Štev. 12. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 21. marca 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D, na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačne i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvu v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS, v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske Krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm3 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30 popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1‘50 D., v » Poslanom «2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50%popüsta. Rokopisi se ne vračajo. ..Što je za državo...“ Odbor za Zidanje Sokolskoga doma—Y-Murskoj Soboti je v zadnjoj številki Mörszke krajine objavo pozvanje há ljüdstvo, da naj pomagajo za Zidanje doma Nikaj nemamo proti tomi; odločno pá moremo zavrnoti način, kak v tom pozvanji apelirajo na nas Prekmurce. Odbor se najmre v Svojem pozvanji obrača do vsej, ki ljübijo naš narod i našo državo, da pomagajo za Zidanje Sokolskoga doma. Pitamo samo : od kda ma „Sokol“ z arende vso ljübezen do naroda i države ? Z vsem povdarkom zavračamo to miselnost, štera je nešternoj gospodi prešla v meso i krv. V Prekmurji ne potrebüjemo nikšega „ Sokola* za to, da bi rešavao naš narod i našo državo. Zadosta smo že pretrpeli za to,da smo bili narodno osvedočeni, zavedni, i to že te. kda ešče Sokol niti ne znao, da so na sveti prekmurski Slovenci. Jako značilno je nadale v pozvanji tüdi to, da nam odbor obečavle, da nam bodo oni, šteri pridejo za njimi zahvalni za naše dare. Prvo, ka gledoč na to moremo zapomniti, je, ka vűpamo, da bodo njihovi potomci za Prekmurje bogši, nego so oni; drügo pa, da ne bomo Prekmurci zidali domov drügim, nego najprle Samim sebi. Nadale smo opazili, da Sta pozvanje podpisala načelnik dr. Franjo Farkaš, kak Sodnik i tajnik Leopold Armič kak drž, geometer. Predvsem izjavlamo, da nemamo nikaj proti tomi, či bi pozvanje podpisala imenüvaniva gospoda, kak osebi; očivesno pa pitamo, ali je to v interesi ugleda naših državnih oblasti, da takša pozvanja podpišüjejo državni službeniki z očivesnim pristavkom svojega slüžbenoga položaja. Bodite osvedočeni, da .Zatoga volo ne dobite niti dinara več za Svoj Sokolski dom! Kak pa to vpliva na naše priprosto ljüd Stvo, Si pa lehko vsakši sam predstavla. Že dnes pa opomenémo verno prekmursko ljüdstvo, da je Sokol, i to posebno v Prekmurji, povsem priobesek Pribičevič—Žerjavove Stranke, štera nam tak goreče vsiljavle brezversko »Domovino*. Ka Smo Vam tanačivali za »Domovino", to ešče vekšoj meri vala za Sokole. Kak Radičov „Dom“ i kak Radič sam. V zadnjoj številki je Radičov »Dom« na prvom mesti objavo govor čehoslovaškoga poljedelskoga ministra Hodže. Minister je govoro od važnosti kmečkoga stana. Z zgodovinskim! podatki je dokazao, da so tüdi tiste države, v šterih je bole razvito rüdarstvo i fabrikantstvo kak poledelstvo, zpoznale, da brez kmečkoga stana niedna država nema obstanka. Te stan je fundament, na šterom obstoji živlenje i napredek države. Ar je kmečki stan tak Važen i tak neobhodno potreben je minister povdaro, da se njemi mora od strani državnoga vodstva, od strani vlade posvečüvati kem več pazlivosti. Vlada si mora prizadevati, da pomore kmečkomi stani do kem vekšega napredka i blagostanja. To je kratka vsebina govora, šteroga pa je ,,Dorn“ v celoti objavo. S tem činom je tüdi Radič s svojov strankov vred odobrio govor češkoga ministra Odobrio je med drügim tüdi njegovo zahtevo, da naj vláda kem bole podpera kmečki stan. To je vse lepo. Samo nekaj ne v redi; najmre to, da Radič samo v svojem listi postopa tak. V Belgradi je Čisto inačiši. Tam tak dela, kak da kmečkoga ljüdstva niti Poznao ne bi. Kak vsigdar naglaša, je on predsednik „seljačke* (kmečke) stranke i minister v vladi, Štera vodi .seljačko" (kmečko) politiko. A kakša v istini ta kmečke politika ? Takša, da je vladna večina za to, da se carina na gospodarsko šker vsigdar povišavle i da se naj niti plügi ne smejo brez carine voziti v državo. Takša je, da kmečkom! stani nalaga vsigdar vekšo dačo i nešče čüti i čütiti kak te kmečki narod ječi pod neznosni terom. Češki minister je povdaro, da je kmečka politika mirolübna (brez vojaške sile). A kak dela Pašič-Radičova »kmečka« vláda? Tak, da samo poviški proračuna vojnoga ministerstva znašajo več, kak celoküpni proračun kmetijskoga ministerstva, čeravno je to ministerstvo v našoj državi najbole važno. »Dom« zaman piše tak, če pa njegov gospodar Radič ravno nasprotno tomi dela. S svojim postopanjom on ne pokazao i ne