj bencina za 15 ur, )6 — 4 + 3. Letita 7 do S ur in nato pristaneta; eden odda svojo zalogo bencina, ki je ima še za 7 do 8 ur, drugemu, in ta ima zopet polno mero za 16 ur. Če ne bo prav hudega nasprotnega vetra, pride na Alasko v desetih urah, ima torej še za šest ur preostanka. Pri rtiču Barrow imamo pa pri* pravljene že druge zaloge bencina. Prazni stroj bomo kar tam pustili, v stroju bosta sa« mo dva moža in ta dva bomo vzeli s seboj na naš stroj. To je ena možnost, so pa še druge. Na tečaju nas čakajo opazovanja, pravkar
za pravico, kdo bo smel prvi priobčevati po* ročila o ekspediciji, drage dopisnice z bodo* čim žigom na tečaju so bile že skoraj vse raz« prodane, ko beremo: Amundsen ne bo letel. Najprvo smo slišali, da se kre« gajo zaradi zastave pri odhodu iz Piše, ali naj bo italijanska ali norveška, potem, da se kre« gajo zaradi denarja i. dr. Konzul Hammer pravi takole: »Z italijansko tvrdko smo se do« menili, da bodo stroji plačani pred odhodom. 31. maja je bil dograjen šele en stroj in tega so izročili italijanski vladi. Drugega, so rekli, bodo dogradili do srede junija, s tretjim pa še sploh začeli niso. Kljub temu je pa zahtevala tvrdka plačilo. Vsak stroj stane 40.000 dolar« jev, dolžni smo bili še 60.000 dolarjev (plačali
Ledene gore v severnem morju.
smo dobili iz Amerike vse polno novih apa« ratov.« Vidimo, da se je hotel poslužiti Amundsen istega načina kakor pri odkrivanju južnega tečaja, da živi od že pripravljenih za« log oziroma, da vzame zaloge s seboj, na s tvo« jih, ki jih potem pusti ali pa pošlje nazaj. Za pilote so bili določeni Norvežan Riisen«Lar» sen, Amerikanec Davison in Italijan Locatelli. Čas ekspedicije je bil slednjič določen od sre« de julija do srede avgusta; takrat je tam gori največ vode in zmeraj so še rajši hoteli pri« stati na vodi kakor na ledu ali snegu.
»Hitrost potovanja je za mene, ki sem navajen na počasnejše načine, pravo razodetje«, je rekel Amundsen. »A preden ne bo vse kon« čano, nočem nič reči, ali je letalo pripravno za raziskovalno delo ali ne.«
Vsi smo že mislili, sedaj bodo pa šli, ves svet je bil nestrpen, časopisi so se kar trgali
so torej dosedaj samo 20.000, ker je en stroj naročila italijanska vlada); 30.000 dolarjev smo ponujali v gotovini, 30.000 pa v prvo« vrstnih menicah, slednjič smo ponujali v go« tovini 40.000 dolarjev. Tvrdka je hotela vse v gotovini.
Grozili so tudi, da bodo Italijani sami šli, če do 25. junija ne plačamo. Sitnosti smo imeli tudi glede priobčevanja v časopisih, fotogra« firanja, kina itd. In ker je bilo vrhu tega že zelo pozno v letu, je Amundsen sklenil, da bo ekspedicijo na novo organiziral in da bo p o« let preložil na leto 1925.« Locatelli se je v začetku zelo bahal in je rekel, da bo sam letel, takoj, z Amundsenom ah pa brez njega. Njegov aeroplan so menda v Rimu že krstili. Bolj ko se je pa bližal čas odhoda, manj smo brali o Locatelliju. »Messaggero« je pisal: »Ugodni čas bo kmalu minul, namera«
vani načrt se ne bo mogel izvesti. Locatelli se bo zadovoljil z manjšim podjetjem in bo letel od Spitsbergov v vedno isti oddalji okoli te> čaja ter tako spet prišel na Spit-sberge nazaj. Tehniška sredstva so za polet čez tečaj neza* dostna.« Kako si je predstavljal dobri Locatelli polet okoli tečaja v širini Spitsbergov,
sti preskušeni, je veliko boljše, ako počaka
Amundsen še eno leto, da ne zgubi svojega imena kot previden tečajni raziskovalec. Vadi naj se še dalje v potrpežljivosti. Saj že tako dvomijo o njegovi resni volji in mu očitajo preveliko reklamo.« Pa tak Amundsen ni, ga le drugi bolj razkričujejo, Smo radovedni na
Severni tečaj in dežele okolu njega.
nam je neumljivo; ta pot je dolga okoli 7000 km, ona čez tečaj v Alasko pa nekaj čez 3200 km. Sploh pa z enim samim strojem ne opraviš nič, leti k večjemu do 2000 km. Torej veliko grmenja in malo dežja.
Ali je bil res denar ali je Amundsen sani videl, da je vsa stvar nevarna in nezadostno pripravljena, itd., tega mi ne moremo preso* diti. Izkušen letavec je pisal: »Če le količkaj ni prav, če na primer samo stroji niso bili do*
drugo leto in prosimo bravke in bravce, da Koledar prihranijo, da nam ne bo treba vse* ga ponavljati. Obenem bomo govorih tudi o naravi severnih dežel in bomo videli, da niso tako puste in prazne, mrzle in zmeraj s sne* gom pokrite, kakor so pa razkričane. Stefans* son je potoval po severni Kanadi in otokih med Alasko in Grenlandijo od leta 1915 do leta 1918 in imenuje tiste dežele »Dežele bo=. dočnosti.«
PROMET PO ZRAKU.
nani naš avtomobilni kralj Ford ne daje samo delo polovici milijonskega mesta Detroit, ne omejuje se samo na avtomobile, v zadnjem času je začel misliti tudi na osvojitev zraka. »Letalstvo se bo šele takrat prav razvilo, ko ga bodo gledali bolj z gospodarskega stališča, kakor pa s športnega. V mojih tovarnah študirajo letal* stvo do najmanjše podrobnosti. Kmalu bomo poznali tehniko letala tako natančno, kakor poznamo tehniko avtomobila, in tedaj bomo gradili letala na tisoče in na milijone. Zatem« nila bodo nebo.« Poročevalec angleškega lista »National Weckly« (Narodni tednik) je rekel, da je bodočnost letalstva velikanska in ne*
omejena, posebno še, ko bo služila kdaj mednarodni trgovini. »Industrija letal se rav* no mota iz ovojev. Avtomobilna industrija se je v par letih tako razvila, da bo avto izrinil vsako drugo vozilo; prav tako se mi zdi ver* ietno, da bo že na koncu tega desetletja (to* rej okoli 1930) letalstvo ravno tako razvito. Prepričan sem, da bomo kmalu napravili vsak dan na tisoče letal. Pomena zračnega prometa za trgovino in industrijo sploh še spoznali nismo. Letalo služi za sedaj samo še vojaš* kim namenom in osebnemu prometu, tudi pošti. Trgovci bodo šele takrat uvideli korist hitre zračne poti, ki bo po ceni, ko bomo gradili aeroplane tako, kakor gradimo sedaj avtomo«
81
bile.« Glede bodoče vojske se je Ford, ki je si« cer velik optimist, izrazil celo pesimistično. (Optimist je tisti, ki vidi vse v najlepši luči, pesimist je pa črnogledec.) Rekel je: »Svet še sedaj ni vojske sit, čeravno^ so vse države vojsko zgubile in je nobena ni dobila. Samo na moč narodi gledajo. To moč si moramo pridobiti in jo postaviti v službo miru. Zedin« jene države morajo preprečiti drugo svetovno vojsko. Zato moramo biti pa povsod prvi, ne« premagljivi, vsem drugim kos. Imamo taka razstreliva, da človeštvo niti sanjati ne more o tem, nihče se ne more kosati z nami. Tudi v letalstvu moramo biti prvi.«
Ko so zborovali letos nemški inženerji v Hannoveru, so ugotovili isto. »Začela se je nova doba v svetovnem prometu, zračni pro» met bo ljudi naše majhne zemlje zbližal in se bodo bolj cenili (.ali pa še bolj sovražili). Mo« ramo zrakoplove in aeroplane zboljšati na na> čin, ki si ga danes še predstavljati ne more« mo. Že danes lahko gonimo s samo petimi konjskimi silami letalo, ki ga lahko zložimo, prepeljemo in spravimo. Na drugi strani pa gradijo tudi že letala s tisoč konjskimi silami, do 10.000 kg. 6000 kg odpade na lastno težo letala, 1500 kg na bencin itd., 2500 kg na to« vor, 180 km napravi letalo na uro, lahko leti 1000 km daleč, da prostora 20 potnikom. -Pa bo šlo še naprej. Namesto bencina bo treba dobiti drugo kurivo, težko olje, cenejše je in ne vname se tako lahko. Vsako letalo bo mo« ralo imeti več motorjev; če eden odpove, ima« mo druge. Napraviti moramo zasilne prista« ne, urediti moramo promet, tudi v megli in ponoči, za orientacijo moramo uporabiti zvezde, zračne, električne in druge znake. Le« talo bo^ postalo izvrsten pomočnik znanosti, omogoči nam hitro pomoč pri povodnjih, že« lezniških nesrečah, požarih, prenaša blago, ki ga hitro potrebuj enK> in ki se lahko skvari, prenaša pošto in prenaša potnike. Amerika dela v masah, z velikimi sredstvi, gre za enot« nostjo. Ford izdeluje na primer samo trovrst« ne avtomobile. Mi ne moremo delati v masah, zato se moramo pa znanstveno bolj poglobiti.«
Vse polno imamo danes že najrazličnej« ših vrst. Belgija je napravila prav pripravne aeroplane za svojo afriško kolonij,© Kongo. Motorji imajo 360 konjskih sil, napravila jih je angleška tvrdka Rolls«Royce, ista tvrdka, ki je napravila motorje, za Amundsenove ae« roplane. Največja hitrost 164 km na uro, po« tovalna hitrost 130 km, kabina ima spalnico in umivalnico. Lepi so avstrijski aeroplani »Avis« (ptica.) Kabina je krasno opremljena, šest sedežev ima, v predsobi umivalnico in stranišče, šest oken jo razsvetljuje, ponori pa električna luč. Pravijo, da bi morah za pro* j met uporabljati velikanska letala s tremi mo« torji.
Zanimivo je, kar pravi francoski državni podtajnik za letalstvo, Laurent Eynac: »Iz« rečno moramo poudarjati, da se v o j n o z r a--koplovstvo in trgovsko zrak o« p 1 o v s t v o ah letalstvo nemoretazdru« žiti, vsako mora biti zase, ker ima vsako druge naloge.
Prva naloga zrakoplovstva je skrb za ko. likor mogoče veliko
varnost prometa.
Bolj ko bo promet varen, bolj si bo zago« tovil zaupanje občinstva, večja bo uporaba letal. Organizacija, tehnika in kapital se mo« rajo združiti in napraviti iz igrače uporabno prometno sredstvo. Letala morajo biti velika, nuditi morajo občinstvu največjo udobnost, imeti morajo glusila, da se ropot ne sliši, itd. Seveda za majhne razdalje in za krajevni pro« met bodo služila zmeraj le majhna letala. Na« pravili so že vse mogoče vrste, ne samo letala, sama, temveč tudi leteči avto, leteče kolo itd. V takem avtu se lahko peljemo, če je treba, se dvignemo v zrak, se zopet peljemo itd.
Veliko so že premišljevali, kako bi od« pravili pri aeroplanih zalet in bi se dvignili naravnost v zrak. Največji uspeh je imel An« glež Brennan; v zadnjih junijskih dneh le« tošnjega leta je delal poskuse s takim letalom, ki ga imenujemo
helikopter
pred strokovnjaki in zastopniki angleškega zračnega ministrstva. Poskusi so bili zelo taj« ni, so se pa menda sijajno obnesli. To bo po« vzročilo v letalstvu velikanski preokret; dvig« nil se bom v zrak in spustil se bom na tla, kjer bom hotel. Če bom hotel, se bom lahko use* del Triglavu na glavo. Vsak naj si sam našli« ka posledice te dalekosežne iznajdbe.
A prišlo bo še vse drugače. Od nekdaj že sanja človek, kako bi se mogel voziti po zra« ku kakor ptič, brez udarjanja peroti, kako bi takorekoč jadral po zraku. Že pred šestdeset leti se je Francoz Monillard peljal po zraku s strojem, ki ga ni gonila nobena sila, uporab« ljal je samo zrak, prišel je 40 metrov daleč. Trideset let pozneje je Nemec Lilienthal pri« šel desetkrat tako daleč. In tako je šlo naprej. Sedaj se peljejo s
stroji brez motorja
že dvajset kilometrov daleč, in 11. majnika letos je Nemec Ferdinand Schulz ostal v zra« ku osem ur in 42 minut! Eden največjih mo* dernih letavcev dr. Rajmund Nimfiihr pravi: »Slab prerok bi bil, če ne bi mogel že danes prerokovati, da bomo v par letih obkrožali zemljo od severa na jug in od vzhoda na za« hod, brez motorja, in z uporabo le majhnega dela one moči, ki jo zahteva danes aeroplan.«
5
82
Sedaj še nismo tako daleč. Vendar smo pa že zelo zelo napredovali. Dva primera bo* mo navedli, ki naj nam pokažeta
napredek v zadnjih letih.
Ne mislimo pa tu na stroje brez motorja, temveč na navadne aeroplane. Na Nemškem je tvrdka Junkers, ki zalaga z aeroplani Nem* čijo in vso vzhodno Evropo. Izdelala je tudi načrt za vožnjo v Petrograd, Moskvo, Per* zijo, Turkestan, Sibirijo itd. Deloma so po tem načrtu letali že letos. Leta 1921 so aero* plani te tvrdke preleteli vsega skupaj 350.000 kilometrov, leta 1923 pa 1,250.000 km (od nas do meseca je 384.000 km); leta 1921 se je pe* ljalo v njih 2230 oseb, 1923 pa 21.000, leta 1921 so prepeljali samo 2000 kg pošte in to* vora, leta 1923 nad 65.000 kg.
Neverjeten je pa razvoj letalstva v Ameriki. Tam imajo v velikem slogu vpe* Ijano zračno pošto. Prvi poskusi so se pričeli leta 1918, in že leta 1920 je obratovala zračna prometna črta med New Yorkom ob Atlantskem oceanu in San Franciscom ob Ti* hem oceanu. Najprvo so se posluževali aero* planov in ekspresnih vlakov, teh ponoči. S tem so skrajšali čas za pisma od 108 na 72 ur. Nato so pa vpeljali tudi ponočno zračno vožnjo in sicer tako, da vozi aeroplan od New Yorka do Chicago podnevi, od Chicago do Chevenne ponoči in nato do San Francisca spet podnevi. Čas za prevoz pošte se je s tem skrajšal na 30 ur. Najkrajši čas poštnega aeroplana od New Yorka do San Francisca je bil dosedaj 29 ur in 36 minut, obratno pa 26 ur in 14 minut. Pot Chicago*Cheyenne ie dol* ga 1420 km. Pet glavnih pristanov na tej poti so opremili z električnimi žarometi, ki se vsa* ko minuto trikrat zavrtijo, svetijo 160 km da* leč in imajo moči za 450 milijonov sveč! V sredi pristana je posebej še močna rdeča luč. Vrhu tega je med potjo postavljenih 43 zasib nih pristanov, v razdalji 24 do 48 km, 15 me.-trov visoke svetilnike imajo, na njih so pa ža* rometi z močjo pet milijonov sveč. Na minuto se obrnejo šestkrat. Med zasilnimi pristani so pa še acetilenske svetiljke, v razdalji 5 km, 5000 sveč, zabliskajo se na minuto 150 krat. Vsa pot je dolga 4300 km. Pot pelje »vlako* vodje« tudi čez visoka gorovja, boriti se mo* rajo proti kolebanju temperature, snežnim vi* harjem, megli in vetru, ki doseže 30 metrov na sekundo. Imamo tudi natančna poročila o tej pošti, ne samo o kilometrih in pismih, tem* več tudi o stroških itd. Za čas od 30. 6. 1922 do 1. 7. 1923 je na primer dovolil ameriški državni zbor za izdatke 1 milijon 900.000 do* larjev, porabili so jih 1,774.000. Vsega skupaj so v tistem letu prevozili 2,908.881 kilometrov in so prepeljali 67,875.840 pisem, dopisnic, razglednic in majhnih zavojev. 97 aeroplanov od sto je prišlo na cilj, zelo veliko. S tem pa ni rečeno, da pošta ni šla naprej, prevzel jo je
le drug aeroplan. Smrtne nesreče ni bilo no* bene. Od 8075 začetih poletov se jih je izvr* šilo 4505 ob jasnem vremenu, 3570 v megli itd. Zanimivo je, da so delali poskuse tudi z golobi*pismonoši. Ti so napravili na uro samo 70 km., torej premalo za moderni ameriški promet.
Zračno pošto so vpeljali sedaj tudi drugje, zlasti v deželah, kjer se zgradba cest in železnic ne splača, na primer v hriboviti južnoameriški republiki Colombia ali pa na mrzli in težkodostopni Alaski. Tako je ušel aeroplan železnici in avtomobilu naprej. Na Alaski je neka 600 km dolga vožnja z vozom ali sanmi trajala osemnajst dni in si plačal zanjo 1000 dolarjev, na odgovor pisma si mo* ral čakati najmanj 36 dni. Danes prevozi le* talo 450 km dolgo zračno črte v par urah, od* govor na pismo imaš lahko že isti dan, pa ne plačaš niti toliko stotink, kolikor si prej do* larjev.
S temi res kulturnimi nalogami pa vojaško oboroževanje
nima nič opraviti. To je zase in grdo obenem. V marcu 1924 je bila prva Francija s 1550 Ie* tali, za njo Italija 720, Anglija 600, Japonska 580, Amerika 420 itd. Nato so jo pa Angleži in Amerikanci s čudovito hitrostjo in vnemo udarili za Francozi. Kako je sedaj, ne vemo. Trockij je rekel, da bo zgradila Rusija 10.000 vojnih letal. Ruskih inženerjev ne smemo podcenjevati. Že leta 1913 je njih aeroplan*ve* likan »Ilija Muromec« imel štiri motorje in je prevažal 17 ljudi, dočim so drugod malo prej prešli šele od motorja z enim možem do mo* torja za dve osebi. Angleški minister za zrač* no letalstvo Thomson je rekel, da je zračno brodovje danes najvažnejša obramba. Sedaj vlečejo aeroplani že do 5000 kg bomb s seboj; Francozi so pa napravili zadnjič 700 kg težek zračni torpedo, 20 metrov dolg.
Pa pustimo ta grdi predmet in poglejmo rajši
najvažnejše dogodke letalstva leta 1924.
Veliko so pisali o 'Amerikancih, ki so 17. marca odpluli s štirimi aeroplani na polet okoli sveta. 17. marca so odšli, 15. oktobra so rekli, da bodo spet tam, kjer so odleteli. Njih voditelj kapitan Martin se je zadel že na Alas* ki v megli ob skalo in njegov aparat se je zdrobil, poročniku Wade se je pokvaril aero* plan, ko je že zapustil Evropo, in samo poroč* nika Smith in Nelson sta odšla v domovino naprej. Leteli so iz Amerike preko otočja Alentov v Azijo, skoz Azijo v Evropo, na Islandijo, Grenlandijo in nazaj domov. Vsa pot znaša 46.800 km, več kakor znaša obseg zemlje. Priprave so bile velikanske; v šest že naprej določenih odsekov vožnje so poslali več mesecev prej cele oddelke častnikov, da so risali, pisali, zbrali vse podatke, napra*
83
vili skladišča za bencin, za živila, obleke, pri« pravili in plačali domačine za njih pomoč itd. Kljub tej pomoči so pa napravili Amerikanci s svojim poletom nekaj prvovrst« nega.
Anglež Mac Laren si je izbral za polet okoli sveta obratno smer: Evropa s Azija « Amerika « Evropa, skupna dolžina 38.000 km. Prišel je že od Japonske naprej, pa se mu je aeroplan razbil in je moral nehati. Tudi Pore tugalci letijo okoli sveta; njih čas je neomejen. in ko boste brali te vrstice, najbrž še ne bodo doma. Amerikanci pa že.
Od vseh letavcev leta 1924 je bil pa Francoz Pelletier d'Oisy (izg. peltje doazi) najbolj slavljen. Ves Pariz, vsa Francija, London in New York, vse je govorilo o njem, bolj so se zanimali zanj kakor za katerekoli volitve ali ruhrsko borbo ali kaj drugega. Le« tel je iz Pariza v Tokio, glavno mesto Japon« ske. Pot je bila dolga 20.750 km, več kot pol zemeljskega obsega, preletel jo je v 120 urah, 173 km na uro. Iz Pariza je odšel 24. aprila, v Tokio je prišel 9. junija. Do mesta Hanoi \ Zadnji Indiji, 14.000 km, je porabil samo 74 letalnih ur, 190 km na uro. Od tu do Šanghaja na Kitajskem je letel še z istim letalom, a z drugim motorjem; v Šanghaju se mu je po« kvaril aeroplan in je moral leteti z drugim na« prei. zato ie pa napravil na uro tudi samo 143 km. Letel seveda ni vse dni, je tudi poči« val itd. Vroče je bilo včasih tako, da se je za« čela luščiti prevleka na krilih. Do Šanghaja je letel 14 dni, na dan je prišlo 1175 km; od Šanghaja do Tokia 6 dni, na dan 717 km. Če vzamemo vseh dvajset dni, ko je res letel, pri« de na dan 1037.5 km. Če pa računimo vso 47 dnevno vožnjo, torej tudi one dni, ko je poči« val. popravljal, snažil, čakal na novo letalo, pride na dan še zmeraj 411.5 km. S temi šte« vilkami je prekosil vse tekmece, in Francija ga je slavila kot svojega narodnega junaka. »Čez zemljo plava in čez morje leti, ne vidi ne narave in ne mej, samo motor vidi, na ve« ter pazi in na vreme. In to pičico v neskonč« nosti zasleduje Pariz prav tako kakor London ali New York.«
Nadalje omenimo polet od oceana do oceana. Ameriški poročnik R. Manghan je razdaljo New York « San Francisko, kojo pot smo omenili že pri zračni pošti, preletel v 21 urah, 48 minutah in 30 sekundah. Če pa od« štejemo pet odmorov, za dopolnilo bencina in majhna popravila, ostane samo 18 ur in 26 minut, po drugih poročilih 18 ur in 44 minut, na uro torej nad 230 km. Rekel je, da bo zaj« trkoval v Ne\v Yorku, večerjal pa v San Francisco; besedo je držal, čeprav je po pri« hodu v San Francisco z največjim zatajeva« njem spravil par grižljajev dol. Ogromna množica ga je pričakovala, pristal je že glad« ko, ni pa mogel ne ganiti se in ne spregovo« riti in so ga napol nezavestnega morali nes«
ti proč. Pa še skoz viharje je šel in čez 4000 m visoko gorovje! V enem dnevu je torej ameriško zračno brodovje že pri sedanji hi« trosti lahko ob tem in drugem oceanu.
Uradna priznana največja hitrost na uro je danes 429 km, brez kontrole je pa letel isti letavec, Amerikanee Williams, že 507 km. 500 km je preletel Francoz Sadi Lecointe v 1 uri 37 minutah in 49 sekundah, kar pomeni na uro 306 km. Francoz je teh 500 km res p rele« tel, doeim je onih 507 km preračunjenih samo po delni minutni hitrosti. Pred dvajsetimi leti se je držalo letalo v zraku 12 sekund, sedanji rekord je 134.000 sekund/ Itd.
Mislimo pa. da so hitrosti stavljene do« ločne meje, vsaj na ovinkih. Prej omenjeni Manghan pravi: »Ko sem letel nekoč 352 km na uro, in sem aparat zasukal v drugo smer, mi je odtekla kri iz glave, čutil sem praznoto v možganih in par trenutkov nisem mogel nič videti.« Williams pa pripoveduje, da se je ob obratiščih onesvestil. Zdelo se mu je, kakor bi vrgla brzina poleta možgane ob lobanjo; lo« bania se je namreč obrnila, možgani so p> hoteli še v isti smeri naprej. Lahko se zgodi, da je pritisk na možgane tako velik, da na« stopi smrt. ali pa se krvne žile pretrgajo itd.
Veliko bolj prijetna kakor v aeroplanu je pa vožnja v
zrakoplovu.
V Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru na Nemškem so izdelali za Ameriko veliko zračno ladjo, imenovano po znanem grofu Zeppelin. Zase Nemci takih ladij za sedaj ne smejo delati1, mirovna pogodba jim to pre« poveduje. Novi Zeppelin je danes največji, nlinove vsebine ima 70.000 kubičnih metrov, 200 metrov je dolg, 28 metrov ima v premeru, visok je pa z gondolami vred 31 metrov. Ta Zeppelin nima več oblike smotke, kakor so jo imeli drugi zračni velikani, temveč je bolj po« doben zavaljenemu truplu kita. Pet minut po« rabiš, preden prideš okoli njega; vedno izno« va občuduješ zamotano in vendar tako ureje« no obilico mrežastih palic in palčic iz alumi« ni j a, plinove celice in shrambe, bencina. Ogrodie iz aluminija je prevlečeno s tenko, a zelo' odporno bombaževino, namazano s sre« brnosivo aluminijasto pasto. V 14 velikih pli« novih celicah je 14 majhnih balonov, kojih plinova vsebina z lahkoto dvigne 14 ton težki zrakoplov. Vsega skupaj ima Zeppelin za dva« tisoč konjskih sil gonilne moči. Ta moč daje zrakoplovu največjo hitrost, 150 km na uro pri normalnem vetru pa 130 km; prevoz iz Londona v New York bi v normalnem slu« čaju trajal samo 40 ur, iz Friedrichshafena pa 50 Tir. Če pa damo ladji samo hitrost 108 km, kakor so tudi že mislili, se dvigne čas na po« prečno 50 do 60 ur. Ob slabem vremenu in hudem nasprotnem vetru moramo računati
84
seveda z velikimi zamudami; splošno pa lah« ko rečemo, da bomo prišli
v dveh do treh dneh v Ameriko.
Zrakoplov ima šest velikih gondol; pet gondol je določenih za motorje, vsak motor ima 400 konjskih sil. Šesta gondola, največja, ie spredaj. Obstoji iz dveh delov, vsak je zase. a sta vendar skupaj. Čisto spredaj je prostor za vodnika, zaprt s celuloidnimi okni; s taki« mi okni so zaprti tudi vsi drugi prostori, kjer kdo stanuje. Za posadko je določenih pet prostorov: kabina za poveljnika, s posteljo, mizo, stoli in omaro; dve spalnici za častnike, v vsaki dve postelji in dva sedeža; častniški prostor z mizjo in klopmi; šest spalnih prosto; rov za moštvo, v vsakem dve postelji in dva sedeža; dva druga prostora za moštvo; umi« valnica. Vsi ti prostori so združeni s stran« skim hodnikom, ki vodi tudi k prostorom za potnike. Tukaj je pet oddelkov, vsak tako urejen kakor moderni železniški spalni vo« zovi. V vsakem je prostora za šest potnikov, v vsakem je veliko okno s prostim razgledom. Postelje so malo bolj tesno skupaj kakor v železniškem spalnem vozu, po štiri so v enem prostoru, in sicer tako, da stojita dve na tleh, dve sta pa z jermeni pritrjeni na strop. Ku« hinja je spredaj, oprava iz aluminija, luč in kurjava električna. Za prtljago, pošto in tovor v skupni teži 12.000 kg je nad hodnikom dvaj« set posebnih prostorov. Tako prosto kakor na oceanskem parniku se potniki pač ne mo« rejo gibati, zato pa pridejo tem hitreje na cilje. V glavi se ti zvrti, če gledaš ozke lestve iz aluminija, ki vodijo iz prostorov za posad« ko prosto po zraku v gondole za motorje. Ne
moreš si misliti, kako more kdo gor. Za napolnitev je treba 70.000 kubičnih metrov vodika, za napravo vodika pa 300 ton premoga, 20 vagonov po 15 ton. Če boš bral za Zeppelin označbo Ž 126, vedi, da so zgradili pred njim že 125 drugih zračnih ladij — Zeppelinov, man jših sicer, in da vsebuje zato novi Zeppe« lin skušnje vseh dosedanjih zgradb.
Sedaj vemo, da imajo bodočnost le zrač« ne ladje v največjih izmerah, da je vse, kar ie ' pod 100.000 kubičnih metrov, še premajhno. Zato smatrajo Amerikanci tudi opisano zrač« no ladjo samo za nekakšen vzorec, za po« skušnjo. Gradili bodo potem samo večje zra« koplove. Menda so sedaj že uredili vožnjo med Sevillo (11 = lj) na Španskem in glavnim mestom Argentine, Buenos Aires, v južni Ameriki. Za to vožnjo so bili v načrtu zrako« p lovi z vsebino 135.000 do 150.000 kubičnih metrov, 250 m dolžine, 30 do 34 m nremera, 9 motorjev, hitrost 120 do 132 km, posadka 35 mož, potnikov 40, pisem 30.000, čas vožn je tri dni in pol. Pravijo, da je taka ladja lahko dve leti v prometu. Računijo pa na še večje izmere, do 300.000 kubičnih metrov. Bog ve, kam še pridemo. Velikanske zračne ladje nameravajo uporabljati tudi Angleži v prometu z Indijo, v Indijo bi prišli v 5 dneh, v Avstra« lijo vil dneh. Več bodo imele te ladje udob« nosti kakor železnica ah parnik. Kakor imajo Amerikanci plin helij, ki se ne vname, tako so znašli tudi Angleži neki tak plin, ladja je varna pred ognjem in pred eksplozijo. Tudi se gondole nič ne tresejo in motorjev ni nič slišati.
Če bo bližnji čas prinesel kaj novega, bo« mo pa drugo leto poročali.
ČUDEŽNE OKOLIŠČINE.
STRAŠNEGA POTRESA V CHILE V JUŽNI AMERIKI
V NOČI OD 10. DO 11. NOVEMBRA 1922.
V noči mej 10. in 11. novembrom 1. 1922 je bil v državi Chile v Južni Ameriki v deželi Atacama in deloma tudi v deželi Coguimbo strašen potres, ki je razdejal mesto Copiapo in več drugih mest in krajev. Pod razvalina« mi je takrat umrlo na tisoče ljudi. O tem po« tresu so časopisi vehko pisali. Poročali so pa tudi še o posebnem dogodku, ki je bil združen s tem potresom.
Dušni pastir mesta Copiapo, frančiš« kanski pater Fray Christogono Sierrayeg je hotel prirediti v nedeljo dne 5. novembra 1922 procesijo s podobo M, B., ;ki je bila tudi prej v navadi. Dovoljenje za to si je izprosil od župana le z veliko težavo. Procesija je imela priti iz bližnje romarske cerkve San Fernando, ki je bila podružna cerkev župnije v Copiapu. Ko so se ljudje moleč in pojoč svete pesmi bližali Copiapu in so dospeli po
glavni cesti v bližino gledališča, postavi se jim nasproti gruča brezverskih ljudi, mej nji« mi tudi župan sam, ki so zahtevah, da proce« sija ne sme po glavni cesti. Pater Kristogon je brž pristopil in prosil župana, naj dovolijo procesiji po glavni cesti. Zastonj! Brezverci se zaženejo v procesijo in jo na treh mestih pretržejo. Pater Kristogon da znamenje, naj gredo po stranski ulici do župne cerkve.
Drugi dan t. j. dne 6. novembra je stopil Pater Kristogon med sv. mašo na prižnico in je z gorečimi besedami protestiral proti straš« nim žalitvam Matere božje. Povedal je, »da mu notranji glas jasno napove« duje, dasezate žalitve bliža k a» zen božja. Bogboobiskal celode« želo s strašnim potresom, kakr« šnega ni bilo še. Hiše se bodo podrle in sto in sto ljudi bo umrlo pod razvalinami.
Najsvetejša Devica je bila razžaljena in za* to bodo ljudje strašno kaznovani. Ta kazen se ne da odvrniti, ker je pot do milosti božje s temi strašnimi žalitvami zaprta. Notranji glas pravi, da je ta strašna kazen prav blizu.«
Poslušavci so šli od službe božje pre* strašeni domov in so vsem povedali, kaj je pater Kristogon v cerkvi govoril. Dne 7. nov. je bil res majhen potres in brezverski časo* pisi z dne 8. nov. so začeli brž smešiti patra Kristogona, češ da ga Bog ni uslišal in da je Copiapo vendar*le boljše ko Sodoma.
Pater Kristogon se je podal na misijon v Puquios, kjer je ostal do 10. nov. Ta dan je spet slišal notranji glas, ki mu je jasno napovedal, da se ura s t r a š* ne kazni približuje. Vsled tega je za* jezdil konja in hitel v Copiapo, kamor je do* spel kakih 20 minut pred silnim potresom, ker je hotel biti ob katastrofi pri ljudstvu. V noči od 10. do 11. novembra, ko je vse pre* bivalstvo spalo, je nastal strašen potres naj* prej v vodoravni smeri, potem pa v navpični smeri. Drugi sunek je bil približno eno minu* to kasneje, da niso mogli ljudje po prvem
85
sunku niti dvorišča ali vrta doseči, in je dvig* nil zemljo in hiše, da so se strehe in zidovi porušili. Ker se je že po prvem sunku vse razmajalo, niso mogli ljudje vrat odpreti in so morali po sili ostati v poslopjih. Hkratu je tudi luč odpovedala po vsem mestu. Tema, strašen ropot padajočih streh in zidov, klica* nje na pomoč, grozno Vpitje in jokanje — vse to je bilo pretresljivo. Sunki so se potem še ponavljali, da je bilo glavno mesto Copiapo in skoraj vsa dežela v malih minutah sama razvalina.
Sedaj so časopisi drugače pisali. Največji časopis v Santiagu: ElMercurio je po* skl svojega referenta k patru Kristogonu, ki naj bi dobil od njega natančnih podatkov o čudežnem dogodku. Tudi predsednik repu« blike je hotel biti o čudežnem dogodku pod* učen. Pater Kristogon trdi. da je slišal dne 6. novembra in dne 10. novem* bra jasen notranji glas, ki mu je napovedal strašno kazen božjo. Imeli bi torej v tem slučaju pravo prerokbo in očiten čudež božji! (Theologisch*praktische Oualtalschrift, I, 1924.)	dr. e.
»
ALOJZIJ REMEC:
PAZNIK PIRNAT.
