86. številka. Trstu, v sredo 28. oktobra 1891. „EDINOST* uhaja dvakrat na teden, vsako arftdo in •oboto oh lv ari popoln«)*«. „Edinost" stane: m t se leto gl. «. —; i*ren A«t. 9.— fcl. ■a polu lota „ 8.—; „ •» « ia četrt leta * 1.50; , „ *25 . Posamične itevilke «e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trtttl po lb nov.. v dorloi in V Ajdoričlnt po • nov. Ha naročb* brti prilozsne naročnina apravnJitvo aa oilra. Oglati in OUinlll ne rakune po fl nov vrtnica ▼ petitu ; xa nulovt > debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navaduih vr«tic. ' Paslaaa, javna lahvale, oamftnica Itd *e račune po pogodbi. Vsi dopisi •• pošiljajo ureduiitva Fiazta Caserma At. 3. Vsako pismo mora biti IVniikovano ker nefrankovana se ne spre* jemajo. Rokopisi a« ne vra^ajo^ Naročnine, reklamacije in mserat« nre-)«u npravniitvo 1'iazza Caserma st. 2. Odprt« reklamacije o prost« poštnin« Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V «di.>; .i • • ji. • • m- • i. i: j . i je Vaš in naš kandidat, ker ga poznamo do dna njega duše, ker ga cenimo, spoštujemo in ljubim6 mi in Vi in ker je Vaš in naš dušo in telesotiiJ Volilni možje občin: Buzet, D e k a ll i, Dolina, Izola i Milje v politiškem okrajti Koperskem; in Vi volilni možje občin Barbana, Kanfanar, Sanvičenta in Vodnjan v okraju Puljskem; in slednjič Vi volilni niožje občin Motovun, Oprtlje in Višnjan v politiškem okraju Poreškem, Vi vsi, koje so Vas Vaši soobČani odlikovali svojim zaupanjem, izbravši Vas v pretečenih dneh za svoje zaupne može in pričakujoč, da ostaneta verni in zvesti, Vi vsi ste dolžni, da se dne 30. t. m. držite dane obljube ter s tem osvetlite junaško lice sebi in onim, ki soVa» izvolili. P6lnomoč Vaših soobčanov ni smeti nikomur jasnim obrazom zlorabiti, sebi morda v a&Časno korist^ ali v večno prokletstvo poznejših čafcov. Glas, s kojim razpologate, ni Vaš glas, ampak glas onih, ki so Vas izvolili. Na vsacih 500 duš določen je jeden volilni mož, za njim stoji torej 500 duš, na izdajalca ali nezvestneža pade prokletstvo Vsaj onih 500 duš. Ali takemu izdajalcu ni in ne sme biti prostora mej našimi volilnimi možmi. Izvoljeni po težki borbi oddado oni brez truda in osobite borbe svoj glas narodnemu kandidatu. A kaj naj rečemo o Vas, junaški volilci in nasvetovani volilni možje občine P o r e s k e, kjer ste podlegli po nečuvenem nasilji v ponovljeni dvodnevni borbi, ali o Vas dični P o m j a n c i, ki ste se skozi štiri dni borili proti nezakondsti in nepravici in ste se slednjič morali udati samo nasilju ^ in slednjič o Vas prečastni V r š a r c i, ki ste že v prvi volilni borbi slavili zmago, kojo zmago Vam je vzkratila nasilna roka! Vsem Vam in po Vas tudi Vašim bratom v občinah Roč, Pulj, Vižinada, G r i ž n j a ti itd. ki so se udeležili volilne borbe — če tudi za sedaj brez vspeha —, vsem bodi izrečena prisrčna zahvala. itn V vseh imenovanih občinah podali so se naši volilci v volilno borbo z gromovitim vsklikom : Živio naš kandidat dr. Mata Laginja! večina volilcev izbrala je svoje volilne može pod tem vsklikom, in tudi večina volilnih mož — koja veČina je na naši strani — izbere dne 30. t. m. izvestno našega kandidata g. dra. M^ta Laginjo 1 ' Živio torej narodni kandidat d**. Mate Laginja. Uredništvo „Edinosti". Politično društvo i „Edinost", 0.1« Hrt PODLISTEK. Zadnja ljubezen Izmail-Paše. Novela. Spisal J. Sterbenc. (Dalje.) „Še jedno besedo, paša! V Štirinajstem oddelku je Mebruki, najljubša sluznica tvoje soproge, bolna. T& ne sme poštovat v Alekaandrijo, — mora ostati tu." „Kaj misliš"! Jedino služnioo naj bi obdržal tukaj? To ne grć«. „Zakaj ne P Mebruki bila bi lehko pri Fatma-Han....." „Doktor, ti si z uma. Fatma-Hanem je strašno ljubosumna. Ko bi jej predlagal, da tvojo varovanko k sebi vzame, mislila bi, da jej hočem podtakniti kako svojo ljubljenko. No, to bi bil lep nasledek. Allah varujme tega" ! „Služnica je jako lepa", poudarjal je zdravnik, ki je upal, da se bode paša zanimal za bolnico, ako čuje, da je lepa. „Toliko slabše", odvrne Izmail. „Ko bi ne bila lepa, morebiti bi jo sprejela Fatma-Hanema, toda..... lepo služnioo — —--. Kratko malo, ne brigaj se dalje ga to stvar. Prepusti bolno služnioo mojemu aleksandrijskemu zdravniku. Abdf Allah bode jo ozdravil, ako ne, — no, bode pa jedna služnioa manj v haremu, kaj to d6"P Mignil je z roko, odgrnil zastore haremskih vrat in zginil. Preteklo je osem dnij. Fatma Ilanem zamenjala je svojo mestno stanovanje s zračno vilo v Šubri, ostali harem pa je bival v Tanti in Aleksandriji. Sedel je paša sam v verandi svoje mestne palače. Uradniki šli so že iz pisarne, a ekselenca se ni smel oddaljiti. Pričakoval je čavša (kurirja) kedivovega, kateri je obljubil ministru svojemu poslati važno pismo. Ako orijentalec česa pričakuje, sezuje si čevlje, gladi si nogo, puši duhan in srka črno kavo. To je uČinil tudi naš paša. A obraz njegov ni bil leno zaspan, kakor ga navadno kaže orijentalec v takem položaju, ko „srka dim in črno kavo". Činerno gledal je pred se visoki gospod. Opravilo današnjega dneva ga je menda tako vne-voljilo. Vsaj več ur ni delal druzega, nego pritiskal svoj pečat na podolgavate liste papirja. To so bili sami računi. In kaki računi! Tristo mošenj vsaka po 106 mark, za obutala, osemdeset za kite in šiojone, petdeset za nogovice in podvezke, Štirideset za zaponke itd. Paša je izdihnil. — Domislil se je morebiti preteklih časov, ko še mozlemske žene niso nosile tujih las, ko so žene pro-rokov živele o datuljih in studenčnej vodi, in je njih imetje obstojalo le iz dvoje kril, kohilu (za obrve bojiti) in dveh Brebrnih zapestnic. In to so biLe žene prorbkov! Iz teh neprijetnih misli predramil ga je naš doktor O., prišedši v verando. „Eksoelenea, dovoliti mi moraš, da odpotujem v Aleksandrijo. Abd-Allah — Effendi brzojavil mi je, — pokaže mu papir, da je Mebruki na smrt bolna; to je ona služnioa, o katcrej sem ti zadnjič pravil. Pusti me, paša, morebiti jo še ozdravim. Abd-AUah je mazač, kar