kaže niti pičice lőbezni i smilenja do kmečkoga stana. Hvali ga samo z rečmi, da bi ga slepio. V posti peta ali tiha. Evangelij je Spisao sv. Jonaš v 8. poglávji od 46. do 59. vrste. Tisti čas je Jezus povedao židovskoj vnožini: »Što med vami me more tožiti greha ? Či vam pa istino gučim, zakaj mi ne verjete?" Že v stárom zakoni je Bog nazvesto svojemi ljüdstvi verske istine, vendar pa ne v vsoj popu-nosti. Nasveščamo je pač samo telko, kelko je to potrebno bilo da ljüdi pripravi na Prihod, na sprijem Zveličarov. Popuna svetloba nameščeni verski navukov nam je zasijala komaj s Kristusom. On je prišeo, da zapovedi izpopum, da nam pokaže pot popunomi. Zato pravi. »Jaz sam pot, istina i živlenje. (Jan. 14, 6.) Jaz sam svetlost sveta.« (Jan. 8, 12.) Vekša popunost krščanstva ne obstoji samo v tom, da so navuki novoga zakona dosta zviše- nejša da je poleg drügi zapovedi Kristus oznano zapoved popunosti, zapoved krščanéke ljübezni do Boga i bližnjega, nego popunost krščanstva obstoji v tom, da nam je Kristus dao neskončni zgled, kak moramo spunjavati volo nebeskoga Oče. On sam i edini poleg njegove matere Marije je lehko pitao lüdstvo: Što med vami me more tožiti greha ?< I to ljüdstvo so ne bili samo v njega vervajoči, pač pa dosta njegovi nasprotnikov, ki so komaj čakali, da bi ga mogli v kakšoj reči zgrabiti. Kristusov neskončno lepi vzgled je sijao že v njegovom živlenji i sija vsa stoletja skoz i bo sijao vso večnost. Zaman je bilo vse prizadevanje njegovih nasprotnikov. Krivili so ga da ma hüdoga düha, pa njegovoga Veličanstva neso mogli zmenšati. Zatožili so ga, krivo proti njemi svndočili, ga križali, nego ravno na križi je Kristus začeo svojo zmago nad svetom, štero zmago je dovršo pri svojem gorstanenje. I ta svetloba njegovoga vzgleda nam sija v svetoj Matericerkvi do dnes. Zaman so stanoli proti Kristuši krivoverci i brezvero, vsi, prav vsi so morali priznati, da je Kristus vzgled popunosti. Celo Renan, ki je najbole divjao v svoji knigaj proti Kristusi i njegovoj cerkvi, do-končavle svojo knigo s lov misijov : „Vsa stoletja oznanüjejo, da je med zemelskimi sini ne bio vekši rojeni od Jezusa." To znamenje svetosti nosi tüdi Kristusova cerkev. Sveti so navuki, štere njoj je zročo njeni nastaviteo, sveta so sredstva, s šterimi vodi svoje vernike v nebesa, sveti so tisti, ki verno izpunjavajo te navuke. O kakša veličastvo davle vse to Matericerkvi I Kelko veliki značajov je zgojila Maticerkev v svojoj sredini, ki toti Kristusa neso v svetosti dosegnoli, pač pa nasledüvali i nam kazali s svojim živlenjom pot za njim ! Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekla. (v zbornici, kda so razpravlali od potrošov za ministra ver,) Gospodje narodni poslanci ! Slüžba apostolov s svojim dostojanstvom, s svojim osvedočenjom dužnosti i odgovornosti je prišla na njihove naslednike, na püšpeke i dühovnike kat. Cerkvi, Zmagovalec Jernej. XII- (iz polščine R. J. ) Jerneji noge trepečejo, puška ga strašno teži in nikaj ga diši, kak močen joč. Zavolo Magde ? Zavolo Pognebina ? Zavolo oba se razmi, nego za mlajšega vjetnika njemi je tak Žao, ka si nemre pomagati. Včasih se njemi vidi, kak či bi spao. Viher narašča. V žvižganji vetra se čüjejo čüdni kriki in glasi. Samo naednok se Jerneji vsi vlasjé pod čekov zgicajo . . , Tak se njemi vidi, kak či bi tam nindri globoko v temnom logi, v mokrom borovji nikak ječao i djao: »Pri nas, prí nas, pri nas !« Jernej se Stepe i vdari s kopitom na tla, da bi se predramo. Počasi se spoti . . . Pogleda okoli: vjetnika ležita v koti, lampica brli, veter vleče, vse je v redi. Svetloba kaple posebno na obraz mladoga vjetnika. Pravi deteči obraz ma. Oči ma zaprte, pod glavov ma slamo. Podoben je mrtveci. Ešče nikdar ne bilo Jerneji tak težko pri srci. Nikaj ga stiska za grlo, iz prs njemi sili joč. V tom hipi se starejši vjetnik obrne na drügo stran i pravi; »Leljko noč, Vladek . . Nastane ttšina. Edna vöra preteče. Jernej trpi. Veter znova brni kak pognebinske orgole. Vjetnika ležita tiho, naednok pa se mlajši zdigne i zakriči : „ Karol ?“ »Kaj ?" »Spiš ?< .Ne . . „Čüješ ! Jaz se bojim . . . Povej či ti je vola, jaz bom molo ... ,,Li moli I" »Oča naš, šteri si v nebesaj sveti se ime pridi k nam tvoje, kralestvo . . .« »Joč naednok pretrga molitev mladoga vjetnika . . . vendar se čüje: »Bodi . .. vola . . . Tvoja !. ..« »O, Jesuš !« zakriči bridko Jernej. »O, Jezuš ! . . .