»Tako, arestantiči moji! Sedaj pa morate biti pridni do jutri!«
Snel je s kljuke službeno čepico, si tesneje zapel pas in si popravil sabljo. Stopil je še k ogledalu in si zavihal mogočne sive brke navz* gor. Paznik Pirnat je vedel, kaj je služba, zla* sti služba v preiskovalnih zaporih, kjer se na* tepe navihancev od vseh vetrov. Takle nepri= diprav ti gleda v obraz* in če le v eni gubici, v enem samem kotičku oči zapazi trohico po* pustljivosti, že ti pomežikne in te potegne za rokav in te prosi samo za dim cigarete, ali da bi smel pogledati skozi luknjo v vratih, kaj počne njegov prijatelj v celici, ali da mu pu* stiš skozi to ali ono okno pljuniti na dvorišče, ali ti kak listič vtakne v žep, da ga oddaš nje* govi stari materi, in kar je še takih arestant* skih zvijač.
Paznik Pirnat si je torej vihal brke za na* stop službe in se opazoval v zrcalu, ali je obraz v redu. Krog njega pa je žvrgolelo, prhutalo in drobilo po gajbicah.
Tik ob zrcalu sta se tisti hip spoprijela dva mlada kanarčka.
»Mirno, pravim, arestantiči!« je zagrmel.
A neugnanca ga nista poslušala. Sekala sta se s kljuni, da je perje v drobnih kosmičih letelo od njiju.
»Narazen, rokovnj ača!«
Odprl je vratca, segel v kletko, pograbil objestnejšega čivkača in ga vtaknil v drugo kletko k ponižni samičici.
»Tako. Sedaj bo mir!«
Pogledal je še skrbno po svoji družini kanarčkov, tu popravil koeko sladkorja, da bi ne padla izmed šibic ha tla, tam nalil vode v posodico, pobožal rahlo s kazalcem valečo samico in se odpravil.
Ko je zaklepal svojo sobo, je bilo tri če* trti na dvanajsto uro.
Zložno je stopal po dolgem hodniku.
»V službo, Pirnat?« ga je pozdravil to* variš.
»V službo za štiriindvajset ur.«
»Lahko tebi, ki si sam in stanuješ v hiši! Jaz pa moram celo uro trgati podplate iz za* porov v predmestje, kjer stanujem, in nazaj.«
Paznik Pirnat je zamahnil z roko in sto* pal dalje,
»Kaj pa tvoji arestantiči. Pirnat? Zdaj bodo' štiriindvajset ur brez nadzorstva. Kaj če ti kateri uide?« ga je podražil drugi znanec.
»Nak, prijatelj! Saj kanarček ni tak ne* pridiprav kakor takle smrkav arestant. V teh tridesetih letih, kar jih stražim, jih je pobeg* nilo nad sto, ki jih niso nikoli več ujeli, meni pa ni niti en kanarček še ušel.«
»Kaj pa tisti trije, ki ti jih je lani vratarjev maček snedel?«
»Vprašaj rajši vratarja, kdo je njegove* mu mačku kožo čez ušesa potegnil!« se je od* rezal Pirnat in šel dalje.
V inšpekcijski sobi ga je nestrpno po* zdravil tovariš, ki je čakal, da ga nadomesti-»Lačen sem že, Pirnat! Teh pet minut, ki jih še manjka do dvanajstih, boš že ti opravil namesto mene. Še neko babnico boš moral pe* ljati na številko 66 k preiskovalnemu sod* niku!«
»Prav, prav, bom že!«
Poslovila sta se, Pirnat je vzel ključe, po* zvonil na ženskem oddelku in prevzel žensko, ki je že čakala, da jo popelje v prvo nadstro* pje k preiskovalnemu sodniku.
Ko je stopal za njo po stopnicah, jo je motril paznp od nog do glave in ji prisodil kakih trisedet let. Bila je čedno opravljena in nemara šivilja na vasiv zakaj roke je imela bele in neizdelane, obleka pa ni bila mestna.
Vso pot je tiho jokala.
— Hm, vsaka baba joče, kadar sem ji jaz za angela varuha — si je mislil Pirnat.
Preiskovalni sodnik je nekoga zasliševal in treba je bilo čakati.
»Sedi!« ji je zapovedal in pokazal na klop pred vrati.
Ženska je pokorno sela, on pa je stopil k oknu. Doli .po dvorišču je korakala vrsta kaznjencev h kosilu, dva sta žagala še zadnji ko* nec hloda, eden je cepil še drva, eden metal polena na visok kup. A kmalu so bili gotovi z delom in so odšli za drugimi.
Dvorišče s skladovnicami drv je stalo prazno v solncu, prazna so bila okna v dolgih vrstah, le po strehah so čebljali vrabci, ki ne poznajo opoldanskega odmora.
Iz kota se je priplazil maček in jo oprez« no mahnil tik ob zidu na drugi konec dvori* šča. Pod oknom v pritličju, za katerim je bi* vala Pirnatova ptičja družina, se je ustalil. Paznikove ostre oči so na mah videle, kako je žival dvignila gobček in se vzpela na zad* nje noge ob steni.
— Ti dišijo, kaj, moji kanarčki? — se je muzal. — Nisem zaman kupil mreže na okno !
No, maček se je premislil in smuknil skozi nizko okno v klet.
Dvorišče je bilo zopet prazno, mrtvo. Pirnat se je naveličal gledati nanje, solnčna luč ga je ščemela v oči, zaprl jih je in začel zvoniti s ključi na hrbtu. Potem se je obrnil od okna in pogledal po hodniku. Tudi ta je bil prazen, vse je bilo tiho, le za zaprtimi vrati je sodnik narekoval nekaj in so udarjale tip* ke pisalnega stroja strašno naglo in uradno po papirju na valju.
Ženska, ki jo je pripeljal, je še vedno jo« kala.
Ta tihi neugnani jok ga je začel vznemir« jati. Popravil si je brke, stopil par korakov sem in tja, se odkašljal in obstal visok in strog pred arestantko.
»Kaj se pa venomer cmeriš?« jo je na* govoril.
»Ker mora nedolžen človek toliko hudega po krivici prestati!« je hlipala v robec.
»Še nikogar nisem pripeljal sem, ki bi bil kriv, moja ljuba! Vsak je bil nedolžen, s ko« mur sem imel opraviti v tridesetih letih svoje službe.«
Ženska na to pazniško modrovanje ni ve* dela odgovora. Jokala je nevzdržno dalje.
»No, zakaj so te pa zaprli?« jo je vpra* šal skoraj dobrohotno, da bi ustavil njene solze.
»Hudobni ljudje so me ovadili, da imam ukradeno vojaško blago v hiši, platno, srajce, sukno.... Pa sem vse pošteno kupila, imam priče zato... Pa mi niso hoteli verjeti, zaprli so me.... Kakor bi treščilo, so udrli orožniki v hišo, morala sem vse pustiti in iti tisto minu« to ž njirpi, še prav zakleniti nisem utegnila. Že četrti dan me zaslišujejo in izprašujejo... Doma je pa hiša zaklenjena in moj ubogi ka< narček najbrž ne živi več....«
Paznik Pirnat je posluhnil.
»Kaj, kanarčka si pustila štiri dni samega v hiši? Bi ga bila dala sosedom, da skrhe zanj!« '	t , [■ i i i i' ,'i1 J.i
»Nisem utegnila, hiša je na samem in orožniki so mi dejali, da bom že drugi dan zopet doma. Tako sem pustila ubogo stvarco samo, najbrže se muči na življenje in smrt. Če se že človek sodniku ne smili, naj bi se mu vsaj uboga živalca!...«
Tisti trenutek so se vrata na številki 66 odprla, nekdo je izstopil in odšel naglo po hodniku.
»Zdaj si ti na vrsti! Povej gospodu pre* iskovalnemu sodniku o kanarčku!« je šepnil Pirnat svoji varovanki in jo potisnil rahlo skozi vrata v sobo in jih zaprl.
Sedel je na klop in snel čepico z glave. Čutil je, kako mu bije jo žile v sencih, nena* doma se mu je zazdelo, da je hodnik zatohel in neskončno dolgočasen.
Ta stvar s kanarčkom ga je globoko vz< nemirila.
—	Štiri dni, — je računal — ta čas je morda siromaček še prestal, samo če mu je nesrečna ženska nalila vode v posodico. Dru* gače se pa morda prav danes muči s smrtjo. Če bi mu do večera kdo prišel na pomoč, bi ga morda še rešil smrti! —
Upal in želel je, da bi žensko izpustili. Če bi on bil preiskovalni sodnik, bi to storil že zavoljo nedolžnega kanarčka, da bi ga ohranil živega, ali bi pa poslal koga, da poskr« bi, da žalostno ne pogine.
—	Sicer je to smešno. Kdo bo pa verjel babnici, da je vse tako, kakor pripoveduje? Morda si je vse to izmislila, da bi jo čimpreje izpustili. In tudi če bi bilo vse res, kdo se bo menil za tako malenkostno bitje kakor je kanarček? Kdo bo zanj kaj odredil v tej ogromni palači, kjer šele ropar in morilec vz« budi kaj več pozornosti kakor tat, pretepač ali goljuf? —
Vrata v sobo št. 66 so se nenadoma od* prla. Istopila je najprej ženska, za njo preis* kovalni sodnik s klobukom na glavi in palico v roki.
»Nazaj v zapore!« je odredil in odhitel po hodniku. Mudilo se mu je h kosilu.
Preden se je paznik Pirnat zavedel, da bi bil vprašal sodnika o kanarčku, kakor se jene« hote in z obotavljanjem pripravljal ves čas, ko je sedel na klopi, je bil sodnik že izginil na drugem koncu.
Ženska pa je ihtela v roleec: »Moj kanar« ček, moj ubogi kanarček!«	v
Pirnat je pa stopal za njo po stopnicah v pritličje in zvonil s ključi kakor po navadi. Ko ie vtaknil ključ v velika železna vrata, je vprašal žensko: »Ali si povedala o kanarčku?«
»Saj me niso hoteli poslušati...«
Ko je zavrtel ključ, je vprašal malomar* no: pKje pa je tista tvoja hiša?«
»Na Dobravi za mostom na levi pred vasjo... O, moj kanarček, moj ubogi ptiček!« je ihtela.
Pirnat je vrata odklenil in zopet zaklenil.
88
izročil žensko na njen oddelek in se vrnil v službeno, sobo. Nič ni pogledal kakor po na* vadi k mlajšim tovarišem, ki so bili v službi, nič po celicah, ali so zaklenjene in v redu.
Prižgal si je pipo in začel hoditi brez mi* ru po sobi. Prebral je imena jetnikov v se* znamu. prebrskal miznico, pogledal celo pod posteljo in v kot za pečjo, ne da bi vedel, kaj išče.
Odprl vje okno in ga takoj zopet zaprl. Tam na nasprotni strani so cvrčali in p repe* vali njegovi kanarčki. Kakor jih je rad poslu* šal druge dni, danes ga je njihovo žgolenje vznemirjalo. Še skozi zaprte šipe jih je slišal, dasi je prav zato bil zaprl okno, da bi ga ne dosegel njih glas.
Neprestano mu je trepetala pred očmi slika, ki ga je navdajala z brezupno, neznosno bolečino: v kletki čivka kanarček, za minuto se zaganja z glavico v šibice, kakor bi jih ho* tel prodreti, z vso silo buta vanje z naporom vsakega živega bitja, ki sluti bližajočo se smrt. Ko onemore, se spusti na dno kletke, težko diha z razprostrtimi perutnicami, pod vratom utripi je vidno njegovo drobno srce. Ko poči* ne, začne brezupno zaletavanje znova. In vse* lej je kljunček odprt in beli jeziček vztrepe* tava od žeje.
Pred leti je Pirnat stražil morilca zadnjo noč pred smrtjo na vislicah. Tedaj so ga vz* nemir j ali podobni občutki, ki so bili od ure do ure groznejši, a vendar ne tako boleči. Za* kaj tisti človek je imel storiti smrt zato, ker je drugega človeka umoril, kanarček pa je bil brez krivde kakor rumena cvetlica na polju
in čebelica, ki jo obletava....
* •
Pretekle so ure, pretekel popoldan, prišel večer.
Paznik Pirnat je na tihem še vedno upal, da pride preiskovalni sodnik v urad in od* redi, naj gre kdo rešiti kanarčka. Sicer je bila to smešna misel, a vendar je Pirnat štirikrat šel pogledati pred št. 66, celo potrkal na vra* ta, a nikogar ni bilo.
Misel na kanarčka je vrtala globlje in globlje.
Zdaj se nemara ne zaletava več v šibice, uboga glavica je vsa ranjena, perotnice so onemogle, ptiček se je stisnil v kot, našopiril svoj rumeni kožušček, od hipa do hipa se zgane in bolestno začivka v prazno, mračno sobo. To je umiranje, to je smrt.....
Pirnata je bolela glava od neprestanega bolestnega premišljevanja. Tudi je kadil pipo za pipo, da je bila soba vsa polna težkega go* stega dima. Ko je odbila šesta ura, je bil nje* gov mehur za tobak prazen, dasi je doslej vedno zadoščal za štiriindvajset ur službe.
— Po tobak pojdem! — si je dejal, ko je iztrgal zadnjo pipo. In tisti trenutek se mu je tudi zablisnila misel, da bo on rešil kanarč*
ka. Preračunal je pot do Dobrave in nazaj in dognal, da bi bil v treh urah lahko kanarček rešen in on zopet v službi.
Prižgal je luč, vzel čepico s klina, odprl okno in odšel, da poišče tovariša Dobravca, ki je tudi stanoval v jetniščti in dajal Pirnatu, ki je bil samec, hrano.
»Prezgodaj je za večerjo!« ga je pozdra* vil Dobravec, ko je vstopil v kuhinjo.
»Zdaj ne bom še večerjal,« mu je odvrnil Pirnat, »pač pa bi te prosil, da prevzemi namesto mene službo do devete ure. Imam opravek, ki ga ne morem odložiti.«
»Kaj pa, če bo inšpekcija?« se je branil Dobravec.
»Potem reci, da sem obolel! Sicer bom že pred deveto zopet v službi. Ne odreci mi te usluge, za te tri ure ti jih obljubim šest, ki jih bom odslužil zate, kadarkoli boš zahteval. Saj sva prijatelja, lepo te prosim, Dobravec, saj te še nikoli nisem!«
Dobravec se je dal preprositi, ni pa mogel izvedeti, kam Pirnat gre.
Čez četrt ure je paznik Pirnat že jadmo stopal proti Dobravi. Pooblačilo se je bilo, naglo se je storila noč, iz megle je pršilo. A to ga ni oviralo, od kantona do kantona ob cesti je bil njegov korak hitrejši.
Med potjo se je nagloma domislil, da ni* ma ključa, ki bi z njim hišo odprl. Ob tej mi* sli se je nenadoma ustavil in začutil, da je ves potan od nagle hoje. Obrisal si je čelo in pomislil. Ali naj gre nazaj? Preveč bi se za* mudil, pol poti je že imel za sabo.
— Skozi okno zlezem v hišo, gotovo niso vsa tako trdno zaprta, da bi se ne dalo katero odpahniti! — se je odločil in hitel dalje.
Cesta je šla med ravnimi polji. Nikogar ni srečal, ni bilo čuti glasu, le nekje daleč je od časa do časa pedikala prepelica. Megla je bila gostejša in gostejša, kmalu je zaslišal šum reke. Ko je dospel do mosta, si je oddah* nil: Kmalu bo vse storjeno.
»Prva hiša za mostom!« si je zašepetal. »Na levi strani!«
Iz megle je stopilo nizko poslopje. Pirnat je obstal pred vrati in pritisnil na kljuko. Za* škripalo je in prazno odjeknilo v veži. Stopil je za hišo in se veselil megle, da ga je skrivala vase. Poizkusil je okence za okencem, a vsa so bila trdno zaprta in od znotraj zavarovana z železnimi križi.
Že je obupoval. Od mosta se je slišalo drdranje naglo se bližajočega voza. Nekje je zavriskal fant.
Pirnat se je stisnil k drevesu za vogal, da bi ga kdo ne ugledal.
Voz je odrdral mimo.
Zopet je ogledoval hišo od vseh strani in se zaveselil. V podstrešju je bila odprta hna tik ob jablani, za katero se je bil skril pred vozom. Oprijel se je močnih vej, ki jih je
lahko dosegel, se potegnil kvišku, oprl z nogo ob zid in se tako vzpel do line. Težko je šlo, a vendar se je zgnetel v podstrešje. Prižgal je užigalico in med zaboji in staro šaro našel pot do vrat, od katerih je držala lestvica v spodnje prostore.
Ko je stal v veži, je v temi prisluškoval, ali se kanarček oglaša. Vse je bilo tiho, le v lesu je vrtal črv.
V temi je našel kljuko in jo pritisnil. Vra= ta so se odprla, zadišalo je po rezedi in rož« marinu.
— Tukaj sem! — se je zaveselil in s tre« sočo se roko prižgal užigalico. Vzel je iz žepa kos sveče in trepetajoča medla svetloba je oživila zapuščeno sobo. Bela postelja, kip Ma« tere Božje v kotu, omara, šivalni stroj, miza na sredi — vse je stopilo iz teme s prečudnimi tujimi obrisi in tam, tam ob oknu je visela bela kletka. S tresočimi se rokami in klecajo« čimi koleni se je Pirnat bližal, kakor bi se bal, da ne prestraši spečega kanarčka.
Dvignil je svečo k šibicam kletke in po« gledal vanjo. Stisnil je ustnice in izkušal po« klicati ptička tako lepo in ljubeznivo, kakor je le on sam znal. Toda ustnice so mu bile suhe in niso mogle, več izraziti tega, kar je ho« telo srce.
Sicer bi tudi najslajše laskanje kanarčka več ne vzbudilo, zakaj ležal je v kotičku ob prazni posodici za vodo mrtev.
Tedaj se je pazpik Pirnat zavedel in ob« čutil, da je neskončno truden. Omahnil je na stol ob mizi, postavil svečo predse in se za« mislil.
Zaman je bil ves njegov nemir celo to po« poldne, zaman dolga pot, zaman se je splazil kakor tat v to tujo hišo. Naslonil je svojo sivo glavo v dlani in bilo mu je tako bridko, da bi bil najrajši zajokal.
Še enkrat je preživel boj med življenjem in smrtjo, ki ga je dokončal mrtvi jetniček v kletki zavoljo neumnosti in brezčutnosti ljudi. In prišel je do spoznanja, da je star in bete« žen človek, da se mu bo ves svet smejal, če izve za njegovo nocojšnje početje.
89
— Moj Bog, nič dobrega nisem storil v življenju, še to dejanje, ki sem ga danes na« meraval, je bilo brez uspeha. Odpusti mi, od« pusti! — je prosil v bridkosti.
Toda, ali ni nekdo hodil okrog hiše? Ali se ni pokazal tuj obraz za šipami v oknih?
Naglo je upihnil svečo, ki je dogorevala, a že tisti hip je nekdo zavpil zunaj: »Tatje!«
»Bog, ti meni pomagaj!« je šepnil Pirnat in obsedel tresoč se od strahu pri mizi.
Zunaj v veži pa so začela pokati vrata, ključavnica je odletela, posvetila je luč skozi vrata, začuli so se koraki več ljudi.
»Kar ustreli ga hudiča, če se bo ustav« ljal!« je klical fantovski glas.
In že je stalo pred Pirnatom petero fan« tov. Eden mu je svetil v obraz in kričal nad njim: »Ali smo te dobili, ropar tatinski! Kdo si?«
»Jaz sem paznik Pirnat, arestante stra« žim v kaznilnici....«
»Kaj? Še lažeš, potepuh? Na žandarma« rijo! Tam ti bodo pokazali arestante!« so se kr oho tali fantje.
»Ali ne vidite? Kanarčka sem hotel rešiti, ki je poginil v kletki. Tista ženska, ki tu sta« nuje, mi je povedala o njem. Zaprta je v pre« iskovalnem zaporu in mi vse zaupala. Nisem tat, ljudje božji, dobro delo sem hotel storiti!«
Fantje so se krohotaii, da se je hiša tresla,
»Na žandarmarijo! Tam boš pokazal, kakšen paznik si!«
Tako so gnali fantje Pirnata še tisto uro skozi dež in meglo k orožnikom. Suvali in brcali so ga. in se krohotaii njegovim otročjim
prošnjam in prisegam, da je nedolžen. * ♦ *
Drugo jutro je stal paznik Pirnat pred preiskovalnim sodnikom v sobi št. 66. Ko je vse razložil, mu je sodnik dejal majaje z gla« vo: »Pirnat, nikoli bi si ne bil mislil kaj takega o Vas. Ali ste znoreli ah pa Vas je vrag zmo« til.«
Paznik Pirnat je povesil glavo in tiho de« j al: »Naj bom obsojen in kaznovan, gospod sodnik, če sem kriv!«
RAZNOTEROSTI,
BEDRICH SMETANA.
(Vinko Vodopivec.)
Največji češki skladatelj Bedrich Smeta« na se je rodil 2. marca 1824 v jugovzhodni Češki, v Leitomišlu. Šolal se je na gimnaziji v Nemškem Brodu in v Plznu, pa brez poseb« nih uspehov, ker mu je ljubezen do glasbe prevzela vse mišljenje in delovanje. Zato se je tudi z devetnajstim letom posvetil izključ« no glasbi.
Katarina Kolžr, njegova poznejša žena
je posredovala, da je zamogel vstopiti v glas« beno šolo Josefa Proksch«a. Glasbenik Kittl mu je preskrbel pri grofu Thun«u precej do« bro službo. Toda v javnosti se ni mogel uve« ljaviti. Sicer si je po Lisztovem nasvetu usta« novil lastno glasbeno šolo in je kot pianist užival veliko slavo ali kot skladatelj ni mogel prodreti, dasi mu je slavni Liszt kot dober in delaven prijatelj stal ob strani. Zato je šel v Goeteborg na Švedsko, kjer je prevzel vod« stvo filharmoničnega društva leta 1856. Kar mu domovina ni dala — dala mu je tujina —
90
veliko časti in slave. Mrzli sever pa je vzel življenje njegovi ženi Katarini. Z intenzivnim in neprestanim delom je skušal Smetana uto« laziti svojo globoko žalost. Tedaj so nastale njegove lepe sinfonične skladbe »Rihard III,« »Valenštajnov ostrog« in »Hakon Jarl.« Med tem se je prebudila češka narodria zavest. Če= ška pevska društva so vzcvetela in češko na« rodno gledišče se je odprlo leto 1862.
Smetana se je vrnil v Prago. V začetku pa ni vzbudil dosti zaninjanja. Po Kittlovi smrti se je potegoval za njegovo mesto na praškem konservatoriju — pa je propadel. Kot kritik in organizator mladega narodnega gibanja je imel sicer mnogo dela in tudi lepih
uspehov a bore malo zaslužka. Imel je sicer dosti prijateljev a tudi dosti nasprotnikov, kteri so mu zlasti zamerili, da je vnet pristaš Wagnerjev. šele s svojimi operami se je Smetana popolnoma uveljavil pri češki publiki. Že prvo svojo opero »Branibori v Česchah« je skušal ustvariti v narodnem duhu. Leta 1866 pa se mu je posrečilo njegovo najboljše delo »Prodana nevesta.« V tej operi je sku« šal Smetana spojiti narodni ton s plemenito umetniško opremo in porabiti vse pridobit« ve modernega orkestralnega izražanja. Uspeh te opere je bil tako velik, da so Smetano po> klicali kot kapelnika Narodnega gledišča v Pragi.
Naslednje njegovo delo je opera »Dali« bor« in opera »Libuša«, ktero je spisal za na« meravano kronanje cesarja Franca Jožefa v Pragi, ki se pa ni vršilo. Sledila je opera »Obe udovi.« Kakor smo že rekli, je imel Smetana dosti prijateljev a tudi dosti in pa mogočnih nasprotnikov, ki so neprestano delali proti
njemu. To je izpodkopalo zdravje že itak te« lesno slabotnega skladatelja. Napadla ga je huda živčna bolezen, ktere posledica je bila (1874) popolna gluhost. Seveda je moral vsled tega pustiti kapelniško službo — a skla« dan ju se ni odpovedal.
Nastale so njegove prekrasne instrymen« talne skladbe pod naslovom »Ma vlast« (moja domovina), gotovo umetniško najbolj dovr* šena Smetanova dela in godalni kvartet »Iz mojega življenja.« Pa tudi opere je začel zopet skladati. Nastale so opere: »Poljub,« »Skrivnost« in »Črtova stena,« (1882.) Dobro polovico svojih največjih in najboljših del je napisal v popolni gluhosti. Le zadnja opera »Črtova stena« kaže že znake razkrajujočih se umskih moči — začelo se mu je mešati, leta 1884 se mu je um popolnoma omračil in 12. maja istega leta ga je smrt rešila vsega trp« ljenja. Njegovo šestdesetletnico so proslav« Ijali po vsem Češkem z velikim navdušenjem — a on je bil v umobolnici in ni vedel zanjo.
Iz Prage prihajajo poročila o velikih sve« čanostih, s kterimi časti češki narod svojega velikega sina o priliki letošnje stoletnice nje« govega rojstva. Bil je velik trpin — a vkljub temu silno delaven, trpel je veliko nasproto« vanja — a ostal je zvest sin svojega naroda. Slava njegovemu spominu!
NIKOEA TOMMASEO - TOMAŽIČ.
Dne 4. maja t. 1. je vsa Italija obhajala 50«letnico smrti Nikole Tommasea, ki je umrl istega dne 1. 1874 v Settignanu v okolici Florence. Italijani ga po pravici prištevajo
mej može (Cavour, Garibaldi, Mazzim, Man» zoni), ki so ustvarili novo Italijo. Po rodu je bil Hrvat in sicer zaveden Sloven ter je tudi v hrvatskem jeziku spisal jako dragocene reči na pr. Iskrice. Italijani ga slavijo kot jezi*
koslovca, slovstvenega zgodovinarja, kritika, estetika, razlagovavca Danteja, pisatelja znanstvenega besednjaka, nabiratelja ljud* skih pesmi itd. Rojen je bil v Šibeniku 1. 1803 in se je 1. 1848—49 udeležil v Benetkah tudi političnega dela za osvoboditev Italije.
Čeprav je Tommaseo živel v Italiji in je zasedel 1. 1848 v Benetkah celo ministrski stol, jevendar ljubil svoj hrvatski jezik, okateremjer e k e 1, d a j e i z* vrsten kakor latinski in grški, da jev narodnih pesmih enak najple.-menite j šim jezikom, kar jih je bilo in kar jih bo. Priznaval je vedno, da bije v njem slovenska kri. Svariljeltalijane, ki v sv o* jem oholem ponosu na slavno p r e* teklost prezirajo Slovane, kajti prezira ni narodi imajo ključe bo* dočnosti. (Pismo Kukuljeviču.) Slavil je Srbijo, kidaima divno pesni* štvo. Dubrovnik se ponaša s knji* ž e v n o s t jo, kije čistejšanegoknji* ga italijanska. Dubrovnik je dal Italiji Baljiva in Boškoviča. Dal* macija j e dala krščanstvu sv. Je* r onim a, a človeštvu Marka Pola, ki je Kolumbu razsvetlil morske poti, kakor je Slove n Kopernik razsvetlil Galileu nebesna pota. Pravi, da je neumno govoriti o barbarstvu slovenskih jezikov. O D a 1 m.a ciji pravi, da se je ohranila bolj slovenska nego Italija itali* jan s k a. Hrvatski jezik imenuje izrečno svoj materni jezik. (Pismo prijatelju Spiru Popoviču v Šibenik.)
Tako govori veliki Nikola Tommaseo o Slovencih in o slovenskih jezikihl On, ki je boljše poznal italijanski jezik nego vsi. Itali* jani, je vendar le ljubil in cenil slovenščino kakor latinski in grški jezik. Prišteval ga je mej najlepše in najplemenitejše jezike, kar jih je bilo in kar jih bo. Na take izjave prve* ga strokovnjaka smemo biti ponosni Za take izjave nas drugi lahko zavidajo.
Vse navedene izreke tega velikega moža, so objavili tudi drugi listi. Naj objavimo tu njegove besede glede sv. krščanske vere, ki jih listi niso objavili: »Sv. vero zatajujejo, ker se je boje; prepričali bi radi druge, da je kriva, ker čutijo le preveč, da je resnična. Mlačnost, ki jo kažejo učenjaki pri prouče* vanju sv. vere, ki jo kažejo učitelji pri podu* čevanju krščanskega nauka in ki jo kažejo ljudje pri izpolnjevanju sv. resnic, je vzrok vsega zla naših dni. Brezbrižnost malo ljudi rodi nevednost mnogih; in kdor seje ne* vednost, žanje zločine. Tisti dan ko so začeli državne reči popolnoma ločiti od verskih, ko so začeli učiti, da si državne in verske koristi nasprotujejo, tisti dan je začela poguba za ljudi in za narode!! (Preghiere di Nicolo Tommaseo str. 1.)
01
Slovenci, ki živite v Italiji, evo vam vzor Nikola Tomažič! Posnemajte ga v plemeni* tosti in ljubezni do svojega naroda pa tudi v ljubezni do drugih narodov! Njegovo geslo je bilo: »Kjer je nesrečnih ljudi, tam je moja domovina, Bog zatiranih je tudi moj Bog.« Posnemajte ga zlasti kot značaj nega in ple* menitega katoliškega moža.
} JOSIP STRITAR.
Dne 25. nov. 1923 je umrl v Rogaški Sla* tini pesnik in kritik Josip Stritar, kolovodja slovenskih književnikov od 1. 1870 dalje sko* raj do nove dobe. Okolu Stritarja in »Zvona«, ki ga je začel izdajati na Dunaju z novim 1. 1870., so bili zbrani vsi naši klasiki: Levstik, Jurčič, Tavčar, Gregorčič, Leveč, Erjavec itd. V tej dobi ni najti slovenskega pisatelja, ki ne bi bil iz Stritarjeve šole. Vsa slovenska srednješolska in visokošolska mladina je bila zanj navdušena. Stritar je podajal svoje reči
v taki obliki, da smo ga vsi občudovali in po* snemali. Imel je široko izobrazbo, da je po» segal z zrelo kritiko ne*le v književnost in umetnost, ampak tudi v socialna in politična vprašanja.
V njegovih spisih so tupatam namešani nazori, radi katerih so ga krščanski kritiki napadali. Njegova posebnost je svetožalje in pa nazor o slovanski misiji, da bodo Slo* veni z bratoljubjem preobrazili svet. Dr. Mahnič je svoj čas hudo obsojal Stritarje« vo svetožalje.
Stritar je bil rojen dne 6. marca 1836. v Podsmreki pri Velikih Laščah na Dolenjk
skem. Šolal se je v Ljubljani, kjer je bival skupaj z Levstikom v Alojzijevišču. Iz Lju» bljane je odšel tja Dunaj, kjer se je posvetil filologiji. Dovršivši študije je postal hišni učitelj v raznih družinah in je tako dobil pri* ložnost, da je o počitnicah potoval zlasti po Nemčiji, Švici in Franciji.
Pred tridesetimi leti se je umaknil od »Zvona«. Svoje spise je sam izdal v sedmih zvezkih. Štiri knjige za mladino je izdala Družba sv. Mohorja. Njegovo poslednje de* lo je »Strunam v slovo«, katerega pa ni iz* dal sam, ampak njegovi čestilci.
Ko je bil službeno vpokojen, se je pre* selil v Aspang pri Dunaju. Tu je bival med svetovno vojsko in po vojski, dokler se ni na prigovore prijateljev * rojakov preselil dne 25. januarja 1923 v Rogaško slatino, kjer je tudi umrl. Okolu njegovega groba je bila v duhu zbrana vsa Slovenija.
Slava mu!	dr. e.
PROF. DR. FRANC KOS.')
Dne 14. marca je umrl v Ljubljani slo* venski zgodovinar Dr. Franc Kos, prof. v pokoju. Njegovo glavno zgodovinsko delo je: Gradivo za slovejpsko zgodovino. Izdal je štiri obsežne knjige in je peto tudi že pripravil za tisk. To delo kaže nadčloveško marljivost in vztrajnost dr. Kosa. Ž njim si je postavil mej Slovenci neminljiv spomenik.
Izmed drugih del naj omenimo knjigo o slovenskih apostolih Cirilu in Metodu: S po« menica tisočletnice Metodove smrti. Njego* vih člankov v raznih časopisih in obzornikih pa je brez števila. Tudi Goriški Matici je po« klonil dva zgodovinska članka za Koledar.
Pokojni Dr. Kos je bil rojen v Selcih pri Škofji Loki dne 24. dec. 1853. Študiral je gimnazijo v Kranju in v Ljubljani, vseuči« lišče pa na Dunaju. Njegova prva služba je bila v Gorici na ženskem učilišču, od koder je bil premeščen na koprsko učiteljišče, kjer je opravljal tudi službo šolskega nadzornika. L. 1883 je prišel spet v Gorico na gimnazijo in potem spet na goriško žensko učiteljišče. Tu je bil 1. 1910 upokojen.
Po svetovni vojski se je naselil v Ljublja« ni, kjer je pridno zbiral gradivo! Smrt je vz« trajnega delavca našla na delu.
Slava Ti, vrli naš nekdanji profesor zgodovine in slovenščine! Ti nam nisi svetil le z nauki, ampak tudi s svojim preblagim in odkritosrčnim značajem, ki ni poznal hudo« bije in zvijačnosti. Tvoje srce do nas je bilo ko čisto zlato, polno ljubezni in dobrotlji« vosti. S svojo pridnostjo si nam kazal pot v resno življenje. Navduševal si nas, naj hodi* mo za tvojo nadčloveško vztrajnostjo in po* žrtvovalnostjo, ki je rodila za vse Slovence stotere sadove. Zato kličemo hvaležni učenci:
l) Njegovo sliko smo objavili v Koledarju za L 1925.
Slava Ti, vrli profesor! Tvoj spomin bodi blagoslovljen, tvoje delo v tvojih učen* cih in v tvojem narodu trajno, tvoje plačilo v nebesih večno!	dr. e.
ROKOPISNA ZAPUŠČINA
t IVANA KOKOŠ ARJ A. )
Dne 16. maja 1923. je umrl na Graho« vem mož izrednih talentov — župnik Ivan Kokoš ar. Bil je sin ubožnih kmečkih starišev, rojen v Hudijužni dne 13. aprila 1860. Gim« nazijo je dokončal v Gorici, kjer je bil vedno prvi odličnjak. Profesorji so govorili, da je bil Kokošar eden izmed največjih talentov, kar jih je goriška gimnazija poslala v svet. V matematiki in fiziki mu ga ni bilo para. Po dovršenih gimn. naukih se je posvetil bogo* slovju in je bil v mašnika posvečen dne 9. oktobra 1883. Služboval je potem najprej v Cerknem, od koder je šel za župnika v Še« brelje in potem v Gorico k Sv. Ignaciju, kjer je ostal do 1. 1914. Ko je bil upokojen, se je naselil na Grahovem.