sam dobro veš. Bog ve, kaka zdravila jej je ti dajal; morebiti celo papirne listke, popisane s koranskimi izreki; *) Effendi jako čisla tako zdravilo*. „Mogoče11, odvrne paša, „a ti sedaj ne bodeš odpotoval, ostati ti je tu. Fatma-Hanemo bolf glava". •) Priljubljeno »drnvilo v Egiptu. (Pis.) „Paša", zakliče razdražen zdravnik^ „tu gre za človeško živenje". Orijentalec jel je premikavati svo( fes sem ter tja, zrl trenotek premišljevaj ter dejal naposled: „Veš kaj — tvoja varovanka naj se vrne v Kairo; tukaj jo lečj zaradi mene, kakor ti drago". Dobrohotni doktor zinil je že, hotevši ugovarjati paši, a v tem trenotku prirožlja kurir Kediva v verando, ter mu izroči ,žp težko pričakovano piBmo kraljevo. Minister vzel je pismo, pritisnil je na ustni in čelo, poslovil se od kedivovega poslanca, ter stopil brzo v svoj voz, ne zmenivši se za uprašanja in ugovarjanja svojega zdravnika. Na potu v Šumbra — drevored velel je paša vstaviti pred brzojavnim uradom ter po svojem tajniku oddal sledeči brzojav: „Služnioo Mebrtiki fie danes z izrednim vlakom v Kairo prepeljati". Nikomur ni prišlo na um, ne izpolniti povelja pašinega. Se tisto noč prepeljali so na smrt bolno devo v Kajiro. V jutro potem poklican je bil zdravnik nemudoma k paši, katerega je našel popolnoma razburjenega. Ta navadno tako O narodnem fondu v Trstu. Vlada, kakor znano iq je vidno vsak .dan, ima svoj razina o Trstu; Italijani imajo zopet svoj razum o njem in delajo ▼ soglasju ■ tem razumom. Nemci delajo in se bolj nadejajo. Slovenci, Hrvati ne tukaj borč, da bi se vzdržali. Ostali Slovani razumejo, nekateri prav dobro, nekateri povoljno, važnost, ki jo iuia Trst za sedanjost in dodočnost tudi za nje Ali razumu ne slede dejanja, in tako ostaje vse samo pri mišljenju in po največ pri dobri volji. Srbi Tržaški, kolikor se vidi doslej, skrbć jedino za se ; vzrokov o tem separatizmu nočemo razpravljati tukaj. Vsekakor imajo ti vzroki zadnjo korenino v kratkovidnosti slovanski. Ostajejo jedino Slovenci in Hrvati, ki se ? Tratu bojujejo za svojo narodnost, s tem pa za slovanske, interese. Te borbe potrebujejo vsakdanjih in pred vsem vsakoletnih žrtev. Te žrtve se kolikor toliko tndi doprinaSajo. Toda one so nejednake, mnogokrat nesogla«ne s potrebami. Vso te žrtve so nezanesljive: zavist* od zmožnosti in dobre volje pojedinčev, od agitacij In prošenj in skupno — od slučajnosti) ali naključij. Ako se pripeti, da se požrtvovalni rodoljubi preselijo na druge kraje, ali pa da odmrjejo, takoj nastane neugodnost, materijalno občutna praznina. ' V Trstu se narodne žrtve — roajejo, ker nimajo nikake trdne podstave in utegnejo kako leto skrčiti se do neznatnosti, kijubu temu, da so potrebe ne samo stalne, vedno jednake, ampak od leta do leta neizogibno veće. N a r o d n «*rtv6 »o z narodnimi potrebrami v naj* večem nesoglasju, in je to najhujše, da ni n i k a k e g a stalnega zaloga, iz katerega bi se zajemale zahtevane žrtve ali vsaj iz njega podpirale spremenljive, omahljive, vsekakor nestalne žrtve, katere od leta do leta doprinafia različno razvito in še bolj različno sposobno rodo-ljubje slovanskega življa v Trstu. . Trat je trgovinsko mesto, v katerem so zastopani tudi slovanski trgovci in kupci; torej znajo dobro računati. Toliko bolj se je čuditi, da so bili doslej tako računarji glede na ustanovitev pravih in stalnih narodnih fondov. Vrhu tega so imeli dbvolj zgledov* kak? postavjajo Italijani svoji narodnosti na korist krepke trdnjave z ustanovljenjem različnih zaVfdev in zalogov. Kdor bi pa menil, da zmore že sedaj slovanski živelj iz svojih letnih doneskov vse, kar je potreba, in da je bolje, ako se narod vzgaja s temi žrtvami, ne po-števa prvič, da., so potrebe tukaj vsled nasprotstva in veliki nevarnosti mnogo, mnogo veČe, nego so vsote, katere spravljajo pojedinci in množico raznih prilikah, ."•>|fl 7 • ■'■ O »i miren in hladen mož stopal je sedaj nenavadno hitrimi koraki gori in doli po sobi. „Wallah" ! zaklica) je vstopivšemu dohtorju, lepa, neverjetno lepa ! Zakaj mi nisi nikdar povedal, da hrani moj harem takov biser ? Da, ona je res Mebriiki (blagoslovljena) — blagoslovljena od Al-laha in proroka njegovega" ! ( „Mebruki" ! vskliknol je prestrašen dohtor. — „Da, Mebruki je v Kairu, tam le v oni sobi". „V tvojih privatnih sobah, pašau ? „Mnogokrat obudi se ljubezen po enim samim pogledu*) odgovoril je ori-jentalec z zaročim pogledom. „O res, resničen pregovor" ! „A resničnejši je ta" — pristavi 4oktor. — „Splasil je tičico, a potem tekel za njo".**) Tudi to je rosnica — toda idi sedaj k njej in ozdravi jo" ! Nehotč posilil je zdravnika pri teh besedah smehljaj, —- le za hip, a odgo Toril je na to resno : *) **) Arabski pregovor. in potem, da ravno vslud nevarnosti ni čađa, da bi narod vzgajali s takim dopri-uasanjem žrtftjL^ JTako vzgajanje je ua mestu, kjer ni nevarnosti in je vsejedno, ako pride narod za jeden ali več rodov prej ali posle} do svojih potrebnih inati tncij. V Trstu pa so razmere take, da je treba v tej dobi, v času tega roda zasnovati podstave sa narodno ohranjenje, ali pa bodo m* veke prepozno. Tržaškim Slovanom se torej vsiljuje vpraianje: Ali je možno podeliti saresnih podstav in sezidati varnih trdnjav za slovansko narodnost, ali pa ni možno P Ali imajo zaresno voljo, ukreniti in določiti kaj stalnega, ali pa je nimajo P Brez za-resnosti, brez odločnosti je vse zidanje in napiranje, dosledno tudi žrtvovanje množic brezvspešno, je zidanje na pesek. V Trst« ao ta- Slotane potrebni stipendiji, da bi slovanski živelj mogel sam vzgajati inteligentnih, tu jako potrebnih sil. Za take stipendije so zmožni samo pojedinci; množice jih ne zmorejo; od vlade pa jih tudi ni pričakovati. Tu so zopet vzgled še mnogo veči narodi, ne pa tak odlomek, kakor je slovenski ali slovanski na Tržaškem, speoijalno v Trstu. Na Kranjskem je jeden sam rodoljub odločil tako rekoč osodo inteligenciji Kranjskih Slovencev, kateri morejo vsled tega pošiljati mnogo sinov na Dunajsko