« Ne! več nemre trpeti! Še eden trenotek, nato pa zakriči: »Gospodek ! jaz sam tüdi tam doma gde Vidva« .. . Potem skoz okna .. . v log . .. Naj se zgodi kajkoli ! Začüjejo se stopaji. To je patrulja i ž njov oficer. Straže se spominjajo. Drügi den zaran je bio Jernej jako pijan. Tretji den tüdi. * Sledeče dni so prišle nove bitke . . . i častno mi je naznaniti, da je naš jának znova vednako hodo. Po tistoj noči je večkrat mislo na kan-tico, v šteroj se zmirom dobi kaj pijače, i včasi tüdi pozablenje. V boji pa je bio vsikdar bole divji i je zmagovao. Znova je minolo nikaj mesecov. Bilo je kesno v sprotoletje. V Pognebiní so cvele črešnje i se odele z lepim listjom, na njivah pa je zeleno žito. Magda je sidela pred hižicov i lüpala krumpline, drogne, šterim prí nas pravilo, da so »svinjski«. Bližala se je Žetva. V Pognebini je nastajala lakota. Tüdi na Magdinom obrazi se je poznalo. Da bi si pregnala iz glave vnoge skrbi si je stenkim, prisiljenim glasom začnola popevati: »Moj Janček na vojni zdaj piše mi eno: Za njim bom šla sama, me vzeme za ženo." Vrabli na črešnji so čivkali, kak da bi njoj šteli pomagati. Ona pa je med spevanjom zamišlena pogledala zdaj na psa, šteri je spao na sunci, zdaj na cesto, štera je Šla mimo hižičke, zdaj pali na peško pot poleg ogračeka na njive. Prek njiv se je vidila postaja. Magda jo je večkrat pogiedaia i Bogi hvala, ne Zobstom. Tam v daljavi se je nikaj gibalo i vsikdar bliže prihajalo. Žena si je nad očmi z rokov napravila senco, nego zavolo sunčne bliščóbe je ne mogla spoznati, ka bi bilo. Samo Rinko se ie zdramo, zdigno glavo i malo zalajao, z repom začao migati, nastavlao vüha, obračao piavo na obe strani. Kak se je tista figura po polji približavata, tak se je bole čülo nikše vodo popevanje. Naednok samo Rinko skoči, se zažene na polje proti pri-hajajočemi človeki. Zdaj je Magdo škrab obišeo i preplašeno djala: »Jernej, eli je ne Jernej?" Naglo je skočila gori, tak ka se je košara s krumpli prevrgla. Nikše dvombe več, on je. Rinko jo ves veseli skakao po človeki. Magda se je v velkoj radosti zagnala proti i na ves glas zakričala: »Jernej, Jernej!“ „ Magda ! Jaz sam!« je odgovarjao Jernej pa hitrej stopao. »Jaz sam že mislila, ka te več nede nazaj... Mislila sam si bujli so ga . . . Kakši si, joj ? Zdelani, zmantráni! Bog moj, ti sirmak! . . . No, pa da si ii prišeo! Idi notri. Francek je v šoli. Nemški jezik dela deci velko težavo. Dete je Zdravo. Gledala pa kak .ti. Je že čas, ka si prišeo nazaj. Sama si nemrem pomagali. Sirmaštvo, sirmaštvo ! Kuča se podira, na štale teče. Oj, Jernej, Jernej! Samo, ka te vidim Zdravoga. Kakšo nevoló sam mela s krmov. Sosidov! so mi pomagali. Ka pa ti si zdrav? Za božo volo, ka ti pa je Jernej, vej pa hodi notri. Ka ti je ?« (Dale.) 2 NOVINE 21. marca 1926. z ednov rečjov na Matercerkev. To pa po Kristusovoj, teda božoj zapovedi. I Vseširom, kde živejo tej njihovi nasledniki, to je Kristusova cerkev, tam žive i tüdi more živeti i to neogibno, či Šče dosegnoti namen Kristusovoga prihoda na svet, najmre jakostno prenovitev sveta i zveličanje düš, pravim kdekoli žive Kristusova cerkev, mora živeti i razmevanje do njenoga poslanstva. Živeti pa mora to razmevanje : 1. pri podaníkaj vsej držav, Štere Cerkev ma v svoji naročaj, 2. v državi samoj. V šteroj državi pa toga razmevanja nega, kde Kristušovomi, vse prenavlajočemi dühi postavlajo zapreke, tam propada, tam mora neogibno propadati vse, posamičen Človik, družina i končno tudi držáva sama. Zgodovina vči Kristus ova vera, ar jo napaja njegovo božanstvo, je mogla edino rešiti nekdašnji poganski svet, nek-dašoje poganske države i edino ona je zmožna, da to včini zdajšnjem! poganskomi sveti, zdajšnjoj človečoj družbi i državam, štere so po bojni nas tanole. Edino po Kristusi je mogoče prenovitev i rešitev zdatšnje človeče drüžbe. Armada brezi zdržávanja boži zapovedi ne zdrži, čiravno računa miljone. Ravnanje države brezi čüta odgovornosti, štero terja Kristusova vera, nemre zadovoliti državlanov, čiravno je imenitno plačano zvršavajoče ravnitelske. Pravičnost je fundament kraljestev. Pa te pravičnosti nemre roditi niedno drügo drevo, zvün dreva Kristusove vere. Fundament države je ne močna vojska, ne razvito narodovo verstvo, ne visika Izobrazba razuma, pač pa pravičnost, poštenost, štero rodi vera. Kde nega toga fundamenta, se podere tüdi najmočnejša držáva ; kde pa je te fundament globoko skopani i vtrdjeni, tam se ešče mala držáva opomore, vredi i zacvete v dobro biti naroda. Rüšine veliki držav več kak očivesno kažejo istino Kristusovih reči, da brezi njega nikaj nemremo včiniti i v popunoj verskoj svobodi cveteče države potrdijo drüge bože reči : ,,V njem moremo vse. Kda mi je čast v imeni Jugoslovanskoga kluba govoriti od potrošov