Njegovo največje veselje je bila glasba. Na tem polju je deloval z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo ter dosegel prav lepih uspe« hov. O tem priča tudi njegova rokopis« na zapuščina: 1. Zbirka svetnih in cer* kvenih narodnih pesmi, ki obsega 19 zvez« kov s 755 napevi. To bo pač njegovo naj« večje in najbolj dragoceno delo. Mej temi pesmami je najbrže večina takih, ki niso bile še nikjer objavljene. 2. Zbirka ofertorijev in gradualov skoraj za vse nedelje in praznike celega leta deloma za moški deloma za ženski zbor. 3. Velika zbirka »Tantum ergo«. 4. Zbirka evharističnih pesmi za mešane zbore.
5.	Zbirka Marijinih pesmi za mešane zbore.
6.	Zbirka svetnih pesmi za moške, ženske in mešane zbore, večinoma prigodnice. 7. Zbir« ka troglasnih cerkvenih pesmi raznih sklada« teljev, ki obesga nad 500 raznih zborov z Re« quiem za en glas in za orgle ali pa tudi za me« šan zbor. Poleg tu navedenih rokopisov, je bilo mnogo Kokošarjevih skladb objavljenih v raznih glasbenih listih in publikacijah. Naj omenimo prelepo uglasbo pesniških prizo« rov: Razglašenje Gospodovo.
Iz tega pregleda, ki pa še ni natančen, je razvidna pridnost in vztrajnost t Kokošarja. Poleg tega je pisal članke za revijo Rimski Katolik, za Primorski list, za Koledar »Gori« ške Matice« itd.
Če vse to pomislimo, smemo po pravici prištevati pok. župnika Kokošarja mej naj* bolj pridne in vplivne kulturne delavce go» riških Slovencev. Bog daj, da bi se mogla kmalu objaviti njegova zbirka narodnih pesmi!
Slava njegovemu spominu in večni pokoj njegovi preblagi duši!
2) Njegovo sliko smo objavili v Koledarju za
1. 1923.
93
f ANDREJ ČEBOKLI,')
Umrl nam je mlad, nadepoln sotrudnik Andrej Čebokli.
Rojen je bil v Kredu pri Jurecevih dne 27. nov. 1893. Srednje šole je dokončal leta 1914 v Gorici. Nato je moral v vojsko do poloma 1. 1918. V vojski se je naleze! bolezni revme in sušice. Zato se je do jeseni 1. 1919 držal domače hiše, da se nekoliko oddahne in pozdravi. Za šolsko leto 1919*20 se je po« dal v Ljubljano, da bi končal na univerzi .s tu« dije. »Izvolil si je slavistiko in romanistiko. Ko je dokončal, je bil za 1. 1922=23 nastavljen za suplenta na liceju v Ljubljani. Začel je že močno hirati. Koncem leta se je podal do« mov ali skrb materina in domačih ga ni mo« gla več rešiti. Umrl je dne 17. oktobra l. 1923.
Pokojni Andrej Čebokli je začel že zgo« daj z leposlovnimi spisi. Pisal je še gim« nazijec v »Zoro«, potem v »Mladiko«, v »Ljubljanski Zvon«, v »Čas« itd. Za Koledar »Goriške Matice« je spisal 1. 1921 vojno sli« ko »Smrad.« Njegovih spisov bi bila lepa knjiga.
Bodi mu blag spomin! Vsemogočni mu obilo poplačaj ves trud!
*) Njegovo sliko
1. 1923.
smo objavili v Koledarju za
DR. IVAN TAVČAR,
slavni pisatelj in politik slovenski, župan me sta Ljubljane, mož velike dobrodelnosti. Ro« jen v Poljanah nad Škofjo Loko leta 1851, umrl v Ljubljani dne 19. februarja 1923.
DR. VINKO ŠARABON.
ANEKDOTE.
D
Snažnost.
1. Lastnik premogovnika na Škotskem je šel svojim delavcem zelo na roko. Dal jim je vsa« ko leto prost teden in jim je dovolil, da so šli za ves ta čas zastonj v njegovo kopališče. Bil je namreč tudi lastnik velikega kopališča. Pa se srečata na kolodvoru dva njegova de« lavca; imela sta prosti teden in sta se peljala v kofiališče. In prvi vpraša drugega:
»Kako pa to, da si tako umazan?«
»Veš, sem lani vlak zamudil«, je bil od« govor. Torej se že dve leti ni umil; kajti če je sedaj čakal eno leto, je gotovo tudi že prej.
2. Nekega kaznjenca so pripeljali v ječo in so mu rekli, da se mora najprej dobro skopati. »Ali ne gre brez kopanja?« je vpra« šal boječe.
»Ne, to ne gre. Kdaj ste se pa zadnjič kopah?«
»Saj še nikoli nisem bil zaprt«. — Torej se ni še nikdar kopal.
Naš sotrudnik profesor dr. V. Sarabon je izdal 2. zvezek Zgodovinskih anekdot. Anekdota ali mala dogodbica ima namen, poučiti in razvedriti nas, oboje obenem. Knjižico prav toplo priporočamo in naj si jo kupi vsak, kdor išče razvedrila in pouka, Zlasti v dolgih zimskih večerih in na potovanju bodo vsakomur dobro došle. Prodaja jih tudi naša Narodna knjigarna, stanejo prav malo. Tu podajemo nekaj zgledov, ki pričajo o lepoti in zanimivosti Šarabonovih anekdot.
Imenitna kuharica.
Predsednik Unije Woodrow Wilson, umrl 3. 2. 1924, je bil dvakrat predsednik, kar se zgodi prav redkokdaj; prvič 1913 do 1917, drugič 1917 do 1921. Dan pred drugo izvolitvi« jo je prišla k njemu kuharica in mu je rekla: »Kaj ne, gospod predsednik, vse se bo dobro končalo? Tako ponosna sem, da služim v hiši prvega ameriškega državljana«.
Dan po izvolitvi mu je prišla tudi ku« harica čestitat, mu je krepko stisnila roko in je rekla: »Če bi ne bili izvoljeni, gospod pred« sednik, bi Vam bila odpovedala in bi bila šla služit k Vašemu nasledniku, kajti jaz služim samo pri predsednikih.«
Strašna obsodba.
Rus F. Sologub je zapisal o času, ko so na Ruskem vladah boljševiki, sledeče besede:
Bil je nekoč mrlič, sprehajal se je po po« kopališču, režal se je in vesel je bil.
Drugi mrtveci so ga karali: »Zakaj ne ležiš kakor mi? Pričakuj poslednjo sodbo. Bodi miren in kesaj se svojih grehov.«
A mrtvec je rekel: »Me nič ne skrbi. Se nič ne bojim.«
Pa mu pravijo: »Če si na zemlji grešil, vse bo prišlo na dan; prišel boš v pekel, v sedmeri ogenj, padel boš v vrelo smolo, trpel
94
boš tisočere bolečine vse večne čase. In vra* gi se bodo veselili.«
A mrtvec se je smejal in je rekel: »Vse to, kar mi pripovedujete, me nič ne straši. Doživel sem strašnejše dogodke: prihajam iz dežele Rusov.«
Angleška dovtipnost.
Neka angleška dama je stanovala sama v majhni hišici. Morala je za ves dan od do* ma. Odšla je tako zgodaj, da ni prišel še no* beden od tistih ljudi, ki so ji sicer nosili pe* civo, meso in zelenjavo na dom. Da je ne bi zastonj čakali, je pripela listek na hišna vra* ta in je zapisala nanj: »Me ni doma; prosim, da ne pustite ničesar tukaj«.
Zvečer je prišla domov in je kar gledala. Stanovanje je bilo prazno in čisto izropano; samo na tleh je bil listek papirja, na njem pa tele besede: »Hvala lepa! Smo Vam ustregli in nismo ničesar tukaj pustili.«
Cepec.
Profesor Friderik Taubmann je živel pro* ti koncu šestnajstega stoletja na dvoru saš*. kega volivnega kneza Avgusta (1553—1586). Nekoč je prijel nekega dvorjana za roko, in ta mu je rekel: »Zelo robate roke imate, ka* kor nalašč za mlatiča,«
»Seveda«, je odgovoril Taubmann, »cepec se v njih že kaj dobro počuti.«
Stoinpetdeset oslov.
Na dvoru imenovanega kneza sta sedela nekoč skupaj Taubmann in znani politik kardinal Clesel. Ime tega politika pišejo tudi drugače, Khlesel, Khlesl itd. Povedati mora* mo tudi, da se po nemško osel pravi Esel, da je rimska številka za 100 C, za 50 pa L. Po* govarjala sta se in Clesel se je iz Taubmanna neprestano norčeval. Kar ga Taubmann vpra* ša: »Ali veste, kako se lahko zapiše 150 oslov z eno samo besedo?«
»Ne vem«.
»No, vidite, takole: CLesel«.
Naročeni potres.
Vemo, da so na Japonskem potresi do« ma, zemlja se včasih neprestano trese. V žrelu ugaslih ognjenikov vidimo vasi in polja, pa nikdar ni varno; kar se zemlja zgane in uničeno je, kar si je pridobil človek z večlet* nim trudom. Tudi najvišji vrh Japonske, Fudži*jama, še za tisoč metrov višji kakor naš Triglav, je vulkan. Japoncem jt Fudžisjama sveta gora in vsako leto roma na tisoče in ti* soče vernikov na njegovo teme. Hiše si z ozi* rom na potrese zgradijo Japonci najrajši iz prav lahkega materiala; prvič ne padejo tako hitro skupaj, in tudi če se zrušijo, škoda ni bogvekako občutna.
Pred leti je potoval angleški vojvoda Connaught po Japonskem; oblasti so ga kar najsijajnejše sprejele, sprejem na dvoru je bil kar moč prisrčen. Nekega dne je bil povab* Ijen k japonskemu diplomatu: hotel mu je na* praviti poklon in mu je rekel: »Program, ki ga je napravila Vaša Ekscelenca za moj spre* jem, je veličasten in obširen, obenem pa prav pripraven, da mi pokažete vse posebnosti Vaše dežele. Name je napravil velikanski vtis! Nečesa pa niste mogli sprejeti v svoj program«, je smejaje se pristavil, »kar bi tudi rad doživel, že iz ljubezni do znanosti: japon* skega potresa; potresi so menda pri Vas zelo pogosti.«
V tem trenutku se je pa začela zemlja tresti in bobneti, slišali so zamolkel grom in kozarci na mizi so žvenketali.
Diplomat je skočil kvišku, prestrašeni vojvoda pa tudi; hitro se je Japonec zavedel, je izkoristil položaj in laskavo rekel: »To je potres, ki ga je Vaša kraljeva Visokost na* ročila!«
Poleg Japonske trpijo vsled potresov naj* več otoki med Azijo in Avstralijo, potem pa zahodni rob Amerike, v prvi vrsti torej obale Tihega oceana ali Pacifika,
Izrek.
Črnilo, najbolj črno od vseh reči, raz* s veti ju je svet
PAR SLIK IZ LETA 2025 PO KR.
I. Govor predsednika svetovne električne centrale.
V Rimu zboruje konferenca »svetovne moči.« Sivolasi predsednik stopi na oder, po* zdravi navzoče in govori:
»Kako je bilo takrat, pred sto leti, par let po tisti vojski, ki so jo imenovali svetovno? Premog, glavno kurivo, je moral napraviti dolgo pot, da je prišel do svojega cilja. Samo iz Poruhrja so ga odposlali vsak dan 20.000 vagonov. Vsaka tovarna skoraj in vsaka hiša,
da, skoraj vsaka družina je imela takrat lah* ko ognjišče. Kakšna zguba! Zraven pa še na* dloge dima, saj in pepela. Parne lokomotive, z bencinom kurjeni avtomobili, s petrolejem kurjeni parmki na rekah, jezerih in morjih, vsa ta smrdeča in kadeča se vozila, vse se nam zdi danes tako predpotopno, znano nam samo iz knjig in muzeja. Sicer vidimo že ta* krat začetke, da so spremenili toploto na kra* ju pridobivanja v eletriko in so jo napeljali v kraje soseščine. Pa kako? Žične naprave so jo vodile naprej, med potjo se je zgubilo vse
395
polno toka in že itak draga naprava se je ne* verjetno podražila.
Danes, gospoda moja, kje smo! Ne orne* njam samo brezžične napeljave električnega toka v vsaki poljubni smeri in s tem započete nove dobe v gospodarstvu svetovne moči. To je že staro. Takoj poleg premogovnika so postavili velikanske centrale in so spremenili premog najprvo v plin, da so dobili številne postranske sestavne dele. Iz toplote premoga ali iz slapov dobljeno električno energijo so napeljali v zemljo, ki je služila kot velikansko nabirališče in je oddajala v najbolj oddaljene kraje vsak čas toliko moči, kolikor je kdo potreboval za kuho, kurjavo in peko. Parne lokomotive vidimo danes samo še v par vzor* cih v največjih muzejih. Človeštvo je šlo na* prej in dovajanje toka je danes popolnoma izginilo. Avtomobilov z bencinskimi motorji danes ni več. Na njih mesto so prišli elektro* mobili, električni vozovi, ki dobivajo ravno tako kakor lokomotive in cestna železnica potrebni tok sproti med vožnjo iz zemlje. Največje zmagoslavje pa slavi brezžični prenos elektrike v plovbi po vodi in po zraku.
Od naivečjega oceanskega velikana pa dol do majhnega motornega čolna imajo vse ladje eno samo gonilno silo, električni motor; ta dobiva hrano iz naprav ob morju, ki izko; riščajo valovanje morja. Tudi zračne ladje in aeroplani dobivajo svojo moč od tam, brez* žično seveda, in gredo, kamor hočejo in kakor dolgo hočejo. Nevarnosti ni nobene, ker elek* trika nikdar ne odpove. Vprašanje nabavne cene je rešeno čisto enostavno. Neka prej* šnja konferenca je določila, da sme poslati vsaka država v zemljo samo določeno mero toka; in to mero sme potem vzeti iz nabira* lišča. kadar hoče in kakor hoče. V posamez* nih državah je preskrba z električno močjo popolnoma podržavljena, stroški se krijejo s posebnim davkom. Vsak vzame potem toliko sile iz državnega nabirališča, kolikor je rabi. Povsod smo napravili tablice z napisom: Ne trati sile. temveč uporabljaj jo!«
— Mi smo v lanskem Koledarju šli še za korak naprej in smo posvetili v daljno bodoč* nost. Da se pa znajdemo na teh potih, smo podali tudli ta govor, ki nas uvaja v poznejšo bodočnost. —
/7. Blazne nizke cene.
Od ure do ure je vse cenejše! Deset smrtnih slučajev vsled blaznega padanja cen!
Vse moje pocenitve so prekoračene, naj* bujnejša domišljija narodnega gospodarja bi si kaj takega ne mogla predstavljati. Pa kaj bomo govorili, govorijo naj številke.
Tržno poročilo včeraj na pustni torek ob pol enajstih:
15 ostrig	0'000.00014 cent.
vagon banan	0'000.00083 »
zaboj nojevih jajec	0*000.00005 »
medvedja krača	0^000.00024 »
opičja jetra v omaki	0*000.00006 »
škerjančevi jeziki (144 kos.) 0'000.00018 » moka (štirikrat 0)	0'000.00002 »
goveje meso se ni prodajalo, ker ni bi'o nobe* nega kupca; prispele pošiljatve so podarili mestni upravi.
Tržno poročilo ob pol enajstih in pet minut:
15 ostrig	0*000.00012 cent.
vagon banan	0^000.00078 »
zaboj nojevih jajec	0*000.00002 »
medvedja krača	0*000.00018 »
opičja jetra v omaki	0*000.00003 »
škerjančevi jeziki (144 kos.) 0*000.00016 » | goveje meso in moka se nista prodajala.
Na vseh trgih ista slika. Kdor ima kakšno j blago, se ga skuša za vsako ceno znebiti. Glavna vodilna misel je: Proč z blagom! Ve* liko je krivo, tega naše denarstvo z vsemi te* mi ničlami. A kako naj si pomagamo, če so padle cene na milijonski del centesima? Na* tiskovalnica ne more več natisniti dosti ban* kovcev, čeprav ji pomagajo vse tiskarne. Denar je vsak dan manjši; zdi se ti, ka* . kor bi ga metal v sod brez dna. Izdaja sledi izdaji, a padajoča cena požre vse, nenasitna je! Sedaj imamo že stomilijon* ko ene stotinke, kmalu pride bilijonka. Kaj pa potem, ko bomo porabili papir in barvo vsega sveta?!
Časopisi imajo posebne izdaje: Prve smrtne žrtve nizkih cen! Razglašamo samo uradno naznanjene žrtve. Imen drugih, ki so jih pognale nizke cene v smrt, ne bomo zve* deli nikdar. Šest navijalcev cen je nakupilo ogromne množine blaga, v upanju, da bodo šle cene vendar enkrat gor. Slednjič niso mogli blaga niti zastonj razdati, ker jim je zmanjkalo denarja za prevoz. Gospodarski in duševni polom je bil neizogiben, šli so v prostovoljno smrt. Nasprotno so pa štirje skopi stari samci računih še z nadaljnjim pa* dan jem cen, niso nič kupili in so umrli za lakoto.
Kaj bo napravila vlada? Nič, prav nič. Kajti vsa doslej uporabljena sredstva so bila čisto brezuspešna. Kaj je pomagalo na pri* mer, ko je vlada odredila, da mora vsak štirikrat toliko pojesti in popiti, kakor je dose* daj?! Samo patriotični zaslepljene! so v svoji požrtvovalnosti šli na lim. In ne samo v jedi in pijači, tudi povsod drugod je vlada zapoveda* la štirikratno prejšnjo mero: v obleki, perilu, pošti, tobaku, vožnji, zabavi1, dragih kamenih, gledališču, godbi, plesu. A vse to še ni bilo dosti; mestna uprava je prekoračila odredbe vlade in je zapovedala, da mora vsaka oseba pojesti na dan osemkrat toliko mesa, kakor ga je prej. Posledica? Za pepelnično sredo so napovedale organizacije enourno demonstra*
96
cijsko delo (sedaj namreč nihče ne dela, da ni pridelek še večji in gospodarsko življenje še na slabšem); in če bi demonstracija takoj ne izdala, bo začel splošni štrajk v jedi in pijači. Organizacije upajo, da bo mestna upra« va uvidela resnost položaja in bo svojo zapo« ved preklicala.
III. Petdesetletnica dalekojedne znajdbe.
Z Gorico praznuje danes ves kulturni svet stoletnico rojstva veleumnega Janeza Cmoka in obenem petdesetletnico njegove dalekojedne znajdbe. Odkar so znašli smod« nik in s tem povzročili v človeštvu največjo nesrečo, je znajdba Janeza Cmoka najbolj pomembna, a prinesla je človeštvu le dobrote in blagoslov. Naš rod se poslužuje danes da« lekojedne priprave kar tjavendan, nihče ne pomisli, kako je bilo prej. Pa berimo časopise šestdeset, sedemdeset let nazaj, ali pa poslu« šajmo naše najstarejše ljudi, kaj nam pripo.-vedujejo! Če si prišel prekmalu v gostilno, ni bilo še nič pripravljenega, če si prišel pre« pozno, nisi ničesar več dobil. Če si pa jedel do« ma, koliko je imela gospodinja dela z naku« poni, s kuho, s kurjavo ! Zato se moramo spo« minjati rojstva našega rojaka z največjim ponosom in največjo hvaležnostjo.
Šlo je vse po vrsti, kakor zahteva usoda. Stari oče Janeza je bil gostilničar, oče je bil inžener, sin je združil poklic obeh. Nekega večera mu je pripovedovala mati pravljico-Mizica, pogrni se! Zganil se je, vnel se je, sanjal je samo o tem, želel si je samo to. Kot dijak je študiral radiologijo (vedo o brezžic« nem prevajanju elektrike) in je postal pro« fesor radiokemije (vede o pretvarjanju snovi
z brezžično elektriko) na slavni univerzi Harvara v Ameriki. Leta 1950 je prišel nazaj v Gorico in je nadaljeval tukaj poskuse o pretvarjanju živil. Trikrat je zletela njegova delavnica v zrak, petkrat je bil v smrtni ne« varnosti, ker je na ta način napravljena jedila sam jedel. Način še ni bil popoln. Sled njič, na pustno nedeljo leta 1975 ob dvanaj« stih 33 minut in 16 sekund, je šlo po svetu naznanilo: Nov čas se je začel.
Omenimo, da to, kar bomo sedaj povedali, znanstveno ne bi bilo nemogoče. Vsaka jed sestoji iz snovi, ki se dajo razkrojiti; samo raskrojene dele je treba spet sestaviti, pa je jed na novo tukaj. Potreben je potem še brez žični prenos —.
Kako enostavno je sedaj obedovanje! Iz žepa vzameš krožnik in jedilno pripravo, kjer hočeš in kadar hočeš, uhješ na krožnik vodo in zgoščeni ogljik, pritrdiš kovinsko vrvico na kljuko ali obešalo, na skalo ah drevo ali ka« mor hočeš, deneš v vodo srebrno kroglo, na več krajih preluknjano, in zvežeš vrvico in kroglo. Nato z aparatom, ki ga nosiš v že« pu telovnika, pokličeš kuharja v gostilni in naročiš, kar želiš. Kuhar jed razkroji v se«
stavne dele in ti jo pošlje. Eno minuto nato. ko si naročil, začne srebrna krogla cvrčati, in pred nami se začne jed sama sestavljati. Go« tovo se bo n jegovemu sinu posrečil še nov izum, da bo kuhar dotično jed z žarki prenesel kar v naše telo. Sedeli bomo v vago« nu in gledali bomo ven; lačni smo, sežemo v žep, brzojavimo, in par minut nato smo siti. Na argentinskih stepah se pase na milijone glav goveje živine: brzojavil boš dol, zaklali bodo govedo nalašč zate, in par ur nato boš jedel že argentinski izrezek. Ali pa še zaklali ne bodo, temVeč se bo dotično govedo pod vplivom žarkov kar posušilo, bo zginilo, in se bo v naših kuhinjah in želodcih spet pojavilo.
Dober tek!
IV.
Turisti na Triglavu.
Sicer bi se lahko peljali z aeroplanom gor in smo v par minutah na Kredarici, a udje našega telesa so začeli vsled majhne uporabe zelo pešati in jih moramo malo utrditi. Ne vzamemo pa seboj ničesar, hlače imamo na sebi in srajco, v žepu pa brezžični aparat. Tudi pri nas se je za ta aparat že uveljavil iz« raz radio, kakor so ga prvi začeli rabiti Ame« rikanci. Gremo iz Trente gor in se začnemo spenjati po skalah. Lačni smo. Usedemo se, aparati začnejo brneti, zvežemo se z domom ali z gostilno, kamor zahajamo, pa je v nagli« ci vse dobro. Prišli smo do proda. V ska« lah nismo hoteli imeti palice, zato smo si čevlje raztrgali. Brzojavimo v najboljšo trgo« vino s čevlji v Gorici, in sicer v
„A D R I O"
i i r i i i i i i iii i i iii i i iii i m i 111111111 m i iiiiiii iiiii 1111111
:: TRGOVINO ::
ČEVLJARSKE ZADRUGE
GORICA, Corso Verdi 32
in izvrstni »bergštajgerji« so pri nas. Brž spet sežemo po aparat, palica v trgovini kjer imajo najboljše, se začne raz* krajati, in par minut nato prodiramo že po produ, oboroženi z močno gorjačo. Hladno nam postane, severni veter piha, radio nas obleče v par trenutkih z izborno suknjo iz tr« govine. In tako naprej. Pod vrhom Triglava, na Kredarici, je velikanski hotel, opremljen
97
z vsem, tako da ti je prihranjena tudi tista minutna izguba časa, ki jo moraš sicer utrpe« ti. Živahno vrvenje, čebljanje v vseh jezikih, kajti moderni jezik esperanto si kljub napo« rom njegovih pristašev še ni priboril splošne zmage. Pot od hotela do vrha Triglava je ta« ka. kakor je bila leta 1925, noben avto te ne pelje gor, z aerop lanom pa ne smeš na vrh. Hoteli so naravo vsaj malo ohraniti in so rekli, kdor hoče na vrh, naj se sam potrudi. Samo od časa do časa vidiš majhne votlinice, v njih pa stražnike oborožene z vsem potreb? nim orodjem proti rabi radia, proti aeropla« nom itd. Vsak aeroplan zavrnejo takoj, z »uničujočimi žarki«. Vrh Triglava je izvot« Ijen, 50 metrov pod vrhom je velikanska dvo« rana v skali, z okni na vse štiri strani sveta. Popolnoma si varen in čakaš lahko, kakor se ti poljubi. Tukai je uporaba radio«aparatov spet dovoljena. Vsak si lahko nabavi, kar si hoče. Neprijetno je le tedaj, če nastopi me« gla in vihar in moraš ostati več dni gori. Na« ša družba se zabava, kakor se more, posluša koncerte iz vseh delov sveta, rjovenje zadnjih levov v najbolj notranjih delih Afrike, prepir nanovo izvoljenih žensk v kitajskem parla« mentu itd. Navadno s pomočjo gledalnega a* parata vse to tudiiahko vidiš, a danes je megla, najhujši sovražnik turista, kakor je bila že pred sto leti. Ko se utrudimo, hočemo brati. Brž odpošljemo brzojavko v
^uriiiiiriiajaKFiiaijitEiiaifiiiijiiiiiiiitKia^iiciiiiinjaKnnjiiaKin iiiiijijciaiBiiictiitjf paiKiiKiiiiiBraiaiBLtraiaiiiiiaiaFaiai^L
I ..NARODNO KNJIGARNO"!
1 0 GORICI, VIA (ARDUCCI ŠT. 7. f
I	v h i i i, kjer se je	f
'	nahajala pred vojsko
I GORIŠKA TISKARNA A. GABRŠČEK j
i (^i.i.itiiiiiiiiaiiiiaiiiiaiiiiiiiiaiiaiaiiaia^iLa.iJiia^iiia^aitia.iiaiiiiiaiiiaraiiia.iiiiaiijaiariiaiapiiaii^naia ia'i:i'a:a:aT"
naj nam pošljejo kaj posebno zabavnega in poučnega. Razkrojene razne knjige se pred nami spet strnejo, in beremo, kar hočemo: Krekove zbrane spise, Jurčiča, Tavčarja, Mla« diko, Prešerna, Gregorčiča, Erjavca in druge. Posebno se zabava družba z branjem Zgodo« vinskih anekdot. Sto let so že stare, a v svoji svežosti in lahkem pouku še zmeraj nove. Vedno in vedno jih berejo in se čudijo ljudem davnih dnij niso imeli takih pripomočkov, kakor jih ima naš moderni čas, a zdravi so bili, imeli so razumevanje za humor, za do v« tip, smejali so se radi. Zato ni čudno, da je bila stota izdaja anekdot leta 2022 nagloma razprodana in so morali 3. zvezek za našo družbo brž na novo sestaviti. Prišedši nazaj na Kredarico vzame družba aeroplan, kajti sestop ji ni prijeten, kakor tudi ni bil prijeten turistom leta 1925. Petnajst sekund po od« hodu s Kredarice so turisti spet v Gorici,
FRANC GORKIČ:
O NOVIH DAVKIH.
Od 1. januarja 1924 je v veljavi v novih pokrajinah italijanske države davčni sestav, ki je že prej veljal v starih pokrajinah kralje« vine in ki se bistveno razločuje od prejšnjih avstrijskih predpisov. Najvažnejša razlika je ta, da davkov ne terjajo več državni uradi, ampak zasebne davčne izterjevalniee. In to ve« lja ne le za državne, temveč tudi za občinske davke. Prej so občine imele pravico nalagati le doklade k neposrednim državnim davkom, danes pa smejo razen doklad na zemljiški davek uvajati še posebne samostojne davke, kakor: družinski, pasji, živinski, na vozila, na služinčad, obratovalni, na obrtna dovoljenja i. t. d. In tudi te davke terjajo davčne izter« jevalnice.
Omembe vredno je pri tem to>, da so davčne izterjevalniee le izvrševalni organ, ki je odgovoren, da se davki in doklade vsem javnim upravam (državi, pokrajini, občini, itd.) točno v določenem roku nakažejo. Dav« ke pa pobirajo- na podlagi davčnih seznamov, ki jih sestavijo državni davčni uradi oziroma občine. Izterjevalniee nimajo torej najmanj« šega vpliva na sestavo davčnih seznamov ali na odmero davka, ker dobijo le nalog, da v
seznamih odmerjene svote poterjajo na ra« čun uprave, ki je davek predpisala.
Ta novost je napravila precej zmešnjave med ljudstvom. Vsakdo, ki se smatra oško« dovanega ali prikrajšanega pri odmeri davka, hodi stresat svojo jezo k izterjeval« niči, ki ni in ne more biti poučena o podlagi odmere, mesto da bi stopil na pristojni davč« ni urad ali v občinsko pisarno, kjer se davki v resnici predpisujejo. Toda tudi v tem pogledu ni stvar vedno mogoča, kajti za državne kakor za občinske davke veljajo točno dolo« čeni roki, v katerih imajo davkoplačevalci pravico vlagati svoje pritožbe v slučaju, da se jim godi krivica. Dogotovljeni davčni sezna« mi, ki vsebujejo odmerjeni znesek posamez« nemu davkoplačevalcu, se morajo v predpisa« ni dobi razgrniti na županstvu in razložiti javnosti v pogled. Razgrnitev mora županstvo razglasiti. Vsakdo ima pravico sezname pre« gledati in uložiti v pravilnem roku, ki je raz« glasen, pritožbo. Prilika za dosego poprave storjene krivice je torej le v tej dobi dana. Pritožbe, ki se uložijo po preteku določenega roka, so namreč že po zakonu brez pomena, in ne pridejo sploh v poštev,
5
98
Na to važno okolnost pri davkih pa se marsikdo premalo ozi^a. Da je potem tepen, je kriv tudi sam. Kakor moramo biti povsod v upravljanju svojega gospodarstva točni in previdni, tako je treba, da smo tudi budni, ko se nam davki odmerjajo. Nastopiti moramo v varstvo svojih koristi takrat, ko je za to dana možnost, in ne še le potem ko je bič že za« žvigal čez naša pleča.
Za to pa, davkoplačevalec, ne zabi pre« gledati davčnih seznamov, ko so razpoloženi, in ugotoviti, ali si pravilno obremenjen ali ne. To je najvažnejši korak, ki ga moraš napra« viti pravočasno, da ne boš oškodovan.
V pritožbi naj se navedejo natančno vzro« ki, s katerimi hočemo izpodbijati davčno od« meritev. Vsakdo naj našteje le tiste, ki se na« našajo nanj in na njegov slučaj in ki uteme« liujejo njegovo pritožbo. Na davčne komisije, ki rešujejo pritožbe, napravi kaj čuden vtis dejstvo, ako vloži 90 davkoplačevalcev iz ene in iste občine vsak svojo pritožbo, ki pa so si v utemeljevanju do pičice enake. Naravnost smešno je, ako komisija ugotovi, n. pr. da se
kdo pritožuje proti previsoki odmeri dohod« kov od živine, ko. njegova napoved sploh ne vsebuje živine, to je, da se s pritožbo izpod« bija nekaj, kar sploh ni ne napovedano ne ob« dačeno.
Davki niso igrača. Ko imamo opravka z njimi, preudarimo vse z veliko resnostjo in treznostjo. Lahkomiselno postopanje zna roditi usodepolne posledice. Posebno v tej pre« hodni dobi, ko se ustvarjajo davčni seznami po novem' davčnem sestavu, naj bo naša ču= iečnost velika.
Še nekaj naj omenim. Ko dobiš od davčne • izterjevalnice plačilni nalog za poravnavo do« špelega davčnega obroka, plačai v določenem roku tisto svoto, četudi si proti odmeritvi uložil pritožbo. Na ta način se ogneš raznim sitnostim in stroškom, ki ti jih lahko povzroči izterjevalnica. Če bo potem pritožba ugodno rešena, imaš možnost, da natančno obračunaš z izterjevalnico in prideš do svojega. Če ti pritožbo zavrnejo, si si prihranil s pravočas« nim! plačilom zamudne obresti in kup sitnosti.
KAJ BO Z NAŠIMI DRUŠTVI
Ministrstvo za notranje stvari je nazna« nilo pr efektu ram, da ie avstrijski zakon o društvih z dne 15. nov. 1867 štv. 134. odprav« Ijen in da veljajo sedaj tudi v novih pokraji« nah le italijanski splošni zakoni o javni var« nosti. Zborovanja in združevanja so torej svo« bodna, da se le vršijo mirno in brez orožja. Oblastva pa imajo pravico vse to nadzorovati in v slučajih nevarnosti zborovanja in združe« vanja omejevati. Na videz je to svoboda, v resnici pa postane lahko največja sužnost sa« movolje posamnih oblastni j.
Vsled tega ni treba več naznanjati obla« stim ne ustanovitve društva ne kakega zborovanja. Naznanjati treba le tista zborovanja, ki se vrše v javnih prostorih ali v takih pro« štorih, ki so odprti vsemu "občinstvu in sicer
IN Z NJIH PREMOŽENJEM.
24 ur prej. Občnih zborov ni treba priglašati, ker so omejeni na člane ali vsaj le na povab« ljene goste.
Ker je avstrijski občni državljanski zako« nik pri nas še v veljavi, se smatrajo naša dru« štva vkljub navedenim odredbam kot juri« dične osebnosti, ki smejo svobodno razpola« gati s svojim premoženjem. Ko bo pa ra^gla« šen italijanski občni državljanski zakonik, bo nastalo glede premoženja naših društev novo vprašanje, kajti premoženje bo ostalo brez ju« ridične osebnosti. To vprašanje se bo rešilo ali s prehodnimi določbami ali pa naj društva sama prej poskrbe, da se premoženje ne bo moglo odtujiti prvotnemu namenu in porabiti za druge reči.
KMETIJSKE NADALJ. ŠOLE V NAŠI DEŽELI.
Število pijonirjev, ki delujejo med našim kmetskim narodom na polju kmet. nadalj. šolstva nad vse požrtvovalno, je precejšnje. Kmet. nadalj. šole so se že pred štirimi leti na pobudo bivšega deželnega odbora ustanav« Ijale v kmet. centrih naše dežele. Pametna misel je bila, zanesti po teh šolah med kmet. ljudstvo malo več zmisla za praktični poklic.
Kmet. nad. šola ima namen, da se kmet'-ska mladina po dovršeni osnovni šoli nadalje izobrazuje in sicer v tistih predmetih, ki so važni in potrebni za praktični poklic kmetske«
ga stanu. Kmet. nad. šola hoče povzdigniti kmetski stan na stopnjo splošne in strokov« ne izobrazbe, ki je v današnjih dneh potreb« na našemu kmetu. Kmet naj spozna glavne pogoje rastlinskega in živalskega življenja, naj jih primerno upošteva v poljedelstvu, ži« vinoreji, sadjarstvu, vinarstvu i. t. d. Lep in blag, nad vse hvaležen namen!
Slika nam predstavlja skupino mladeni« čev — slušateljev kmet. nad. šole v Lokavcu pri Ajdovščini, katero vodi požrtvovalno že 3. leto g. nadučitelj Leopold Paljk.
M