vseučilišč?, kjer dobivajo znatne stipendije. V Trstu požirajo obresti za stanovanja narodnih društev velike vsote, katere bi se porabile neposredno za pduk, Umetnost in duševno probujevanje in vzgajenje, ako bi se bili vstvarili po pojedincih fondi ali neposredno Bezidali narodni domovi. O tej točki ni freba dalje govoriti, ker je prejasna z drugih strani) in zgledov. Tržaški Slovani bo brez tiskarne, dobiček kateri bi prihajal direktno na dobro narodnim potrebam, je zgubljen in dogoditi bi se utegnilo, da bi niti svojih listoy, ne megli tiskati v Trstu, ko bi se sedaj znana privatna tiskarna prodala ali kakor si bodi izročila tujim podjetnikom. Doslej ni bilo nobenega slovanskega denarnega društva, katero bi iz svojih čistih dohodkov odločevalo priiperne zneske tudi na narodni žrtvenik. A ravno prava organizacija denarnih društev bi utegnila odpreti istočnik ali vif, iz katerega bi dobivale denarne potrebe znatno in kolikor toliko stalno pomoč. Slovani Tržaški, sosebno Slovenci, niso se mogli vzbuditi in vzdržati v Trstu ravno zaradi tega, ker so ostali brez lastnih šolskih zavodov in fondov za take šole. Nasprotniki potrosijo tišoče in tisoče ob volitvah za agitacije proti slovanskemu žiriju; za te agitacije imajo očitne in skrivne fonde, in je na to stran njih požrtvovalnost brez vsake meje. Tržaški Slovani so pa še doslej brez vsakega fonda, žr- ■ ' 1 ' '■1: ■: ! ' ' ' ' ■ ■' ! i' • . ' 11 M , .. . Pis.l „Mebrukina bolezen se je vsled potovanja shujšala, tedaj — — — — „Molči" !,zavrne ga Izmail-paša raz« jarjen. „Ona mora ozdraviti — čuješ P Zahtevaj, kar ti je drago, a ozdravi jo ! Mebruki mora živeti. Gorje ti, ako se drzneš reči še jedenkrat, da je v nevarnosti ! Sedaj hiti k njej" ! Vidilo se je početkom, kakor bi se hotela narava uklanjati povelju mogočnega velikaša. Mebruki je navidezno nenavadno hitro ozdravljala. Uzrok temu bilo je morebiti spreobrnjenje zraka, mogoče pa tudi zdravila doktorja O. Stokrat na dan pohitel je pafia k postelji tč divne bolnice. Povpraševal jo je nežno, kako se čuti in kaj da poželi. In prinesel jej vselej kakovo darilo: redke cvetlico, nenavadno sadje, ali pa dragocena toaletna orodja, blisčeče nakitje, pariške igrače i. dr. — sploh darila, ki so ubogo služnico nemalo radostila. Jeden Ram smehljaj rožnatih njenih ustnic, en sam žarek iz njenih temnih oči napolnil je zaljubljenega možd, z rajsko sladkostjo. (Konec prih.) tvujejo ffe od slučaja Jo slučaja; ali vse to je neznatno, in je ta nedostatek kriv mnogo nevspehov, pa tudi tejja, da se pojedincem nalagajo vsa duševna in gmotna bremena, v tem ko je vbb drugo mrtvo ali pa onemoglo. Takošni nedostatki, take strani kažejo dovolj, da je ▼ Trstu Slovane prehital — čas; temu bi pa mogli odpomagati nekoliko jedino po duhu plemeniti in v gmotnem imoviti posamični slovanski rodoljubi. Pojedinci take vrste imajo tak6 rekoč osodo Tržaškega življa v rokah; kakor se oni odločijo, se reši in vzdrži slovanski element v Trstu ali pa obnemore nasproti dosedanjim politiškim razmeram in velikim duševnim, moralnim in pred vsem denarnim ter materijalnim fondom, s katerimi razpolagajo politiški in narodni nasprotniki tega slovanskega življa. Pojedinci so tudi pri drugih narodih mnogokrat odločevali osodo cel6 narodom, ne le mestom ali pa njih odlomkom. O duševni sili pojedinih velikanov nočemo tukaj govoriti, dasi je mnogokrat pri njih združena poleg duševne tudi gmotna sila. Ker nam je najbliže, spominjamo samo na Zagreb, kateri bi ne bil pestal to, kar je danes, ako ni bil dobil vladike Stros-»mayerja v podporo svojih kulturnih potreb. Čehi bi ne bili dobili še svoje akademije znanostij in umetnosti], ako bi se ne bil žrtvoval v ta namen veliki češki rodoljub Hlavka. Ako pa za kako mesto, je ravno Za Trst potrebno, da dobi slovanski živelj dobrotnikov, ki bi temu življu z znatnimi žrtvami podelili nekako podstavo kot Neusahljiv istočnik za jednako neusahljive in ▼edno veče stalne potrebe. Načina, kak6 bi se vstvaril tak vir, ni treba opiaovati; kedar in kjer bode dobra in zmožna volja lato, ukrene se tudi, kak6 bi se zasnovala taka podstava glede na slovanski živelj v Trsti najprimerniie. S takim narodnim fondom bi dosedanja nestalna narodna podpora od stranij množic in rodoljubov nikakor neopefiala, temveč bi še le oživela; kajti zaupanje v bodočnost bi se povečala, in vsakdo bi toliko laže žrtvoval svoj mali obolua ali narodni dar, ker bi videl, da na taki podstavi, na takih tleh obrodi vsako zrnioe. Povsem tem sovetujemo plemenitim in imovitim rodoljubom točko o narodnem fondu, da bi jq premišljevali in zaresno poštevali. Ako kateri izmed njih ukrene kaj odločilnega v takem smislu, imel bode zavest, da je učinil nekaj, kar je trdniše, nego najtrdnejši kamenit ali bronast spomenik. Ne samo sedanji rod, ne samo Slovenci in Hrvati, sedaj živeči v Trstu, ampak Slovani v obče bodo v poznih rodovih proslavljali take može, ki so v pravi čas žrtvovali se za slovanski živelj v jednem najvažnejših mest sosebno za avstrijske Slovane, in ki s svojim plemenitim činom morda odločijo tir nadaljnjemu razvijanju slovanskega življa v Trstu in na Primorskem v obče. Nado imamo, da nam Bog daruje takih mož; saj imamo vest in zavest, da se slovanski živelj ob Adriji bori za svoje staro pravično pravo ! y+x. Prvi občni zbor „Slovanskega pevskega društva" v Trstu. To društvo imelo je dne 18. oktobra 1891. svoj prvi občili zbor, kateri je bil dobro obiskan, ali ne v takem številu, kakor bi bil zaslužil. Izvršujočih članov bilo je do 25, podpirajočih do 8, ustanovnika nobenega. Gospod predsednik, prof. dr. Karol Glaser predstavi navzočega polic, svetnika Vidica, kojega vkupni člani pozdravijo vstajanjem. Prešlo se je na dnevni red, namreč prvo besedo imel je predsednik sam, gosp. prof. dr. Glaser, povdarjajoč pomen pesni v širšem delokrogu, razlagajoč vsestransko naobraženost pesmi slovanske, napominjajoč slavno ime Vuka Karadšiča in ime na velikih slovanskih pesnikov. Naposled priporoča