ministrstva za vere, včinim to svojo dužnost z rečmi, da pomagani vtrdjavati fundament države i pravičnost po veri Kristušovoj. Murska Sobota. Občinska revizija. Veliki župan mariborske oblasti je poslao v Mursko Soboto posebnoga revizora, da pogledne Občinsko poslovanje v zadnji letaj. G. revizor Zamida je prej najšeo, da menka v občinskoj blagajni vnogo več kak se je prle mislilo, najmre več kak 40 jezero dinarov. Velka Szaparyjova šuma (93 plügov) v Tešanovci je k odaji. Šuma je razdeljena na menše parcele, Štere se posamično odájo. Inšpekcija. Minoči tjeden je obiskao tükajšnje gimnazijo inšpektor za Srednje šole g. Pe-čovnik iz Maribora. Na gimnaziji se je müdio 2 dni. Pri toj priliki opomeno merodajne faktore, naj se v pravom časi pobrigajo, da bo VII. razred prišestno Ieto pravočasno dovoljeni. Avtomobila vožnja med Murskov Sobotov i Dolnjov Lendavov je pali dovoljena. Od 15-ga toga meseca dale vozi redno po istom voznom redi kak svojčas poštni avto. Nešterne občine so se zavezale, da bodo skrbele za dobro stanje cest i poti, po šteri vozi avto. Nova tiskarna. Čüje se nekše šüšlanje, da se prej tiskarna »Panonija« preseli z Gornje Radgone v Mursko Soboto. G. Vesnik je spoküpo vekši deo delnic (akcij) i zato jo šče v Soboti meti. Tiskarna de zozidana nekdi v Benkovom ogradi. Mela de vpelano tüdi Benkovo elektriko. Noblesa Murske Sobote. Mi Sobočanci smo že odnekda jako ,,nobel“. Naša najvekša nobiesa pa je v tom. da »nobel« jemo. Včasi so nam pravili, da z vilicami jemo sedeno mleko, pa si ešče zavolo nobiese potom zobe trebimo. Na dnesdén se s tem več nemremo postaviti, pač pa se postavlamo s tem, da jemo dragše meso, kak indri. Mi smo pač dosta naprej kak Ljubijanča-nje i Mariborčanje pa amen. Oni küpüvlejo govedino samo za 15 Din. mi pa bormič za 19 Din. Istina, ka se vsaki tjeden na stotine živine zvozi iz sobočke postaje — i to nas tüdi veseli, da pot delavci ležej živino odájo — vendar pa se po mesnicaj v Soboti trži meso naše domače živine, za štero ne trbe plačüvati železnice. Pa vendar te čüden razloček! Oblasti, pali delo za vas, da napravile pravico! Slovenska Krajina. Šolske sestre v D. Lendavi so na posredüvanje narodnoga poslanca Klekl Jožefa dobile cd min. prosvete dovoljenje, da smejo odpreti v D. Lendavi šolski Vrtec (ovodo). Celo mesto je želelo to i zdaj se .veseli, da se njemi je žela spunila. Trgovcom. Večkrat se zgodi, ka se našim domačim frgovcam ne dovoli, da bi odavali monopolske reči, soli, cukra i petroleja. To je krivica. Ar so prinas ešče stari zakoni vu veljavi, vsaki naš trgovec, čeravno je po 1. 1919. dobo obrt sme te reči tržiti. Čehi žandarje ali financje pripovedavali, trbe apelalivati na ministerstvo trgovine v Beograd. Zakona naj se vsaki drži. Ausfrijski obrtni zakon neje potegnjen na Prek- murje, novoga za celo državo pa nega. To na znanje par nevoščenim demokratom, ki našim domáčim lüdem ne püstijo živeti. Črensovci. Pri nas se drüštveno živlenje lepo razvija. Preminoči tjeden je orlovsko drüštvo priredilo dvakrat igro, ednok v Žižkih ednok pa na G. Bistrici. — Gasilsko drüštvo si je pa na-bavilo glasbene ínstrumente i se pod vodstvom g. nadučitela S. Lüthara pridno vadi vu igranji. Včenje se vrši po v zapisniki danoj izjavi samo za nastop prí cerkvenih slovesnostih i pri domačih zabavah kak na gostüvanji a nikdar ne v krčmi ali kakši drugih spodobnih veselicah. Navuk za tretji red bo v Črensovcih na Vüzemski pondelek po večernici. Misijon na Tišini se začne na Vüzemski pondelek. Prve tri dni bo za ženske, potem za dekle; drüga Polovica pa za moške i dečke. Novi gerent. V Beltinci je dozdajšnjega gerenta občine Štefana Balažič velki župan mariborske oblasti rázrešo njegovi poslov. Na njegovo mesto je imenüvani Štefan Baligač. Oh, tej večni gerentje ! Nekda smo ešče konči to pravico meli, da smo sami zaberali tiste, ki so vodili občinske posle i vertivali z našimi občinskimi potroši, zdaj pa nemamo niti toga. Centralizem je lüdi to malo avtonomijo požro. Novo poštarco na železnizi Murska Sobota—Ormož poleg Dokležovja z velkov nagloščov delajo. To se zna, ka ne držáva, nego sami, Dokležanci pa Ižakovčarje. Drügi so ne šteli pomagati z delom, konči nekelko, čiravno njim bo ravno tak na hasek kak nam. Po pravici bi morala držáva dati delali, ar bo ona mela od toga tudi hasek. Pa či nešče ! Potrebno pa je bilo. Zato vsa čast tistim, ki so razmeli, ka je celomi kraji na hasek i so. za to lüdi trüde doprinesli. Tak se čüje praviti, ka bo postajica odpreta za vožnjo na cvetno nedelo. Zagvüšno pa se ešče neve. Kruja. V noči od 11. na 12, t. m. je