Skupina mladeničev * slušateljev kmet. nad. šole v Lokavcu.
D- JAKOB
Dne 10. junija t. 1. so zločinci ugrabili v »Rimu« na javnem prostoru in ob belem dne* vu tajnika socialistov*unitarcev Dr. Jakoba Matteottija, državnega poslanca. Odvedli so ga z avtom in umorili. Grozen zločin, ki je po* svetil v vrste fašistovske stranke, ki jo je začel sedaj Mussolini čistiti! Pri tem zločinu so bile udeležene najvišje fašistovske osebnosti. Mussolini je moral odstraniti pod* tajnika notranjega ministrstva Finzi*ja, na* čelnika tiskovnega urada notranjega ministr* stva Rossi*ja in mnogo drugih. Ravnatelja fa* šistovskega lista Corriere Italiano odvetnika Filipelli*ja so aretirali na begu pri Genovi. Is* totako so aretirali njegovega prijatelja Filipa Naldi*ja, dalje načelnika fašistovskih arditov Albina Volpi*ja, ki je bil tudi član teroristič* ne čeke (t. j. čk = črezvičajni komitet), kate* ri je načelojal fašist Dumini itd. Odstopili so naučni minister Gentile, minister za javna dela Carnazza, minister za državno gospodarstvo Corbino itd. in Bog ve, kako bo vse to končalo, kajti maščevanje čaka še za druge umore in poboje po Italiji, za požige naših domov in hiš itd. Vse to mora priti nad ta rod! Upamo, da bo Mussolini res napravil red!
Matteotti je bil rojen dne 22. maja 1885 v Fratti v deželi Rovigo, kjer je imela njegova rodbina velika posestva. Bil je tri leta v vojski, čeprav velik nasprotnik vojske. Radi tega svojega prepričanja je bil tudi interni* ran. Po končani vojski je bil 1. 1919 izvoljen v deželni svet, istega leta in potem 1921. in leto» ponovno v državni zbor.
Dne 27. junija so bile po ceh Italiji prire* ditve v proslavo Matteottijevega spomina. Parlamentarna opozicija pa se je ta dan zbrala v poslopju državnega zbora in je so* glasno zahtevala od vlade:
MATTEOTTI.
1.	Odpravo strankarske milice.
2.	Strogo izvajanje zakona za vse držav* Ijane. "	i ;: H
Opozicija se sploh ne bo udeleževala državnozborskih sej, dokler se ta dva pogoja ne uresničita. Tako je Mussolinijeva vlada
Dr. Jakob Matteotti.
sedaj prvikrat v resni zadregi in cela Ita* lija gleda pozorno na ta boj. Upamo, da bo zakon dobil veljavo tudi za narodne manjšine in da ne bodo več izpostavljene svojevolj* nosti posamnih oseb.
100
Truplo Matteottijevo so našli dne 16. avg. kakih 25 klm od »Rima« mej krajema Scrofano in Riano. Bilo je na pol zakopano
in je imelo v prsih še pilo, s katero so ga bili zločinci zabodli. Truplo je bilo preneseno v rojstni kraj Fratta in tam pokopano.
Od desne proti levi: 1. Finzi, 2. Rossi, 3. Filipelli, 4. Dumini.
FRANC SIRK. DAVČNI UPRAVITELJ V P.
O PRISTOJBINAH.
S kr. dekretom 11. I. 1923 št. 158 so se uveljavile pri nas s 1. julijem 1923. registracijske pristojbine starih provinc. Te pristojbine se plačujejo počenši z navedenim dnevom pri Registracijskih uradih (Ufficio di registro), ki so se ustanovili pri nas 1. julija 1923 in uradujejo za kolkovine in pristojbine.
S kr. dekretom 30/12 1923 št. 3269 so se spremenile nekatere določbe glede goriomenjenih pristojbin.
Spisi v javni in privatni obliki, civilni in trgovski sodni in izvensodni, ki vsebujejo prenos lastninske, užitne in zastavne pravice do neprimičnin in premičnin, so podvrženi registracijskim pristojbinam, ki so koj plačljive.
Tudi ustne pogodbe, tičoče se najemnin in zakupnin so podvržene registracijskim pristojbinam.
Važno je vedeti, da dobe ti spisi pravno moč še le po registraciji.
Spise podvržene tem pristojbinam, ki niso bili prijavljeni registracijskemu uradu, sodnija odklanja. Radi tega se mora vsaka taka listina registrirati pri dotič-nem urada v teku 20 dni po podpisu, da se izognemo kazni in drugim posledicam.
Listine se predložijo registracijskemu uradu v izvirniku, pisanem na kolkovanem papirju 2 L * in na poverjenem prepisu na kolkovanem papirju 1 L. **
Prepis ostane uradu, izvrnik s potrdilom plačila pristojbin dobi stranka.
Listine podvržene registraciji so:
Kupnoprodajne pogodbe, darilne pogodbe, menjalne pogodbe, preživninske pogodbe, ženitne pogodbe, za? družne pogodbe, najemne (zakupne) pogodbe, pobotnice, ki se nanašajo na zadolžnice in druge listine, razsodbe, vknjižbe i dr.
Registracijske pristojbine so progresivne, sorazmerne (proporcijonalne), postopne ali stalne.
Podlaga odmere teh pristojbin je cena ali vrednost pravnega posla.
Registracijske pristojbine so sledeče:
A) Za kupne pogodbe:
* Stane 3 L.
** Stane 2 L.
a)	od kupne cene (vrednosti) nepremičnin do
200 L............4%
b)	od kupne (vrednosti) nepremičnin nad 200
do 400 L . •.......•. . 5-20%
c)	od kupne cene (vrednosti) nepremičnin
nad 400 L dalje .............8%
d)	če se kupljene nepremičnine spet prodajo v teku dveh let znaša pristojbina pod a) b) c) eno četrtino manj.
Za kupne pogodbe glede novih stavb veljajo olajšave. (Cl. 11 zakona 43-4 1911 št. 509.)
e)	od kupne cene (vrednosti) premičnin . 4%
f)	od kupne cene (vrednosti) živine in poljskih pridelkov ..........1%
g)	od kupne cene (vrednosti) za navadne predmete med trgovci ....... 1%
h)	od kupne cene za razkošne predmete med trgovci ............2%
i)	od kupne cene za šumeča vina,, mineral« no vodo v steklenicah, medicinalne specialitete
in dišave med trgovci ....... 3%
B)	Za darilne pogodbe, sklenjene med bližnjimi sorodniki 10 L in event. vpisnina, med drugimi osebami po kr. dekretu od 20. avg. 1923 št. 1802.
C)	Za najemne (zakupne) pogodbe ...
D)	Za zadolžnice ..........1,30%
E)	Za pobotnice nanašajoče se na zadolžnice
in druge listine ............/4%
F)	Za pobotnice posebej izdane, ki se nanašajo na kupno-pogodbene cene ....... 0.30%
Pristojbine za zemljiško • knjižne vpise znašajo:
1)	za vpis lastninske pravice za vsakih 100 lir 0.75% (ta pristojbina ni všteta pod A) a, b, c)
2)	za vpis zastavne pravice:
a)	na prvih 10.000 lir, za vsakih 100 . . . 2%
b)	za vsak višji znesek, za vsakih 100 lir . 2-50%
Kolkovine. • S kr. odlokom z dne 18- marca 1923 št. 550 so bile odpravljene kolkovne pristojbine, uvedene s kr. dekretom 16. junija 1921 št- 795 na razkošne predmete, na
101
dragulje in dragocehosti, na proizvajanje razkošnih tka-nin in rokavic in namesto teh so stopile v veljavo s 1-aprilom 1923 znižane kolkovne pristojbine. Te pristojbine so se spremenile s kr. odlokom od 30. dec- 1924 št. 3-273.
Tej pristojbini je podvržena vsaka kupčija (prenos-scambio) blaga in predmetov med obrtniki, trgovci itd. izvzemši slučaje pod D).
A) Pristojbine so trojne:
I.	Za prodajo (izmenjavo — scambio) surovin — izvzeto razkošno blago pod A III. — kovin v kosih, kladah ali stisnjenih oblikah (izvzeto razkošno blago pod III), apna, (krede) mavca, cementa, stavbnega mate-lijala iz ilovice (kakor opeke, korcev in dr.), kemičnih izdelkov, umetnih gnfljil in kmetijskih nepredelanih ali spremenjenih pridelkov je treba kolkovati račune (fakture) kakor sledi:
Do 20 lir......L 0.10
Črez 20 » 40 » ....'..» 0.20 » 40 » 60 ....... » 0.30
» 60 » 80 » ....... 0.40
» 80 » 100 ....... » 0.50
» 100 » 200 » ....... l._
» 200 » 300 » ....... 1.50
i. t. d. za vsakih 100 ali za odlomek 100 lir — L 0.50 več. Doklada všteta.
II.	Za prodajo druge vrste blaga, predelanega in na pol predelanega (izvzeto razkošno blago pod III. in IV.) kakor tudi živine in živine za klanje in zaklano se kol* kujejo računi (fakture) kakor sledi:
Do 20 lir Crez 20 » » 40 » » 60 » » 80 » » 100 » 200
L 0.20
40 »	....... 0.40
60 ....... » 0.60
80 »	....... 0.80
100 ........ l._
200 ........ 2,—
300 ....... » 3.-
i. t. d. za vsakih 100 ali za odlomke 100 lir — L- 1__več.
Doklada všteta.
III.	Za kupčije z razkošnim (luksus) blagom kakor so: jantar, automobil, slonova kost, dragulji, usnjate rokavice, čipke, drage kovine, kožuhovine, klavirji, perje, vezenine, svila, preproge od vzhoda, želvovine in razkošno pohištvo, je treba kolkovati račune (fakture), četudi izdelovalec (fabrikant) proda predmete naravnost konsumentu, kakor sledi:
Do 20 lir ...... L 0.40
Crez 20 » 40 ........ 0.80
» 40 » 60 ....... » 1.20
» 60 » 80 »....... 1.60
» 80 » 100 ....... , 2.—
» 100 » 200 » ....... 4,—
» 200 » 300 » ....... 6,—
i. t. d. za vsakih 100 ali za odlomke 100 lir — L 2.— več. Doklada všteta.
IV.	Za prodajo dišav, profumov, medicinalnih spe-cialitet in drugih takih tvlarin v škatlah, zabojčkih in buteljkah kakor tudi penečih se vin in mineralnih vod v steklenicah je treba kolkovati račune (fakture), četudi izdelovalec (fabrikant) proda te predmete naravnost konsumentu, kakor sledi:
Črez	10 do	20 lir .
»	20 »	40 » .
»	40 »	60 » .
»	60 »	80 » .
»	80 »	100 » .
»	100 »	200 » .
»	200 »	300 » .
. . . . » 1.20 • • • . » 1-80 . . . . » 2.40 . ...» 3.— . ...» 6—
....... 9.—
i- t. d. za vsakih 100 ali odlomke 100 lir — L 3__več.
Doklada všteta.
Računi (fakture) pod A I. II. III. IV. se morajo napraviti v dveh izvodih, drugi izvod lahko nadomesti vpis v knjigi, ki mora biti zaznamovan s tekočimi številkami. Prepise fakture treba hraniti 5 let in zaznamovati s tekočimi številkami
Vse kolkovlne plača kupec.
Pristojbine se plačajo s kolki, ki obstojijo iz dveh delov. Izdajatelj računa prilepi del kolka, ki nosi kraljevo podobo, na račun (fakturo), namenjen kupcu, drugi del Pa se prilepi na prepis fakture ali v knjigo »prima nota« zraven dotičnega vpisa-
Kolki se razveljavijo s prebodom ali pa, da se prepiše na oba dela kolka s črnilom datum dneva izdanja ali pa, da se datum pritisne z mastnim črnilom.
B)	Za kupčije (prenos — scambio) najnujnejših življenskih potrebščin, kakor pšenice, turščice, ječmena, riža, moke, kruha, navadne testenine, zelenjave, suhe in konservirane, sadja, svežega in suhega, paradižne konserve, mesa (svežega, zmrzlega in v zabojčkih), mesnega ekstrakta, kondenzirane juhe (tekoče ali v kockah), zabele za juhe, rib, jajc, mleka, masla, skute, sira, prekajenine, slanine, prašičje in druge jedilne ma5 sti, oljčnega in drugega jedilnega olja, oljk, oljnatih semen, kisa (ne v steklenicah), sladkorja in melase, kave, kuriva (tudi petroleja in bencina), pralnega mila, luga, vode za proizvajanje sile in pitne vode in predmetov državnega monopola med trgovci in obrtniki je treba kolkovati račune (fakture) kakor sledi:
Nad 1 do 100 lir ...... L 0.10
» 100 » 1000 »......» 0-50
» 1000 lir dalje...........
C)	Kr. dekret 30. dec. 1923 št. 3268: Fakture, raču* ne, izdane od trgovcev in obrtnikov za prodano blago konsumentom izvzemši slučaj pod A III. IV. in navadne pobotnice, ki se ne nanašajo na zadolžnice, razsodbe in druge obvezne listine, kakor tudi pobotnice, note, računi med zasebniki (privatniki), zasebniki in trgovci, med trgovci in zasebniki je treba kolkovati z navadnimi kolki kakor sledi:	,	j
Do	L.	l,-	■ t! -I..;		■	
Nad	»	1 01	do	L.	100 L.	0.10
n	0	100.01	n	w	1000 „	0.50
n	n	1000.01	n	n	3000 „	1,—
n	n	3000.01	„	n	6000 ,	2,—
n	n	6000.01	n	n	10000 ,	3—
n	n	10000.01	n	t>	13000 ,	4- —
„	n	13000.01	»	n	16000 „	5. —
»	n	i6ooo.ai	n	it	20000 „	6. —
„	»	20000.01	n	n	23000 „	7.—
n	n	23000.01	p	n	26000	8,—
n	»	26000.01	n	n	3U000 ,	9,-
n	f	30000.01	n	»	33000 „	10,—
„	n	33900.01	n	n	36000 ,	11.—
n	n	36000.01	n	n	40000 „	12,—
»	„	40000.01	n	»	43000 „	13.—
n	„	43000.01	n	»	46000 ,	14.—
n	n	46000.01	n	»	50000 ,	15.—
n	n	50000.01	n	n	53000 ,	16.—
n	„	53000.01	n	n	56000 .	17,—
n	n	56000 01	n	m	60000 ,	18.—
tf	„	60000.01	n	n	63000 „	19—
n	n	63000.01	n	„	66000 „	20.—
n	„	66000.01	rt	„	70000 „	21.—
n	n	70000.01	»	n	73000 „	22.—
n	n	73000.01	»	n	76000 „	23,—
n	n	76000.01	n	71	80000 „	24,—
n	n	80000.01	n	It	83000 „	25.—
n	n	83000.01	n	n	8600O ,	26 —
i. t. d. do 200.000 L za vsakih 1000 ajli odlomke 1000 L — 30 st. Odlomki pod 1 liro pristojbine se zaokrožijo na 1 liro. — Za zneske nad 200-000 L ali nedoločene svote znaša kolek 60 lir-
Kolki so navadni in se prepišejo kakor do sedaj-D) Lestvica
pristojbin (kolkov) za menice, plačljive v kraljestvu v teku štirih, šestih mesecih in po šestem mesecu (kr. dekret 30. dec- 1924 št. 3268).
PLAČLJIVE			
Znesek menice	v 4 mesecih	po 4 do 6 mesecev	po 6 mesecih ali in bianco
	Pristojbine vslevši kolek pobot. 10 slotink		
Lir	tir	Lir	Lir
100.—	0 30	0.30	0.50
206.—	0.30	0.50	0 90
300.—	0.50	0.70	1.50
400,—	0.50	0-90	1.90
500,—	0.70	1.30	2.50
600.—	0.70	1.50	2.90
700.—	0.90	1.70	3.30
800.—	0 90	1.90	3.90
900—	1.30	2.10	4.30
1.000,—	1,30	2 50	4 90
1.506.—	2,50	3.70	7 30
2.000,—	2.50	4.90	9.70
2.500,—	3.70	6.10	12.1C
3.000.—	3.70	7.30	14 50
3.500.—	4.90	8.50	16.90
4.000.—	4.90	9.70	19.30
4.500.—	6.10	10.90	21.70
PLAČLJIVE
Znesek menice	v 4 mesecih i	po 4 do 6 mesecev	po 6 mesecih ali in bianco
	Pristojbine vslevši kolek pobot. 10 slolink		
Lir	Lir	Lir	Lir
5.000.-	6 10	12.10	24.10
6.000,—	7.30	14.50	28.90
7.000,—	8 50	16.90	33.70
8.000" -	9.70	19 30	38.50
9.000. -	10.90	21.70	43.30
10.000. -	1210	24. ^0	48 10
: l.ooo. —	13.30	Jb.50	52 90
12.000. -	14.50	28.90	57.70
13.000. -	15.70	31.30	62.50
14 000,—	16 90	33.70	67.30
15.000.	18.10	36.10	72.10
16.000,—	19.30	38 50	76.90
17.000 —	20 50	40.90	81.70
18.000,—	21.70	43.30	86.50
19.000,—	22.90	45.70	91.30
Veljavne	so le uradne	menice.	
KSIST HROVATIN:
POŠTNE DOLOČBE.
V notranjem prometu Italije, s kolonijami, S. Marino, z Dodekanezom in z Albanijo:
1.	Navadna pisma oziroma zalepke za vsakih 15 g ali ulomek v kraju samem 25 st. — iz kraja v kraj 50 st Za pisma, ki ne presezajo teže 15 g naslovljena aktivno služečim vojakom (častniki so izvzeti) = 25 st.
2.	Dopisnice v kraju samem oziroma naslovljene vojakom = 15 st. — iz kraja v kraj = 30 st. Dopisnice z odgovorom stanejo dvakratno vsoto.
3.	Razglednice kvečjemu s petimi voščilnlmi besedami v kraju samem = 10 st. —* iz kraja v kraj = 15 st. Razglednice s samim podpisom in datumom - 10 st. Vse druge kakor dopisnice.
4.	Posetnice s kvečjemu 5 besedami voščil (tudi v kraju) = 20 st.
5.	Obvestila smrti, rojstva, poroke in slična = 20 st.
6.	Trgovski računi do 15 g. a le posamezni = 25 st.
7.	Rokopisi (v obliki pisma ne smejo presezati 45X45 cm in v obliki valja le 10X75 cm) katerim priložiš mo lahko tudi pismo, ki se nanaša samo nanje: do 200 g = 50 st. in za vsakih nadaljnjih 50 g ali ulo» mek (do 2 kg) = 15 st.
8.	Navadne tiskovine za vsakih 50 g ali ulomek (do 2 kg) 10 st. Tiskovine, ki presegajo 25 cm v dolžini in širini, doplačajo 10 st.
9.	Bukvarski listki (naročila knjig v komisiji) = 5 st
10.	Vzorci do 100 g = 30 st. vsakih nadaljnih 50 g ali ulomek (do 350 g dopuščeno) = 15 st.
11.	Priporočanje že navedenih pošiljatev = 50 st. (za vsako izgubljeno priporočeno pismo plača uprava 15 lir odškodnine).
12.	Ekspresno pošiljanje = 60 st.
13.	Povratnice (tudi v kraju) = 50 st.
14.	Poštno ležeče (lerma in posta) naslovljena pisma, izvzemši ekspresna, doplačajo 20 st.
15.	Pristojbina za povzetje (pri vzorcih le do 15 lir, a pri drugih pošiljkah do 1000 lir) kakor za priporočene, več 40 st.
16.	Zavarovanje (denarnih) pisem, poleg navadne fran-kature in priporočbe še zavarovalnina in sicer za prvih 200 ali ulomek = 75 st. za vsakih naslednjih 100 lir ali ulomek = 30 st. Doplačilo proti višji sili znaša še 50 st.
17.	Trgovski katalogi in druge take listine do 50 g = 5 st. za vsakih naslednjih 25 g ali ulomek = 2 st.
Pisemske pošiljatve, ki niso ali ki imajo premalo znamk, doplačajo pri vročitvi dvojno pristojbino oziroma dvojni primanjkljaj. Izvzeti so le dopisi državnih uradov in Disma, ki jih pišejo vojaki svoilm družinam. Taka pisma plačajo pri vročitvi samo navadno pristojbino.
Obvestila smrti itd. in tudi vse tiskovine, ki nimajo znamk, ali jih nimajo dovolj, se ne odpošljejo, (radi tega večkratne pritožbe, da se poslani časopisi zgubljajo).
Pristojbina pisem, katera odpošiljajo županstva po znižam ceni, je polovična one navadnih (ulomki sto-tink te polovične pristojbine so v prid županstvom).
Opozarja se, da ne smemo priložiti tiskovinam in časopisom nobenih pisem, ker se take pošiljatve ne oa-pošjejo in smo tudi odgovorni za naloženo hudo denarno oziroma zaporno kazen.
Poštne nakaznice:
1. za zneske ... do 25 lir = 40 st. telegraf, lir 390
n	n	od	25	, 50 ,	= 80 .	n	»
n	n	n	50	. 100 ,	= 1-20 lir	»	n
n		n	100	. 200 „	= 2— »	n	n
J*	„	n	200	„ 300 ,	= 2 50 ,	n	»
n	n	n	300	. 400 ,	= 3"- ,	n	n
itd. za vsakih naslednjih 100 lir = 50 st. več. Nakaznice ne smejo presegati 1000 lir. Ce pošljemo višji znesek napravimo več nakaznic.
2.	Nakaznice, katere pošljemo vojakom (izvzemši častnikom) do zneska 25 lir, plačajo le = 20 st.
3.	Za nakaznico (rinovazione dei vaglia), katero
smo izgubili ali ki je zapadla (nad mesec stara), moremo vdobiti drugo nakaznico in plačamo za znesek do 10 lir = 10 st. za' zneske do 100 lit = 30 st. in za one nad 100 Ur = 50 st
Poštno;čekovnl promet:
1. za vplačila na lastni račun do 10.000 lir = 15 st.
2.	n	n	n	»	. od 10.000 do 50.000		m	30	
3.	»	n	n	tuj	račun .	50	n ~~	20	n
4.	n	n	n	•	. od 50 do	100	n'	30	m
5.	n	n	»	n	, , 100 „	200	n	45	
6.	n	n	m	n	. . 200 .	300	n ——	60	»
7.	*	n	»	m	, . 300 ,	400	n	75	»
8.	n	9	m	n	. . 400 ,	10.000	m -	90	»
105
Poštna hranilnica:
sprejema vloge v poljubni višini. Obrestuje pa vloge le do 10.000 lir; kar imamo nad 10.000 lir se ne obrestuje. Obrestna mera znaša 2.70 do 2.75%. — Vložne knjižice se glase navadno na ime vložnika ali pa: »na osebo, ki se zglasi« (al portatore). Prve dvigne samo vložnik, a druge poljubna oseba, ki se predstavi s tako knjižico pri poštnem uradu.
Brzojavni promet:
1.	za navadne brzojavke 20 st. za vsako besedo oziroma številko (do 5 številk) — vendar najmanj 1.60 lir.
2.	nujne brzojavke plačajo trikratno pristojbino.
Telefonski promet:
1.	Krajevni:
a)	V javnih govorilnicah, to je v telefonskem ali poštnem uradu, za vsak govor 3 minut = 60 st.
b)	Osebe, ki imajo telefon, plačajo po uporabljanju in to prilično 400—1000 lir na leto.
2.	Izvenkrajevni:
to je iz kraja v kraj, za vsak govor 3 minut pristojbino, ki je tem višja čim bolj oddaljen je kraj s katerim govorimo.
Poštni zavoji ali paketi:
katere pošijamo po pošti ne smejo tehtati v obče nad 5 kg. Izvzeti so le večji kraji (mesta in nekateri trgi) v katere so dovoljeni tudi zavoji do 10 kg. Priporočajo se primerni ovitki in razločni napisi. Zavoje z navedeno vrednostjo moramo zapečatiti, drugače jih poštni urad zavrne.
1.	Pristojbine zavojem do 1 kg =. 2.50 lir.
od 1 kg » 3 » = 5.— » » 3 » » 5 » = 8.— » * 5 » » 10 » = 13.— »
2.	Prazne posode (steklenice, kovinaste škatle i. t. d. za olje in drugo) = 3.— lir.
3.	Zavoji izredne obsežnosti (nad 60 cm dvestranske obsežnosti ali 105 cm dolžine in 40 X 40 cm) doplačajo polovico pristojbine.
4.	Pristojbine zavojev s knjigami (za tvrdke):
do 1 kg = 1.50 lir \ » 2 » = 2.50 »	s poviškom 50%
,	» 3 » = 3.— »	pri izvanredni
» 5 » = 4.50 »	obsežnosti
» 10 » = 7.50 »
5.	Stalna pristojbina za povzetje (do 1000 lir) = 60 st.
6.	Zavarovalnina do 200 lir = 1 lira in za vsakih naslednjih 100 lir ali ulomek = 50 st
7.	Pristojbina zaloge (Lagerzins): Prvi trije dnevi so prosti a vsak naslednji dan 1. za vsak navaden zavoj 25 st. a največ 5.— lir
in 2. za vsak vrednostni zavoj 40 st. a največ 8.— lir.
8.	Odškodnina, katero plača poštna uprava za navadne (zgubljene) zavoje znaša 25.— lir.
Poštni predali:
se najmejo lahko pri vsakem poštnem uradu. V te nam dostavlja pošta našo korišpondenco po prihodu vsake pošte. Vendar si moramo ta pisma sami donašati v svoje domovje. Kedor želi imetu poštni predal, položi:
1.	kavcijo = 40 lir
2.	za odprte (brez ključa — a v notranjosti urada) = 6 lir mesečno.
3.	za zaprte s ključem — male — = 8 lir mesečno
4.	za zaprte s ključem — srednje — = 12 lir mesečno
5 za zaprte s ključem — velike — = 16 lir mesečno.
Nalogi — (Commissioni), katere izročimo pošti plačajo kakor priporočena pisma in še 60 st. stalne pristojbine. (Nalogi legalizacije aktov tudi kolekovino). Pračiini nalogi — (Riscossioni per conto del terzi): Razen pristojbine za znamke, priporočbe in zavarovanja za plačilne naloge do 10 lir še 25 st.
za plačilne naloge nad 10 do 200 lir še 50 st, za plačilne naloge nad 200 do 2000 ir še 1,— liro.
Plačilni nalogi s protesti s poljubnim zneskom = 2 Url. • * *
Reklamacija priporočenih ali zavarovanih (denar« hih) pisem, zavojev (paketov) in poštnih nakaznic sta-ne 40 st.
Pisane prošnje za vrnitev odposlanih poštnih poši-ljatev ali tudi spremembe v naslovu istih = 60 st. V prometu s tujimi državami:
1.	Navadna pisma v Nemško Avstrijo, Ogrsko, Ceho-s! o vaško in Romunijo do 20 g = 75 st., za vsakih nadaljnih 20 g ali ulomek = 50 st.
2.	Dopisnice ali razglednice v te države — 45 st. — z odgovorom = 90 st.
3.	Navadno pismo v vse druge države (tudi Jugoslavijo) do prvih 20 g = 1 liro in za vsakih nadaljnih 20 g ali ulomek = 50 st.
4.	Dopisnice in razglednice razen pod 1. navedenih — 60 st. z odgovorom = 1.20 lir.
5.	Razglednice s samim podpisom = 20 st.
6.	Rokopisi do 250 g = 1 liro, za vsakih nadaljnih 50 g ali ulomek = 20 st
7.	Vzorci do 100 g = 40 st., za vsakih nadaajnih 50 g ali ulomek = 20 st
8.	Tiskovine za vsakih 50 g ali del = 20 st.
9.	Priporočanje (rekomandiranje) == 1 liro.
10.	Povratnice = 1 liro.
11.	Reklamacije = 2 liri.
12.	Ekspresno pošiljanje = 2 liri.
13.	Povzetna pristojbina = 20 st. — Ako pride pošilja-tev iz inozemstva in ni plačana taka pristojbina v tuji državi = 30 st.
14.	Zavarovalnina za vsakih 300 lir = 1 lira.
15.	Poštne legitamacije = 2 liri.	. Op.: S 1. oktobrom 1924 se predvideva znizanjc
pristojbin z inozemstvom.
SEMNJt v ju:
Ajdovščina: 10. marca, 10. aprila, 25. maja, 24. ju» nija, 10. avgusta in 15. okt. — Avče: nedelja po 5. avg. — Boljunec: 24. dan vsakega meseca in 1. septembra. — Breginj: prvi četrtek aprila in prvi Četrtek oktobra. — Brezovica: 28. aprila, 3. julija in 17. okt, — Buje v Istri: 17. jan. in 8. sept. — fiuzet v Istri: pondeljek po sv. imenu Mar. — Cerkno: sredpostni pondeljek, 23. aprila,
14.	sept. in 4. nov. — Cres: 1. do 8. avg. — Čepovan:
15.	sept. vsako leto. — Červinjan: pondeljek po sv. Mar* tinu tri dni. — črniče: prvo nedeljo po sv. Vidu. — črni vrh: sv. Jurija dan, nedelja po sv. Marjeti, pond. po Malem Šmarnu in nedelja po sv. Martinu. — Devin:
16.	febr., 16. maja, 24. jun., konjski sejem 16. nov. Če pride na te dni nedelja, je semenj drugi dan. — De> kani: 9. marca, 9. junija, 9. septembra in 9. decembra, ki so hkrati živ. sejmi. — Divača: 26. dan vsakega
IJSK1 KRAJINI
meseca. — Dolina: 4. julija. — DoUOtlica: prvo ne. deljo v septembru. — Dornberg: 15. sept. — Dutovlje: dne 4. vsakega meseca. Če je ta dan praznik, je semenj dan kasneje. — Gorica: vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu, 16. marca osem dni, 24. avg. 14 dni, 1. okt. osem dni in pond. po sv. Andreju 14 dni, — Goče: dan sv. Andreja kram. sejem in sejem za praščiče. — Gors jansko: na dan sv. Mohorja. — Gradiška: 25. marca, 1. in 26. okt. — Herpelje: vsak drugi dan v mesecu. — Hrastovlje: na praznik Sv. 3 kraljev. — Idrija: veliko* nočno sredo kram. sejem, 16. maja kram. in živ. sejem, 15. okt. kram. in živ. sejem, 5. in 21. dec. kram. sejem. — Ilirska Bistrica: prvi pond. meseca jun., pond. po sv. Juriju, prvi pond. po Malem Šmarnu in pond. po sv. Martinu. — Jelšane: 1. aprila. — Kanal: pond. po sv. Martinu. — Klano v Istri: na dan sv. Roka 16. avg. in
104
na dan sv. Jeronima 30. sept. •— Kobarid: 9. marca, 13. jun., dan po rojstvu M. D. in pond. po zahvalni ned. — Kojsko: pond. po sv. Juriju in pond. po posveč. cerkva
—	Komen: Sv. Jurija, sv. Tilha (v Svetem), Mali Srna* ren v Tomaževici, sv. Ivana v Volčjem gradu in sv. Križa v Ivanjemgradu. — Koper v Istri: 21. septembra in 21. oktobra. — Krmin: 25. jun., 4. sept. po tri dni, vsak prvi pondeljek v mesecu živ. trg. — Kubed v Istri: drugi pond. po rož. ned. in pond. po sv. Martinu. — Labin (Albona): 30. jun. in 7. okt. — Log pod Mangartom: na dan sv. Štefana in prvo nedeljo v avg. — Lokev: veliki pond. in 9. nov. — Lokovec: dan sv. Petra in Pavla. — Lož: 15. marca. — Monfalcone (Tržič): 20. marca in 6. dec. po 2 dni. — Itfabrežina: 5. aprila. 17. sept. in 27. okt. — Naborjet: pond. pred Vsemi svetimi. — Oglej: 26. do 28. marca, 11. do 13. jul., 19. do 21. dec. — Osp: zadnjo nedeljo junija in prvo nedeljo nov. — Pazin: 2. avg. — Piran: 24. aprila in 15. sept. po dva dni. — Podgrad v Istri: vsak mesec dne 8., le v nov. dne 27. Ko je praznik na poti, prvi delavnik. — Podraga: Na dan cerkv. »žegnanja«, v ned. po sv. Andreju in For« tunatu, okrog 15. jul. vsako leto. — Poreč: 21. nov. — Pontabelj: 8. sept. — Postojna: pond. po Vnebohodu. sv. Luke dan, 24. avg., 3. dec. in prvi dan vsakega me« seca. — Povirje: pond. po sv. Antonu Pad. in po sv. Franč. Ksav. — Prem: pond. po sv. Gregorju, pond. pred Malim ŠmaTnom in pond." po sv. Uršuli. — Prosek: na god sv. Martina, ako je ta dan nedelja, dan poprej.
—	Renče: prvi pondeljek v sept. — Rihenberk: nedelja po sv. Ulrihu in vsako kvatrno nedeljo. — Ročinj: 30. nov. — Rovinj v Istri: 11. do 20. nov. — Senožeče: če« trtek po Bink., pond. po kvatrni nedelji v sept. — Se« žana: dne 12. in 22. vsakega meseca velik živ. semenj; ako je ta dan nedelja ali plraznik, je sejem naslednji dan. — Slivje: 15. aprila in 26. sept. — Slap pri Vipavi: pond. vel. tedna, 22. nov. in sv. Lucije dan. — Slavina^Prestranek: 24. jun. v Matenji vasi. — Spodnja Idrija: 16. avg. za živ, pond. po ned. rož. venca, 11. nov., 17. marca, in 3. maja.
—	Sv. Anton poleg Kopra: pond. po sv. Antonu Pad., 20. okt. — Sv. Križ: Živinski in kram. semnji: 5. febr., 14. sept., 5. nov., pond. po sv. Rešnjem Telesu in 14. sept. vsakegi leta. Kramarski semnji razen teh še 2. avg., 26., 27. in 28. decembra. — Ako pade živinski semenj na nedeljo, se vrši živinski semenj naslednji dan. — Sv. Lucija ob Soči: 14. febr., prvo nedeljo po sv. Jakobu, prvo nedeljo po sv. Simonu, god sv. Lucije in binkoštni pondeljek. — Sv. Mihael p. Nadanje selo: 30. novem« bra. — Šmarje: v tednu po jesenskih kvatrah, 3. febr. in 22. novembra. — Šmarje pri Kopru: pondeljek po prvi nedelji meseca oktobra. — Štanjet: 7. jan., 21. febr. za živino in kramarsko blago, 21. maja, 30. jun., 22. avg. in 21. oktobra za živino in kram. blago. Od nedelje se živinski semenj preloži na pondeljek. — Šturje: 1. febr., pond. po Beli ned. in v sredo po ned. rož. venca.
—	Št. Peter na Krasu: Kramarski in živinski sejem dne 10. vsakega meseca. — Št. Vid pri Vipavi: 14. marca, sv. Vida dan in 20. jun. — Št. Viška gora: sv. Jožef, sv. Vid, 15. junija in na dan sv. Petra in Pavla. — Tolmin: 23. aprila, 21. sept. in nedelja po sv. R. T. Ako je 23. aprila in 21. sept. nedelja, je semenj drugi dan. — Tomaj: 29. junija. — Trbiž: prvo soboto v aprilu, 30. jun., 16. okt. in prvo soboto v okt. — Trebuša Dolenja: sv. Jakob. — Trenta: sv. Ana. in 8. sept. — Trnovo na Notranjskem: pond. po Sv. 3 kraljih, 24. jun., pond. po sv. Petru in Pavlu in 19. okt. — Trst: tržni teden po jesenskih kva« trah in prvi teden nov. — Ukve: Zadnji pond. meseca marca in sept. — Unec: prvi pond. meseca marca za ži« vino in> blago. — Vipava: pustni pond., torek po Vel. noči, prvi pond. po Vel. Šmarnu in sv. Simon in Juda.
—	Vodnjan: 10. avg. in 13. dec. — Volosko: 16. maja. — Vremski Britof: 15. avg. — Vrhpolje pri Vipavi: 22. jan., 9. jun., 29. sept. in 24. aprila za živino in druge reči. — Vrh (idrijski okraj): pond. po 3. ned. po Vel. noči, 27. julija in 9. sept. — Zagorje: 10. marca, torek po Bink., 17. sept. in kvatrni pond. pred Božičem.
NA ZNANJE.
Goriška Matica je izdala letos štiri knjige: 1. ZADNJI DNEVI V OGLEJU, povest iz petega stoletja po Kr., spisal Alojzij Carli«Lukovič, priredil Joža Lovrenčič. 2. SV. FRANČIŠEK KSAVERSKI, kratek životopis s podobami, spisal dr. Andrej Pavlica. 3. MLADA ZORA, narodne pripovedne pesmi, izbral in priredil France Bevk. 4. VELIKI KOLEDAR. Vse štiri knjige dobe naročniki za 5 L.
Knjige smo letos posvetili prosveti našega ljud« stva. Drugo leto bo naše knjižno podjetje posvečeno gospodaJrskemu napredku, ki je podlaga narodnemu življenju in narodni svobodi kateregakoli naroda, zlasti katerekoli manjšine v državi. Naši sotrudniki naj bla« govole upoštevati to veliko idejo, ki jo moramo imeti pred očmi, ako se hočemo vzdržati v trdem boju za ob« Stanek in ako hočemo, da bo nože ljudstvo ponosno na svojo narodnost. Siromaštvo ie smrt in še slabše! (Si-rah 40, 49.)
Tako hočemo tudi drugo leto, ki je naše sedmo leto, služiti z vsemi svojimi močmi slovenskemu ljud» stvu v Italiji brez strankarstva. Prava in resnična vz« goja ljudstva, prava in resnična prosveta, ki naj todi značajne mladeniče in može, značajna dekleta in žene, ne sme biti strankarska. Knjižno podjetje ne sme slu« žiti strankarstvu, ampak vzgoji. V tem se držimo Don Bosca, ki ni trpel pri vzgoji strankarstva. Ko je usta« novil družbo za vzgojo mladine, jej je prepovedal po« litiko. Rekel je: Naš program bodi: delati dobro za vzgojo mladine. Drugo pride samo po sebi. (Bolletino Salesiano 1924, zvezek II.) To bodi program našemu vzgojn. knjižn. podjetju. Mi hočemo širiti mej ljudstvom le to, kar je dobro in lepo, ter s tem vzgajati in ustvar« jati kremenite značaje. Drugo pride samo po sebi. Prav zato pa, ker hočemo stati na tej višini, ne nasprotujemo nobenemu drugemu knjižnemu podjetju, če ima blage
namene. Kdor le more, naj dela-brez prepira za resnič» ni napredek in resnično prosveto našega ljudstva: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! S. Gregorčič.
Vse štiri knjige je odobrila tudi cerkvena cenzu« ra. Tako je bilo do sedaj vedno, ker smo se hoteli žrt« vovati le za najčistejše namene. Goriška Matica ne išče gmotnih dobičkov; njen namen je: širiti pravo prosveto mej ljudstvom.
Drugo leto izdamo: 1. V ZDRAVIH IN BOLNIH DNEH. I. snopič. To bo znanstvena a poljudno pisana zdravniška knjiga v štirih snopičih, ki jih izdamo v šti« rih letih. Spisal jo je slavni slovenski zdravnik Dr. I. Robida. Ta knjiga mora priti v sleherno slovensko hišo, kajti knjiga je namenjena dušnemu in telesnemu zdrav« ju našega ljudstva. Take strokovne knjige nismo še imeli. Upamo, da bodo po njej segli vsi Slovenci, da jo bodo vestno hranili in prebirali po družinah, ter da bodo hvaležni Goriški Matici, ki je z znatnimi stroški prevzela izdajo te knjige. — 2. POVEST EVFEMIJA. 3. DON BOSCO. Njegov životopis in njegovi nauki o vzgoji mladine. Knjiga bo opremljena s podobami ka, kor letošnja o sv. Frančišku Ksaverskem. Tudi to knjigo si bodo naše družine shranile in zvesto premi« šl je vale zlate nauke o vzgoji, ki jih je učil Don Bosco. — 4. VELIKI KOLEDAR z raznovrstno zanimivo vse« bino, ki bo obsegala dom in svet.
P. n. sotrudniki naj vedo, da je sprejelo uredništvo s hvaležnostjo poslane mu spise, a da ni bilo mogoče spraviti v letošnje knjige vse tvarine, ki se je zelo na« množila. Kar je trajne vrednosti, pride drugo leto na vrsto. Srčna hvala vsem prijateljem za trud! Istotako izrekamo srčno hvalo vsem našim poverjenikom, proseč jih, naj nam bodo zvesti.
105
Knjige, ki jih izadamo drugo leto so za ljudsko izobrazbo in blaginjo, za narodni in gospodarski napredek vclevažne, zato vabimo na obilo naročbo. P. n. pover« jenike prosimo, naj blagovole pri oddaji let. knjig hkrati
nabirati naročnike za bodoče leto. Cena bo dosedanja 5 L. Kdor ne more plačati celoletne naročnine, naj pla* ča vsaj 1 L, ostalo doplača o prejemu knjig.
Za „Goriško Matico" :
Dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja, predsednik.
Dr. Franc Žigon, profesor bogoslovja. Andrej Tabaj, profesor verstva. Dr. Andrej Pavlica, profesor bogoslovja.
Ludvik Lukežič, vodja »Narodne Tiskarne«.
Franc Bevk, pisatelj in ravnatelj »Narodne knjigarne«.
Ivan Kovačič, kotizistorijalni svetnik in župnik.
Prof. dr. Hilarij Zora, komornik Nj. Sv.
V završitev Koledarja.
2. Uganka.
»Prava prosveta (modrost) je tista, ki .vzgaja srce. Kdor išče Boga, razumeva tudi svet. Imejte veselje v najvišji Resnici; tako bo imela vaša duša polno življenje in čedalje bolj nežno čustvovanje. Kdor veruje v božje besede, najde pojme, da razume veliko lepoto
vesoljstva«.	Nicolo Tommaseo.
(Preghiere sir. 429).
Kaj je to?
Kdor prvi najde, dobi vse štiri knjige brezplačno.
Vlfl^BIBI .......................................................I........ . . H IITII^_III Illl lllll lllll I I l ll
f	E "JIH......I......................................................................................I
Prva domača dobroznana trgovina!
Velika izbira Pfaffovib in drugih šivalnih strojev za
krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje, ter dvokoles iz najboljših nemških tovaren. 'zjemno prodaja tudi na obroke. Brezplačen poduk v umetnem vezenju in krpanju. LHSTNH MEHHN1ČNH DELflVNICfi.
=mi-giiiiz IiimI
f Priporoča se: Tllfdki FR. SflUHG, I = Via CardlSCti Št. 25 (prej Ciosp. ulica) blizu Koma.
i	g iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Tril lll^ilil lilll^Iilililil-.lilililil l.lililit lilil lil i lil lilil lil lil til Jilifi fil.liliCIitriilil lilHt t i:iii:i( I *:ii t l )K l I l in ci.l i.lil.l lil l l lijic ■:i iilT~ll*.a!>:].l l lil.l l.lil l HI
i i
=iiiis |ml Iml