složnost pevcev med seboj, rekši, da ni treba glodati na malenkosti, koje Be kedaj pripete v vsakem društvu; vsak priČetek je težak, prvo leto ni mogoče vsega storiti, zato se nada v bodoče, da bodo kakor pevci tako i njih podporniki skupno na to delovali, da se ukoreni tukaj ▼ Trstu naše „Slovansko pevsko društvo*, da pokaže nasprotnikom, da Slovan živi v pesmi; a kdor v njej živi, ta ne more ni zla misliti. Ves govor sta prešinjala patrijotički duh in vzvišen idealizem. — Druga točka: poročilo tajnika. Gosp. Kiferle prečita potem naslednje svoje poročilo, iz katerega posnemljemo: Pevske vaji pričele so bo 1. oktobra lanskega leta. S prva bile so po enkrat na teden. To pa ni zadostovalo, zato so bile pevske vaje od meseca januvarja naprej po dvakrat na teden. Nastopil je naš pevski zbor prvič privatno pri veselici ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, (meseca decembra), v „Hotelu Evropa*. V drugo in javno pa je nastopil dno 12. aprila pri „velikem koncertu" našega društva. V tretje je nastopil dne 13. septembra pri veselici „Del. pod. društva* na vrtu „Mondo nuovo*. Pri drugem in tretjem nastopil sodelovale so tudi gospodičine pevkinje. Hvala jim na njih prijaznem sodelovanji! To jo lepo, da ae tudi nežni spol tržaški zanimiva za svojo slovanske pesmi. Po pravilih napravi naše društvo vsako leto velik konoert. Ta koncert je bil, kakor sem že omenil, dne 12. aprila tega leta* Koneert se je dobro ponesel. Vsa čast in hvala našim priljubljenim tamburašem za njihove domačioke, katere so izvajali is svojih narodnih tamburic. Hvala in občno priznanje pevovodji g. Bartelj-nu, kateri je toliko marljivo poučeval pevski zbor, da je že v Šestih mesecih nastopil in dobro peval pri velikem koncertu. Posebno zahvalo pa izrekamo blagorodnima gospema: Podgornik — Tolomei in Strasser-Čechovi, na njunem blagohotnem sodelovanji pri našem koncertu. Pri koncertu se je tudi pela nova pesem „Koračnica", katero je zloži) in našemu društvu posvetil č. g. župnik Ante Kalac. Vglasbil pa jo g. MatkoBrajša. Hvala in čast vrlima rodoljuboma 1 Vstanovni udje so trije gospodje : Žitko Fran, Šabec Ivan in Kalister Franjo. Naj bi nam Bog več tacih dal! Podpornihudovje 53. Mej temi je „Tržaiko podporno in bralno društvo", in kar z veseljem povdarjam tudi dve gospodični namreč: Marija Nadlišek in Antonija Lavrenčlč. Nekoliko udov pa je mej letom odšlo iz Trsta. Mej temi gospodje: Kalister Vekoslav, prof. Macher Ivan, dosedanji podpredsednik, dr. Thuma, dr. JanežiČ in Baldin Janko. Omenjeni gospodje so le odšli, zato je nismo povsem izgubili ker se bodo gotovo tudi v bodoče spominjali našega društva. Zgubili pa smo podpornega uda g. Hinko Viličiča, kateri je odšel v deželo miru, kjer nihče več Slovanov ne zaničuje. Blag mu bodi spomin! (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dežela, Razprava o dispozicijkom fondu dala je mladočeskttn poslancem zopet lepo priliko dati državnozborski razpravi političen značaj. Čeprav sta ai vlada in nemška le-vioa segli v roko ter se tako rekoč zavezali, skrajšati proračunsko debato, kar se po naše pravi: uzeti zastopnikom nezado-votjnjib narodov in strank priložnost, dati oduška željam in zahtevam svojih volilcev, je zgovornost in parlamentarno spretnost mladočeskih poslancev vender spravila debato v pravi tir, po kakeršnem se običajno gibljejo vse proračunske debate. Dr. V a-š a t y je najprej pritožil se, da vlada še sedaj od 1879 I. ni spolnila svoje obljube ter ni dala posebnega ministra za Češko, kajti sedanji Ceski minister-krajan nema ni-kakega vpliva na vlado, nikakega delokroga in torej nikakor ni to, kar Čehi zahtevajo, zato bi bilo bolje, da se njegova plača vstavi, ter da rajše za češka. Šolo. Vodja nemške levice Plener je izustil precej dolg govor, v katerem je razpravljal o čeških razmerah. Rekel je, da se te razmere zelo resne ter da postajajo čedalje ozbilnejše in notranji in vnanji politiki avstrijski bolj škodljive. Plener je hotel dajati Staro-in Mladočehom lekcije, kako naj se ponašajo, da se zopet „red in mir* vrneta v deželo, dal je pa tudi vladi dober svet, naj naposled spregovori in razjasni svoje Btališče o češkem vprašanji. Na to je spregovoril poslanec Herold ter povedal celo vrsto trpkih resnic nemški levici, visoki vladi in posebej še grofu Taaffeju. Govoreč o političnem mišljenji češkega naroda rekel je, da češki narod ni še nikdar opustil težnje za državnim pravom in da to ni bilo še nikdar Avstriji na škodo, kakor trde nasprotni nam politiki. Avstrija ne obstoji še le ed 1867 1. ampak jo od 1526 in v prejšnjih dobah je bilo češko državno pravo v popolni veljavi in moči, no da bi bile to Avstriji, kot skupni državi kaj škodovalo. Avstrija kot velesila tudi ni ničesa zgubila 1867. ko je bilo priznano ogersko državno pravo ter zopet osnovana država ogrska. Zgodovina uči, da je treba za vzdržanje države in nje postavenja kot velesila treba vso kaj druzega nego popiBavati ustave; v to svrho treba zadovoljnosti narodov, te hoče naša stranka, zato se bori s vsemi svojimi silami. O Staročehih in punktucijah govoreč rekel je, da je oboje narod zavrgel, ker je prepričan, da se ga je hotelo oškodovati, stisniti in podrediti pod nemško oblast ter zgrušiti češko državno pravo. Grofu Taaffeju je rekel, da bi bil bolj diplomatično ravnal, da bi ne bil prav nič odgovoril na interpelacije čeških poslancev zaradi izgredov v Liberci nego da je tako odgovoril. Taaf-fejev odgovor ima ta smisel: Danes so izgredi tu, jutri bodo tam, vlada za to ne more*. Da bi pa mi želeli, da se pošljejo v Libereo vojn k i ter vvede tam izjemno stanje, to ni res, vlada ima druge sredstva da vzdrži red in mir. Nasproti češkemu vprašanju stoji grof Taaffe na stališču: Mi imamo svojo ustavo in dolžnost jo ohraniti, na tem ostanemo, ta odgoror ima pač velik pomen in sicer ta, da vlada nima o vseh aktuelnih pravnih uprašanjih, o vseh narodnih in socijalnih uprašanjih, da o vseh s katerim ae bavijo vsi avstrijski narodi da