bilo v Šalovci v dreto v trgovino g. Kalman Pressa Neznani storilci so odnesli večjo vnožino blaga v vrednosti okoli 1500 Din. Storilci so najhitrej odišli prek meje. Država. Ponarejanje potni listov. Amerika, to je za vsakoga, ki si šče kaj bogše prislüžiti, pravi paradižom. Na amerikanskom konzulati v Zagrebi so prišli na sled, da so nešterni ponaredili potne liste za Ameriko, ar proti prepovedi ščejo iti v Ameriko. Nekaj lüdi je že zatogavolo zapreti. Velki viheri v Dalmaciji. Na morskom obrežji je bio zadnji čas velki viher, šteri je napravo preci kvara. Na železnici Split-Sinj je prevrgeo celi vlak, lokomotive (peč) i pet vagonov. Tüdi na železnici Gračac—Split so morali staviti vožnjo. Na morji pa je jako spokvaro viher edno ladjo, štera je vozila v Afriko. Betežna Avstrijska deca v našoj 'državi. Pokrajinskoj vladi v Oraci i Linci sta zaprosil našo vlado,, da dovoli, ka pripelajo brez težkoč betežao deco na morsko obrežje v našoj državi, da bi se tü Vračili. Vse tak zgleda, da bo njim naša vláda rada šla na roko. Kraja na zagrebečkom vseučilišči. Na tehničnoj fakulteti (kde inženerje včijo) je edno zajtro nedavno zapazo sluga, da so dveri v bla-gajniškoj sobi malo odstržnjena. Šo je notri i vido, da je vse razvlečeno. I taki je znao, da se ide za krajo. Naznano je to ravnateli fakultete i blagajniki. Teva sta pozvala policijo, štera je preiskala, da so tovaje prevrtali železen omar, kde so bili penezi. Odnesli so 25 jezero din. Pozabili pa so odpreti menši predeo, v Šterom je ešče 230 jezero din. ostalo. Tam so tüdi nihali obveznice za vojno odškodnino, štere so bile vredne do 370 jezero din Najbrž so ne znali, da majo obveznice kakšo vrednost, ar bi je ovači s sebov odnesli i ne z njimi nastlali sobe. Za krajo so se dobro pripravili. To se vidi iz toga, da so vso telefonsko žico (drot) sprerezali, da ne bi mogli telefonirati za pomoč. Zvone so posvetili mil. püšpek Karlin v Maribori v Biihlovoj livarni. Med posvečenimi zvonovi se nahajajo tüdi zvonovje z Turnišče. Sanatorium v Maribori. Premočnejši betežniki navadno radi iščejo zdravje v kakšem sa- 21. marca 1926. NOVINE 3 natoriumi. Opomenémo občinstvo, da mamo v Maribori jako nobro vrejeni moderni sanatorium. Škoda bi teda bilo hoditi inan v sanatoriume, Či pa mamo tak blüzi. Cene so iste kak v drügi bolnišnicaj. Posebnost toga sanatorija pa je ta, da si vsaki lehko sam zabere zdravnika. Zmešana ženska je prišla neznano Odked 4 marca k Sv. Andraši v Slov. Goricaj. Stara je od 24 do 30 let, bole visike postave i ma v zgornjoj čelüsti 8 napravleni zobov. Oblečena je v sero obleko, rjavi plašč, na glavi pa ma seri svileni robec. S sebov nosi novo ročno torbico a 270 din. penez, 2 falata toaletne žájfe pa rožnivenec. — Što bi mogoče žensko poznao, ali znao, od ked je, naj naznani to: Rudolfi Rola, p. Sv. Andrej v Slov. Gor. Trojčeti je porodila Julijana Karene v Zlogonjskoj gori ná Kranjskom. Med njimi je 1 dečak pa 2 deklički. Vsi so prav zdravi pa črstvi. Tri mesece je mati vse tri nadajala. Ar pa je sirota i si nema bogzna s kem podvoriti, je preveč oslabela i je morala edno dete vkrej dati. Tretje dete je v oskrbo vzeo zavod za zdravstveno varstvo dece »Dečinski i materinski dom kraljice Marije« v Ljubljani. Falska elektrika je vsikdar dragša. Prí napelavanji elektrike navadno nájveč košta napelavanje. Kem bliže k dektrami so kakši kraji tem menje košta napelavanje i posvet je tüdi falejši. Tak so tüdi kmetovje blüzi. Tak skrblivo napelavali elektriko, čiravno so za vsaki posvet morati samo za napelavanje plačati 500 Din. Vendar so prenesli stroške ar je tok bio falejši. Meli so s falskov drüžbov pogodbo, štere se pa polski kapitalisti neso držali. Že lani so tok Podugšali skoro za ednok telko, i letos pali telko. Kmetovje iz Hoč i Slívnice so sklenoli, da elektrike več nedo meli i falsko drüžbo pa Ščejo tožiti, ar se je ne držala pogodbe. Čüdno je to da kapitalisti te podragšajo električni tok, gda vrednost dinara raste. Pa tüdi oblasti, štere vsakoga pritisnejo, či količkaj dragše oda svoj liter mlekeca, prej pri tej kapitalistaj nikaj nemrejo napraviti. Dopisi. Zahvala. Podpisana Marija Tratnik, 47 let stara z Murske Sobote št. 381. sam betežala že 7 let na močnom trahomaši i sam bila že skoro popunoma slepa na obe okej. Gosp. dr. Jožef Glančnik, Srezki Zdravnik v M. Soboti, so me napotili na oddelek za oči v državnoj bolnici v Ljubljani, kde sam se dala vračiti od 22. sept. 1925. do 31. januara 1926. Domo sam prišla popunoma Zdrava. Vidim na obe okej i ne potrebüjem več voditela pri hodi. Zahvaljüjem se po toj poti