iiii!iiii!Liniij|
liiiiliiT
II | l.ll E lil l.n III I I 7*111E EII E E1111
lllll \ llllllllllllllll

o
Pozor! - ZALOGA VINA! ■
.Vinarska mm
v GORICI, Via Mameli 8 (zraven Travnika).
Prodaja pristnih vipavskih vin iz zadrug Dobravlje, Dornberg in Selo ter od hran. in pos. v Ribenbergu.
^Cene najnižje. -:• Postrežba tožna.^
ar
Splošnoanana gostilna
„PRI MAKSU"
Gorica - vogal ul.S. Giovanni in Via Corta.
Najboljša kuhinja, ki postreže z mrzlimi in gorkimi jedili ob vsakem času.
isir Samo pristna domača vina.
Shajališče meščanov in deželanov.
Za obilen obisk se priporoča
Maks PetrovCič.
T«
1
»NARODNA KNJIGARNA"združcna s papimico v,00R'cl'v'ia
._.—»„„.-, „--G. Carducci št. 7, v hiši „ Goriške
Ljudske Posojilnice", v bivših predvojnih prostorih „Goriške Tiskarne" A. Gabršček, največja zaloga slovenskih knjig, pisarniških in šolskih potrebščin.
IMENIK
naročnikov »Goriške Matice" za 1. 1925.
Alba. — M a vri 5 Zof., pov.; in še 4 drugi.
P. Ronzina, 5.
Ajdovščina. — Ko bal Iv., pov.; in še 79 zraven.
—	Križaj A nt., pov.; in še 24 zraven.
P. Aidussina, 105..
Anhovo. — Tinta Al., pov.; in še 4 drugi.
P. Plava, 5.
Avber. — Klavora Fan., pov.; Kos Mar., Poč-kar Iv., Orel Kar.	P. Tomadio. 4.
Avče. — Izobr. društvo Avče, pov.; Kova-čič Karol, Jericjo Fr., Šuligoj Iv., Bucik Mar., Kovačič Iv., Cvetrežnik Karol., Jermol Andr., Gašperčič Stan., Škodnik Ciril, Šuligoj Terez., Prinčič Luc., Makarovič Fr., Baudaž Pet., Jermol Andr., Križnič Fr., Šuligoj Mar., Erjavec Ant., Kolenc Iv-, Sauli Iv., Berlot Štef., Vuga Danica, Bizjak Mar., Kolenc Franč., Prah Karol, Bucik Andr., Pirh Jož., Posarelli Srečko, Brezavšček Amal., Jakopič Mar., Križnič Mart., Jakopič Neža, Sa-ladin Jož.,,Rupnik Kat., Cvetrežnik Jos., Presen Mar., Boltar Štef., Brezavščik Mar., Gorjup Avg., Kačar Pet., Pertovt Jož., Šuligoj Jož., Kolenc Štef., Kolenc Iv., Testen Karol, Testen Iv., Žbogar Iv., Pertovt Iv., Pavšič Mar., Kolenc Val., Šuligoj Mart., Kolenc Albin, Kovačič Ciril, Makarovič Rud.	P. Auzza. 54.
Barka. — P r e 1 e c M a r., pov. P. Divaccia. 5.
Barkovlje - Riviera. — Vouk Bernard, pov. 10.
Barko vije. — Kjuder Ant., pov-; Ščuka Fr., Per-tot Andr., Pertot Jak., Pertot Štefanija, Ralca Antonija, Brecelj Ana, Piščanec Iv., Počkar Elza, Martelanc Am.
—	Hrošelj Raf., pov.; in še 9 drugih.
P. Barcola, 20.
Batuje. — Slamič Mar., pov.; in še 9 drugih.
P. Cernizza Goriziana, 10.
Bazovica. — M a h n i č F r., pov.
P. Bazzovizza. 10.
Blljana. — Društvo »Lipa«, pov.
P. Dobra. 10.
Bilje. — Savnik Kar-, pov-; Tamb. pevsko dru* štvo, Humar Rado, Saunig Iv., Saunig Leon., Mozetič Iv-, Dominko Jož., Soban Milka, Peric Vikt., Peric Edv., Wresnig Eliz., Mozetič Rud., Soller Krist., Kovic Mat-, Kodrič Leop., Uršič Amal.	P. Merna. 16.
Boljuilec- — Theuerschuh Iv., duh. pov.; Kra-ljič Ljub., Petaros Mar., Slavec Peter, Žerjal Marij.
P. S. Antonio in Bosco. 5.
Boršt. — C v e j n Fr., žup., pov.; Sancin Jos., Baf Nada, Cač Angela, Glavina Jos., Glavina Kari., Hervat Urh., Hervat Karlo, Kosmač Iv., Kosmač Iv., Kosmač ? Rok, Kosmač Sofija, Marc Danica, Mučič Alojz, Pernič l Iv., Petaros Alojz., Petaros Anton., Petaros Jožefa, Petaros Mar., Petaros Peter., Sedmak Luka, Zahar Jos., Žerjal Dora in še 12 drugih. P. S. Antonio in Bosco. 35.
Bovec. — Ostan Iz., pov.; Prinčič Št., Ostan M., Pire Josip., Kavs Albin, Malnič Mih., Komac Ter., Wa-gentrutz Ana, Ostan Iz., Durjava Iv., Fon Fr., Zorč Eliza, Kutin Karol., Pavlin Mar., Kravanja Fr., Mlekuž Franč., Klavora Kati, Pretnar Fr., Kravanja Ana, Šuler Dar., Mlekuž Rud., Durjava Ada, Mihelič A., Huber Domic.. Kenda Jožefa, Julka Fabris, Iv. Mihelič, star., Iv. Mihelič, mL, Mar., Mihelič, Breščak Fr., Iv- Mihelič, Ana Kravanja, Alojz. Kravanja, Aug. Prohaska, Leop. Jonko, Roz. Domenih, Franč. Klavora, Eliza Šuler, Leop. Durjava, Mar. Kravanja, Komac Ana, Eliza Mlekuž, Mar. Mrakič, Ana Komac, Kat. Berginc, Eliza Kenda, Pavla Komac. Alojz. Komac, Kristina Rosbach, Eliza Urbančič, Zorč Nat., Ana Cernuta, Kat. Mlekuž, Kat. Kutin, Jožefa Kenda, Herrih Krakič, Fr. Furlan, Fr. Mrakič, Eliza Mlekuž, Mar- Komac, Klavora Ana, Ocvirk Krist., Mlekuž Osk., Jožefa Sovdat, Anton. Mlekuž- Berta Čopi, Ter. Kaus- Jožefa Šulin, Am. Mlekuž, Fr. Šuler, De la Bianca, Roz. Komac, Ana Sovdat, Mar. Mlekuž, Alf. Rakušček, Mihelič Franč-, Stergulc Irma, Filipič Ivo, Kat. Piuzi, Zornik Mar., Ana Klavora, Fr. Lipovšek, Ana Komac, Mar. Kravanja, Fanny Kravanja, Ana Hosner, Fani Mrakič, Ter- Mrakič, Mladič Am-, Jožeja Kravania, Krist. Kravanja, And. Mihelič, Fani Mihelič, Elza Komac, Angela Šulin, Mar. Kenda, Ant. Zornik, Lizi Kenda, Komac Fr., Kat. Vulč, Agata Kravanja, Komac Ter., Marija Šulin, Mlekuž Milka, Mlekuž Marija, in še 150 zraven.
P. Plezzo. 254.
Branlca. — Čehovin Bogumil, pov., in še 9 drugih.	p. S. Danielle. 10.
Brečl. — Breč Iv-, pov.; Breč Iv., Breč Antonija, Bonazza Jož., Prihac Ant., Prihac Jož-, Prihac Iv., Ne-mac Ant-, Mohorčič Jož., Pucar P- P. Tignano. 10.
BreginJ. — Mazora Fr., pov.; Gasperut Mat., Bric Alojz., Rakar Fr., Bric Mar., Simac Mar., Borjan-čič Marija.. — Lazar Alb., pov.; in še 24 drugih.
P. Bergogna, 32.
Brestovlca. — Pirec I., župan, pov.; in še 9 drugih.	p. Monfalcone, 10.
Brezovica. — P o č k a j Jos-; pov.
P. Matteria. 10.
Briščikl. — Trebeč Ema, pov.; in še 4 drugi-
P. Prosecco- 5-
Brje. — Pevsko in bralno društvo na Brjah, pov.; — Žerjal Mar., pov.; Kodrič Ant., Mo-žina Vanda, Žerjal Franc, in še 18 drugih.
P. Rifenbergo, 19.
Budanje. — Gospodična občinska tajnica, pov.
P. Vipacco. 10.
Bukovje. — Baje Alojz, pov.; Marinšek Jož., Jurca Jož., Jager Franc.	P. Postumia- 4.
Bukovo. — Mlakar Sofija, pov.
P. Udaiusina- 5.
11
Cerkno. — Bevk Gabr., pov.; in še 99 zraven.
P. Circhina. 100.
Col. — Jane Iv., žup., pov.; Tratnik Fr„ Pregelj Iv., Bencina Karol, Pregelj Karol, Pregelj Mar., Cesnik Mart., Tratnik Ana, Pregelj Fr„ Rušt Iv., Hladnik Mat., Koren Andr., Peljhan Alojz, Bajec Fr., Bencina Josip., i Hladnik Iv., Pregelj Jos., Bizjak Filip, Krapež Jos., Trat-j /nik Ant., Bizjak Iv., Tratnik Frida, Gerljevič Gregor, V Zejn Iv., Bajec Mat., Arabrožič Mat., .Repič Alojz, Am-brožič Mar., Kobal Franč., Ambrožič Ivan., Puc Barb., Zgur Maks, Puc Jos., Poženelj Iv., Kavčič Ant., Crni-goj Jos., Tratnik Andr., Kobal Fr., Pregelj Ant., Katol. izobraž. društvo.	P. Zolla. 40.
Cadrg pri Tolminu. — Gaberšček Andr., pov.; Kutin Ant., Rutar Urš., Rutar Mar. P. Tolmino. 4.
Cekovnik. — Podobnik Iv., pov-; Podobnik Pet., Šinkovec Iv., Podobnik Kati, Podobnik Mar., Bončina Ivan.	P- Idria, 6.
Cepovan- — Kofol Leopold, pov.
P. Chiapovano. 10.
Černlče. — Živec Vinko, trgovec, pov.
P. Cernizza. 10.
Črni Vrh- — Vončina Jer., pov.; Katol. slov. izobraževalno društvo (2 ist), Lampe Iv., Rudolf Filip, Rudolf Kari (3 izt.), Kosmač Filip, Rudolf Dom., Rudolf Vikt., Šinkovec Filip, Šinkovec Ant., Pivk Fr., Šemrl Fr., Tončič Fr., Bonča Mar., Tominec Fr., Vidmar Ant., Plešnar Menrad, Bonča Ana, Cuk Jož., Tominec Mar., Rupnik Jos., Habe Jedert, Kavčič Iv., .Šemrl Iv., Mikuž Mar., Tominec Andr., Šemrl Ema, Vihtelič Kat., Vidmar Dom., Rupnik Ana, Mikuž Franč., , Poženel Vikt-, Rupnik Avg., Lampe Mar., Krapež Ant., Tominec Mar., Voiska Zinka, Plešnar Filip, Markič Fr., Likar Peter-	P. Montenero d'Idria- 40.
Dekani. —-KlepecJos., pov. P- Decani. 10.
Deskle- — Grosar Vlad., pov-; Gaberšček Jož. Boštjančič Mar., Luznik Kat-, Medvešček Jan.. Manfre-da Iv., Kodelja Jan., Zimic Raf.	P. Plava- 8.
De vin. — Pecikar Iv., pov.; Pless Leop., Gruden Jos., Herkov Ferdo, Bevčič Jos., Pecikar Ana, Bronzin Jožefa, Pecikar Jos., Svigelj Jos., Legiša Jož., Legiša Ant., Mervic Jos., Legiša Gabr., Legiša Ivan., Legiša vd. Mar., Tomasinčič Mar., Mervic Ant., Pahor * Ant., Legiša Josip., Roje Jos., Miniussi Alojz., Gabro-<f vec Ang., Klarič Iv., Colja Alojz., Bralno in pevsko društvo »Ladja«, Colja Jos., Pecikar Fr. — S e s 1 j a n.
—	Šuc Iv. — V i ž o v 1 j e. — Šuc Otilija. — S v. I v a n.
—	Legiša Fr., Mervic Mar., Krošilj Filip, Pernarčič Franč.. Legiša Iv., Legiša Iv., Pernarčič Amal., Kocman Iv., Peric Fr., Legiša Ant., Pernarčič Mar., Peric Iv., Kocman Ivan. — Medjevas. — Pahor Leop., Pernarčič Ant., Peric Mih., Legiša Ant., Legiša Iv., Legiša vd. Mar., Pernarčič Vikt., Pahor Ant., Legiša Mart, Ferfolja JI, Peric vd. Ter., Radetič F. P. Duino. 55.
Divača. — Svetič Jos., žup., pov.; Bernetič Ana, Cerkvenik Andr., Cerkvenik Dora, Cuk Zora, Družina Sila, Magajna Fani, Mahorčič Ana, Mlakar Fr., Obersnel Ang., Perhavec Milan, Pevsko in izobraževalno društvo. Rijavec Pet., Stok Štef., Suša Mar., Tam-bella Julija, Žiberna Viktor. — Jančar Iv., pov.; in še 9 drugih.
P. Divaccia. 37.
Doberdob. — Z u z i č Jos., povj Ferfoljk Jos., Jarc Jos., Devetak Pav., Gergolet Mar., Lakovič Jos., Colja Jos., Gergolet Adr., Žužič Adr., Frandolič Jos., Ferletič Miha, in še 10 zraven.	P. Ronchi. 21.
Dobravlie. B r. in p e v s- dr., pov-; Vrčon Ant-, Mermolja Fr., Besednjak Iv-, Rustja Kr., Hrobat Mar-, Hrobat Al., Hrobat Al., Hrobat Fr., Hrobat Maks, Marc K., Hrobat Kr., Marc Fr., Marc Jos., "Hrobat AL, Vrčon Andrej.	P. S. Croce di AidussJna. 16.
Dobrovo. — Šuc Uršula, pov.; Šuc Alojz, Prin-čič Mar., Klinec Ant., Šfiligoj Marij, Movija Jož., Mar-kočič Jož., Marinič Lud., Markovič Ant., Kristančič Jož., Mišigoj Fr., Cukjati H. P. Castel Dobra. 12.
Dol pri Opatjemselu- — Peric Ant., pov.; Pahor Franc Fr., Boštjančič Jož-, Devetak Jož., Vižintin Fr.. Vižintin Alojz., Vižintin Alojzija, Ferletič Rozalija
P. Merna. 8.
Dol-Otlica. — Velikonja Miha, pov.
P. Aidussina. 5.
Dolina. — Jerjan Jos-, pov.; O ta Josipa, Žerjal Jos., Slavec Mar., Sancin Ana, Sanciri Karlo, Prašelj Draga, Prašelj Josip-	P- San Dorligo Valle 8-
Saksid. — Saksida Mici, pov.
Saksid. P. Montespino, 5.
Dornberg. — Pavlica Jos., pov-; Šinigoj Alojz, Pahor Milko, Plahuta Urlih, Šinigoj Jos-, Cotič Josip., Pavlica Jos-, Kavčič Fr.s, Mrevlje Jos., Mrevlje Jos., Coter Lovro.	P- Montespino. 11.
Draga. — B o 1 č i č Jos-, pov-
P. S. Antonio in Selva. 5.
Drežnica. — Kalin Jos-, kurat, pov.; Ivančič Ant., Gregorčič Mat., Kenda Jan., Koren Sim., Kranjc Ant-, Skubin Jak., Volarič Ant-, Knjižnica dekl. Mar. družbe, Knjižnica izobraž. društva. P. Dresenza. 10.
Dutovlje. — ŠoncHenr., pov-; Kenda Ferdo, Živec Fani, Dr. Laharnar Peter, Gomezelj Fr-., Gome-zelj Iv., Renčelj Frančiška, Švica Iv., in še 2 zraven.
—	Širca Iv., pov.; in še 9 zraven.
P. Duttogliano, 20.
Erzeli. — Molk Iv., pov.	P. Vipacco. 5.
Fojana. — Spitzer Iv-, vikar, pov.; Simšič Ant., Mavrič Alojz, Simoniti Ant., Pulc Ant., Anzelin Karol, Marinič Jož., Zaletel Fr., Makovič Elza, Markovič Ivanka, in še 5 zraven.	P. Castel Dobra. 15-
Gaberče- — Koren Rud., pov.; Suša Iv., Anton-čič Fr-, Antončič Mar., Mazla Iv-, Kline Franč., Žagar Jos., Martinčič Ant., Suša Jak., Rotar Martin.
P. Senosechia. 10-
Gabrje pri Mirnu. — Zega Val., kurat, pov.
P. Merna. 2.
Gabrovica- — Luin Al., pov. P. Comeno. 5.
Goče. — Renar Maks, pov. P. Vipacco. 5.
Godovič. — Pagonlv., pov. P. Godovicci. 5.
Gorica. — Narodna Tiskarna, pov-; Polak Miha, Marušič Jak., Srečko Likar, Cerar Ant., Vilhar Iv., Turk Franč., Tonau Jos., Cersonja Ante, Cok Fr., Jamšek Jos-, Plelc Jos., Adam Ant., Forte Iv., Bahman Vikt., Dornik Štefe, Schifrer Iv., Hovnik Fr., Uršej Iv., Vrhnjak Iv., Lederer Iv., Počkaj Jan., Baudaž Andr., Hinko Sax, Del. br. društvo, Kolar Fani, Pečenko N., Žagar Slavko, Klanjšek Fr., Jerebe Iv., Habjanich Lojz, Dekl. Mar. družba, Vranja peč, Bahman Henrik, Brajnik Josipina, Velikonja Mar., Tomšič Fr., Jožefa Devetak, Tabaj Andr., Polak Miha, Mussulin Irene, Fiegl Marija, Dr. Rojic, Domeniš Ant., Sivec Fr., Pavlin Alojz, Ko-mac Mar., Dr. Fr. Zigon, Gaberšnik Iv., Podberšič Fr.
—	Narodna knjigarna, pov.; Močnik Marija, Tozo Bet., Mavrič Fr., Jerkič, Pavlin Al., Delkin Jos., Boškin J., Forcessin H., Pintar Ant., Orel J., Nanut J., Mavrič A., Zakrajšek Irma, Pahor Fr., Vidrih Iv., Tavčar A., Velikonja Peter, Vodopivec Vin-cenc, 4 izv., in še 400 drugih. — Dr. Pavlica Andr., pov.; 2 izt. Slov. slrotišče 2 izt., Rebulica M., Gor jan P., Kocjančč Mar., Petrič Fr., Medvešček Mar., Figelj Jož., Podgornik Mar., Mrakič Ver., Mrakič Andr., Vrtovec Mar., Šuligoj Franč., Leban Krist., Prof. Tabai Iv., učitelj Poniž Benedikt, Cigon Jož., Florijančič Nežka, Ples* ničar Mar., Gabršček Kat-, Smet Mar., Murovec Fr., * Škrli Mar., Kristančič Ludmila, Bensa Štef., Medvešček Ana, Terčič Ernesta, Premrou Ivana, Testen Alojzija,
III
Cvetrežnik Rozina, Trpin Mar., Bitežnik Iv., Novinc Mar., Lavrenčič Mar., Primožič Val., Reščič Ivan. — Pušnar Marija, pov.; Rijavec Fr., Zavertanek Ivana, Kolavčič Jožefa, Prestanto Justa, Stacul Fr., Špacapan Andrej, Batič Karol, Konič Anton, Merlak Jožefa, Merlak Marija, Ferčič Marija, Baucon lv., Susič Fr., Fornazarič Ter., Terčič Em., Bensa Lucija, Stacul Krist-, Stacul Štefanija, Bensa Jožefa, Bukovec Mar., Sušič Antonija, Velikonja Mar., Skarabot Karla. Valantič Franč., Sušič Karolina, Hutman Jožefa, Mis-Ijevice Jož. — Sardagna, pov.; in še 9 drugih. — M ar c, pov.; in še 19 drugih. — Scomina, pov.; in še 19 drugih. — Kulot, pov.; in še 9 drugih. — Logar Iv., pov.; in še 9 drugih. — Vidmar Mar., pov.; Lukežič L., Lukežič Vinc., Gregorčič dr. Anton, Kova-čič Neža, Gorjup Iv., Kamšek Al., Pavlenc Mar., Bone Jušt, Simšič Ant., Špacapan And., Plesničar Ant., Valen-tinčič Fani, Zimic Kat., Hovišček Avg., Humar Am„ Vo-dopivec J., Zbogar Jušt, Brumat Magda, Drašček Lina, Kovačič Št., N. N. št. 21, Sorč Ema, Šolva Krist., Rožič Fr., Reida Magd., Konz Ara., Mermolja Jož., Kacin Len., Novič Fr., Kumar Karol, Vendramin Mar., Kumar Karol, Brezigar Ana, Sfiligoj, Jakončič Jos., Hvala Kar., Bajt Mar., Voskovo Ant., Sisimond Mar., Saunig Krist., Bizjak Kat., Fait Mar., Velikonja Ed., Ličen Ana, Va-lentinčič Cvetka, Leban Vikt., Leban Olga, Zimic Marta, Daneučič Mar., Daneučič Iv., Daneučič Pavla, Set-ničar Avg., Savon Jos., Jerkič Ant. — H r o v a t i n Rud., pov.; Fiegl And., Mozetič M., Kozman A., Saunig Bruno, Plesničar Al., Voconik Maks, Murovec Rud., Kralj Leop., Zoter Avg., Bitežnik Mar., Zei Pet., Bu-dihna Ciril, Cubej Fr., Bevk Fr., Makuc Kar., Hrova-tin Rud., Dornik Mar., Švigelj Ida, in še 20 zraven. —
P. Gorizia, 672.
Gorice- — M a t j a ž i č F r., pov.; Požrl Ivana, Kovačič Franč., Bak Ivana, Požrl Emilija.
P. Cave Auremiana. 5.
Gorjansko. — Gostilna Macarol, pov.
P. Comeno. 10.
Gor. Trebuša. — Šuligoj Peter, župan, pov.
P. Chiapovano. 10.
Grahovo. — Perin Marija, učiteljica, pov.
„ ,	P. Gracova. 10.
Grgar. — Miljavec Andrej, gostil., pov.
P. Gargaro. 10.
Gročana. — Ražem Anton, pov.
P. Grozana — Istria. 5.
Hobovše pri Cerknem. — K a 1 a n F r., povL; Mlakar Ter., Mrak Mar., Bajt Mar., Podobnik Andr., Bur-nik Fr-, Jereb Iv-, Dolinar Andr., Prezelj Jakob.
P. Circhina. 9.
Herpelje-Kozitia. — Šiškovec Karol, pov-
P. Erpelie-Cosina. 5.
Hrašče- — Zorman Ant., pov.
P. Crastie. 10.
Hrenovice- — Zupan Iv-, žup-, pov.; Dužnik Alojzij.	P. Crastie. 2.
Hudajužna. — Torkar Jul., učiteljica, pov.
P. Udaiusina- 10.
Idersko, — Uršič Iv., pov.; Kurinčič Kat., Petri-ca Iv., Kurinčič Iv., Sivec Jož., Sovdat Fr., Sovdat And., Gabršček Iv., Korinčič Iv., Manfreda Iv., Fratnik Andr., Kurinčič Ign., Izobr. društvo, Uršič Ant., Uršič Jož-, Matevc Mar-, Korinčič Fr., Kurinčič Jožefa, Petrica Andr., Stres Stanko, Manfreda Ant., Miklavič Jož., Ber-ginc Fr., Ručna Andr., Gabrščik Jož., Matevc Mar., Ku-• rinčič Iv-, Sovdat Iv., Miklavič Ant., Ursič Andr., Fratnik Iv., Volarič Iv., Kurinčič Iv., Berginc Ani, Jermol Iv., Dejan Jožefa, Fratnik Ter., Miklavič, Berginc Ter.,
Miklavič Ter-, Volarič Kat., Volarič Jožefa, Sovdat Fr., Fratnik Iv-, Fratnik Ant., Kranjec Iv., Mlinsko, Uršič Karol, Uršič Andr., Juretič Iv., Uršič Iv., Volarič Andr.
P. Caporetto. 51.
Idrija. — Saks Hinko, pov.; in še 49 drugih. — L a p a j n a Val., pov.; in še 24 drugih. — C in i b u r k Fr., pov.; in še 14 drugih.	P. Idria, 90.
Idrija pri Bači. — Vidmar Iv., žup-, pov.; Vuga Vikt., Izobraževalno društvo, Kovačič Iv., Cargo Fr., Škrt Feliks, Leban Jož., Bavdaž Karol., Kofol Rud., Manfreda Andr., Kragelj Fr-, Kovačič Jak., Grosar Luka, Zlatoper Maks, Balog Olga.
P. S- Lucia d'Isonzo. 15.
Jeišane. — Leiler Hubert, žup. upr., pov.; Juričič Iv., Sepčič Mar., Stopar Iv., Stemberger Ciril, Frol Srečko Iv., Riižič Mar., Stumf Margar., Maljavec Andr., UdovičZof., Cekadalv., Simčič M.ar., SaftioJak., Iskra Iv., Stemberger Jos., Puharič Vinko, Rolih Fr., Kcduža Andrej.	P. Elsane. 18.
Jurjeva dolina- — Sedmak Jož., pov.; Šetina Fr., Strle Fr., Bole Iv., Strle Ant-, Sedmak Fr., Knafelc Iv., Sedmak Marija.	P. Cnesacco- 8-
Kal pri Sv. Petru na Krasu. — Mankoč Jos., pov.; Sabec Ant-, Kontelj lv., Znidaršič Fr., Zaplata Mar., Kaluža P., Bizjak Andr. P. S- Pietro del Carso. 7.
Kanal. — Ivančič Izid., pov. P- Canale. 20-
Kambreško- — Povšič Rad., pov.; bevčar Jož., Namar Alojzij, Leščak Mih-, Bevčar Andr., Bernik Rok.
P. Ronzina. o.
Kamno. — J a r e c Ev. Jan., kur. v pok., pov.; Gabršček Jrr-, Koren Jan., Pitamlc Fr., Smrekar fr., Cim-prič Angela, Faletič Mar-, Gabršček Jožeta, Ivančič Ter., Kofol Mar-, Kurinčič Luc., Leban Alojzija., Nuk Mar-, Berginec Tereza.	P- Caporetto. 14.
Katinara- — Strinar Jos., pov.; Cok Iv., Zimec Jos-, Kosmač Srečko, Cerkvenič lv., Pregarec Zora, Skilan Polon-, Cok Mana, Cok irma, Cok Lovro, Pre-mru Iv., Slamič Jušt, Kjuder Fr., Cok Jos., Gerdol Fr., Gerdol Marij, Cedin Ang., Jeretina Ive, bkrinjar Tone, Metlika Tonca, Samec Ant., Lavrenčič Dreja, Petaros Pepka, Cesenj Veron-, Skiian Alb-, Merlak tr„ Gomoač Ernest, Pečar-Spetič Milka, Tomadin Mar., Hiša na Krajteršči, Pregarc Iv., Baronova Tonca, in še a zraven.	P. S. Antonio Selva. 35-
Kerkavce. — Gerbec Miha, pov. P. Buie. 5.
Knežak-	— Kalan Janez, žup., pov.; Rožič Fr.,
kaplan, Keš	Jos., Žele Mar., Urbanoič Mar., Tomšič Antonija. — Urbančič Andrej, trg. pov.; in še 24 drugih. P. Cnesaco, 31.
Klana- — Koruza Iv-, žup., pov.; Medvedič Ant., Šnajder Iv., Tomšič Rajko, Vaiinčič Juraj, Uauš Jože, Turenher Rob., Kunej Ana, Tretji red v Klani. Mar. dr. v Klani-	P. Člana. 6.
Klanec- — Vid a v Jos., pov.; Slavec Jak-, Korošec Ant., Pečar Mar., Metlika lv., Metlika Ant., Memon Ant-, Bolčič Iv-, Poles Ant., rurlan lv., Mihalič Metoda, Skorja Jos., Sosič Jožefa, Metlika Ant., Petrinja Jos-, Lovrenčič lv., Filipič Ant., Furlan Andr., Zobec lv., Ba-buder Jos-, Pečar Ant., Martinčič lv., Pečar Jos., Metlika Iv., Mihalič Ant-, Memon Ant-, Metlika Albina, O-mahen Iv-, Bolcič Jož., Božič Jak., Memon Mar., An* drejašič Ant., Pečar Matija, Miklavec Helena, Sancin Iv-, Klobučar Štefanija, Metlkia Iv., Povh Jos., Poles Josip.	P- Clanz- 45.
Kobarid- — K o r š i č Iv., dekan in častni kanonik, i pov-; Rejec Anica, Mašera Alb., Juretič Ant, Volarič Ferd., Uršič Olga, Uršič lv-, Savli Jož., Savli Sirn., Miklavič Al., Pignatari Janko, Uršič Jož., Uršič Fr., Ster-man Fr., Ručna Iv", Kranjc Iv., Golja Ant., Komac Ant-, Kurinčič Terez-, Stih Ig., Ohojak Ant-, Gaberšček Iv-,
IV
Koren Andr, Tontar Fr., Konavec Ant., Manfreda Jos-, Volarič Jos- Gruntar Iv-, Kanalec 'Ant-, Ivančič Ig., Ivančič Fr., Gomilšček Alb, Ličen Fr., Mervic Bogom., Miklavič Mar., Bergman Jož., Kranjc Andr., Urbančič Aleks., Škalin Ant., Frandolič Jos. — Stres Fr., pov., in še 49 drugih. — Uršič Ant., pov.; Hrast Henrik.	P. Caporetto. 92.
Kobjaglava- — Jazbec Jož., pov-; Grmek Iv, Abram Mar., Grmek Al., Jazbec Jož., Ščuka Al., Grmek Franč-, Zega M., Mesar M. P. S- Daniele Carso 9-
Lipa. — K a m č i č E m., pov.; Rogelja Ida, Ditrih Roža, Derman Am., Kavčič Roža, Kačič Alojz, Kavčič Norija, Kavčič Jož., Cegan Štefan. P- Comeno. 10.
Lipaljaves. — Eichholzer Jos., pov.; Franzl Ottilia, Grilz Agnes, Grilz Mih, Kovač Andr., Murrer Fr, Svetina Jos, Tributsch Mart, Tributsch Mat, Wil-lenpart Jakob.	P. S. Leopoldo. 10.
Livek- — Jelovčan Pav., kur, pov-; Skočir Ant, Sivec Jož, Perat Ant., Matelič Jan., Šturm Ant, Medved Terez, Medvež Mar, Drešček Jan., Hrast Sim, Šturm Iv., Hrast Jož, Miklavič Fr, Faletič Fr., Medveš Iv, Mašera Iv, Šturm Lud., Šekli Al, Hrast Ant, Matelič Fr., Zabrešček Mar, Šekli Mar, Toncin Iv-, Cendol Andr, Šekli Jož, Izobraževalno društvo.
' P. Luico. 26.
Log pod Mangartom- —	Kr a vanj a Ant., pov.; in še 24 drugih. P. Bretto. 25.
Logje. — Rosič Rud,	pov.; Dugan Rozal, Ter-likar Mar, Kracina Terez. P. Bergogna. 4.
Lokavec. — Špacapan Mar, pov.; in še 9 drugih.
P. Aidussina, 10.
Lokovec. — Šuligoj Ivan, trgovec, pov.
P. Chiapovano. 10.
Lokev. — Kapelanijski urad, pov.
P. Corgnale. 50.
Lokve. — Winkler Ferd, pov.; Velikonja Ig, Makuc Ant, Winkler Frid, Pninčič Kar., Lapanja Tom.
P. Ternova in Selva. 6.
Kolk. — Š k v a r č Iv, pov.; Vidmar Leop, Vidmar Ant, Vidmar Ant, Ipavec Fr, Ipavec Iv., Vidmar Andr-, Kovšča Alojz, Žejn Amal., Lemut Ant, Krapež Jož., Ipavec Iv, Žgavec Alojz, Pellian Amal, Vidmar Ant, Bolčina Ant, Vidmar Iv, Vidmar Fr, Vidmar Jož, Vidmar Bened,* Pelhan Jož., Pelhan Fr, Vidmar Ant, Škvarč Ant, Vidmar Ant, Vidmar Leop, Vidmar Jožef.
P. Aidussina. 27.
Komen. — Ravbar A, pov.; in še 24 drugih. — Volčič J., trgovec, pov.; in še 24 drugih.
P. Comeno. 50.
Koritnica. — Komac Jos.	P. Bretto. 1.
Kozana. — Reja pl. Fel, pov. P. Ouisca. 5.
Krajnavas - Skopo- — Živec Ferd-, pov.; Kante Roža, Gomizelj Jož-, Colja Ant, Štoka Ant, Germek Frančiška, Zlobec Alojz., Zlobec Avg, Zlobec Justina, Gec Karolina, Luin Mar, Uršič Iv, Stoka Vikt, Štoka Ant-, Gulič Edv, Rupnik Fr, Živec Krist, Živec Ana, Krstan Fr, Gulič Ter., Šinigoj Jos-, P. Duttogliano. 21■
Kred. — Fratina Fr., pov.; in še 14 drugih.
P. Robis. 15.
Kronberg. — Belinger Gizela, pov.; Bitež-nik Pavla, Kralj Angela, Gabrijelčič Justina.
P. Salcano. 4.
Kubed. — Brezavšček Iv, pov.; Jakomin Ant, Jakomin Ana, Vidali Flor-, Roje Ant-, Jakomin Ant, Kocijančič Stanka. — Hrastovlje. —- Markočič Jožef-— Gračišče. — Babič Fr, Babič Mar, Franca Ant, Rihter Emilija.	P. S. Sergio. 12.
Kamnje. — Crnigoj F r, pov.; Pegan Fr, Vodo-pivec Hil., Krkoč Adr., Možina Jož, Batagelj Leop, Cer-melj Andr, Batagelj Ant, Batagelj Ant, Pegan Andr, Vodopivec Leop, Slokar Jož, Slokar Gabr, Batagelj Leop, Slokar Iv, Vodopivec Ber, Rovtar Jož, Vodopivec Andr, Batagelj Jož, Vodopivec Vinko, Vodopivec Val, Cermelj Maks, Kovač Jan, Vodopivec Fr, Slokar Ant, Gerželj Jak-, Batagelj Jan, Cigoj Mar, Baje Izab-, Bratina Jož-, Rijavec Alojz, Vodopivec Roža, Vodopivec Dom, Rebek Jan, Krkoč Franc, Rijavec Anton.
P. Cernizza. 36.
Koper. — Suplina Umb, pov.; in še 49 drugih.
P. Capodistria, 50.
Korte- — Babič-Hrovatin Ivanka, pov.
P. Portorose. 5
Kostanjevica. — Trampuš Terezija, pov.
P. Comeno. 10.
Lazeč. — Filipič Jernej, pov.; Zaje Karol, Makuc Cecilija, Bevk Mar., Bogataj Iv, Gruden Iv.. Simonič Mirko.	P. Circhina- 7.
Leskova dolina. — M a r t i n č i č Ant, pov-; Mar-tinčič Mat, Martinčič Leop., Vidrih Janez, Mavrič Aleksander.	P. Cnesacco. 5.
Libušnje- — Leben Iv, kurat, pov.; Gregorčič Mih., Gregorčič Fr, Fon Jož-, Rakušček Andr, Rutar Simon.	p. Caporetto. 6-
Lozice- — Jerič Ant, pov.; Furlan Ant, Koritnik Anton, Nabrgoj Anton, Nabrgoj Jan, Peliicon Cir, Trošt Fr, Zvanut Ivan.	P. St Vito di Vipacco. 8.
Mala Berda. — Derenčin Jer, pov.; Devet Fr, Majerčič Mat, Cole Mar., Derenčin Ant, Korče Terezija.
P. Preval. 6.
Marsin. — Šal igo j Jož., pov.; Tonišo Perin, Juretič Val, Štefenada Jože, Laho Val, Šuancju Andr, Oballa Aug, Cuffolo Ant.	P. Pulfero- 8.
Marezige- — Bržan Mar, pov.; Anton. Krmac, Ana Krmac, Ant. Koren, Štef. Sabadin, Dar. Koren, Mar, Umer, Andr- Umer, Ana Štrukelj, Fr. Belič, Jos- Štok, Iv. Umer, Andr. Štok, Iv. Rodela, Ana Babič, Mar. Krmac, Jos. Koren, Ant. Sabadin, Iv. Babič, Mar. Bordan, Jos. Babič, Anton. Domijo, Ant. Koren, Karol Babič, Jos. Krmac, Bordon Iv, Mar. Babič, Fr. Bržan, Ana Barbo, Franč. Šergon, Mar. Šergon, Urša Umer, Alojz Zlobec, Mar. Babič, Sabadin Jos, Iv- Štok, Ant. Grimajda, Jos. Krmac, Ivan Krmac, Ant- Koren, Babič Jože, Babič Ant, Sabadin A., Sabadin K, Krmac Jož. P. Capodistria-46.
Materija. — Kmetijska zadruga, pov.
P. Matteria. 10.
Matulje. — Vlah Ivo, pov.; in še 4 drugi. — Puž Mar, pov.; Vlah Fani.	P. Matuglie. 7.
Medana. — Gradnik Jos, pov.; in še 29 drugih.
P. Dobra. 30.
Miren. — Trampuž Jož, pov.; Dr. Bobič Leop, Marmolja Jož, Lipovž Pet, Uršič Pet, Ferletič Hekt, Muretič Ant, Vijola Mar., Nemec Iv, Uršič Jož, Ma-rušič Evg, Mozetič Ang, Ferfolja Franč, Ožbot Amal, Nemec Franč, Kogoj Karol-, Drufovka Franč, Bon Jož., Vuk Slav, Brumat Dom., Muzič Lud, Leštan Karol, Mozetič Ant, Mozetič Ang, Mozetič Lina, Povodnik Just, Ferfolja Pet, Ferari Pavla, Štanta Jož, Kokilj Iv, Muzetič Franč., Pahor Roz, Ferlat Ant, Brilj Iv, Kosič Fr, Leštan Emil, Brumat Danjel, Batistič Leop, Maraš Iv, Kokilj Al., Ožbot Leop, Ferfolja Zofija.
P. Merna. 42.
Movraž. — K n e z I v, pov. — P. Pinguente. 5.
Nabrežina. — Gruden Mar, pov.
P. Aurissina. 10
v
Nadanjeselo. — C v e t n i č Marija, pov.
P. Nadagna. 5.
Nemški Rut. — Rejec Val-, gost-, Pov.; in še 14 diugih.	P. Grahovo. 15.
Novaki- — Razpet Jo s., pov.
P. Circhina. 5.
Orehek. — Križaj A n t., pov.
P. Prestranego. 5.
Opatija. — Tomažič Anton, pov.
P. Abbazia. 10.
Opčina. — K 1 o s s Mar., pov. P. Opidina. 20.
Osek. — RijavecJos., pov.; in še 9 drugih.
P. Sambasso. 10.
Otalež- — Kos J o s., pov.; Zaje Mih., Slabč Ant., Bevk Mar., Vehar Fr., Jesenko Ana, Pirih Mih., Mlakar Ant., Pavšič Moh-, Zaje Fr., Likar Lucija, Bizjak Jož., Peternelj Kari., Kacin Val., Vehar Jož., Bevk Peter, Bizjak Neža, Močnik Ant, Ambrožič Iv., Slov. izobr. dr., Magajne Fr., Bogataj Jož., Magajne Fr., Lipužič Peter.
P. Circhina. 24.
Otlica. — Pas are 11 i Št., pov.; in še 14 drugih. — Zigon Kristina, pov.	P. Aidussina, 20.
Ozeljan. — Špacapan Iv., pov.; Špacapan Št., Tribušon Terez-, Batič Ernest, Zižmond Andr., Hrova-tin Fr., Škarabot Jos., Pavlin Ant., Pavlin Terez., Kla-mič Fr., Špacapan Henrik, Špacapan Jos., Belingar Andr., Špacapan Karolina, in še 11 zraven.
P. Sambasso. 25.
Pečine. — Pisk Ig., pov. (2 izv.); Klemenčič Iv., Klemenčič Edvard, Laharnar Stanko, Laharnar Matilda, Laharnar Lud., Bralno in pevsko društvo »Planinka«, Kofol Pepca, Kofol Alf., Kuštrin Atnal., Kuštrin Marija, Troha Evstah, Troha Franč., Pisk Just., Jeklin Mar., Jeklin Iv-, Jeklin Fr., Jeklin Ant., Grahelj Jurij,- Pravica Rud-, Mrak Mat-, Bičič Jan., Poljak Pet., Laharnar Jož., Laharnar Rozal., Kofol Pet., Trušnovec Jož., Klemenčič Jurij, Pisk Andr., Kuštrin Gabr., Mrak Jožko, Podo-reh Mil., Cerv Ludovik.	P. Slappe d'Idria- 34.
Pevma. — Budi n Jož., žup. v p., pov.; Bensa Mar., Bole Mar., Brezigar Mih., Cibič Karol, Drufovka Mih., Drufovka Kat., Figelj Mar., Figelj Karol, Figelj Al., Figelj Urš., Figelj Mar., Figelj Dor., Furlan Ant., Hvalica Kat., Jakin Jož., Kodrmac Jož., Kuraciiska knjižnica, Klanjšček Franč., Komavli Jož., Komavli Mar., Levpušček Ant., Mikluž Ant., .Mikluž Iv., Mikluž Jož., Mikluž Ant., Prinčič Ant, Prinčič Jož., Mikluž Ant., Primožič Ant., Primožič Mar., Primožič Pet, Primožič Jož., Primožič Jož., Primožič Franč., Pianinšček Fani, Pičulin Krist., Šfiligoj Ant., Skok Ant., Rožič Jož., Šfiligoj Marg., Prosvetno društvo »Soča«, Sošol Karol, Sošol Henr., Va-lentinčič Fr., Klanjšček Jos.	P. Peuma. 46.