nima avstrijska vlada o vseh teh vprašanjih svoje misli, da nima njim nasproti svojega stališča in da si ne prizadeva kako stališče zauzeti niti v najvitalnejšem vprašanju o preustroji državnega reda. Ako bi vlada o tem premišljala zavzela bi bila že davno svoje precizno stališče. Zato je pač čisto jasno, da potrebuje dispozijski fond, in da ministri niti ne dobijo čaBa, da bi utegnili na vsako interpelacijo odgovoriti. Gospodje ministri so mnogokrat v neprijetnem položaju, da vedo kaj imajo reči, že samo zato, ker je mi-nisterstvo sestavljeno iz mož, ki se ne zlažejo ž njo ni po svoji preteklosti in po svojem mišljenju. Taka vlada ne more imeti nobenega političnega programa ter ni sposobna za nobeno politično delo. Potem se čudite da češki poslanci in češki narod izražajo svojo ogorčenost P Raj se vsega ne stavi da bi se umnožila ta ogarčenost. Dispozioijski fond bil je kljubu vsem govorom čeških poslancev, kakor se samo po sebi ume, dovoljen. Različne vesti. Konečni rezultat volitve volilnih mož. Izvoljenih je : naših v Miljah . . . . . 1 Dekani . . . . . 12 Dolini Korte . . . 2 Motovunu . . . 9 ViŠnjanu . . . 8 Oprtlju . . . . . 11 Buzetu • . . 25 Vodnjanu i '»l V - 8 Barbani . . . i Sanvinčenti . . . . 6 Kanfanaru . . . 6 Skupno . . . . 110 nasprotnikov Miljah . . . d Kopru . . . . . 6 Pomjanu . . . 13 Piranu . i . . . 5 Roču . ,. . . 6 Vrsaru . . t i Bujah Umagu . . Grižnjanu . V .- 8 Bartonigli ■ . . . » 5 Poreču . . . . . 10 Pulji . . . Baleh Skupno . . 105 Ako pomislimo na silni pritisk t nasprotne strani, na podporo, kojo je imela italijanska stranka pri raznih činiteljih in slednjič na okolnost, da je bila velika večine volilnih komisij v nasprotnih rokah, moremo konstatovati, da je doseženi vspeh uprav sijajen. Izvolitev dra. L a g i n j e državnim poslancem je torej gotova, ako se ne ponove glasoviti čini z dne 4. marca. Toda nadejamo se, da se ne ponove, kajti volilni komisiji v Vodnjanu in Kopru bosti v naših rokah. Izid te volitve priča — ako poštevamo, da je bil v iztočni Istri povodom splošnih volitev naš kandidat jednoglasno izvoljen —, da je trditev naših nasprotnikov, češ, da je Istra italijanska zemlja, neresnična; narobe: Istra je naša! Hvala in slava vsem, ki so neumorno delovali v ta namen, da ae je posrečil ta dokaz! Iz Koperščine se nam piše : V Dolini je izbranih 15 vrlih volilnih mož, o kojih ni dvoma, da se kdo izneveri, ako uprav elementarne aile ne nastanejo vzprot. V Dekanih ni manjkalo za las, da nas ne prehvapijo nekaterinki se svojimi „fldn-cijari*. Voditelji teh so: znani Kavalič od sv. Antona, Franca iz Gračišča, bivši deželnozborBki kandidat, in neki ]£otrle. Najhujši italijanski agitator je nek znani advokat iz Kopra, koji ima skoro vse naše pravde v rokah, ter straši, pregovarja, obljubuje vse, da ljudi mami in bega. Sicer pa, kar se vztrajnosti tiče, lep izgled je ta advokat vsem našim narodnim malobriž-nežom. Imam tu pri rokah prepis enega izmed tisoč njegovih listov, ki tako le slove: „Sigr. E. Giuseppe fii Giovani. Vi prego da buon Istriano di venire a Muggia per votare per un nostro deputato del consiglio deli' Impero...... Vi saluto di ouore. Mettetevi d' acoordo oon Garlo Zoch.....Tu imenovani je glasoviti pristaš italijanske stranke Plavčani in nekoji drugi iz bližnih krajev so se prav hrabro držali v Miljah. Hvala in čast jim! — V Miljah je bila huda borba. Naši so stali trdni kot skale ob morskem bregu in celo zmagovali več Časa. Ko so se naši že zmage nadjali, odprla so se vrata zavoda „Stabilimento tecnico* in prignali so Italijani ogromni broj delavcev, koje so gnali kakor kak „Stimmvieh" na volišče. Ti beli sužnji prejeli so svojo dnino, ako-pram oni dan niso delali nič. Tako se tedaj trosi tudi naš denar proti nam, naj-zvestejšim državljanom. To bodi slavni vladi na znanje ! Tako se je dogodilo, da so naui podlegli, a slavno ! Seveda ni manjkalo pojajov slavne dedovske kulture. Me- tali so v naše volilce kostanj in pomodore I i. d. V Izoli ponašala ae je italijanska izroda ravno tako, vendar so naši premagali z 3 glasovi večine. — Zopet volitev v Miljah. Ker je slavno o. k. okrajno glavarstvo v Kopru uničilo izvolitev jednega volilnega moža, vršila se je v ponedeljek nadomestna volitev. Nasprotna stranka se je nadejala, da naia stranka ne pride v tolikem številu na volišče kakor prvikrat, a varala se je britko; volilci naši so prihiteli še v večjem številu, nego prvikrat ia tudi navdušenje bilo je še večje. Volilci naši prikorakali so kompaktno ter vztrajali vsi, dokler se oi izvršila volitev. Po hudi borbi zmagala je naša stranka se 103 proti 91 glasov. — Ko je predsednik objavil rezultat, nastalo je silno navdušenje in gromoviti živio-klici razlegali so se po mestecu. Kakor ao prišli, tako so tudi naši v masi odšli is Milj pe-vajoč „Hej Slovani" in „Naprej zastave slave* ! Kako je naša stvar napredovala v tej županiji, pričajo nam nastopne številke : V mesecu februvarju oddanih je bil o za našo stranko 32 glasov, dne 19. oktobra 75 in dne 26. oktobra 103 glasi Slava voiilcem iz Škofije gorenje, srednje in dolenje, iz Plavij, Korošcev in Hrvati-nov! Ob njih stanovitnosti razbili so se vsi napori iz Kopra mnogoštevilno prihitele Koperske goapdde. Volitev V Poreču. Tu je zmagala italijanska stranka, ali ne u p r a š a j t e nas, k a k o P Ko je oddalo glase vseh vpisanih 350 volilcev, imela je hrvatska stranka do Sto glasov večine ; ali kaj se zgodi: slavna komisija povabila je italijanske volilce, ki so že glasovali, da še enkrat glasujejo. Komentara ne treba. „Slavna" zmaga v Pomjanu. Že zadnjič smo poročali o tej tako „slavni* zmagi, ki sojo pridobili, kakor znano, isterski Lahi s vsakovrstnimi sleparijami in prevarami. Z velikim trudom so namreč poštenimi in nepoštenimi sredstvi dognali do 4 glasov večine, koji ao pa jako dvombeni ter bi jim brez dvojbe enako ne izšlo, ako bi komisija bila pravičnejša obem strankam ter ne odbaoivala slovanskih glasov ali ne sprejemala glasov