V e s t n i k. Cesar Franc Jožefora nstanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod P o k o r n Ivan, uditelj v Horjulu 3*60 gld. Učiteljski konvikt: Gospod Ferdo Juvanc. uditelj v Cerknici, nabral v veseli družbi v ditalnici 2 E; gospa Perušek, uditeljica v Starem trgu pri Loži, 1 K; g. Cepuder Jožef, učitelj v Ljubljani, 2 K; Metliška Slovenka 6 K; gdd. Vilma Gangl iz Metlike 6 Ej g. Franjo Turk, gostilničar, Lazec p. Draga, 4 Kj vesela družba v gostilni g. Petra Mayr-ja ml. v Kranji, 20 K ', g. Karol F 1 o r i a n , posestnik in trgovec v Kranji, 200 K. M. Močnikov spomenik: G. Pokorn Ivan, uditelj v Horjulu, 2 K. It. Tomšičev spomenik: G. P o k o r n Ivan, uditelj v Horjulu, 2 K. Osobne vesti. Okrajni šolski nadzornik, realški profesor gospod Franc L e v e c in uditelj na obrtni in strokovni šoli gospod Josip Vesel sta imenovana vladnima komisarjeina za inspekcijo kranjskih obrtno-nadaljevalnih šol za dobo dveh let. — Gospod Fil. Koderman, nadučitelj v Frankolovem je stopil v pokoj. Uditeljem na Sladki gori je imenovan gosp. J.Rosenstein, podučitelj v Čadramu, v Čadramu pa gosp. Lj. Černej, poduditelj v Makolah. V svojih službah so potrjeni kot podučitelji ozirorna poduditeljica : gdč. Angela M i 1 č i n s k i v Središdi; gg. Ant. A p a r n i k v Vidrnu, Rajko Vreder in Andrej Žmavc v Grižah pri Celju, Ivan Kvac v Št. Martinu, Bogomir Rosman pa v Vuhredu ; gosp. Leop. Voller iinenovan je za stalnega poduditelja na nemški ljudski šoli v Brežicah. Zboljšanje plač. Vis. deželni zbor kranjski je dovolil dne 25. svedana do prihodnje regulacije plad vsem učiteljem in učiteljicam IV. pladilnega razreda po 50 gld. oziroina 30 gld. doklade. Istotako tudi učiteljein in uditeljicam III. in II. pladilnega razreda, ki nimajo prostega stanovanja. Ljubljanski uditelji III. plad. vrste, ki nimajo prostega stanovanja, dobodo po 70 gld., II. in I. plad. vrste po 50 gld. in voditelja, ki nirnata prostega stanovanja, pa po 40 gld. doklade. Ljubljanske uditeljice vseb pladilnih vrst, koje nimajo prostega stanovauja, dobodo po 30 gld. doklade. Z radostjo priznavamo, da so vse stranke in vlada priznale potrebo povišanja udit. plad in za regulacijo udit. plač, ki se ima zvršiti v prihodnjem zasedanji, se je od vseh strank priporodal osobni razredni zistem namesto sedanjega krajevnega zistema. Vso proradunsko razpravo o normalno-šolskt-m zakladu bomo objavili po stenografldnem zapisniku v prihodnjih številkah. Za danes omenimo le, da so se za zboljšanje naših plad posebno potegovali p. i. gg. poslanci: V i š n i k a r (poročevalec), G 1 o b o č'n i k , dr. T a v d a r , g. deželni predsednik, baron Sch wege 1, dr. Ži tnik, Ažman, kanonik Kalan in župan Hribar. Bodi jim na tem mestu izredena najtoplejša zahvala vsega kranjskega uditeljstva, združena s prošnjo, da tudi prihodnje leto zastavijo svojo besedo za trpede uditeljstvo! V podrobni razpravi se je podohal g. posl. K a 1 a n tudi ob urednika našega lista, pa ga je g. poslanec Iv. H r i b a r prav krepko zavrnil. Pastirski list avstrijskih škofov se je bral te dni po vseh cerkvab. Veliko je bilo duhovnikov, ki so dostavili, da pri nas ni tacih raziner, ampak da ta list velja za tiste kraje, kjer poučujejo judovski uditelji katoliške otroke. 