Pliskovica. — P i š č a n c I., obč. tajnik, pov.
P. Comeno. 10.
Podbela. — Kracina Just-, pov.; Cušin Fr., Kun-tih Mar., Marcola Gabr., Čušin Rcm., Cušin Jak., Mar-cola Mih., Marcola Mar., Marcola Iv-, Cušin Rim., Marcola Alojzij, Kracina Iv., Cušin Suz., Cušin Ter-, Marcola Ter., Kramar Iv. in štiri drugi, Cušin Andr., Lavren-čič Mar., Cušin Mar.	P. Bergogna. 25.
Podbrdo. — Drole Malči, pov.; Jan. Cufer, Angela Kovač, Berta Lapanja.	P. Piedicolle. 4.
Podgorje. — Vid a v Jos., pov.; Koren Jos., Grže-tič Ana, Poljak Jos., Andrejašič Ant., Kavre Jos., An-
drejašič Iv., Andrejašič Jos-, Gržetič Fr., Gržetič Mar., Roje Iv., Gržetič Iv., Andrejašič Jos-, Poljak Iv., Grže-Rojc Josip, Andrejašič Fr., Gržetič Iv., Andrejašič Jos.. tič Iv., Roje Urš., Andrejašič Iv-, Roje Peter, Andrejašič Fr-, Bubnič Iv-, Gržetič Ana, Kovre Jos., Koren Jos., Koren Marija.	P. Piedimonte Istria. 28-
Podgrad. — Posojil, v Podgradu, pov.
P. Castelnuovo. 10.
Podgraje- — Dolenc Jos., pov.
P. Bisterza. 5.
Podgora. — Graunar Mar., pov-; Hvalič Alojz., Plahuta Iv., Fabjan Mar., Gomišček Julija, Brezigar Terezija.	P. Piedimonte del Calvario. 5.
Podkraj. — Trkman Jožefa, pov.; Trkman Mat., Trkman Iv-, Kobal Juri, Kobal Ant., Kobal Mat., Kobal Alojzij, Kobal Andr., Širca Iv., Šir-ca Andr., Širca Frančiška, Puc Mar., Puc Ana, Puc Martin, Sajevic Fr, Leskovec Martin, Leskovec Jos., Petrovčič Iv., Urabec Ant-, Crnigoj Jos., Bolčina Leop., Kožman Iv., Kožman Alojzij, Koren Ant., Koren Mar., Zakelj Jernej, Rovan Fr., Vidmar Fr., Baje Iv-, Br. dr. Podkraj. P. Zolla. 36.
Podlaniše. — Troha Mat., pov.; Mlakar Ter., Mrak Mar., Bajt Mar., Podobnik Andr., Burnik Franč., Jereb Ivana, Dolinar Andr., Prezelj Jak., P. Circhina 9.
Podraga. — Lavrenčič Iv., pov.; Semenič Jovo, Kmetijska čitalnica.	P. St Vito Vipacco. 3.
Podmelec. — Hren Jož., pov.; Kovačič Iv., žup., Borovničan Ivank-, Božič Jož., Božič Pet., Cvek Iv-, Cvek Luka, Celik Luc-, Dakskobler Mar., Drole Neža, Farna cerkev, Golja Fr., Humar Mar., Klinkon Ciril, Kogoj Jož., Kogoj Mar., Kokošar Iv., Kuštrin Andrej, Kragelj Ant-, Lapanja Ig., Lapanja Mart-, Murovec Jož., Pirih Luc., Šavli Ant., Šorli Jak., Šorli Julija.
P. Piedimelze. 26.
Podpeč. — Lazar Jos. P. Cernikal - Istria. 1.
Police - Reka. — Perinčič Kar., pov.; Božič Adr., Božič Ant., Celik Fr., Cernilogar Flor., Cernilogar Mar., Gruden Jož., Hvala Ant., Kacin Am., Kržišnik Pet-, Laharnar Jož., Makuc Ang., Makuc Ant-, Makuc Marija, Makuc Mat., Močnik Iv., Obid Mar., Podobnik Fr-, Podobnik Pav-, Podobnik Jak-, Podreka Adr., Rink Ant., Stucin Mar., Ščinkovec Rud., Ščinkovec Mar., Tavčar Iv., Vončina Franc.	P. Circhino. 27.
Poljubinj. — Leban Fr., pov.; in še 29 drugih.
P. Tolmino. 30.
Ponikve. — Čitalnica, pov.
P. Slappe d'Idria. 10.
Povir-Mače. — Živec Franica, pov.
P. Sesana. 5.
Postojna. — HrovatFr., kapi., pov.; in še 29 drugih.	P. Postumia. 30.
Prosek. — Bukovec, trg., pov. P. Prosecco 10.
Prvačina. — Gregorič Milan, pov.; in še 34 drugih.	P. Prevacina. 35.
Rabelj. — Mozetič Fr., pov.; Riger Konrad, Zla-tinšek Roz., Rider Mih., Kašca Am., Novak Andr., Kravanja Andr., Trinka Fr., Novak Albin, Kašca Mat., Rott Fr., Štrukelj Kat., Pahor Andr., Valas Mar., Fon Jos., Kenda Alojz, Baloh Valent., in še 13 drugih.
P. Cave del Predil. 30.
Ravne. — S e d e j J u 1., pov. P. Circhina. 5-
Razdrto. — Žagar Pet, pov.; in še 9 drugih.
P. Preval, 10.
Renče. — Pahor Mar., pov.; Vižintin Nežica, Vižintin Jag., Najpridnejšl učenec, Najpridnejša učenka, Duršot Fr., Gorjan Ang., Pregelj Ant., Birsa Iv-, Rija-vec Al., Vižintin Ida, Krpan Mar., Gregorič Tereza, Žigon Helena, Mozetič David, Zigon Mih., Pahor Amal., Živec Ang., Stepančič Petr., Babuder Savo, Ivančič
Planina. -- Poljšak I vati, pov.; in še 4 drugi. — Pišot Janko, župn., pov.; Fr. Logar, Vikt. Marc, Slov. izobr. dr., Jos. Pipan.	P. Vipacco. 10.
Plavie. — Cok Fr., pov.; Prelec Jos., Jamšek Jos., Ferluga Mih., Koren Roz. P. Albaro Vescovado. 5.
Plave. — Konjedic Edm., pov.; Nanut Jožef, Valentinčič Jož., Gabrijelčič Avg.	P. Plava. 4.
VI
Tereza, Pahor Iv., Čotar Franc-, Žnidarčič Mar-, Mar-tinuč Jož., Špacapan Fr., Mozetič Andr., Mozetič Ern., Mozetič Iv., Mozetič Ant-, Mozetič Izid., Žigon Iv., Mozetič Andr-, Mozetič Dost., Mozetič Dora.
P. Ranziano. 35.
Repentabor. — Guštin Fr., pov.; Vidav Ant., Skaber Rud., Vitez Alojz. Ludvik Antončič, in še 5 drugih.	P. Opcina. 10.
Ricmanje. — Žefran Dan., pov-; Komar Andr., Cerut Silv.. Kuret St., Berdon Ferd., Senica Jos., Pre-garc Jos., Žuljan Jos., Peteros Miha, Berdon Ivan.
P. Mocco. 10.
Rihenberk. — Strancar Jos., pov.; in še 5 drugih.	P. Rifenbergo. 6.
Rižan-Lazaret. — Furlanič Alojzij, pov.
P. Capodistria. 5.
Ročinj. — Bralno društvo »Sloga«, pov.
P. Ronzigna. 10.
Rodlk. — B a b u d e r I v., pov. P. RodittL 10.
Sedlo. — Andrejšek Fr„ vikar, pov.; Gruntar Ant., Kosmačin Mat., Kosmačin Vikt., Menič Kat., Dekliška Marijina Družba, Ženska Marijina Družba, Sa* botič Kat-, Kosmačin Ivan, in še 1 zraven.
P. Bergogna. 10.
Sežana. — Šelovin Pavel, pov-; Škrinjar Ant., Kranjec Fr„ Kariž Jožef., Štolfa Krist., Meržek Paula, Meula Mar., Dolenc Aug., Brcar Ant., Renčelj Zof., Jeri-na Iv., Husu Ant., Merlak Iv„ Oblak Evst., Mahorčič Mar., Mahnič Fr., Kineze Franč., Smet Ant., Mislej Vikt-, Čeh Karol., Bole Mar., Škrlj Anton., Martinčič Mar., Šembrov Fr., Turk Ant., Krt Vinc., Hrovatin Karol., Grgič Fr., Šelovin Pavel. — Orlek. — Cebulec Fr., Stojkovič Franč-, Trebeč Alojz., Stojkovič Jos., Zlobec Fr., Trebeč Mar-, Stojkovič Jos- — Šmarje. — Živec Mar., Ukmar Jos- — Dane. — Renčelj Anton., Fabjan Jak., Blokar Jožefa.	P. Sesana. 41-
Skrilje. — Črnigoj Franton, pov.; Valič Jož., Valič Jož., Rovtar Ant., Kodrič Ant., Saksida Ant., Rustja Ant., Bagatelj krist., Kravos Antonija, Slokar Mar-, Rustja Ant-. Rustja Alojzij, Novinc Fr„ Valič Ant-, Čibej Mar., Baje Fr., Valič Andr., Čermelj Jož., Rustja Ivan.
P. S. Croce d'Aidussina. 19.
Slap. — Pišot Janko, župn., pov-; Justin Iva, Slov. izobr. dr. Slap pri Vipavi, Dekl. Mar. družba, Furlan Fr-,	P. Vipacco- 5.
Slavlna. — Moravec Jan., pov.; Dekleva Fr., Možina Franč., Benčan Pav-, Vadnjal Andr., Vekar Iv, Dolenc Al., Krnel Maks, Gržina Fr-, Premru Fr., Glažar Andr., Ženko Hel., Česnik Mar-, Bergoč Štef., Slavec Jož., Žigman Franc.	P. Prestreane. 16.
Slavlnje. — Debevc Elica, 1 zv. P. Crusevie. 1.
pri Postojni.
Soča. — Neumann Jos., pov-; in še 14 drugih.	P. Sonzia. 15.
Solkan. — Brecelj Mar-, pov-; Leban Viktor, Vižin Jak-, Ličar Andr., Vuga Luc., Vuga Val-, Komel Ant., Rejec Jakob. — Graunar Mar., pov.; Lauren-con Alojz, Poberaj Kat-, Zavrtenik Fr-, Gabrijelčič Ter., Koršič Jož., Radinja Mar-, Mozetič Uršula, Gorjan Jak., Figel Štef., Gomišček Ana, Čibej Jož-, Vicchjet Franc, Božič Andrej. — Gomišček, pov.; in še 14 drugih.
P. Salcano. 36.
Sovodnje. —Lukežičlv,, pov.; Tomšič Jos., če-ščut Iv-, Petejan Fr., Cotič Ana, Cjan Ter-, Cotič Bar-, Devetak Ivan-, Pelicon Fr-, Kobole Kat., Kapelan Jos., Petejan Andr., Pelicon Jud., Tomšič Jož., Vuk Mirko, Cjan Angela, Cjan Dar., Devetak Ant., Vižintin Andr-, Primožič Roz-, Masten Jožefa, Češčut Neža, Masten Ana, Kuzmin Dom-, Petejan Mar., Češčut Boštjan, in še 20 zraven.	p. Merna. 45.
Spodn]a Idrija. — Likar L ud., pov; Kat. slov. izobr. društvo, Dekl. Mar. družba, Ženska Mar. druž., Ljudska šola, Ljudska šola, Bajt Ant., Božiček Fr„ Bra-tuž Ana, Erjavec Jan., Gabrovšek Mar., Grošelj Val., Jereb Tom., Kavčič Fr., Kenda Jan., Kenda Kat., Krivec Ivana, Lapajne Ign., Lapajne Ter„ Leskovec Leopold., Mikuž Mat., Mohorič Mar., Nagode Mar., Peternel Jan., Rejec Ant., Skvarča Mar., SvetLičič Kat., Svetličič Leop., Tušar Jan., Žakelj Iv., Zonta Jan. — B r u s M a r., pov.; in še 24 drugih.	P. Idria. 65.
Srednje- — Gerbec Mih-, pov-; Ambi Frančiška, Vidič Andr., Gerbec Jož., Gerbec Mih., Strgar Alojzij, Lovišček Ant., Hvalica Alojzij. Hvalica Fr-, Hvalica Ant., Cufrli Ant., Kuščar Štefanija, Pušnar Fr„ Namar Iv-, Družina Blažič, in še 2 zraven- P- Ronzina 18.
Srpenica. — Bralno društvo »Stol«, pov,; Knez Ant-, Berginc Mar., Trebše Kat., Trebše Anton. — Berginc Ar h., pov.; in še 24 drugih.
P. Serpenizza. 30.
Stara gora. — Cej Štef., pov.; Komel Cecilja, Velikonja Ant., Šaver Iv, Rijavec Ant., Hval.ič Fr., Cej Mar., Susič Vikt., Debenjak Ant., Mervič Mar., Susič Fr., Ipavic Jož., Merlak Val., Cej Justina, Susič Fr., Susič Iv., Ipavic Rud., Makuc Kat-, Žižmond Jož., Marvin Val., Batič Fr.	P. Gorizia. 21.
Straža. — Tušar Metod, pov.; Katoliško prosvetno društvo Straža.	P. Circhina, 2.
Stržišče. — Seljak Iv-, pov.; Bizjak Jož., Sten-dler Kat-, Munih Andr-, Kikel Mar., Leban Jožef.
P. Udaiussina. 6-
Studeno. — Armeni Luka, pov-; Dominik Jan-, Just Martelanc, Mayer Julija, Svit. Armeni, Tom- Bizjak, Iv- Miklavčič, Weber Marijo, Vidrih Iv„ Pelan Mat., Križman Ant., Simčič Ter., Eliz. Čuk, Jopelj Kat., Milavec Mar-, Gerzelj Mar-, Kobal Iv., Bauman Ana, Mihelič Ant., Milavec Jak., Furlan Iv., Prelas Ant., Ostanek Justina, Vidrih Anica, Simčič Iv., Ogrizek Marija, Hribar Iv-, Jež Jak-, Jurca Andr., Podboj Jož., Jurca Karol., Mrhar Iv-, Klemene Juri, Magajna Peter, Klemen Iv-, Marinšek Iv-, Božič Matija, Lekšan Angela, Širca Mar., Jurca Vikt., Debevc Peter, Hvala Venčeslav, Marušič Fr., Jurca Alojz, Požar Fr., Podboj Fr., Kolenc Mar., Jurman Jak., Bajec Krist., Arko Fran., Jurca Fra-nica-	P. Postumia- 53.
Suhorje- — Volk Vinko, pov- P. Cosana. 5.
Sv. Anton pri Kopru. — Požar Ant-, žup., pov-; Kocjančič Ant., Jakomin Nazar., Gregerič Jos., Jakomin Fr-, Metlika Iv-, Fikon Ana, Fikon Zof., Fikon Iv-, Cah Jos., Moženič Ant-, Moženič Ern., Moženič Ana, Može-nič Ter., Stare Mar., Moženič Jos., Fikon Iv., Fikon Iv-, Jakomin Štef., Jakomin Jos-, Kocjančič Drag-, Turko Elij, Stokovič Ant., Bonin Mar., Moženič Jos., Bordon Anton-	P. Decani. 26.
Sv- Ivan pri Trstu- — Gerglč Šefanija, pov-; Lokar Iv-, Lokar Jos., Sosič Jos., Sosič Maur., Jurkič Fr., Bužan Iv-, Mazzioli Iv., Pahor Mar-, Grgič Kar-, Maver Fr-, Bubnič Ana, Ablauf Ter., Baretto Ant., Visnjevec Valer., Godina Iv-, Veršič Kar-, Bernetič Ana, Udovič Fr-, Placer Al., Žagar Fr., Maver Iv., Deber-nardi Ter., Zivic Mar., Finotto Ana, Marc Iv-, Beker Kar., Černigoj Mar-, Kaučič Fr., Valič Fr., Kumar Al., Vidmar Jos., Potok Iv., Čok Iv., Lagoj Kar,, Potok Mar., Gustinčič Rud., Abram Al., Vidmar Mar., Pertot Ant., Milič Fr., Kralj Mar., Dovgan Jož., Gaspersič Ana, Udovic Mil.. Daneu Iv., Čok Mar., Marchioli Al., Nego-de Ant., Gec Mar., Robek Andr-, Valoveč Iv., Hreščak Kar., Sosič Iv-, Vitez Jos-, Gregorič Ant-, Žahar Mar, Žahar Ant., Taučer AL, Miut Iv., Škamperle Ant., Le-nardon Mar., Ceper Iv-, Babič Fr-, Kavre Mar-, Suban Fr-, Mikulič Jos., Golob Jos., Suban Just., Kolarič Ant., Rcnčel Olga, Berce Jos., Ipavec Ant-, Močilnik Ant.. Gombač Mar-, Gorjan Alb., Ziter Iv., čok Mar., Placei Kar., Valič Fr., Sušmel Fr, Sušmel Kar-, Grgič Ant-, Co-,
VII
lia Pavel, Sahar Mar., Skodler Jos., Jurkič Just., Baras cutti Just., Kokorovec Kar-, Zorzini Mario, Križmančič Fr., Kobal Mar-, Valič Ang., Matijak Iv-, Grgič Ter., La-panja Ivanka, Okretič Franč., Dovak Ana Vatovec Ana. Cepar Pav., Marc Svetka, Gruden Ant., Krečič Mar.. Vidmar Iv-, Slokar Krist., Novak Kar., Zivic Jak., Čok Katar., Lenardon Krist., Čok Mar., Mevla Mar., Križ-man Amal., Skrab Fr.. Bareto Maks, Fajdiga Kat.. Zu-gan Mar., Mlač Ant., Petrič Iv-, Stepančič Ant-, Miro-sič Kat., Pahor Alojz, Lozej Jos-, Čok Mar., Parovel Ant., Kosmina Mar., Kocjančič Ant., Gruden Iv., Bak Ant., Kralj Ant., Ferfolija Fr., Udovič Ant., Planinšek Ant., Čok Iv., Pahor Josip., Marc Anton., Mokorovič Jos., čok Iv., Cetin Antonija, Guštin Jos., čok Iv., čok Doro, Čok Jos., Čok Josip., Lovrenčič Mar., Kjuder Ign., Čok Srečka, Vlavina Zorka, Blokar Fr., Pečar Just, Pečar Mar., Gombač Alojz, Zupanač Fr., Ajdišek Jos., Ba-bič Greg-, Modrian Vin., Mikelič Gilda, Vrabec Irma, Ulčkar Jos., Pertot Andr., Rebula Lovrenc, Benčič Fr., Hrast Urš-, Vatovec Jak., Šklember Ana, Stanič Andr-, Ercigoj Jak-, Može Rud., Trampuš Ludv., Černigoj Jos., Cernigoj Rom-, Benko Ant., Metlika Franč., Godina Iv., Klun Just., Podboj Just., Udovič Ant., Čok Iv., Pahor Jcsipina, Jukič Josip, Jurkčič Jakob, in še 70 zraven.
P. Guardiella. 250.
Sv. Križ pri Trstu. Kovač Jak o min a, pov.
P. S. Croce presso Trieste. 10.
Sv. Križ-Cesta. — Černigoj Karol, pov.
S. Croce - Strada. 10.
Sv. Lucija. — Marega Eligij, pov-
P. S. Lucia d'Isonzo. 50.
Šempas- — Špacapan Jos., pov.; Špacapan Fr., Lojk Margareta, Fornazarič Terez., Štrukelj Ant.. Hu-mar Iv-, Remec Fr-, Humar Jos., Gruden Mar., Rijavet Rozal., Košuta Fr., Cernatič Jos-, Slejko Andr., Dovžak Ant., Živec Viktor., Podgornik Alojz., živec Andr-, Cernatič Rozal-, Škarabot Jos., Pelicon Terez., Batič Ant., Hrovatin Fr., Podgornik Jos-, Klanjšček Iv.. Kra-šan Franč., Batič Ciril, Pelicon Jos., Batič Ciril, Nardin Rozal-, Batič Pet., Brankovič Jul., Humar Ant., Mrevlje Anton., Gleščič Alojz, Komel Ciril, Lenščak Terez., Mer-vič Pet., Rijavec Rozal., Komel Ant., Lenščak Fr., Remec Fr- Živec Fr., Batič Jos-, Pelicon Iv., Batič Mar-, Persič Alojz, Humar Milka, Ušaj Fr-, Oberdank Jos., Batič Fr., Saveli Jul., Škarabot Ant., Rijavec Ciril, Hros vatin Jos., Rijavec Mar., Batič Martin, in še 44 drugih.
P. Sambasso. 100.
Št- Peter. — Krajnik Iv., pov.; Pevsko in izobr. društ. Prešern, Hran. in pos-, Černic Fr., Brumat Peter, Černic Ant., Silič Jos-, Hvalič štef, Sokol Fr., Karara Ant., Černic Fr., Silič Štef., Reščič Iv., Žižmund Mar., Bofulin Fr-, Bizjak Fr., Černic Jos-, Hmeljak Ant-, Turel Jos-, Karara Štef., Travižan Fr., Berlot Mario, Valantič Jos., Figel Jos-, Bizjak Fr-, Merljuk Alojz, Marteljanc Albert, Valantič Alojzija, Merljuk Mar., Nemic Anton, Valentinčič Lucija, Sokol Jos., Klaut Ant., Škarabot Iv-, Klančič Vera, Bizjak Andrej, Cotič Iv., Reščič Jos., Mer-ljak Rud-, Bizaj Jos-, Jure Fr., Sulič Andr., Turel Ivana, Leban Vinc., Pavlin Jos-, Nemic Iv., Blažiica Kat., Mer^ ljuk Jos-, Žižmond Jos., Furlan Julijana, Mučič Ant., Bla-žica Božidar, Mervic Božidar, Droč Ant., Kralj Leop., Klančič Peter, Reščič Ant., Bizjak Ant-, Silič Fr-, Bla-žica Olga, Gregorič Gotard, Merljuk Rud., Nemic Peter, Nemic Jos., Figel Pavel, Cotič Marija, Ušaj Alojz, Cej Iv., Nemic Fr., Brajdt Jožefa, Pavlin Jos-, Keber Mar., Pavlin Melita, Furlan Iv-, Blažaca David, Droč Alojz, Pavlin Peter, Silič Rozalija, Cijan Štef., Marteljanc Jos., Grapulin Andr., Čermelj Rozalija, Dornik Ana, Mučič Jos., Klaut Fr., Jug Mar., Dornik Albina, Krajnik Ivan.
P. S- Pietro pr. Gorizia. 87-
Šempolaj. — Zidarič Marija, trgovka, pov.
P-' Aurisina. 5.
Skedenj. — Rosič F r., pov; Opara Ana, Pregelj Mar., Španger Ana, Lučič Perina, Zore Jož- Merlak
Uršula, Debeljuh Mil., Sancin Just-, Sancin Tomaš, Buda Franč- Sancin Bened., Šuman Jos., Plešnar Fr., Žigon Mar-, Kokalj Val., Kumar Mih-, Mavrinac Meto.
P. Servola. 18.
Škrblna. — P o s a r e 11 i Štefan, župnik, pov.
P. Comeno. 10.
Šlovrenc. — Sirk Bernard, pov. P. Dobra. 5.
Šmarje- — Kranjec Fr., župnik, pov-; Orel Franč., Poljšak Karol, Kert Fr., Benko Mohor-
P. Samaria Carso. 5-
Šmarje. — Hrovatin Ivan, pov.
P. Capodistria. 5.
Šmartno. — Grilanc Jos., žpk., pov-; in še 19 drugih.	P. Ouisca. 20.
Štanjel. — Kerševan Ivan, pov.
P- S. Daniele, Carso- 10.
Št. Maver. — D o 1 j a k F r., pov.; Melink Franc, Hosak Jož., Peršolja Karlo, Radinja Marta, Filipič Fr., Figel Neža, Figel Jož-, Bitežnik Jož-, Bensa Ant., Figel Jož., Bensa Jak., Doljak Janez.	P- Peuma. 13.
Št- Andrež pri Gorici- Brajnik Iv., pov.; Kosovel Jos., Reščič Ant., Filij Jož., Doljak Jož., Petejan Roz , Kuzmin Ant., Plesničar Iv-, Tabaj Blaž, Nanut Val-, Brajnik Ana, Briško Ant., Rijavec Ant., Tomažinčič Mar-Batistič Jož., Makuc Iv., Devetak Jož., Nanut Jož-, Brajnik Klement., Bostjančič Iv., Pavletič Iv., Nanut Avg-, Simšič Jož., Zavadlav Mat-, Brajnik Iv., Hoban Jož., Briško Peter, Zorn Dam., Pavlin Ant., Pavlin Andr., Budal Mat.. Zavadlav Ign., Tabaj Štef-, Pavlin Jož-, Vi-žintin Fr., Zavadlav Jož., Volčič Ant., Briško Avg., Nanut Kar- Mučič Iv-, Besednjak Alojz, Mučič Ant- Lut-man Jož.. Peterin Andr., Zavadlav Jož., Tabaj Jož- Nanut Dominik, Nanut Al., Cingerli Jož-, Cingerli Jož-, Zavadlav Jož-, Lutman Jož-, Pelicon Alojz., Vižintin Anica, Nanut Mar., Mučič Kar- Gomišček Jer., Nanut Štef., Cingerli Rud., Brajnik Al., Pavlin Fr., Beltram Kat., Kuzmin Ant-, Kuzmin Andr., Budal Jož., Markočič Albina, Marušič Ant., Tomšič Jož-, Briško Ant., Nanut Jož., Ipas vec Alb., Tabaj Ant-, Zežlin Fr.. Briško Fr., Nanut Jož-, Zavadlav Ang., Velikonja Ana, Nanut Ant-, Marušič Fr., Blažič Ant., Gregorič Mar- Nanut Andr., Mučič Šilv., Zavadlav Mar., Nanut Fr., Nanut Iv., Zavadlav Alojz. Rutar Fr., Pisk Mar-, Zavadlav Ant., Tabaj Jož.. Tabaj Iv.. Mučič Jož- Gri Ant., Volčič Avg., Briško Fr., Zavadlav Ant., Nanut Vil- Vižintin Andr., Bitižnik Val., Krošelj Ant- Pavletič Milka, Legiša Jan., Babuder Mar., Plesničar Mat., Moc Ter-, Lutman Jož., Lutman Jož., Nardin Jož., Budal Jož- Rijavec Iv., Molar Lina, Brajnik Emil, Lavrenčič Andr., Milka Nanut, Vižintin Raf, Cingerli Veronika, Zavadlav Ign., Zavadlav Andr., in še 28 zraven.	P. Gorizia. S. Andrea. 150.
Števerjan- — Maraš Iv., pov-; in še 4 zraven.
P. S. Floriano- 5.
Štomaž. — Renar Vanka, pov-; Marujon Mar-Mohorčič Marija.	P- Sesana. 3.
Št. Vid- — Premrou J., trgovec, pov.
P. St. Vitto, Vipacco. 10-
Št. Viška gora. — Feltrin Jan., vpok. vik., pov.; Mar. Ozebek Val. Pirec, Far. kn. P. Slappe d'Idria.4. Mar., Bajec Fr., Valič Andr., Čermelj Jož., Rustja Ivan-
P. S- Croce d'Aidussina. 19.
Šturje. — Slovenska čitalnica, pov.; in še 9 zraven.	P. Aidussina 10.
Temnica - Novelo. — Grobiša Ant., pov.; Dur-cik Alojz, Durcik Alojz, Primožič Fr., Rogelja Avg., Stepančič Leop., Trampuž Val., Pahor Ida, Stepančič Karol-, Stantič Fr., Primožič Iv., Skabar Cir., Kosmin Roza, Stantič Srečko, Stantič Stan., Metljak Alojz, Stantič Jož., Stepančič Roz., Pahor Jož., Rogelja Evgina, Durcik Reg., Grobiša R., Primožič Fr. P. Comeno. 24.
Tinjan. Mežan Milka, pov. P. Antign.ano. 5,
VIII
Tolmin. — Semič Iv., pov.; in še 59 drugih. — ; Negro Iv., pov.; in še 99 drugih. P. Tolmino. 160.
Tomaj. — Pevsko in bralno društvo, pov. !
P. Tomadio. 10. !
Topole. — Maidič Tonči, pov.; Uljančič Ivana, Jenko Ivana, Jenko Fr„ Uljančič Alojzija, Dovgan Ant., Grlj Ant., Celigoj Franc., Kirn Jož., Jenko Iv., Jenko Frančiška, Škrab Pepi, Kreševič Ivana, Skok Pavlina, Sluga Mar., Skok Fani; Barbiš Verica, Jenko Anton., Frank Jož., Kreševič Krist., Šircelj Ant., Baša Fr., Rolih Iv., Majdič Anton.	P. Torrenova. 24.
Trbiž. — Kraut Val-, dek., pov-; Kuntel Jož., Vo-grič Franjo, Vranič Jan., Kat. Kokol. P. Tarvisio. 5.
Trebič. — Stefanutti J., pov.; Kralj Kristina, Kralj Andrei.	P. Opicina. 3-
Trenta. — C u d e r Krist a, pov.; Berginc Josip, Pretner Mat., Kverh Tom., Kverh Andr., Zorč Kot.
P. Sonzia. 6.
Trnje- — Žele Iv., pov-; Rebec Andr., Bitene Mar., Žigman Iv-, Radiva Peter, Rebec Mar., Belavec Mar., Brgoč Jož., Krivec Luka, Smrdelj Iv., Adam Marija, in še 4 zraven.	P. S. Pietro Carso. 15.
Trnovo. — Brinšek Jo s., pov-; in še 59 zraven.
P. Torrenuova di Biisterza. 60.
Trst. — Toffoletto E., pov.; in še 149 zraven.
—	Knjigarna Stoka, pov-; in še 149 zraven. — Šalita di Gretta. — Grom R i h., pov.; Tavčer Ana, Bizjak Ang., Pojavnik Vinko, Lipanje Terez., 2er-jal Terez., Lavriha Mar., Milič Mar-, Miklavec Lucija, Škabar Marija. — S- M. Magd. Z g o r. — Pečar Ant-, pov.; Kreševič Ant., Seražin Jos., Pečar Andr., Rjoza Iv., Geržel Dr., Suša Al., Babič Ant., Kreševič Iv., Škerjanc Ant., Fakin Vikt., Kodrič Josip. — S e d m a k Vladimir, pov.; Kovačič Fani, Šabec Ivan, Kompara Ivan, Abram Ang., Lovko Franc, Nusdorfer Fr., Stegu Fr., Furlan Aleks., Vodopivec Alojzij, Golja Olga.
—	Gombač J., pov.; Gern J., Feri Kat., Rožanc Svetka. — Bečaj Mar., pov.; Gajeta Ivana, Inglič Jerica, Kafol Kat., Kleč Franč., Mlekuž Terez., Mlekuž Alojz., Rosic Mar., Resnik Jož., Sirk Amal., Slave Jož-, Sever Mar-, Šturm Franč., Treves Zof., Marijina družba, Gustin Frančišek.	P. Trieste. 333.
Tržič (Monfalcone.) — Suplina Ern., pov.; in še 9 drugih.	P. Monfalcone. 10.
Ubeljsko. —"Počkaj Iv., pov. P. Prevali. 5.
Ukve. — Češornja Ant., pov.; in 4 zraven. — E r 1 i c h Jan., pov.; in še 4 drugi. P. Ugovizza, 10.
Ustje. — Hočevar J. župnik, pov.
P. Aidussina. 10-
Vatovlje. — Čergolj Franc, gost., pov.
P. Divaccia. 5.
Vedrijan- — JančičAnton, pov. P. Ouisca. 5.
Vel- Dol. — Štubelj Leop, pov-; in še 1 zraven. — G r g i č Iv., pov.	P. Comeno. 12.
Vel- Zabije. — Kragelj Val., pov.; Kragelj Jos žefa, Paljek Alojz, Bratina Karol, Makovec Karolina, Troha Maks.	P. S. Croce d'Aidussina. 6.
Vipava. — Ferjančič M., pov-; in še 29 drugih.
—	Silvester Fr., pov.; in še 9 zraven.
P. Vipacco. 40.
Vipolže. — Prinčič Ana, pov.; Podveršič Izid-, Reja Jož., Trpin Mar., Prinčič Jos., Strehar Ant., Reja Jož., Klinec Ang., Jasnič Jož., Simčič Marcel., Strehar Alojz, Debenjak Karol., Mikulin Jož., Školaris Egid-, Zorzut Mar., Jakončič Ant., Kristančič Zorka.
P. Cosana del Coglio. 17.
Višnjevik. — Obljub ek S t., pov.; Korsič Jos., Kristančič Iv., Melink Ant., Novinc Tom., Sirk Ant., Sirk Ant., Šturm Pet.	P. Ouisca. 8.
Vogersko- — Nardin Josip, pov.
P. Valvolzana. 10.
Vojsko. — Likar S r., pov.; in še 39 zraven.
P. Idria. 40.
Volarje. — So v da t Andr., pov.; Sovdat Justina, Golja Mar-, Golja Jak-, Leban Ana, Kanalec Neža, Kavčič Andr., Kovačič Mar., Kutin Alojz. P. Tolmino. 9-
Volče- — Podreka Fr., pov.; in še 49 drugih.
P. Volzana- 50.
Volosko. — Kukec Mar., pov.; Brumen Andr.,
žup. dekan, Weisel Fr-, Vrečko	Iv., Primožič Mihael,
Fon Andr., Gašpari Karel, Vrh	Pavi., Štrukel Fani, Malleij Fani, Lebič Antonija. P. Volosca. 11.
Vojščica. — Ferfolja Janko, pov.; Trampuš Ant. 12; Pire Katarina, 10; Ferfolja Rafael, 35; Ferfolja Franc, 29; Rogelja Štefanija, 16; Pahor Frančiška, 63; Peras Bernarda, 9; Masten Ernest; Rodinč Marija; Masten Marija, 57; Ferfolja Marija, 22. P. Comeno, 12.
Vrabce. — Škupin Franc, pov.
P. Vipacco. 10.
Vremski Britof. — Dekleva Janko, pov.
P. Cave Auremiana. 10.
Vrh pri Kanalu. — I p a v e c F r., pov.; Ipavec Matilda, Košir Blaž, Gerbec Alojzija, Bucik Anton.
P. Canale. 5.
Vrhpolje. — Bel t ram Ant., trg., pov.; in še 49 zraven.	P. Vipacco. 50.
Vrtojba. — Mermolja Iz., pov.; Mozetič Ant., Koglot Jož., Gorkič Al., Ušaj Franč.. Zavadlav Al., Faganel AL, Klanjšček Iv., Vuk Al., Podberšič Franč., Maraž Olga, Bagon Franč., Podberšič Roz., Frletič Vinc., Gorkič Iv., Gorkič Mar., Furlan Ant., Faganel Danica, Faganel Dam., Nanut Aug., Gorkič Pav., Faganel Jušta.	P. S. Pietro - Gorizia. 22.
Vrtovin. — Črnigoj Franton, pov.; Lozar M., Lozar Fr., Šatej Ant, Lozar Iv., Čermelj Fr., Lisjak Al., Podgornik Kari, Mozetič Jož., Šatej Pet., Lozar Vinko, Pirjevec Iv., Podgornik Ant., Slamič Jož., Rustja Anton., Kodrič Alojzij, Bizjak Lav., Čopič Fr., Kandus Andr., Samec Alojzij, Podgornik Ivan.	P. Cernizza- 21.
Zagorje. F a t u r Matija, trgovec, pov.
P. Sagorie del Carso. 10.
Zapotok- — V e 1 i š č e k Al., pov. P. Canale, 5.
Zavrac- — Miklavčič Iv-, pov-; Farna knjig., Kune Ant. ml., Kune Franč., Skubič Ant., Skubič Ant., Sedej Ant., Pivk Fr., in še 7 drugih- P. Idria. 17.
Zgonik. — Grgič Silvi j, pov.
P. Prosecco. 10.
Znojile. — T e r p i n J o s-, pov.; Kemperle Andr., Medja Peter, Kikelj Lucija.	P. Udaiussina. 6.
RAZNI.
Baiar Marija, Samatorca; Štolfa Zorko, Sežana; Trinko Iv., Videm (5 izt.).
INOZEMSTVO.
*
Aleksandrija. — P. Šiffrer Bruno, pov.; Bavčar Pepina, Bavčar Ter-, Besednjak Justina, Celarec Mar., Cigoj Pepina, Čopič Gabrijela, Devetak Ivana, Jajc Veronika, Klančič Štefanija, Komel Emilija, Nemec Viktorija, Simpson Štefanija, Bilič Kristina, Stanta Alojzija, Vižintin Marija, Vodopivec Kati, Zuccarello Karolina-	P- Aleksandria. 20.
Aleksandrija. — Jožef C e j; Zora Lazar.
Egitto.
Cairo. — Cotič Jean, pov.; in še 8 drugih.
P. Cairo d'Egitto. 9.
IX
Celje. — Goričar & Leskov še k, pov.; in še 9 zraven.	P. Celje, 10.
Chicago, 111. U. S. A. — Edinost, pov. (7 izt.); Math. Tekavec, Matilda Miroslavič, Katic Triller, Knjigarna Edinost.	P. Chicago. 10.
Komenda. — Kat. prosv. dr., v Komendi, ov.; Crnilec Janez, kaplan, Mejač Andrej, veletrgovec, tercin Janez, posestnik, drž. poslanec.
P. Komenda, 4.
Maribor. — Fr. Hanželj Vitalis, pov.; Biblioteka III. reda Sv. Frančiška, Biblioteka Mladeniška Marijina družba, Zavadlal Pavel, kurat, Ljubša Matija, Šeitegel Alojzija, Voršič Marija, Ceh Katarina, Štiberc Terezija, Pavalec Amalija, Rakovec Zofija.
P. Maribor. 10.
Maribor. — Cijan Davorin, pov.; Maister Rud., Savšek Vekos-, Beltram Vekos-, Kragel Vikt-, Gomilšek Fr., Oblak Jan., Bračun Ivto, Košar Jos., Jaklič Jos., Študijska knjiž., Doplikar Iv., Mrmolja Iv., Pertot Draga, Kerle Karel, in še 15 drugih.	P. Maribor. 30.
Pišece. — Prosv. društvo, pov.; Čopič Vinko.
P. Pišece, 2.
Rudnik. — Pfajfar Iv., župnik, pov.; Marijina družba v Rudniku; Izobraževalno društvo v Rudniku.
P. Ljubljana, 3.
Sela Šumberk. — Tinca Merlan, uč., pov.
P. Zagradec (Jugoslavija.)
Srednja vas v Bohinju. — Preselnik Franc, kaplan, pov.; Prosv. društvo »Savica«.
P. Bohinjska Bistrica, 2.
Št. Vid nad Ljubljano. — K o r i t n i k Ant., ravnatelj, pov.; Dr. Breznik Ant., profesor, Arh Josip, profesor, Kramberger Franc Makso, zvonarna in livarna, Štular M., vzgojni vodja, Jož. Kržišnik, profesor, Marica Pirnat, privat, Markež Alojz, ekonom, Prešern Jožef, profesor, Franc Lovšin, kaplan, Pengor Franc, profesor, Dr. Fr. Trdan, profesor, Pavlin Jernej, profesor, Porenta Gašpar, profesor, Knjižnica škof. zavoda.
P. Št Vid nad Ljubljano, 15.
Sv. Jurij ob Ščavnici. — Š t u h e c Franc, žup., pov.; Bralno društvo. P. Št. Jurij ob Ščavnici, 2.
Sv. Križ nad Jesenicami. — Kastelic Jos., pov.: Šolska knjižnica.	P. Jesenice, 2.
Velika Nedelja. — Weingerl Iv., pov.; Wein-gerl Iv.	P. Vel. Nedelja, 2.
Dragi naročniki! Nikar ne ugibajte, kaj je to? To je borba dveh črncev v tunelu. Se nič ne vidi, onadva sta črna, tunel pa tudi.
HRANILNICA, ustanovljena po grofu Thurnu
60RIZIA - Via Carducci št. 2 - G0RIZ1A
sprejema vloge na hranilne knjižice ter na tekoči račun; dovoljuje posojila na vknjižbo in na vrednostne papirje, ki jib je zastaviti; sprejema v shrambo vrednostne papirje, listine (dokumente) in druge vrednostne predmete ; izdaja brezplačno nakaznice Kreditnega zavoda italijanskih hranilnic v Rimu ter izvršuje vsa druga opravila, označena po zakonu o rednih italijanskih hranilnicah.
ZASTAVLJALNICA, ustanovljena po grofu Thurnu
G0RIZIA - Via Carducci št. 2 - G08IZIA
dovoljuje predujme (posojila) na dragocena in navadna zastavila.
Ne pozabite kupovati šolskih in pisarniških potrebščin v „NARODNI KNJIGARNI" v Gorici, Via Carducci št. 7 - v Hiši w6or. ljudi- posojilnice".
ČEVLJARSKA ZADRUGA V MIRNO