mladolotnih. Sioer pa je način, po katerem se v Istri vrše volitve zadostno znan in mi se nikakor ne čudimo, da tako nenravnim načinom Lahi zmagujejo. Upravo, da bode temu drugači, treba, da se slovanski istrski kmet do dobra zave svoje narodnosti in zavesti ter izvoli v občinsko poglavarstvo može svoje krvi in narodnosti. Gnusiti se mora vsakemu dobro-misleeu početje lahonskih žurnalistov v Istri in v Trstu. »Indipendente* je n. pr. zadnjič na prvem mestu in z debelimi črkami prinesel telegram iz Kopra, v kojem se naznanja, da je zmaga laška. „Mattino* pa je isti dan obsojal početja La-honov rekoč, da so uporabili v zmago ne-uravna sredstva, v nedeljo se je pa osrčil ter prinesel telegram iz Kopra, v katerem pravi, da je navdušenje v Koptu nepo-pisljivo. Borba bila je huda, da ni mogoče povedati. Zmaga Lahov je „sijajna*. Od vseh strani dežele prihajajo čestitke. Množica ljudi hodi v sprevodu po mestu pojoč istersko himno. Željn o pričakujemo zadnji izid te borbe, ki bode 30. t. m. Velikansko je upanje, da bode zinaga popolna I* — Niti, ako bi se italijanskemu kralju zgodilo Bog ve kaj, bi Lahoni ne mogli tako navdušeno pisati, kakor pišejo o tej zmagi, ki bi jim morala biti več v sramoto nego v čast, kajti one bore 4 glasove večine ao priborili zgolj z agitacijami denarjem in prevaro. Osobito bi pa moral o tem molčati „Mattino*, poluu^aden časnik. Naj bi slavna vlada vsaj toliko gledala, da njena glasila ne teptajo občnih zakonov in ne sramote druzih narodnostij, osobito pa, da v nebo ne kujejo protiavstrij-skih dejanj. Družba sv. Cirila in Metoda. Zadnje „Novice" spominjajo se lepe navade, koja jo nadvladala na Primorskem, da se namreč sem ter tja o prilikah veselih zabav in v družbah nabirajo radodarni doneski za to prekoristno društvo ter priporočajo to navado tudi I^jubljančanom, ki izletajo ob nedeljah in praznikih ua vso strani in se v večjih in manjših družbah prav dobro imajo, ne da bi kedaj nabrali krajcar za družbo sv. Cirila in Metoda. In vendar bi ne bila to slaba navada. Ali v Ljubljani in po Kranjskem se te šolske družbe le malokedaj spomnijo ter menijo, da je že dovolj, ako darujejo v letu svoj goldinar-ček kot udje. Stroški družbi pa naraščajo, kajti skrbeti jej je za več otroških vrtov in slovensko šolo v Trstu. Kakor na Primorskem nabirajo ubogi delavci in obrtniki, krajcar za krajcarjem, da je podare na altar domovini, tembolj bi se naše borne šolske mladine, ki stoji pred zijajočem žrelom tujinstva, morali spominjati bratje Kranjci, kojim ni skrbeti za te „malenkosti*, ker imajo zadoBtno poskrbljeno s sloveskimi ljudskimi Solarni. Ali nam se je boriti tu nn obalih jadranskega morja ne le proti nadsili lahonskih zavodov, temveč otroci naši se mamijo in vabijo v tuje zavode tudi s tem, da jim v teh postrežejo tudi s telesno hrano. In pomislila naj bi gospoda v Ljubljani in na Kranjskem, da se tod okolu Trsta tujči osobito delavski stan, ki je sem prišel največ s kranjskega— pomagali bi torej ■ svojimi darovi zajedno svojim ožjim aorojakom, Kranjcem, kajti tržaški okoličan je, naravi jako konaervativen ter bode tudi v prihodnje vstrajal proti tujcem, kakor je uspešno vstrajal dolga stoletja. Osobito narodnim damam na Slovenskem bi pri|)oro- , čali, da se pridno oprimejo te prokoristne družbe. Nedavno sem bral v tukajšnjem laškem listu, da je neka datna nabrala preko 100 gld. mej svojimi prijateljicami za laško društvo „Lega nazionale" samo s tem, da je naložila globo 10 kr. za vsako.; tujo besedo, kojo so izustile v pogovoru z njo. Koliko nemških besedij ne zinijo celo , „narodne* goBpe in goBpodičine. Ako bi od vsake enake besedei kojo izustijo samo na narodnih veselicah in plesih, plačale samo po 1 kr., zadosti bi bilo, da se vzdržujejo vsi dosedanji družtveni zavodi in untanove še novi. Naj bi toraj poslušali modre nasvete staroizkušenih „Novic*. Davčni uradniki. Večji del uradnikov, ki so pred odpravo proste luke služili denar in delali iredentarsko politiko pri mestnih užitninskih uradih, bilo je po odpravi sprejetih v finančno . atražo; 60 jih je ostalo pri užitninskem uradu za pobiranje točarine ali devka od Spine ; nekoliko, ki so biti prestari in nezmožni, dobilo je mirovino za tri leta ; 23 jih je še ostalo, ali to tacih, kakoršnih v državno službo neso mogli sprejeti najbrže radi njih nenravnoga prejšnjega življenja, ali ker so bili politično očrnjeni, ali pa, ker niso niti uživali tržaškega meščanstva. Teh 23 njih obrnilo se je na mestni zbor s prošnjo, da jim ta pomore in deputaciji, ki je šla v ta namen poklonit se Županu, odvrnil je ta, da se bode zanimal za njih zadevo in potrebno poskrbel. Mestni magistrat torej hoče na vsak način pomagati in službami preskrbeti ostanke druzih namreč — tujce, kar je tndi značilno. Nov urnik menijo vpeljati v carinskih in druzih uradih v novej luki in menda v Trstu sploh. Ta bode trajal za delavce od 7—12 predp. in od i/tl—5 pop. v zimskem in spomladnem času; od 15. junija do 15. septembra pa od 6 —12 predp. in od 2—6 pop. Za uradnike od 8—4 s pol uro prenehanja opoludno v prvi dobi in od 8—12, 2—6 uro v drugi dobi. Tako, je sklenila minoli četrtek trgovska zbornica s sporazumljenjem c. kr. carinskega urada. Okoličanom V užitninski črti, ki na-merujejo svojo vino razpečati na drobno naznanjamo, ,'da morejo to naznaniti pri meotnem užitninskem uradu v ulici av. Spiridijona. Mestni dacarji pridejo na lice mesta ter vino nastavijo. Od enacega, na drobno razpecanega vina se plaču samo 15% cene, po kateri se toči. Zajedno jih spominjamo, da mora mestui užitninski urad jim popustiti 4 gld. od vnacega hektolitra Tina, sa koje so 2e vplačali finančni oblasti pogojeno ceno. — To naznanjamo za to, ker so nas od več strani popraSevali glede tega. — C. kr. polti. Naročnik iz Rabaca nam piie, da je nai list od 17. t. m. dobil sto-prav 23. t. m. ter je isti list, predno je prišel na svoje pravo mesto, romal v Bovec na Tolminskem ter s tem zamudil celih 6 dni. Ker se enake pritožbe večkrat