0 takem vrlem duhovniku se nam ravnokar poroda iz vipavske doline. Klobuk z glave pred takim svedenikom ! Nasprotno so pa nekateri duhovniki brali ta list z neko posebno gorednostjo ter s tem oditno kazali na našo šolo, deš, poglejte, take so naše šole, taki so naši udilelji! Pa čeprav je naš kmet precej neveden in duliovnikom posebno rad verjame, vendar ta list pri nas ni imel tistega uspeha, kakoršnega so si nekateri želeli, ker tudi naš kmet prihaja do prepričanja, da je sedanja šola dobra in koristna. C. kr. mestni šolski sret je imel dne 9. t. m. redno mesedno sejo, o kateri smo prejeli nastopno porodilo : Predsednik proglasi sklepdnost in predstavi novoimenovanega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za nemške šole Ivana B e n d o. Zapisnikar poroča o došlih kurencijah in pove, kako so bile rešene. Rešijo se prošnje za oprošdenje od obveznega pouka slovenščine na tukajšnjih mestnib nemških šolah Radi slavbinskega programa za bododo mestno dekliško osemrazrednico in pa radi nameravane razširjave poslopja za I. mestno deško petrazrednico sklene se naknadno izroditi mestnemu magistratu v kornpetentno uradovanje dve resoluciji. Učiteljski konvikt. Odbor se je v svoji II. seji dne 23. p. m. prav temeljito razgovarjal o sklepih zadnjega obdnega zbora: 1. o korakib zaradi zgradbe konvikta, 2. kako pomnožiti društvene letne dohodke. Že danes moremo z veseljem povdarjati, da so se odboru prvi koraki glede zgradbe same prav posredili in da se nadejamo, ako nam bode sreda tudi še pri nadaljnih korakih tako mila, da nam bode že v bližnjem dasu mogode prideti z zgradbo toli potrebnega nam konvikta. Zato pa je tudi potreba, da se uditeljstvo saino gane, dela in žrtvuje, da se do tja zgradbeni kapital kolikor mogode pomnoži. Odbor je v ta namen sklenil vpeljati ,,krajcarske knjižice" z 10 novd. markarni, kakor jih je imelo drušlvo BNarodni dom"; dalje poverjenike za vsak sodni okraj, ki naj bi pri uditeljstvu in drugih podpornikih zbirali letnino in prostovoljne male (20 do 10 novd.) doneske. Upamo, da bodo dotidni gospodje poverjeniki dobri stvari v korist drage volje prevzeli naloženi jim posel in da jih bode uditeljstvo po svoji modi pri tera podpiralo. Le s skupnim delom nam bode mogode kaj vspešnega storiti! Za poverjenike je odbor naprosil sledeče gospode : 1. Crnomelj: Fr Štefančid; Metlika: Fr. Gregorad ; 2. Kamnik: Ignacij Tramte ; Brdo : Fr. Marolt; 3. Kodevje: Fr. Spintre ; Ribnica : Jožef Hribar ; Velike Lašide: Karol Simon ; 4. Kranj: Fr. Luznar ; Škofja Loka. Bogomir Krenner ; Tržič: Jožef Kragl; 5. Krško: Jožef Bezlaj ; Kostanjevica: Lavoslav Potrebin ; Mokronog: Jernej Ravnikar; Radede: Ivan Levec ; 6. Litija : Fr. Slanc; Zatidina: Franc Kovad; 7. Ljubljana (okolica): Anton Javoršek; Ljubljana (mesto): Jakob Diinnik ; Vrhnika: Anton Arko ; 8. Logatec : Karol Matajc; Cerknica: Rudolf Piš ; Idrija : Alojzij Novak ; Lož : Kaspar Gašperin ; 9. Novomesto : 0. Otokar Aleš ; Trebnje : Alojzij Jerše ; Žužemberk : Fr. Koncilija ; 10. Postojina : Štefan Primožid ; II. Bistrica: Martin Zarnik; Senožede: Lavoslav Abram ; Vipava : Anton Skala ; 11. Radovljica: Andrej Grdar; Kranjska gora : Jožef Bregar. Volitve in učitelji. Dosedaj se je vedkrat prigodilo, da so uditeljem se delale ovire pri volitvah. Nekateri okrajni glavarji so trdili, da zaradi volitve učitelj ne sme pustiti pouka. Letos jepavladazaukazala, da na danvolitve ne bode šole, da se bodo uditelji mogli udeležiti volitve. Umesten ukaz dež. šolskega sveta. Kranjski deželni šolski svet je narodil uditeljem, naj strogo kaznujejo šolarje, ki kade tobak. Taki otroci vedkrat zažgejo. Želeti je, da bi ta ukaz imel kaj uspeha. Konrikt za ruske dijakinje. Ruski car je podelil 65.000 rubljev za osnovo konvikta za slušateljice zdravniških tečajev v Peterburgu. Ta zavod osnuje se še letos. Oklic nemške katoliške ljudske stranke. Nemško katoliška ljudska stranka zahteva v svojem volilneia oklicu versko šolo. Not strokovni list. Odbor zaveze kranjskih gasilnih društev je, ustrezaje nujni potrebi in obdni želji vseh gasilcev, ustanovil svoj posebni strokovni list »Gasilec". Uredništvo je prevzel g. Franc Trošt na Igu. Za sedaj bo list izhajah poljubno po potrebi in ga bodo dlani ^Zaveze" dobivali brezpladno, dodim dobe neudje vsako številko po 10 kr. List je spretno urejevan in iskreno želimo, da bi se vzdržal. Važen predlog. V šlezijskem deželnem zboru so dr. Tiirk in tovariši predlagali: ,Z ozirom na to, da bode treba preosnovati šlezijsko deželno-šolsko zakonodajstvo, katero bo tirjalo od dežele velikih denarnih žrtev; z ozirom na to, da je država dolžna najmanj taka bremena nositi za ljudsko šolstvo, kakor dežela in občine ; z ozirom na to, da država do sedaj v pokritje teh troškov ni še prav ničesar prispevala, predlagamo, deželni zbor skleni, c. kr. vlada se pozivlje, da za pokritje tročkov za ljudsko izomiko v Šleziji izdatno prispeva." — Tovariši, delujmo na to, da se stavi podoben predlog tudi v naših deželnih zborih.*) Stvar naj vzame v roko naša .Zaveza", katera naj stopi v ta namen tudi v dogovor z nernško avstrijsko učiteljsko zvezo. Preiskara jecljajočih. 0 vzrokih pri jecljajočih pokazala je preiskava, katera se. je vpeljala v ljudskih šolah v Bremenu, marsikatero znamenitost. V vsem se je 210 jecljajočih otrok preiskalo. 70 otrok, kateri so se preiskali imajo mlajše brate in sestre, kateri se pa, akoravno so vsaki dan občevali ž njimi, niso navzeli jecljanja. Stariši so v več slučajih izpovedali, da je jecljanje nastalo po kaki nalezijivi bolezni; tudi silni strah in pa razne poškodbe bile so vzrok jecljanja. Pri več kakor jedni tretjini jecljajocih otrocih sp opazili, da so škrofulozni, pri 45 od onih 210 so zasledili napake v dihalnih organih. Nekateri jecljajoči ponavljajo začetni zlog, ne da bi se nekateri glasi inoteno opazili; to se je opazilo v 13. slučajih. V 7. slučajih pri istem načinu jecljanja opazilo se je, da se je močno truplo gibalo in v 4. slučajih bilo je jecljanje na prvem zlogu silno močno. Jos. Korošec.