IA2
Tovarna ,iADRIA" čevlji

Izdeluje :

m***
„ADRIA" čevlje za hribolazce, šivane in kovane. mADRIAm športne čevlje, dvojno šivane in nekovane. „ADRIAW sandale.
^ADRIA" čevlje za delo kovane in nekovane. „A.I>RIA." čevlje za praznik rujave in črne, navadne, spičasle oblike. -
POSEBNOST:
3
tiADRIA" čevlji za deževno dobo in zimsko porabo izdelani način, da obranijo nogo pred mrazom in mokroto.
„ADRIA" čevlji se prodajajo:
ameriliaffeJl^fi^
ivogi) v 9[ul80 : snsei Bmasvai e 9l3 )9a srni igolss
OginD n! 3[0ll3 o[sbBq?, o>Ioi 2 Biv ,1015100 / ioIo>l BganvsSi)
V	Gorici, Corso Verdi 32 (lastna prod.)
V	TrbiŽU, trgovina Jos. Treu
V	BOVCU, „ Fr. Mihelič
V	Kobaridu, „ Fr. Stres
V	Tolminu, „ Jos. Vuk
V	Volčah, » Fr. Podreka
V	Sv. Luciji, * Štef. Breščak
Na Reki pri Cerknem: Gospodarska
zadruga
V	Cerknem, trgovina Maks Štncin
v Idriji, v Idriji,
društvo
v Idriji,
sko društvo
Valentin Treven Občno konsum.
Kršč. gospodar-
V	Šturijah, trgovina Pavel Ktmstek
V	Vipavi, * Jakob Fajdiga^
V	Dutovljah, » Leop. jpijif^ *f
V	Senožečah, „ Ivan Jančar v Postojni,	a. Boli v Št. Petru na Krasu, Anton
V	Knežaku, trgovina Fr. UrEafiCiC v Trnovem, II. Bistrica, Jos Brinšek
V	Pazinu, trgovina Giov. ^molo^
V	Kopru, „ Giov. stife"
v Pulfero (SI. Benečija) coopaijfcmbatt,
V	GrimmaCO » Coop. di^onsum.Q.„
I
!


V	Medolinu,trgovina Domenim
v Podgradu, „ Štefan	>
V	Bitnjah,	Josip GraillSr.
„ADR1A" čevlji so lični in trpežni. Izdelujejo se pod strogim nadzorstvoE.	^
V njeni goriški prodajalni dobite obuvalo za vsak stan in starost v vseU^^h in fazonah najličnejše izdelave. Sprejemajo se tudi naročila na mero in čevlji v popravo.
Kupujte izdelek Čevljarske zadruge v Mirnu, ki je edina domača tovarn^ Žg^ifleV" S tem prihranite sami, ker kupite dobro svoje cene vredno blago in pomagate domačim delavcem do zaslužka. Naša gospodarska moč se okrepi, ako bodenifi fcfi^feM3 vali v prvi vrsti domače izdelke in pridelke, ker ostane tako
q fin5oH

Pozor! |	Staroznana trgovina	Pozor!
Filip Struchel & Avgust Paludetto
se je preselila iz Šolske ulice 6
TIK SADNEGA TRGA CORSO VERDI štev. 7.
Prodajalna vseb vrst manufakturnega blaga in perila. DOMAČI IN ČEŠKI izdelki.
Lastna krojačnica.
Izvršuje obleke po najugodnejših cenab. Zaloga IZGOTOVLJENIH OBLEK, moških in za dečke.
Velika izbira zimskih sukenj. Cene konkurenčne. - Postrežba točna. - Blago solidno.
Ksist Hrovatin
posluje v trgovski agenturi stavbene stroke. Prevzema razna zastopstva tudi z zalogo in to ne le s tuzemstvom ampak tudi z inozemstvom. V zalogi ima sedaj parketne deščice, različna zapirala, male tiskarske (pomnoževalne) stroje in drugo. Preskrbuje vse v stavbeno stroko spadajoče potrebščine. Uradu je v GORICI, Via Ugo Foscolo št. 13. (zraven državnega kolodvora).
Fotograf
Anton Jerkič
posluje na
(prej Via Giardino).
Artur de Rossi
v Gorici - Corso Gius. Verdi št. 1
nasproti velikemu semenišču, v Marzini-jevi hiši.
Tapeti in pogrinjala ob posteljnjakih (edina zaloga iz Čehoslovaške), zaloga manufakturnega blaga na debelo in na drobno.
Blago najboljše. - Cene skrajno nizke.
M. Brezigar & sin
GORICA, u). Carducci 19 (v dvorišču). Zaloga vsakovrstnih kmetijskih strojev iz samih čehoslovaškib in nemških tovarn.
Seme sviloprejk in zavarovanja. Urad: Viale XXIV maggio 11. Brzojavni naslov: BREZIGAR ROMANO - Oorizia.
Svoji It svojimi
JAKOB PERHAUC
ulica S. F. Xydias 6 - TRST - Telefon št. 2-86,
Velika zaloga žganja, kakor pristnega istrskega tropinovca, kraškega brinjevca in
kranjskega slivovca, raznovrstnih likerjev in vin. Lastni pridelki, odlikovani na raznih razstavah : Šampanjec, šumeči refošk, jajčni konjak, krema maršala in drugo. Vse po najnižji ceni, brez konkurence. Točna postrežba.	Točna postrežba.
I
Dobroznan domač steklar ANT. KOREN
GORICA - Gosposka ulica št. 4 - GORICA
Velika zaloga steklenic, kozarcev, krožnikov, skled, petrolejk, šalic, zrcal, nožev, vilic, stekel, naloženih porcelanastih predmetov, sploh vseh steklenih in porcelanastih predmetov. JP4T Bogata izbira okvirjev za podobe od preprostih do najfinejših.
Lastna steklarska delavnica. :-: Postrežba točna.
Trgovina manufakturnega Hlap in izMei oblek
Andrej Mavrtt
Gorica - Via Carducci št. 3.
Zgoraj imenovana tvrdka poroča cenj. občinstvu, da ima v zalogi največjo izbiro moškega in ženskega blaga, platno, perilo vsake vrste, svilo, iamet, volno, žimo ter sploh sve stvari za neveste. Ima tudi največjo izbiro moških oblek. Kar se pa v slučaju v zalogi ne vdobi, preskrbi takoj po meri, kajti imenovana trgovina ima lastno krojačnico.
Za obilen obisk se priporoča A. Mavrič.
Na drobno! * Na debelo!
Moderna tvrdka in Mm cerkvenih predmetov
Franc Leban
Oorica - Via Duomo 7 - Gorica
Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste i. t. d. i. t. d. "•E Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju.
; Delo solidno, cene brez konkurence.
Domač urar in pozlatar JAKOB SULIGOJ
GORICA - Gosposka ulica št. 19 - GORICA
Edini zastopnik najboljših švicarskih žepnih ur »Union", budilk, salonskih ur z nihalom, ur za birmance. Zaloga zlatih in srebrnih verižic, priveskov, poročnih prstanov, obročkov in splob vse zlatnine. Kupuje staro srebro, zlate in srebrne krone po najvišjih cenah.
Zaloga vseh optičnih predmetov. Lastna popravljalnica.	Cene nizke.
:■■ D
FR. PRINCIC
GORICA - Piazza Catterini št. 2 AUTOPREVOZI
Izvršuje vsakovrstno cementno delo, kakor tudi delo iz umetnega kamena. Zaloga cementnih cevi, plošč, dimnikov,
strešnikov itd. Izvrši vsako delo iz cementa po načrtu. Velika zaloga cementa »Portland«
nove vrste. - Cene najnižje. ■ ■ -■■■
ima s nn
na
i naiau v boriti.
Domača gostilna z izvrstnim domačim belim in črnim vinom in izborno kuhinjo.
Postrežba domača. :•: Snaga vzorna.
Za obilen obisk se priporoča meščanom in okoličanom. Josipina PlesniEar, gostilničarka.
■ ■	P"
3
o
M
a^^	Najcenejša nova trgovina v Gorici
poslujete vsakovrstne potrebščine v blagu, obrnite se edino le na manufakturno trgovino
M. KRAINER - GORICA
on ,iBqp Raštelu št. 31--v RaStelu it. 31
V
Sukno bombažasto in volneno za moške in ženske vsake vrsie in barve ter tudi blago iz
Čehoslovaške. — Hlačevina iz prvovrstnih tovaren. Za novice dobra kotenina za perilo, kakor rjuhe tžr blazine bombažaste, volnene in žim-.dlŠbAate> posteljne vzmeti (šušte) in kovtri, brisače, namizni prti, trli za blazine ter druge 1 potrebščine, i. i. d.
*uc" ve'i'co zalo9° zefirja za obleke in predpasnike, krminsko blago za srajce.
Ta obilen obisk se toplo priporoča	M. Krainer.
0 N 0
miti anloniiihilistm
& C° - Gorizia
CiiaAll«& 245.v on	Brzojavi: RIBIOUTO.
43so*t&c an»)!^»®Bta.jališče IX Agosto štev. 6. ž^^aStbipstvo za potnike, Hotel Metrdpole, telefon štev. 7.
il3fnhjTf[ inojji™^—■-
Automobilne črte:
1. Gorica - Červirfjan.
.saftg^rtffe^s^110 •Gradež-
I ^Gorica^ Palmanova. -5. Gorica - .Dobrovo.
"6. Uorlca"
7.	Gorica
8.	Gorica
9.	Gorica -
Čepovan. jAjdovščina
Postojna, se - Gradež (poleti), injan • Gradež (poleti).
10. Gorici r^CAovan - Lokve (poleti). OdjlScfi it-^prijce so s postajališča Via
m ;
IX Agosto štev. 6.
? A
ska vožnja po gradežkih lagunah:
tež • Belvedere. ;Ž • Oglej. Bsrbajia.
iz Gorice in iz Gradeža v skupinah v: Redipuljo, Oglej, na Vrh Sv. Mihaela, tin KnhnfiflT, Oalngfe=Sabotin, v postojnsko jamo ~in na vsako drugo stran.
tttgairlzlra skuprro romanje na Barbano. ičiti in proračuni, fnica in zalagateljica. automobile. GA
R E L L i
Hidraffflicl flMrfica.":-: Vulkanizacija.
Gorica	lišče automobilov v Via
.BH70SV figfcrf^osio štev. 6.
za potnike in Garage
.ediešinliUoi) ,Gnati6B®i
i liQ£
II
II
„La Fondiaria"
m
Vzajemna zavarovalnica v LJUBLJANI
ustanovljena 1. 1879.
Društvena glavnica :
Lit. 20.000.000 za požar - 2.500.000 za nezgode
Generalno zastopstvo za Goriško
GORICH, na vogalu IX Agosto, Corso Vitt. Eman. III štev. 20.
KRFTJEVNH ZASTOPSTVA PO CELI DEŽELI.
po
ZAVARUJE proti škodam:
požaru, eksploziji plinov, parnih
strojev in po streli; po tatvini, izvršeni z ulomom v stanovanja, trgovine, skladišča, banke in splob denarne zavode, na kristalih, šipah in zrcalih. Zavaruje človeško življenje s proti nezgodam, ki bi je znalo doleteti kjerkoli v življenju; civilno odgovornost proti tretjim osebam na podlagi civilnega zakona člen 1151 in 1152 ; lastnike hiš, industrij, automobilov, psov, konj i. t. d.
Prospekti in informacije no razpolago.
Zavarujte se vsi pri naši zavaroval« niči, katera Vam sestavi police in pogc dbe
popolnoma v vašem jeziku !!!
IVAN KERŽE v Trstu
Piazza S. Giovanni it 1
ima v lastni zalogi vse kuhinjske potrebščine iz aluminija, emajla, kositra, porcelana, zemlje i. t. d., ter lesne izdelke t. j. sita, škafe, krogle za igre i. t. d. i. t. d,
■ a	■
Domača tvornica mila J. S. GODINA
Trst - Via dello Scoglio št. 316 - Tel. št. 18-78
priporoča svoje neprekosljivo pralno, umivalno in toaletno
GODINA -MILO
SI po cenah brez konkurence B i
Najstarejši slovenski denarni zavod.
Tržaška posojilnica in hranilnica
reg. zad. z omcj. poroštvom
Uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4°/0» večje in stalne vloge po dogovoru. — Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9. do 13. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. - Tek št. 25 - 67.
TEOD. HRIBAR
NASLEDNIKI
GORICA - CORSO VERDI št. 32
(HIŠA »CENTRALNE POSOJILNICE")
Jplošno znana manufakturna trgovina z najboljšim = blagom za moške in ženske obleke za vse štiri ietne čase. PERILO ZA NEVESTE, žimnice, blaži niče in odeje. Preproge in priprave za cerkvene
potrebe.
Blago solidno.
Cene zmerne.
Umetna kamnoseška delavnica
Peter Valantič - Gorica
Corso Vltt. Em. III št. 33 (vogal Via Rosslnl)
zraven zaloge lesa Goljevšček.
Izdeluje nagrobne spomenike, altarje iz marmorja in iz kamna po vsakem šiilu, kakor ludi vsake vrste ornamente in podobe za nagrobne spomenike in cerkve, in stavbna dela.
Drži tudi zalogo (izber) nagrobnih spomenikov vsake vrste,
male in velike.
Postrežba najboljša.
Cene najnižje.

Ev genij Grion
delavnica v Gorici, Via S. Giovanni št. 4.
raniiiiiiiiiiKiiiiitiiiiiiiiii
Zaloga vsakovrstnih kotlov, kotlov za sirarnice, škropilnic lastnega izdelka z dveletnim jamstvom. Za obilen obisk se priporoča
Ev genij Grion,
lastnik.


Cezar Leonardig
Gorica - Via Carducci 12 (hotel Tri krone)
Žcleznina in kovine, hišna oprema, ognjišča, orodje, cement «Portland», gips, izlivalniki, mreže za ograje, asfaltiran papir in eternit itd. itd.
po najnižjih cenah.
!
MILO FENDERL
= Je najboljše. =
ZAHTEVAJTE POVSOD!

>
■
Tovarna dežnikov in solnčnikov z zalogo kap na debelo in na drobno
MARIJA id. HITIH
Gorica, Raštelj št. 18.
Cene brez konkurence.



Trgovina s kolonialnim in jedilnim blagom, z moko in žitom
v Gorici, Piazza Edmondo de Omicis št. 9
(na Komu),
se priporoča za obilen obisk zlasii sodeželanom iz goratega dela dežele.

TRST
Via Cassa di Risparmio 5 - Via S. Nicolo 9 (Lastna palača).
Delniška glav. L. 15,000.000 povsem plačana
Podružnice: MILAN - OPATIJA - REKA - ZADAR.
■aH. ^^
Izvršuje vse bančne posle. — Prejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči
račun ter jih orestuje po 4
o-

Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih določa sporazumno s stranko od slučaja do slučaja. — Kupuje in prodaja dinarje in druge valute ter sprejema vloge istih na račun in jih obrestuje najugodnejše po dogovoru.
^ Obavlja nakazila v Jugoslavijo. Daje v najem varnostne predale (safes).
Blagajna posluje od 9.30-12.30 in od 2.30-4.
Telef.: 14-63,17-93, 26-76.
i
l
;

3
li
»NARODNA KNJIGARNA
združena s papirnico
v GORICI, na sredini Gosposke ulice (Via Carducci) 7 v hiši „Gor. Ljud. posojilnice".
Peresa, ročniki, svinčniki, barvice, kapice za svinčnike, klipsi, podaljški za svinčnike, kreda, šolske tablice, pisala za tablice, gobe, brisalne gumice, črnila, črnilni estrakti, kopirno črnilo, rdečilo, barvila za pečatnike, štampiljke, pečatni vosek, lepilo, tuš, barvice, palete, čopiči, šestila, gumiran papir, risalni žebljički, table za risanje, ravnila, trikoti, železna ravnila, metri, škatljice za šolarje, torbice, kopirne knjige, blazinice, nabiralniki spisov, registratorji, preluknjači, blagajniški bloki, trgovske knjige za odjemalce, papir za knjigovodstvo, notesi, šolski zvezki, risanke, notni papir, bloki za risanje, risarski papir, pilniki, svilen papir, žica za cvetlice, krep-papir, oljnati papir, indigo, ovojni papir, lepenka, pisarniški papir, trgovski papir, papir za strojepisje, papir za ciklostil, ovitki, pisemski papir v mapab, posetnice, tiskovine, papirnati prtiči, papir za omare, etikete, črnilniki, tombole, cigaretni papir: Olescbau, flbadie, Excelsior, Union, Job, svalčice za cigarete, razglednice, molitveniki, kipi svetnikov, rožnivenci, podobice, najlepše umetniške slike, umetne cvetlice, knjige s podobami za otroke, i. t. d. i. t. d. ©©©©©©©©©©9©©©
NA DEBELO !	NA DROBNO!
Trgovci na deželi dobe znatne popustne.
• • •
Sprejema vsa v tiskarsko in knjigoveško stroko spadajoča dela.
ssstsscsas Pred knjigarno tramvajsko križišče. ee^***^
Telefon štev. 169.
-© <3<S9© ©-

V bivših prostorih ,.Goriške Tiskarne" A. Gabršček.
I z bera zamenjalnih kosov domačih in inozemskih motorjev.
R. 6RAGALINI 9 podružnica v GORICI
CORSO VITTORIO EMANUELE ili. ŠTEV. 24,
Dvokolesa, motorna kolesa in njih deli.
Delavnica gumijevih kolesnih plaščev LUBRIFICANTI.
W0F Dvokolesa najboljših tovaren.
		
s s		i I I IVA S ZOBOZDRAVNIK I ! I
		D!. Lojz Kraigher 1
		• 4F : | specijaEisf za bolezni v ustih in na zobeh, sprejema za vsa zobozdravniška in zobo* dodddddddddddd tehniška opravila □□□□□□□□□□□□□□
		HI v Gorici, na Travniku 20. rn j |
		
=11111111111		■ :ii:t:ll!l!ll;lill.l!l:l.l.l!l iiii:iiti:i:iiii:i!i:i:iii:ii!i'iiii:i:liliilii>:ii>iliii:iiii^lili(iilililii|iii:i:i;il;iiit.iii:i.iii:iiiii:iiiiiiiiii:i:iii'iiiiiiiii'i.i ti!iit:i^
Največja zaloga slovenskih, italijanskih in drugih knjig, modnih listov, koledarjev, šolskih in trgovskih knjig, molitvenikov, i. t. d«, se nahaja v
»NARODNI KNJIGARNI11 - v Gorici
Via Carducci štev. 7.
■ ■■:Mii:i:ii:ii!iii:i:t:iili.filt!llilli:iili:i.litllil!l!lill!ll i:iiiiim:i:i lii'jll;ll l:tilli:i:ii:illitiil:lilll!lllll!ll ili:iilllii:iili:iil!rili!i:iiliill;l]iliriil[l[|ilil>l^| 31 il	=l le s^aar
MANUFAKTURNA TRGOVINA

i mg
IzMs
GORICA
ŠKOFIJSKA ULICA štev. 7 /. ŠKOFIJSKA ULICA štev. 7
............................................................
s l
>55S
mi
i j
^ftiiiBLiiaiiifttftULSiiiiiAiatBiBiBiiimjaiaiBiaiiJisiaiiiaiiiiiitiiiiiiiiB iiiaiaiBtiiaiiiiiBtsiiiiiiiiiitiiatiiiiiiBiKiBiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiaiiiaiiiiiijaiiiiiiiiiiiiiaiiiKiiiiiirBiiiaiis s	»
s	—
s	—
—
a
Specialiteta moških in dam-
f skih oblek, velika izbira	i
| moškega in ženskega perila,	j
I vse potrebščine za neveste,	i
| kakor tudi za birmance itd.	j
= i l i l i:i;i:i t iiil:i i i in i i.iiiii i i ■ i i i i i in.t l!i:i !:■:■ ■ ■ I I I i ■ ( M i l i I l i n 11I II ■ i;:l I l i:i l l l i l i iili l i l i 11 ■ 11 ■ =

I ? t
NA DEBELO!
-IIIIIIIIIIIIIH-
šniiiiiiiriiiiis •lilililllllilir?
NA DROBNO!
S m i m- i
ij ri;i;|:i.l,i:l l.i i i.i.i!.i i i i;i:i:| ] i ii i iii T i:i.i i;r i i t.l.ni i:i:i i i:i i i ri im i 11 lil i i<i i.i;i 11 ( i iiiii iii i i:i:ri i.i i i i:i i i:i 1111:11 iiiiiiini i i:i i i i i i_i	|
| | P. n. lastnika se priporočata slavnemu občinstvu i	I
| ( na deželi in v mestu za obilen obisk. I	j
£	ia;fli(iBii!BJiia:iJBii;iiBiaii:BJi:aLiiiiiJi:ifliaiaifliiiaitiiLCrii))iiiiariiiJi:A[iiiiiiaiiiiiilsjaliiisiiiiaiiiii>rata;iiiiiLt[*;iJtJS!iiaja<■ri:aiiiitBiaLa:iiaiittiiLi:BTli	| .....
s	- W/,
■s	=
^	»HIŠ
taiBIBIB'BIBlBfBIBJBfBIBIBIBFBJBiaiBEBIBEBIBIBIBIBiaiBiai BlBIBIBIBIBiBEBIBIB IBIBIBJBIBIBIBIBIBEBIBIBIBI If I IBtSIBIBIB^I 19 BtB laiBlBIBlBlBiatB IBIBIBIBIB9B3 BJB .Bj8IBI B1B Fl LB! B1BIBIBIB1IIB1BIBII1 BIIJBLBtBiB IIIBIBIBIBJBIBIB FBIBIB1BI1 IBlWT ________
fi
TOVARNA SODOVKE
....................................................................................................................................................... r
BRATA COSSOVEL i|
GORICA, Viale XXIV Maggio št. 19. 1|
J «...................................................................................................................................-________________________________________________-........J h>

i	IT
Ivan Lutman
trgovec z usnjem GORICI - RAŠTEE št. 25 - v GORICI
II s
Priporoča svojo trgovino, založeno z najboljšim usnjem in s čevljarskimi potrebščinami. Družinski gospodarji dobe v zalogi prvovrstne podplate in zgornje usnje za vsakdanjo rabo, kakor tudi najfinejše vrste. - Cene zelo nizke.
■» — »
I i
v
j
f
i
e)
Meščani! Okoličani!
Obnovljena je v večjih in prenovljenih prostorih staroznana
restavracija PRI ČRNEM ORLU
60RICA - VIA S. (SIOVAMNI 6
Točijo se pristna briška in vipavska vina ter izvrsten kraški teran. — Tam imate na razpolago®"
sobe za potnike, igrališče na krogle in konjske hleve. Postrežba točna!	DomaČa kuhinja.
Toplo se priporoča si. občinstu	lastnik IVAN FIEGL.
♦	Podpisana tvrdka naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ie na novo otvorila svojo
t mirodilnico B. PICH
f	v G O RIC I, na Kornu CPiazza Corno) št. 1.
^	Zaloga špirita, barv, čopičev, firnežev, olja, ščetk, pip, bencina, petroleja, vitrijola, ^ žvepla, sode, splob vseh predmetov, spadajočib v mirodilniško stroko.
t	Cene zmerne.	Blago najboljše, t
ključavničar in mehanik v GORICI ulica O a r 1 o Favetti šlev. T
(prej ulica Vetturini)
Prevzema stavbarska dela. -- izdeluje štedilnike, železne ograje, ključavnice, ključe, sploh vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela .7.7.'.
Delo trdno.	Cene zmnrne
v Gorici - na Sananent trgu.
Domača gostilna z izvrstnim domačim belim in črnim vinom in izborno kuhinjo. — Postrežba domača — Snaga vzorna — Na razpolago so konjski hlevi z velikim dvoriščem.
Za obilen obisk se priporoča rojakom v mestu in na deželi.
LOJZKA KRANC, gostilničarka.
s sedežem v Gorici, ulica Giosue Carducci št. 7, levo na dvorišču, ali S. Giovanni št. 5, desno na dvorišču, I. nadstr.
Trna v zalogi, v ul. Giosue Carduccišt.7, i II. dvorišče, vedno različne kmetijske potrebščine, kakor umetna gnojila, sredstva zoper razne rastlinske škodljivce, razno kmetijsko orodje i. t. d.
Le zadovoljinost k pravi sreči vodi! Zapomni si, navesta, to resnico, * in preden sežeš ženinu v desnico, ^ previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi prodaja za deželo, za Gorico pri semenišču v biši z desetico S) trgovec Skodnik Anton, znan povsodi
ffcS	* * *
R to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati cefirja, oksoforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom", vsak poreče in zadovoljnost ključ je že do sreče.
■
Zobozdravniški atelje
Adolf Koll
GORICA, Corso Vitt. Em. III št. 11
je od 9-12 dop. to od 2-5 popoldan.
i
PRVOVRSTNA MANUFAKTURNA TRGOVINA
1
JOSIP D
PIERO
GOSPOSKA OLICA št. 8 - GORICA - (VIA CARDUCCI št. 8)
--1 USTANOVLJENA LETA 1874. |-
Bogata izber domačega in tujega blaga za obleke za gospode in gospe.	POZOR!	
		
	—	POSEBNOST! Perilo za neveste, raznovrstno izgotovljeno perilo, blazine, preproge, lahke in težke, odeje, zavese in tapeti.
CENE STALNE!		
I
TVRDKA
A. DRUFOVKA

fflV GORICI - v Raštelu št. 3
Ji Zaloga usnja in čevljarskih potrebščin.
I
i
i
l
i
I
l
i l
		
	rPflSCUL i ULLRIClP^ GORICA :: CORSO VERDI 24 :: GORICA V TGOVSKEM DOMU KRASNA iN BOGATA TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM IN MODNIM BLAGOM VSEH VRST.:-: ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK. LASTNA KROJAČNICA W <5 " \ <f e> Q j^JlA DROBNO! J ^ NA DEBELO^J^	
		
Josip Miani
GORICA, Piazza della Vittoria št. 23
(prej Travnik)
ZALOGA: porcelana zemljenine, steklenine, šip, zrcal.
M
urovec
p
eter
GORICA, Piazza Ed. de Amicis št. 1
(prej Korenj)
Priporoča si. občinstvu svojo zalogo OGLJA IN DRV.
Velika zaloga stavbenega in drugega lesu, suhih desk in tramov vseh mer, dolgosti in debelosti
Valentin Rudolf v (gorici
Svoji k svojim!
Via Jrieste št. 15
iDomača solidna tvrdka!
Svoji k svojim!
edina v o o u i C I
odlikovana tovarna kisa f" i€ A TI H KRALJ
Gorica - Via Cappuccini 9 - Gorica
Izdeluje najboljše vrste kis.
V zalogi ima pristni vinski kis, kakor tudi drugi najboljši kis. - Cenjenim odjemalcem
se priporoča za obilen obisk.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
Josip Štrukelj
GORICA - Piazza Cristo št. 1
©S G© ©Š9
PRIPOROČA SL. OBČINSTVU V MESTU IN NA DEŽELI SVOJO
STAVBNO KLJUČAVNIČARSKO
dbi*jlv»ioo
* * * *
IZVRŠUJEM VSA V STROKO SPADAJOČA DELA NAJSOLIDNEJŠE IN PO NAJNIŽJIH CENAH
■ H
n a ■
B
U:
Gostilna Princič
GORICA, Via Nasario Sauro (prej
nasproti sodniji.
"Jpoči prisfna domača vina: vipavca, brica, teran, rizling. Domača kuhinja. Sobe za prenočišča. Priporočata se meščanom in deželanom
Karol in Polda Princič. _ ■
-—~ s a a- —;—;—- es a
Anton Pettarin
Gorica - Via Ascoli št. 7-9 - Gorica
inštalater za električno luč, za plin, za sesalke (pumpe), za sanitarne naprave, za kopalnice in strelovode ter telefonske napeljave.
a
■
m s ■
VINSKA KLET
~ GORICA
Ki ul. sv.ANTONA4
in na KORNU 8.-Tel. št. 31
Domača vipavska in briška vina ter istrski TERAN.
Pristen tropinovec, naravno sadno žganje, Vermouth in razni likerji.
Trgovina z jedilnim blagom
Kodrič Angel
GORICA - Via Morellijt. 4 - GORICA
Priporoča se si. občinstvu v mestu in na deželi za obilen obisk.
Elayo vedno sveže. - Postrežba prav dobra.
■ ■:
:is ■
Stavbeni mojster
Izidor Manili
Via Trieste 91 - GORICA - Via Trieste 91
Gradi nove hiše, kmetske in meščanske, cerkve, šole; popravlja stare hiše Preskrbuje načrte in proračune. DELO TRDNO IN LEPO.
Uslužbeni najboljši domači zidarji.
:a ■ n ■:
H
I
t-Sj llirBIlIlIlJIilJBfBfltlfltBIBfBISIIlBIViSIVfBISlSIBtllSIB^lBISfKIllBilllllflilfBiVISIVIVIBISIStllltBlBIBIIlIlIlVlUBlSIBf .........................................................................................................................................................................«
ss (o	o.
r* <P o
PRIMAS & RIBALDI
GORICA - Via Garlbaldi št. iS - GORICA
(prej Via Teatro)

g1::::::::::::
Zaloga dvokoles, avtomobilov „FOaD" in vseli
potrebščin.---Zaloga gumijevih plaščev, oija,
bencina, masti, karburja itd.
? TtiiiiKiiiiitiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii l■l«lll•l•llll^•l«lllllll»l»lll•l»ul»n^»l•lil•'^••'•l•••,•'»"lll,l•,,,,l,l ?i«i»i»iii»i»iii»iitiiii«iij»iMiiiiiii«iii»imw»iw
i i-"
i ?
=
».•IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIUI«!
Na drobno I
Na cletoelo I
................................................................................................IIIIIIIHlIlllf...............................................IIIIIIIIIIIUII.......Illlllllll ...........................................................................................lil
Staroznana gostilna
Pri Zvezdi
v GORICI - trg Sv. Antona štev. 3
je obnovljena. Prenočišča in konjski blevi. Postrežba izborna. « Za obilen obisk se priporoča Vilma Gulin - Moiar.
E
M i r o d i I n i t a
Via Canoniea 6. Sv. Rok (PocHumosn)
Zaloga špiritov, barv, čopičev, firnežev, olja, ščetk, pip, bencine, petroleja, vitrijola, žvepla, sode, sploh vseh predmetov, spadajočih v mirodilniško stroko.
Cene zmerne. )	Blago najboljše.
CENTRALNA POSOJILNICA
GORICA • Corso Verdi 32, I. • GORICA
Obrestuje hranilne vloge po 4 °/0		Uradne ure: vsak dan razen
• čisto, t. j. plačuje davek sama in		nedelj in praznikov od 8-12h, pop.
daje pojasnila pod ugodnimi		od 3-5h. Ob sobotah pop. je urad
pogoji.	-	zaprt.
Zobozdravniški atelje ^
i Robert Berkai
j v Gorici - Via Dante št. 4 - v Gorici j
\ mnogoletni asistent pri preznanem \ zobozdravniku dr. P I K L U. OT t Sprejema v svojem ateljeju v Gorici, » I Via Dante št. 4 v jutranjih I ^ in popoldanskih urah. :•: :•: *
Trgovina z jedilnim blagom ^
Angel Špacapan i
na Solkanski cesti št. 311, v lastni hiši l
priporoča se si. občinstvu v mestu, \ posebno pa iz goratega dela f naše dežele za obilen obisk. f
k Blago vedno sveže. - Postrežba prav dobra, i
PIVO FORST
. zaloga v gorici
Corso Giuseppe Verdi št. 34
—- Telefon št. 153.
PODRUŽNICE V CELEM OKRAJU
E
B
LUDVIK COTER - Gorica
brivec - na Travniku št. 17 - brivec
Priporoča se rojakom iz mesta in okolice, kakor tudi društvom na deželi za maskiranje. V. zalogi ima vedno lasulje. Češe ženske izpadle lase in jih spleta v kito. ^^^^
Restavracija »CENTRAL"
v Gorici v hiši „Centr. pos." Corso Verdi 32
1 z b o r n a kuhinja, najbolja vina.
Krasni saloni za goste. Za obilen obisk se priporoča
restavraterka
Josipina Podgornik.
=0
Gorica - Via del Corno 13
Najfinejša krojaška delavnica, ki izdeluje moške obleke po najmodernejših krojib. :•: :-:
: IGl PLIIJ-Itai
j Gorica - Via Cipressi št. 6
Priporoča cenj. odjemalcem svojo trgovino dvokoles. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
V zalogi ima vedno vse nadomestne dele.
Popravila se točno in ceno izvršujejo.
e)
KLOBUČAR
<T
e. larise - Oorie
Piazza Cavuor št. 2 - (prej Piaaza Duomo)
Bogata zaloga navadnih In najfinejših klobukov, mehkih in trdih, kap in slamnikov.
Cene nizke.
Postrežba točna.
I
(M Mg
STEKAR JOSIP
ODLIKOVANA SEDLARSKA DELAVNICA V GORICI - VIA ASCOLI ŠTEV. 31
Izdeluje konjske komate, vajeti, pasove, sploh vso konjsko i vprego, kovčege, nagobčnike za pse, prevleke za kočije.
ZALOGA izgotovljenih omenjenih predmetov.
Cene zmerne. - Delo trdno.
'v>a
a %
88 s'/,
I
!S'i
1 ®
i I
- "K
KLEMENTINA PRE6L i
KLOBUČflRNfl	I
V (S 0 R I C I - V RAŠTELU 28 1
Jm
I
g* IL
m*
Velika in staroznana trgovina z moškimi klobuki, trdimi, mehkimi in slamniki, kapami od priproste do najfinejše vrste.
== Cene zmerne.
it-1
I
i §


iitiintiiii in.....................................................■ iim umi m i ......n >in . . .... ........................1:11 i iii inni i i......i!i n inii.|
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE
§ g I	ustanovljen leta 1892
I !!I RUDOLF KOL L «
e	i g g	g
| = š odlikovan z najvišjimi odlikovanji iz Londona, §
| | I Pariza, Dunaja, Gorice, Vidma In St. Louisa. g 111 Sprejema od 9-12 in od 14-17. Gorica, Semeniška u!. 3j/. |
fm.....HuiuMiiiiiiiiimiiiiiiuIiiiifiiiiiiiiv..............................................................Mirnimi...............................................mril
=

J

L
ZIGON FRANC - GORICA
& £4 Š T E L ŠT. 8.
Trgovina usnja, podplatov in nadplatov. Lastna delavnica čevljev. Domače delo.
Podružnica v Anhovem pri Desklah.
Priporoča se za obilen obisk.
1

I


"'■I*' t "I i~V^~*hh*' > 1
Hotel in Restavracija II. razreda
pri treh kronah
}	v Gorici - Via Carducci 12 - v Gorici
Ustanov. leta 17SO.
:
^ Sobe za potnike, hlev za konje. — Domača briška in vipavska vina. i Izborna kuhinja!	istrski in kraški teran. nag- Cene zmerne! i
Se pripovoča lastnik - domačin Anton Mahnii. jjj
▼	T
musk

Goriška ljudska posojilnica
vpisana zadruga z om. jamstvom Via Carducci 7, I. - GORICA - tast no poslopje. KrlitStc tramway-a. - Telefon št. 126. Najstarejši slov. denarni zavod v Gorici. - - Ustanovljen leta 1883.
Obrestuje navadne hranilne vloge po 4°/0, zato plača zavod davek. — Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše. — Sprejema vloge na tekoži račun. — Daje svojim članom posojila na vknjižbe, menjice in zastave, ter jim otvarje pasivni tekoži račun.
Uradne ure za stranke od 8-12 in od 15-17. «» Ob nedeljah, praznikih in sobotah pop. je urad zaprt.
„PRI MARZINIJU" v Gorici
Igrališže na krogle v senčnatem vrtu!
Ako hočete imenitno kosilo z izbornim in pristnim kraškim, vipavskim in briškim vinom ter z majhnim stroškom, pojdite v obširne in hladne prostore staroznane Restavracije
„P R I MARZINIJU" v Gorici
CORSO VEFDI St. 1 - (nasproti semenišču).
Tam imate tudi konjski hlev na razpolago. Pripravljajo se po zmerni ceni kosila birmancem z dežele.
Priporoča se A. J. ČIBEJ.
Nova trgovina s čevlji v Gorici
Via Raslello št. 30. POZOR!	POZOR!
Podpisana naznanjava slavnemu občinstvu, da sva otvorila lastno
trgovino z vsakovrstnimi čevlji.
NA DEBELO!	.	NA DROBNO !
Izdelek domač in prvovrsten, cene nizke in konkurenčne. — Izvršujejo se vsakovrstna popravila. Za obilen obisk se priporočava udana
Trampuž-Kokelj trgovca, via Rastello 30.
m m
m
m
Si
m
g® z
g®
Staroznana goriška knjigarna in papirnica
EMILIJ UfOKliLAT l C o
GORICA - Cotso Vittorio (m. III. št. 9
(na vogalu ul. Barzelini). Zaloga vseh pisarniških in fotografskih potrebščin,
A P A M A T 1 M © O A. K
po tovarniških cenah. Prodaja slov., ilal., nemške in franc. časopise.
mm m m mmm mmm m
m II	m m
m	Vki-
7,\'JA	
	m
m i-/ iN	m ««J VX\c
sš§	
o\'J/}	M
m mmm mm m m m. m
Dobroznan tapetnik in dskorater
v GORICI - Semeniska ulica štev. 8
Priporoča se zlasti novoporočencem za izdelovanje blazin, štramacov, divanov, naslonjačev i. t. d. i. t. d.
Delo \w in trajno. :-::-: Cene najnižje.
m m m m mm m m mm
ti
sli sss
VJ/—?
m
TtjJA
m
Velika trgovina s steklom In porcelanom
A M T O M MEMOTTI -
Piazza delila VSttoria (na Travniku) št. &
Zaloga svetiljk, krožnikov, šalic, kozarcev, loncev, skled in mnogo vsakovrstnega stekla.
: Bogata izber kuhinjskih i potrebščin iz železa, aluminija in stekla.
m mmm mu m m mm
Staroznana gostilna
,AI Bon Furlan'
Josip Sfiligoj v Gorici ulica Sv. Ivana št. S
S4Š •—i
Izvrstno vipavsko, briško befo >n črno vino Teran. - Gorka jedila ob vsakem času.
Postrežba najboljša. - Prenočišča. Prostori novi!	Oprava snažna !
fM PS M	S®
Vav:	II
S-/UV	II
7kS	m m fifje
'il	ritH
vk\ž	
H	m
	m
m M iki mi Mmšš m m te* &&
Odlikovana krojačnica
A.. ICrušic Sl slo
(prej S. ROSANZ) Gorica - Visa Dogana 3
Izdeluje vsakovrstna dela in se priporoča starim in novim odjemalcem v mestu in na deželi za obisk.
(Ustanovljena 1.1875).
m
sSK
MS*
m >m
m m
m m
im
Goriška ulivarna in mehanična delavnica za stavb, dela v železju
G. P
1
& F I G VtQ
Gorica
Gorica - ¥ia B. Casale št. 13» teief. št 92
Izdeluje vsakovrstne kmetijske stroje, mline, žage, bic ravlična kolesa in posamezne dele istib itd. itd. «« Zaloga stiskainic za grozdje, nakladalnic, jeklenih cevi, jeklenih plošč, strešnih oken, peči. Izdeluje in uliva vsakovrstna v to stroko spadajoča dela po naročilu.
Cene brez konkurence.
Kmečka banka
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v GORICI, Piazza Oe Amicis prej Koreni 12
Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5 %, večje in na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. — Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji.

Franc Lodatti
železnine in kovine
v GORICI v Raštelju št. 24.
Velika zaloga železnine, okovja, kuhinjskih predmetov in kose Merkur, vsakovrstnih vrvi.
'	'i* i * i* » '»<*"»-I II "li-	luf ^..n, IVI1.-»
ELIJA CUK - GORICA
Pictzzo Cavour št. o (prej Stolni trg št. 9)
POZOR I pred nakupom šivalnega stroja I« idvokolesa zahtevajte cenik, katerega Vam tvrdka pošlje brezplačno- — Neijtopleje priporoča nemške šivalne stroje iz svetovnoznanih tovarn kot Original - Pfaff" in »Original-Titan", za katere jamči 30 let. — Dvokolesa „A14e-na" in MBianciii". Brezplačen poduk v umetnem vezenju tn šivanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica. Stara dvokolesa se poniklajo — — ~ — — in pobarvajo v poljubnih barvah. — — — — — Priporoča se staroznana tvrdka ELIJA ČUK, mehanikar, puškar in
sodni izvedenec.

iHA*mrtm x « tMUtn
:
"*< !*• •» " "I i» T' IIILII l~w


ro, perilo, izdelane ieke, mm potreiine in papir
po cenah bi ez konkurence
kupite pri dobroznani tvrdki
bratje: mose
Via Rastello 7 - GORICA - Via Restelio 7
:

M. SUSSIG
Gorica, v Raštelu 16
trgovina z lastno mehanično delavnico vsakovrstnih drobnih in debelih
VRVI
(spagata in štrikov)
- Velika zaloga moških klobukov. -
G. CULOT
Gorica, v Raštelu št. 2 trgovina z galanterijo in igračami
Specialitete: Nožne žoge, sandali in potrebščine za turiste.
3 Staroznana trgovina s klobuki
JOSIP FON
Gorica, Semeniška ul (Via Seminario) 6
* «
Bogata izber navadnih in najfinejših klobukov za dečke in odrastle, meh-_ .== kib slamnikov in kap. =====
S Domača solidna tvrdka. I
S
l
S
i
S?
l
l
l s
S
M1ROD1LN1CA
Karol Volpis
Gorica, Via Carducci 15
Zaloga na DEBELO in na DROBNO:
d rož i, oljnatih in navadnih barv, zdravil, firnižev, čopičev, karbolineja, „ = katrama, špiritov itd. itd. ■
| ZALOGA SVETIH PODOB iN OKVIRJEV.
Bgj



S
SNS fl

M
Največja manufakturna trgovina v Gorici Velika zaloga manufakture
RUGGERO VENUTI
GORICA - Corso G. Verdi 19 (lastna hiša).
Telefon št. 95.
Bogata zaloga volne, dortiače in inozemske, tkanine, bombaževine za gospode in gospe, velika zaloga platna, perila vsake vrste. — Svila, žamet, perkal, batist, sifon, kretov itd. - Tepihi, linoleum, preproge, zavese, - Volna, žima in perje za štramace, sploh vse blago za neveste.
Cene zelo ugodne!	Cene zelo ugodne! j-
— ~aas

			
	1	lllllIHin 1 1 G 1 1 1 B BI 1 1 1	
I 1 1 1 1 H 1 B	ZOBOZDRAVN1ŠKI ATELJE ustanovljen leta 1900 Pavel Netzbandt $ Sprejema od 9 - 12, 14 - IT. $ GORICA, ulica Dante 12 - PT.		
!	1	1 1 II II 1 II f 1 1 II lllllllll	
=	i^imviiEiiiiTilEBJiif^Rii^iiriiiifiitiiiiitBsm LB^itil^^ftii^Jtil.iJiili ■<i!i:i.iiiii:i'i:V"i:i!i:|!t!iii:t.tii'|]|iiiiifii[|j|iihE:iiiLi!iii!KLiiii|[|j|ii[iii^i[|ii:iiiii!|]iT	in^^i ■:vEi:i:cri]iit[BHJBti:iil!lilitTft|R'lil Llrtiimi^i -
11 "J SLOVENSKA SLIKARJA 111 11
s ziii mi 111111111 n 11111111111111111
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIimiirillli:
BRATA CEJ
GORICA -- Via Ascoli štev. 5 -- GORICA
I gMlIlllIlIlTlIlIlTi	lllll!lil!lllillllllllll| |
| - Prevzemala vsa slikarska dela z oljem In (irnlžem. Slikata spalne sobe, kuhinje, | I | ;	Šolske zgradbe, cerkve. Itd. DELO LIČNO IN OKUSNO.
| jcii:ii>iiiBPi!iiBri!iiasrij|!R;i.iitiiri]i!fti]i;siitBJ |_Lpriji2XjBii j^biIi'Bii: ■riiri!iirii^iii!iEi2iiV!i]iiiiEEi3iiiii:c:iiBFB:iii iB]iii:iivtviB3ftiEii]fliiiiiijiEi]iiiEi:]ii[iiiiirBiiJfiiLi;iiBLiiajiiii b^^ii i bii^i : ■ii;i;sii^iiiJi!iiiiiiEiiia3Biaiaii[i!VLi!fii'i um -i in iiii ■<■ 11 i,i 11 ii i i.ii 111 ii i iii ■ im i i"7i iTi i ■ i in in 11 i n ri i n iiii i i i n i mi m 11 B:i.BdaiE[B:iiiB:BiBLB;ij<LB;fljaLB:*iB:EhBiBiara[BiaiaEa;Bi elT: a j ■ r i ■ e bTb"i iiBifliiiBbBixiBtfl!Bja]i]i^na!aiBiBrB;a;Biaii!i]a:B;aiBrBiBi > ta fiT

KAVARNA
„ADRIATICO"
prej ..Central" na Travniku
Popolnoma na novo urejen lokal z gornjimi dvoranami, 3mi biljardi in vsem konfortom.
DomaČi in inozemski časopisi. - - • IMMi nčilolje« in športnikov.
Za obilen obisk se priporočata
Nadig • Pečenko
lastnika.
roac^a:
Zaloga »ni, oi in drvi
Gorica, Corte Caraveggia |
I
o=
lastnik in trgovec.
.....— ssaoa--~
-H BI! <H
Tvrdka „VINOAGRARIAw
v Gorici - Visi Carlo Favetti (prej Vetturini) »t- 6
prodaja vinogradniške, kletarske, sadjarske, čebelarske in kmetijske potrebščine
priznano najboljše kakovosti. Popravlja bolna vina in posreduje prodajo in nakup. Sprejema prednaročila za izvaljeno in neizvaljeno seme sviloprejk.
Just llšaj, agronom.
ne es sa


in i roj
—na
Krema &
IVAN PAVLIN
prej v Osla i/ju, sedaj v Gorici Viale XX Settembre štev. 48
streže s prvovrstnim pristnim belim in črnim briškim vinom. - Zbirališče rojakov iz Gorice in iz goriških Brd.
—J
PRVOVRSTEN KRUH
najfinejša peciva in slaščice, raznovrstna fina vina in likerje vdobiie v dobroznani - odlikovani pekarni
Jakob Bratuž
GORICA - ul. Mameli 6 (prej Šolska) in ul. Formica 24, v riovootvorjeni
FILIJALKL

Restavracija „PRi ZLATEM JELENU
v GORICI - pred nadškofiio - v GORICI
Shajališče meščunov in okoličanov. — Toč! najboljša črna in bela oEna in nivo.
Izborila kuhinja.
Sobe za prenočišče. Snaga vzorna. Postajališče automobilov, ki vozijo v Bovec, Cerkno, Tolmin, Idrijo.	Za, tobilen obisk se priporoča ALOJZI) VIDA, restavrater.
m
TVRDKA
— ■ ggl ■ ■
I
I
■
I
ALOJZIJ CORGNOtAN
ustanov, leta 1862.
Zaloga usnja in čevljarskih potrebščin. £č>><2P
GORICA - v Raštetu št. 21.
m
Na debelo!
Na drobno!
Tvrdka A. KOMEL
GORICA - Trg Sv. Antona It. S
(blizu »Zvezde").
Priporoča svojo bogato zalogo le prvovrstnega jedilnega in kolonijalnega blaga.
Zaloga zajamčenega predice (volka) prostega deteljnega semena. Zelenjadna, travna in druga semena zajamčeno kaljiva.
B
0
1 I
Knjige, papir, fjlaske, gramofoni in kar zraven spada, kakor tudi fotografične in športne potrebščine, slike in umetnine vseh vrst
klavirji in gosli
diobite pri staroznani tvrdki
WEHRLE I
iN
GORICA • Corso Verdi 30 • GORICA
0OOOOOOO OOOOOOOOOO0
o	o
° 6. Carlotto ■ Gorica°
o o o o o o o
Piazza Cavuor (Stari trg) Štev. 3
Telef. št. 137. Izbrana zelenjadna in iravniška semena. Zaloga semenskih žit in umetnih gnojil.
Prodaia na drobno in na debelo.
o o o o o o o
o	o
©0000 0*000000000000®
0OOOOOOOOOOOOOOOOO0
o o o o o o o o o o o o
Ant. Šemerl-Gorica
e
zaloga oglja in drv,
Via Posta Vecchia št. 6
se priporočam cenjenim odjemalcem.
o o o o o o o o o o o o
©OOOOOOOOOOOOOOOOO©
B-
OORICA - Corso Giuseppe Verdi št. IS - GORICA
siiattitiiianiaiaitiaritaiaiiiiiiLKiiniaiiiiiaiitaiiimiminaniarBiiiaiiiaiaiaiaiMainiariiamttiaiaiiiaiaiitfiitti^	^
Drobnina, galanterija, igračke, |j steklo, porcelan, aluminij itd. \{
niiiiiiimliiiiiiiiis
«llll!lllllilll!ll1ll!l!IIIJI!lllllllllll[|llll!IIIIIIIIIIIII!lllll!lllll!lllll!lllllllllil1IKlltlllllU!lllllilllllilIllllllllltlll!!
IIU1IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIZ
^iiniiii miimiii


F. ZITTER & C.
Nasledniki tvrdke L. Del Piero
Trgovina manufakturnega blaga
GORICA
Piazza della Vittoria št. 22
(Travnik)


Velika zaloga aluminijaste posode
AN D REJ.G OLJA v GORICI
Piazza della Vittoria (na Travniku) 22.
Zaloga vsakovrstnih kuhinjskih lesnih izdelkov, kakor: škafov, orn, sit, rešet, stolic, solnic, pletenih košev, jerbasov, sejalnikov itd. itd.
■ Cene zelo nizke	Cene zelo nizke.
in	=■
NAJVEČJI PONOS GOSPODINJE
JE LEPO UREJENO STANOVANJE
Ce si hočeš to oskrbeti z malimi stroški, obrni se na staro tvrdko in tovarno s pohištvom
ANT. BRESCAK
ki ima v zalogi nad 50 kompletnih sob, bodisi forniranih ali iz trdega različnega lesu.
GORICA
Via Carducci 14 :-: Via Carducci 14

-&1P
ODLIKOVANA TVRDKA
IVAN TEMIL
GORICA - VIA <3. CARDUCCI štev. 6
BRUSAR IN NOŽAR
•••
V zalogi se nahajajo brivni stroji „ GIL E T T E " ki jih tudi
brusim. JAMČIM !
Hožarnica 3flLIMGEH"
•••
•••
V zalogi se nahajajo brivni stroji „GILETTE"
ki jih tudi
brusim. JAMČIM !
CfNO^^ 1923
Hožarnica JILIIIEI"
"ei be"
DEL LAVOHO <921
• ••
V delavnici so nameščeni delavci-specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov, itd.
PRODAJA TUDI TOALETNE PREDMETE
V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni - osle bergamaske za brušenje kos. Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, škarij, brivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože kakor
tudi vse druge nože in rezila.
POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren.
ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.