ponavljajo, prosimo slavno c. kr. poštno vodstvo, da bi iste odpravilo. Kupovalcem vina. V Skednju pri Trstu pridelali so letos obilo in dobrega vina. Tnaujem kupovalcem priporočamo tudi ta kraj in poudarjamo, da so sedaj razmere veliko ugodnejše ker jim ne treba plačati izvozne carine, kakor pred odpravo proste luke. Natančnejše pojasnila dobe se pri gospodarskem društvu v Skednju. Sodi, v kojih se je hranil kis ali ooet, se lehko rabijo za vino, ako se je očisti. Dva načina priporočajo v to, namreč: izprati jih s vodo, in pepelom ali pa jih oprati z gorko vodo in sodo. Poprej treba sod dobro izplahniti z gorko vodo, da se iz njega pozgubi kislina. Zadnja namreč napravlja v notranjosti sodov neke kristale, koje vroča voda razstopi. Soda pa, ako se rabi, v«ili se v male lesne iuknjioe, iz kojih prežene kisline. Raztopi se namreč 200 gramov sode v litru vodo ter se ista vlije v sod, koji se potem dobro maje in pere. To se ponavlja kake tri dni ter se potem posuši in aažveplja. — „Zveza slovenskih posojilnic*. Letošnji občni zbor se bo vršil dhe 29. novembra t. 1. (četrtek) ob 10. uri predpoltldne v dvorani celjske čitalnice (H6tel Straus). Dnevni red: 1. Poročilo presednika. 2. Poročilo nadzornika. 3. Pogovor o skopni denarni zadrugi 4. Razni nasveti. 5. Volitev novega odbora. „Slovanskega Sveta* št. 20 ima naslednjo vsebino: 1. Novo kulturno delo med Slovani. 2. Liturgija a) na britiškik otokih, b) v severo zapadni Afriki. 8. O cerkvenih služabnikov svojstoih. (Iz sv. Pavla, tekst V cirilici). Iz Prešernovih pesmij. Strunam v cirilici m ruskem prevodu. 5. Veselo življenje. 7. Ruske drobtinice. 7. Pogled po slovanskem svetu. 8. Književnost. (i „Slovenski Pravnik" prinaša v svoji 10. Številki naslednjo vsebino : 1. Kakšno bodi izvensodno priznanje po §-u 163. obč. drž. zak.P 2- Zakon „ljnch* v Ameriki in mednarodno pravo. 3. Iz pravosodne prakse. 4. Iz upravne prakse. 5. Razne vesti. 6. Knjižica društva „Pravnika*. ĆJast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolico, Primorja i ostalih hrvat sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providsjnu JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti kn j i jr o tiskarskoga posla te preporuča ae osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za župae urede, okrsinice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporušse karte, posletnloe, zaručite I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, »glase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, oienike, jestvenlke, svako-vrstne »križanke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom izradbom. Onda ima na prodaj sliedeče knjige: Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prije SO nvč. sada 40 tvrdo vezana......n. ®0 Bodnijski obrazci saatavil B. Trnovee . . n. •<» Vilim Tel, prevod Cegnera......n. IO Ljudmila prevod ,1 Lebana.....n. tO Filip prevod Kriimana .......n. SO Antigona prevod Križmana ...... n. tO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. tO Ove su knjige jako prikladne sa darove o praznio,ih zato ih si. občinstvu preporučamo. Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjige za crkvene urede. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naruČbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Štv. 7544. Razglas. U c. kr. sadnem vrtu u Pazinu je na razprodaj: ,, \ 550 hrnšk, 2190 jabolk, 2790 crešenj, 890 breskev, 480 sliv, 210 armelinov, 250 lešnjikov in 3140 murb. Vse to sadno drevje je cepleno, od 4 do 6 let staro, ino stane u Pazinu bez uvoja in. voznih troškov za kmeta 10, in za primožne gospodare 20 novčičev po kosu. Od c. kr. okraj nog Glavarstva Pazin, dne 17. oktobra 1891. Fabris. 3-3 Išče se samostalnoga peka, kateri bi tudi krčmo in štacuno na svoj račun v Bazovici prevzel. izve v našem Pobliže se uredništvu. 2-3 Podjetje ZIMOLO za mrtvaške sprevode, Trst — Reka. Najstarejše in najbolj cenjeno podjetje ZIMOLO za mrtvaške sprevode naznanja slavnemu občinstvu, da odprć o priliki praznikov Vseh svetnikov, kakor vsako leto, tudi letos v kratkem svojo velikansko razstav« vencev iz Milana, Benetk in Nemčije, narejenih iz kovin, porcelana in suhih fivetio, kakor tudi iz peri posnemajoč porcelan za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo (8Bdnj» novost) po najnižjih cenah in takšnih, in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke da 86 ne b°iin°ben« Kon>urence Kar se dobiva strojev Zivic in družb, v Trstu —« ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. imenovano podjetje najširše zaupanje pri BTojih soobČanih, jim zajedno uljudno naznanja, da bode tudi v prihodnje, kakor dosedaj — v slučajih mrtvaških sprevodov — vedelo izvršiti izročene mu naloge. Z odličnim spoštovanjem. 1-2 Podjetje ZIMOLO. Veliki polom! No vi-Jo rk in London nista | evpropskemu ozemlju, in je bila prizanesla tudi tudi velika to- Piazza Caserma it. 2. (uhod iz via Pesa). A. Bonne, krojaška delavnica, Corso št. 4. bogato preskrbljena z najfinejim an-gležkim blagom, priporoča se slavnemu občinstvu za obila naročila. Postrežba točna in cene ugodne. 8-12 SrlAM bol kaialj, hreputavlca, promuklost, nizek, zadavioa, rora, zapala ustijuh itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH 1-8 j Prendinijevih sladkišah ' (PASTIGLIE PRENDINI) ito jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar a Trata Veoma pomašu učiteljem, propovjednikom 1 itd Prebdjenlh kašljnć nočih, navadne jutranje hreputavioe i grlenlh zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren- 1 dinijeve eladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. ■ Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendlnijevo) ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnah svieta. 3—52 Duoajaka boraa 27. oktobra. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld 91.40 „ v srebru---„ 91.20 Zl«ta renta--------„ 109.25 ft«'/,, avstrijska renta — — —--, 102.05 Delnice narodne banke--— — „1009.