g. dr. Glančniki za dober nasvet (tanač), g. dr. Ješeti, primariji oddelka za oči v Ljubljani pa za njihov nesebični trüd za moje zdravje. Prisrčna Zahvala častitim sestram usmi-ljenkam za ljübeznivo podvorbo. Bi g jim plati stotero ! Svetujem (tanačivam) vsakomi traho-maši ki je potreben posebnoga vračenja, da se itaki poda v bolnico k g. primariji dr. Ješeti v Ljubljani, kde bo naskori ozdravleni. Vračenje trahomašov je brezplačno ! MARIJA TRATNIK 1. r. Pripis. Ednako srečno ozravlenje je na istom oddelki v Ljubljani doživela pred petimi letmi moja sestra. IVAN JERIČ Vrednik. Domača politika. V našoj državi mamo telko ministrstev, da se razprave za potroše posamičnih ministrov izda vlečejo. Razpravlali so te tjeden za več ministerstev. 1. Ministrstvo za ljüdsko zdravje prosi 305 i pol miljona din. V imeni naše stranke je govorio poslanec Strcin. Pokazao je z očives-niml broji, da je zdravstvena skrb vlade za Slovenijo slaba. Govorio je za zbogšanje bolnic v Sloveniji. Posebno je pa povdaro, naj se ešče v Maribori postavi edna bolnica za zmešane, ar je samo edna premalo. Ta edina bolnica za zmešane je v Studenci. Tesna pa je tak, da v ednoj posteli špila po dva. Potroši za Slovenske bolnice so se zmenšali za 5 i pol miljone, čiravno mi plačüjemo ogromne davke. Poslanec Pucelj je šteo smehšiti naš Zdravstveni Siromaški položaj, pa je morao vtihnoti, kda so naši poslanci pokazali, da je govori neistino. . 2. Potroši za vojnoga ministra znašajo 2 jezero 4 stotrinajst miljonov. Proti prevelkim potrošim je govorio poslanec Bedjanič. Povdarjao je, da bi zadostüvalo, ka bi vojaki slüžili samo 6 mesecov. Naši mladenci naj slüžijo v domačem kraji, kde so privajeni vremeni. S tem bi dosegnoli to, da se ne bi malarija raznesla po celoj državi. Pred vojnov nesmo Poznali toga betega i tüdi zdaj ga nebi bilo telko, či bi mladenci gde bliže slüžili. V vojski je 172 generalov, pa niednoga Slovenca ali Hrvata. Terja, naj našim vojakom pri vojski ne Preklinjajo očeyov i mater i naj je ne krmijo z „Švabi“. 3. Razpravlali so tüdi potroše ministrstva za javne dela. Pri tom ministrstvi se najbole zapostavla Slovenijo. Ešče niedne ceste so ne delali za te vlade v Sloveniji. Oblasti pobirajo potroše za krájne poti. Tej penez pa krajevnim cestnim odborom ne splačajo. Radičovi pii-vrženci posebno poslanec Pucelj neso meli niedne reči za Slovenijo. 4. Pri- potrošaj za železnice je bilo preci živo, Od naše stanke je govorio poslanec Pušenjak, šteri je dokažüvao, da so zasebni fabrikantje državo znorili v dvema letoma za 870 miljonov dinarov. Finančni minister Stojadinovič je prišeo z Amerike i kak. samo on pravi, je prej nekaj dosegno. Svetovna politika. Vsi dogodki se süčejo okoli Drüštva narodov. Nemci so trdokorni v tom, da morajo Nemčijo naj prle vzeli u Drüštvo i potom do ešče komaj govorili od sprejema Polske države. Vsa znamenja kažejo, da je Drüštvo narodov na pesek zozidana hiša, ar ga ne vodi düh Kristusov. HEIMER OSKAR je svoj zobni atelier premestio v Hartnerovo hišo. Glasi iz katoličanskoga sveta. Pij XI od tiska. Na svetek Razglašanja Gospodovoga je . meo papa jako lepi govor od tiska. Pravo je: »Kak važno je Razglašenje Gospodovo i tisk ! Svete istine, svoj navuk je Gospod razodeo pri svojem rojstvi pastirom po angelaj, tem modrim se je razglaso i s tem po-ganskemi sveti po zvezdi vodnici, drügi so ga pa spoznali po Njegovih delaj Samih itd. Dnesden pa je na sveti drüga moč, inačiša sila, ki vodi, naznanja i vláda človeško mišlenje, tisk. Slab. tisk, pohüšliv tisk, ki se v jezero, ja v miljon izvodaj pretiska i ide med ljüdstvo, kelko prokletsva napravi, kelko düš pogübi i jih odvrne od Lüči iz Betlehema! I nasprotno dober tisk, kelko dobroga, zaslüžnoga napravi človeškoj drüžbi! Kak velki apoštolat za katoličanca. Apostolat za dober katoličanski tisk je Važen posebno dnesdén, gda je ves svet prepre-žen s tak niskotnim tiskom, vničüjočim telko i telko lüdi, šteri čtejo takši tisk. Najbogše apoštolsko delo, za štero mora vsakši katoličan skrbeti, se napravi, če se širi Vseširom dober krščanski tisk. Velko katoližansko osvedočanje so pokazali katoličanci v Parizi. Okoli 60 jezer se jih je zabralo pod vodstvom dva püšpeka i bivšega generala Castelnana i šlo v procesijo po Parizi. Do Štirijezero brezvercov se je nabralo, šferi so šteli mešati i motiti pohod katoličancov, pa tej se neso dali motiti. Na Francozkom je Vlada toti brezverska, vendar pa se v novejšem časi začne jako vtrdjavati katoličansko Osvedočenje. Voditeo katoličanskoga gibanja, štero ide za tem naj bode v šoli veronavuk i naj ze vse javno živlenje naravnavle po navukaj Kristusovih, je bivši general Castelnan. Preganjanje katoličancov v Meksiki je vsaki den hüjše. Že celo več mantrnikov majo. Tak so pred kratkim šli fabriki delavci v cerkev opravlat svoje verske dužnosti. Protiverski ljüdje štere vláda podpira so vöni čakali. Kda so ovi prišli vö, so začnoli na nje strelali i so jih 6 strelili k smrti. To se je zgodilo v varaši Guadalajara. — V Jalisu pa so Zapovedali, zapreti katoličansko farno cerkev. Plivanoš je po svojoj vesti toga ne mogeo pa tüdi ne dužen bio včiniti. Oblasti so nato štele cerkev po sili zapreti. V cerkvi zabrani verniki so se proti postavili i zahtevali svoje pravice. Začela se je bitka. Trije so bili mrtvi,, več pa jih je bilo težko ranjeni. John Talijan. Steelton. Dobili 170 Din. Stem ste plačali lansko naročnino i na letos 20 Din. Najlepša hvala. Trplan Karol. Markovci. Ná sirote iz srca radi počakamo. Celec Franc. M. Sobota. One tri so bile podpisane. Pismo pri gospodi v Maribori. Kolmanko. Alojz Korovci. Na I. 1925. vse plačano. Hvala lepa za gorečnost. Gjürec Jožef Večeslavci. Na lani ste ešče krajcara ne plačali ni za Novine ni za M. List. Zato smo Vam kalendara ne mogli poslati. Zdaj Vam ga pošljemo brezplačno a po povzetji, pa plačajte stari dug. Vsem. Dug za naročnino je tak dug kak vsaki drugi dugi poleg düšne vesti ga je dužen vsaki povrnoti. Düšnovest pa Vüpamo se, da vsi mamo. Mekiš Janoš. Novin ne sila nazaj pošiljati. Siromaki naj je majo brezplačno, od bogatejših pa zahtevajte naj plačajo na tisti čas, kak ste njim je davali. Celec - P. M. Sobota. Počakamo. Sporoči bivšim beograd-skini delavcom. R. J. M. Sobota. Šumarsko Odelenje Zagreb. K- M. Ljubljana. Celi dopis nam dodošlji, prle ne moremo ocene napraviti. To vala pri vsakem uredništvi i na falate se ne da razpošiljati. Kolomanko A. Korovce. Peneze za kalendare z zahvalnostjov sprejeli. A. Kozar Sv. Miklauž. Lani ste meli Novine i M. List. Cena je bila 40 Din. Plačali ste 32 Din. Zato ste bili ešče dužni 8 Din. Peneze sprejeli i vam tüdi brezplačno poslali kalendar. Na novo leto mate tak plačano 8 Din. K ODAJI je eno malo verstvo v ŠRATOVC1 Št. 10. 8 minut od Radeina. Lepi Sadni vrt. dve njivi en mali travnik približno vse vküper 3 plüge. Hiša je zidana i slamov pokrita POTREBÜJE se več polski delavcov. Sto šče iti naj se zglasi pri HACKL JANOŠI v Bodonci. Eno lepo verstvo je k odaji v Črešnovci. Obstoji iz 8 plügov zemlje vse v ednom falati doma njive, travnik, les, gorice. Hiša stoji pri glavni cesti in je zdaj gostilna vu njej. Küpci se naj zglasijo v SRATOVCI pod št. 10. Podpirajte „NOVINE!" 4 NOVINE 21. marca 1926. Prekmurski dijak. Naše dijaštvo. Mi Prekmurci smo skoro vsi iz kmečkoga roda. Kmečko živlenje pa ma telko potrebščin, telko brig, skrbi pa nevol’ ka se človek ves potopi v nje i se dosta ne briga za se drűgo ka je ne s kmetijstvom naravnoč v zvez,. Gda pri-demo vküp, od koj je navadno guč ? Samo to: Kakše senje je bilo, kakšo ceno ma živina, počem je te ali on odao, kelko arende što plača, kak de se zemla delila itd. To vse je dobro i potrebno. Pri tom pa ne smemó pozabiti na drügo bogástvo, na drügo vrsto kinčov, od šterih, istina, si nemremo jemati za svoje Vsakdenešnje živlenje ka pa kak bi radi kak to delamo z našov zemlov, štera nam vsakše leto rodi. Vendar pa Bogi hvala ka te kinče mamo, čiravno so ešče skriti, kak skrita klika v v zrni, štero Sejamo. Te kinč, to semensko zrnje je naše dijaštvo vse, posebno pa v Murskoj Soboti gde ga je nájveč. Pa se dobijo lüdje, ki loga dijaštva nemrejo viditi, proti njemi gučijo, se delajo norca ž njega. So, ki pravijo: »Ja, ka pa njemi trbej v vekše šole hoditi ! Gospoda bi rad špilao, tam samo sidi, ga je Vtraga delati. Tak guči samo tisti, ki se je nikdar ne marlivo včio. Ja, te je pa včenje resan brezi trüda, je resan znamenje nemarnosti? Kelkokrat bi dijak ráj šo na njive ali drügo delat kak pa v šoli več vör sedo pa se včio. Kelkokrat že dijakovi mlajši i starejši bratje doma sladko spijo, on se pa more pripravlati za drügi den. Zdaj pa, či si ešče ne ve pomagati ar ne razmi kak more delati. Nego delati more, napraviti i navčiti se mora, ovači »spadne." Tüdi to se zgodi. Po zdajšnjem redi trpi šola pet vör od osme do edne popoldne. Zdaj pa pomislimo. Mladi dijak ali dijakinja, v letaj gda človek najbole raste, je kak živo srebro, pa more tam štiri vöre sedeti, poslüšati, odgovarjati, pazlivi biti. Poudne odzvoni, čas bi bio jesti. Njegovi domači se lepo k stoli spravijo on pa mora ešče edno vöro biti v šoli. Poznam dijake, Šteri se po obedi sedejo k deli pa se včijo notri v kesno noč, do pounoči tüdi včasi. Kak rad bi šo k počitki, pa ne vüpa, dokeč nema vsega vredi. Po zimi, gda lüdje doma lepo hrbet na peč poljske jo ali ešče spijo, dijak že gazi mimo zaprtih hiž i si dela ter. včasi več kak edno vöro daleč. Pride v šolo, ves zmantráni, moker, namenjeni, zvün toga ga pa steple strah, či do ga pitali pa nebi znao. Tüdi to se zgodi. Če te dijak šče kaj postati, mora po Šoli napraviti nazaj domo ravno tisto pot, naj bo kakšašte zima ali blato ali dešč. jeli ka je to ne nikaj nemarnjaškoga, nikaj preveč gospockoga. Zato marlivi dijak zavolo svojega trüda i trplenja zaslüži vse spoštüvanje i pomoč. So ešče ki pravijo : »Zakaj hodijo v vekše šole, naj ráj doma delajo, pa de več haska ž njimi !" Nindri je ne zapisano, ka bi mogli biti vsi doma, kmetje ali rokodelavci, meštri. To tüdi nebi bilo dobro či bi vsi ali zvekšega hodili v šolo. Potreben je kmet a ravnotak je potreben šolani Človik. Brezi toga nebi mogli naprej. Brezi šolani lüdi mi nebi meli ne železnic, ne hajovov, ne mašinov, ne fabrik, pa ešče na jezere drügih dobrot za človeka. Vse iznajdbe teh dobrot pa so sad vnogoga včenja možov, šteri so nigda bili tüdi navadni dijaki kak so naši. Tüdi Vsefele uradniki so potrebni, ar držáva brezi njih nebi mogla vladati nad milijoni. Či je kak uradnik ne kak bi mogeo biti i či se je komi Zamero, zatogavolo je ešče ne pravično gledati na dijake, rekši: Tej se včijo nas güliti ! Istina, ka se pleve vsešerom dobijo, nego zvekšega dijaštvo ostane dobro, či je samo v dobrih rokaj, da je dobro vzgojeno. Takše dijaštvo si Želemo ar Znamo, ka do nam na velko pomoč kesnej. Amerikanski mašin za marho briti se oda v Črensovci pri Hozjan Marki. Sto šče küpiti se lejko saki dni zglasi. Sprime se küharica na orožniški postaji v Dobrovniki. GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 2°0 Din., „ žita 200 . ,, ovsa 185 „ ,, kukorice 155 ,, ,, ,, ječmena 185 ,, ,, ,, hajdine 270 „ ,, „ prosa 225 ,, „ „ pš. Otrobi 120 „ 2. Živina. govenska. teoci. svinje v Zagrebi 1 kg. 8-8 50 D. 8-10 D. 14—16 Din v Ljubljani „ 8—8-50 D. 8 - 10 D. 14—16 Din. 3. Krma Sena iti. 100—125 D., slame m. 50—100 D. Zagrebečka borza, dne 16. marca 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56*85 Schiling D 798 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1*69 Nemška zlata marka D 13 80 Francoski frank, 1 frank D 2 07 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0079 Švic. fran., fr. D 1093 Talijanske lire, 1 lira D 2 26 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 9’165. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti Št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. K odaji je »MARŠAL" mlatil-na peč za 6 konjski moči i 48 colno »UM-RATH« gümno z mre-žov za detelično seme mlatiti. Oda se prosto za vsako primerno ceno. Pogledne se lehko vsaki den pri: Gyoha Ladislavi Z ARENDE se da prostor za trgovino i pisarno na Glavnoj vuli v Murskoj Soboti. Več se lehko Zvedi pri Dr. G EI G E R O V O J vdovici istotam. Podpirajte ..NOVINE" Gostilničarska zadruga v D. Lendavi priredi dne 22. III. 1926. predpoldnom ob 10 uri v gostilni Horvat v Beltinci III. letni redni občni zbor Dnevni red : 1. Poročilo predsednika za leto 1925. 2. Obračun za leto 1925. 3. Dovršitev tekočih vprašanj. 4. Proračun za leto 1926. 5. Demisija odbora. 6. Volitev novoga odbora. 7. Slučajnosti. Člani zadruge se Pozivajo za natančno i polno številno udeležbo. Pol ure kesneje se v istoj sobi in istem dnevnem reda sklepa ob vsakem Število navzočih članov. Prvovrstni polemendoiski i trapistovski sir pa vse vrste salamè i klobase po najnižišoj ceni na drobno i debelo ponüvle delikatesna trgovina ANGELA ČEH-VRŠIČ v Ljutomeri. Konjerejci! Najlepši žrebci belgijske pasme se spüščajo proti odškodnini 75.- Din. na pristavi Nemščak Veleposestva BELTINCI KRASNO POSESTVO na romantičnoj legi v Gornjoj Radgoni, okoli BO plügov zemle se oda kak stoji i leži. Na imanji stoji lepa ednonadstropna hiša »Vilia«, poleg je marof, viničarija i vse drüge potrebne hrambe, vse zidano i s črepom pokrito pa lastiven stüdenec. Poleg so lepe gorice, sadovnjak, njive, senožeti i log. Tüdi dosta govenske živine, konji, svinje, kola, Pohištvo itd. Imanje je vse vküp, pri velkoj cesti i blüzi železnične postaje. Pisma prosim na upravništvo lista »NOVINE!" v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9% vezane vloge od 5000 Din napiše pa po Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmetje z vsov Svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL Urednik. IVAN JERIČ.