— Kreditne delnice------„ 288.25 London 10 lir sterlin-----, 116.85 Francoski napoleondori — — — — „ 9 26 C. kr. cekini — — — — — — — „ 5'55 Nemške marko — — — — — — — „ 57*45 Riunione Adriatica di Sicnrta 24-20 v Trutu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890 Gravnica društvu gld. 4,000.000-— Pvemijna reserva zavarovanja na življenje „ 10,754.306 91 Premijna reserva zavarovanja .proti ognu „ 1,6X2.910-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 33.594.10 Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000'— Reserva zavarovanja proti pre- •minjanju kurzov, bilanca (A) „ 108.786'21 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573*85 Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 250.000' — Občna reserva dobičkov „ 1,127.605-98 l'rad ravnateljstva : "Via Talđirivo, br. * (v lastnej hiši) 6-10 Priligovana mejnarodna agencija za potovanje z dekretom kr. og. vlade 26/41891. št. 1799, P. S. ni, Dragotln Pirellt (Carlo Pirelli) — Reka, Via del Liđo 537 vis-A-vis il molo Adamich. Prodaja vožnjih listov: janja, vrhu tega je v komunikaciji z vsemi za vsako mesto preko morja ali kopnega (listki mesti in vsemi društvi: in kjerkoli se oglasijo za II. razred po znižani oeni.) Izdaja liste za J potniki, gledati če na to, da ne bodo trosili za tja in nazaj zu jedno leto z obrestmi po 20"],, , čakanje, ampak poslalo se jih bode takoj v oni liku, katerega si bodi evropskega I kraj, od koder najpoprej odide parobrod, pripo- in to po ceniku ali amerikanskega društva. Izdaja vozne listke (bigliettl di pasaaggio) za Ameriko: preko Havre, preko Anverse, preko Bremena, preko Hamburga, preko Liverpoola, preko Glasgowa i preko Soutbamptona. — Za Afriko: preko Genove, preko Marsilje, preko Liona, preko Londona i preko Darmoutha — Za Australijo: preko Genove, preko Bremena, preko Anverso i preko Hamburga. — Za progo lquique (itd.): preko Genove i Montevidea, preko Hamburga uprav kroz Magelanovo tijesno i progoni Hamburg, Colon (Colon, Panama, z železnico) Panama, Iquique, itd. prek morja po znižani ceni. ročujoč jih samo takim društvom, koja skrbe za dobro hrano na parobrodu. — Jamči se za točen odhod, kakor je označen na potni karti in povrnojo se stroški, ako se zakasni po krivdi agencije, t, j. ako ne prispe o pravem Času v določeno mesto, vsled tega. ker se je agencija zmotila v računjanju, koliko časa traja železniška vožnja ali pa* da ni več prostora na parobrodu. — Ker imamo agencijo v New-Yorku drugo agencijo za spodicijo po vsej Severni A-meriki, izdajala bode reška filijalkn. karte po najnižji ceni za vsako mesto v Severni Ameriki. Za vsako odredjene m*sto izdava ta agen- cija vozne karte Gori omenjena agencija daje pojasnila Potnikom ni treba, da zahtevajo navede i »lede cene, kakor glede dneva in mesta odhoda. ne vožne karte, niti da mislijo za razrede ali j --—- polože kaparo. Dosti je. da dojdejo k agenciji Preskrblja zaboje na Reki ter da tu kupijo karto, potem morejo I za prtljago in blago za vsako mesto, po morju v vsakem mestu ostati, kjer jim jc drago od kjer i ali po kopnem. Zavezuje so poizvedovati o odhaja parobrod ob dnevih, dočenih mu od a- < vsaki stvari, koja bi se bila morda izgubila ali gencije. Agencija bode pazila na točna odha- I pozabila po poti v Ameriko ali kum drugam. varna za arebrnino primorana razdati celo svojo zalogo proti mali odškodnini za delo samo. Pooblaščen sem, da Izvršim ta nalog. Jaz podarim vsakemu, bodis bogatemu ali ubogemu, naslednje stvari za samoiodskodnino v znesku 6 for 60 kr. in Bioer: 6 komadov najfinejših nemirnih nožev s pravim angleškim rezalom. 6 komadov smer. patent, srebrnih vilic 6 komadov amer patent srebrnih žlic za juho. 12 komadov amer. patent, srebrnih žličič. 1 komad amer. patent, srebrn, zajeroaleo za za juho. 1 komad amer. patent, srebrn zajemaleo za mleko. 6 komadov angleikih Viktoria-tas. 2 komada prekrasnih namiznih svečnikov. 1 komad cedilo za čaj, 1 komad najfinejši potrefievaleo sladkorja. 42 komadov skupaj. Vseh teh navedenih 42 predmetov stalo jo popred nad 40 gld in se dobe sedaj za minimalno ceno gld. 6.60. Amerikansko patentirano srebro jo skozi iu skozi bela kovina, koja obdrži srebrno barvo 25 let, za kar He jamči Najboljši dokaz, da ta inserat ni sleparija je to, da se javno zavetem, vsakemu, komur b blago ne ugajalo, brez vgovora povrniti svoto, in nikdo nebi smel opnBtiti te ugodne prilike, omisliti si to prekrasno namizje. Pošilja se samo po poštnem povzetju ali predplačilu. Posebno priporočati je temu pripadajoči čistilni prašek. Skatljica s poukom o porabi vred stane 15 nov. P. Perlberg's Agentur der verein. amerik. Patent-Silberwaaren-Fabrik. Wien, il. Rembrandstrasse 33. Odlomak iz zahvalnih pisem: Bil sem z Vašimi poslanimi 42 komadi za 6 gld. 60 nov. jako zadovoljen, in prosim, pošljite mi sledeče. | Trst, 1. jun. 1891. Ernest vitez Fumee. Prejel sem patent, srebrno namizje, sem ž njim popolnoma zadovoljen in prosim, pošljite mi še sledeče. Taucz, Ogersko, 2(1. sušca 1891. 6—1 Prof. Fldel Konigsegg. ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875. Henrik Freisinger TRST, via Mercato veccliio št. 4. Lloydova palača. Bgf PEČATI IZ KAIJ<:l KA 1!NT IZ KOTIN. "M Blazinice za pečate ^e stalnim črnilom Silogrnfija. Mehanična delavnica. Plošče za Btanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih sistemov. Priprave za kopiranje, in helijografi-30=» 1" čen papir za reproduciranje slik v polusvitu. Avgust Brunner TRST Via Conti številka 6 a. Tovarna strojev in železolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vsa som spadajoča dela knkor: STROJE, PREŠE, SESALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA. Za notranje dežele prosto carine. Die Maschinen-Fabrik und Eisengiussurei von August Brunner ilbornimmt alle einschltt-gigen Arbeiten als : MASCHINEN, PRESSEN, PUMPKN, GITTER, R^ULEN, Rv. HREN, groHsere und klointtre REPARATUREN. Nach dem Inlande zollfroi. Telefon fttv. 291. 24- 17 Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu.