»Tednik« izhaja pod tem sl(rajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dai|e na predlog Občinsicili odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim financiranjem Odjjovorni urednik: Anton Rauman Uredništvo in uprava Ptuj. Larkova 8 Telefon 156, čekovni rariin pri Narodni banki Ptui it 604.19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za tii7<>mctvn 1000 din. za inozemstvo 1500 din ŠTEV. 19 PTUJ, 25. f^AJA 1962 CENA 20 PIN Letnik XV. Danes, 25. maja, sprejema pred- sednik Josip Broz Tito čestitlie iz vseh strani naše domovine in sveta ob 70. rojstnem dnevu. Poleg pozdravov in čestitk, ki mu jih je prinesla štafeta v Beo- grad iz vseh strani naše domovi- ne v imenu mladine in odraslih za letošnji rojstni dan, ga bo presenetila tudi delegacija pred- sednikov občinskih ljudskih od- borov Jugoslavije s posebno li-, stino s podpisi okrog 750 predsed- nikov občinskih ljudskih odborov o imenovanju predsednika Josipa Broza Tita za častnega občana vseh občin. Sočasno s to listino mu bo delegacija izročila album s fotografijami odlokov občin o nje- govem imenovanju za častnega ob- i čana. Med podpisi predsednikov občinskih ljudskih odborov sta tudi podpisa predsednikov občin- skega ljudskega odbora Ptuj Lojzke Stropnikove in Ormož Franca Novaka in med slikami v albumu tudi sliki odlokov Občin- skega ljudskega odbora Ptuj in Ormož. Danes, 25. maja, ko slavimo dan mladosti in v njem 70. roj- stni dan predsednika Tita, se ob njem spomnimo vsega, kar smo dosegli ob njegovem junaštvu, zgledu in pod njegovim vodstvom v vojni in miru, v težavah in I nesrečah. Danes se dobro zave- I damo neprecenljive vrednosti j bratstva in enotnosti naših naro- dov, socialistične ureditve naše domovine, dobrih odnosov z mi- roljubnimi ljudstvi v svetu in uspehov vztrajne borbe proti ne- varnosti nove vojne in jedrskim poskusom. I V vsem času dela in doseda- njega življenja predsednika Tita za dobrobit našega ljudstva in vseh narodov v svetu je njego- vo ime neštetokrat zapisano v zvezkih otrok, v knjigah, v časo- pisih in revijah pri nas in po svetu, predvsem pa je njegovo ime vpisano v srcih našega ljud- stva, mladine in odraslih kot simbol neustrašnosti, vztrajnosti ! v boju za vsestranski napredek, za odpravo izkoriščevalskih si- stemov, v borbi za lepše življe- nje vsega ljudstva v svetu, je I napisano kot simbol zaupanja v I zmago svobodoljubnega člove- [štva nad manjšino izkoriščeval- I cev, ki bi radi zavrteli nazaj ko- j lo zgodovine. I Ob letošnji 70-letnici Ijredsed- nika Tita naj veljajo želje nas vseh, da bi še dolgo živel in da bi včakali njegovo starost vsi sinovi in hčerke naših narodov njegovega kova ter da bi bilo tu- di v bodočih generacijah mnogo, mnogo ljudi takih tako neustraš- nih in odločnih, miroljubnih in naklonjenih vsemu naprednemu človeštvu kot je bil, je in bo vse .svoje žive dni naš predragi pred- 'sednik Tito. ŠE NA MNOGA LLTA TOVARIŠ Tlia! JOSIPU BROZU-TITU, predsedniku federativne ijudske repubiike Jugoslavije je dodeljen na- slov ČASTNEGA OBČANAOBČINE PTUJ Slika odloka iz albuma: JOSIPU BROZU-TITU. predsedniku federativne ljudske republike Jugoslavije je dodeljen na- slov ČASTNEGA OBČANAOBČINE ORMOŽ Slika odloka iz albuma: FESTIVAL TELESNE KULTURE Občinska zveza za telesno kul- turo v Ptuju priredi s sodelova- njem vseh telesnovzgojnih. šport- nih in ostalih organizacij, ki se bavijo s tel. kulturo (šole, LMS gasilci itd.), »Festival telesne kulture« v Ptuju od 27. maja do 3. junija 1962 v počastitev 70-let- nice rojstva maršala Tita in praz' nika dneva mladosti. Spored: Nedelja, 27. maja — ob 8. uri po- hod po poteh Slovenjegoriške čete za članstvo in mladino. — ob 10. uri nastop avto-moto zasledovanje partiz. kurirja. Ponedeljek, 28. maja — nastop kegljačev — tekmovanja Torek, 29. maja — nastop šahistov — tekmovanje Sreda, 30. maja — tekmovanja v atletiki Četrtek, 31. maja — tekmovanja v nogometu Petek, 1. junija — tekmovanja v rokometu Sobota, 2. junija — tekmovanja in nastop strelcev Nedelja, 3 junija — parada po mestnih ulicah, zborovanje na Titovem trgu in popoldne ve- liki javni telovadni nastop na stadionu »Drave« v Ptuju. Odbor. VABILO Občinski svet Svobod in pro- svetnih društev v Ptuju bo pri- redil v nedeljo. 27 maja 1962 v počastitev 70-letnice maršala Ti- ta veliko revijo pevskih zborov in godb na dvorišču minoritnega samostana. Spored: Ob 9. uri nastop otroških, pi- onirskih in mladinskih pevskih zborov iz Cirkovc. Desternika, Doma ve. Gorišnice. Hajdine. Ki- dričevega, Leskovca. Lovrenca na Dr. p., Markovec. Podlehni- ka. Ptuja in zaključni nastop združenih pevskih zborov s spremljavo godbe DPD Svobode Ptuj. Ob 15. uri nastop odraslih pev- skih zborov prosvetnih društev in Svobod iz Grajene, Cirkovc, Gorišnice. Kidričevega, Majšper- ka in Ptuja. Nastop godb na pihala DPE Svobod iz Kidričevega, Majšper- ka in Ptuja. Značke veljajo kot vstopnice Prijat-elji pevskih zborov in godb iskreno vabljeni! OB mm MLUDOSTI Praznično razpoloženje vseh ljudi iz dneva v dan raste in na današnji dan dosega vrhunec Vse prireditve, proslave ;n manifesta- cije, ki jih organizaramo v poča- stitev dneva mladosti — rojstne- ! ga dne tov. Tita, so znak spo- štovanja in ljubezni vseh naših ljudi in mladine do našega vodi- telja in učitelja tov. Tita. Dan mladosti, ki ga praznujemo od leta 1957, je iz leta v leto vse širša manifestacija telesne vgo- je in športa ter vseh ostalih ak- tivnosti mladih ljudi. To so mo- gočne manifestacije mladih ljudi in prikaz vseli dejavnosti mladi- ne, ki jih le-ta opravlja v organi- zaciji Ljudske mladine in vseh ostalih organizacijah in društvih, kjer dela po svojem lastnem in-! teresu. Mladi se popolnoma zave- dajo, da lahko le krepka genera- cija premaguje vse težave, da lahko le vsestranske vzgojeni' ljudje uspešno delajo za našo lepšo prihodnost, da lahko dobro vzgojeni in krepki rod največ ko- risti hitrejšemu razvoju in gra- ditvi socializma. Festivali in ostale množične prireditve, ki se vrstijo v teh dneh, so dokaz, da so današnje mlade generacije pri svojem delu napredovale, da je polet mladine prav tako velik, kot je bil v prvih letih povojne graditve Med mla- dino so velike ustvarjalne mož- nosti, plan in pripravljenost za delo. kar se jasno odraža v že prej- omenjenih prireditvah. Herojski podvigi mladih ljudi v stari Jugoslaviji in med okupa- cijo, so svetla pot. po kateri gredo povojne generacije mladi- ne. Kot so mladi ljudje med voj- no vnašali optimizem in pesem v naše partizanske odrede, tako so postali v povojni graditvi sila, ki ustvarja sebi in naslednjim ro- dovom boljšo in srečnejšo pri- hodnost. Vsi veliki objekti, ki so bili zgrajeni s prostovoljnim de- lom po vojni, niso le trajni spo- meniki takratnim mladim gene- racijam, temveč so to obenem simboli bratstva in enotnosti, ki Se je skovalo med narodnoosvo- bodilnim bojem in na teh akci- jah. V obdobju qraditve so mladi l.judje prevzeli mnoae obveznosti, ki so jih tudi v danih rok^h iz- '/ršili. Vsi veliki objekti, od proge Brčko-Banoviči, najrazličnejših cest, železnic, tovarn in naselij, so dokaz prizadevmosti mladih ljudi za čim hitrejši razvoj. j Mlada industrija, ki je bila zgrajena po vojni, je potrebovala kadre, potrebovala je ljudi, ki so bili pripravljeni v najkrajšem ča- su spoznati stroje in delo v to- varnah. Ena izmed osnovnih na- log je v tem času bilo učenje, saj smo potrebovali za vsak ob- jekt, ki je bil zgrajen, sposobne in predane ljudi. Mnogi so si pri- dobili kvalifikacije na delovnih akcijah, drugi so se sami trudili in na najrazličnejše načine dobili tisto znanje, ki so ga v novih pogojih potrebovali. Naša indu- strija je dobila v kratkem času njenega razvoja priznanje v med- narodnem merilu in dosegla veli- kanski vzpon. Tovariš Tito je stalno opozar- jal, da mladih ljudi ne smemo prepustiti samih sebi, temveč jih je potrebno vzgajati, upoštevati njihovo mladostno iniciativo in navdušenost, ker to cesto lahko nadomesti vse tisto, kar se ne more doseči po poti rednega raz- voja. Današnje mlade generacije so zrasle in se izšolale in se še šo- lajo v socialistični domovini in ji niso poznane strahote vojne in nasilja, niti niso obremenjene z vplivi iz preteklosti. Novi kadri,, ki so se po vojni že izšolali v srednjih in višjih šolah, dobro opravljajo svoje delo, čepravj morda še te šole niso prilagoje-J ne našim potrebam, to je potre- bam industrije in proizvodnje. Pravilno vzgojena mladina in njeno usmerjanje v življenje, je osnovna naloga vseh tistih, ki so zainteresirani, da imamo zdravo in krepko generacijo, ki bo spo- sobna premagovati vst težave, ki nastanejo pri graditvi socializma, ki bo sposobna ustvarjati in de- lati v korist vseh naših narodov. Če bomo imeli take ljudi, bo pri- hodnost naše dežele prišla v do- bre in sposobne roke. Za razvoj dežele ni dovolj sa- mo materialno bogastvo, temveč je naše največje bogastvo človek, kateremu morajo biti pKjsvečena vsa naša prizadevanja. Te Titove besede nam jasno govore o nje- govi skrbi za našega delovnega človeka, za njegov vsestranski in nadaljnji razvoj. Velika in odgo- vorna je vloga mladine pri na- daljnji graditvi socialistične Ju- goslavije, vendar bodo mladi ljudje vedno kot do sedaj, vložili vse sile, da bodo naloge v redu izpolnjevali. To pa bo možno sa- mo takrat, ko bodo mladi ljudje dovolj razgledani, da se bodo la- hko še uspešneje vključevali v organizme našega samo\ipravnega sistema, da bodo mladi ljudje še bolj odločno posegali v upravlja- nje v komuni, da bodo lažje opo- zarjali na vse nepravilnosti, ki se še vedno dogajajo. PRIJATELJI IZ SRBIJE NAM PIŠEJO Prebivalci občine Ormož vsak dan dobivajo sporočila znancev iz Srbije, ki so se srečno vrnili z vlakom »bratstva in enotnosti« na svoje domove. Pisma, razgledni- ce, dopisnice in dve brzojavki sta prispeli tudi na naslov organiza- cije ZB NOV Ormož. V vseh teh pošiljkah se bivši gostje toplo zahvaljujejo za gostoljubje in pri- jateljstvo, ki so ga uživali med nami. Aleksander Nagojevič, kmet iz Sumadije piše, da ne mo- re pozabiti Slovenskih goric. Piše, da se cesto spominja naših krajev, ki so podobni Sumadiji. Navaja, da po vrnitvi v rojstni kraj ženi in otrokoma večkrat pripoveduje o lepotah v Sloveni- ji in o tako lepem sprejemu Srbov v Ormožu. Pripominja, da želi sprejeti letos dva pionirja na šol- ske počitnice na svoj dom, pri- hodnje leto pa vrniti gostitelju iz Ormoža bratski sprejem v Srbiji. Družina Stajkovič, ki je bila gost Pajnkiherjeve družine v Or- možu je pisala, da bo ostal med Srbi in Slovenci ta obisk v traj- nem spominu. Vabijo Pajnkiher- jevo družino in ostale občane, da jih naj obiščejo. ^ Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič se je te dni mudil na uradnem obisku v Boliviji, od koder je v sredo zvečer odpotoval v Mehiko. Njegova pot je tesno povezana s prizadevanji naše države, da bi okrepila sodelovanje z latinsko- ameriškimi državami in ga po- globila. Tamkajšnji tisk spremlja obisk visokega gosta s simpati- jami in obširno poroča o jugo- slovanski zunanji politiki. • Alžirski vozel Začasna alžirska vlada se pri- tožuje, da francoske oblasti ne store nič določenega proti oasov- skemu nasilju. Nedolžne žrtve Alžircev padajo dan za dnem. Da bi bila tragedija še večja, so v sredo zvečer obsodili vodi- telja OAS, bivšega generala Sa- lana. samo na dosmrtno ječo. pri čemer so upoštevali »olajše- valne okoliščine". Sicer pa je ves proces predstavljal čudovito »do- moljubno burko«. Včasih se je resnim opazovalcem zdelo, da je branilec v bistvu tožitelj in to- žiteli branilec. Tarča napadov pa je bil — sam de Gaulle Te dni smo brali tudi drugo znamenitost. Baje je posebna skupina oasovcev pod vodstvom Blanchvja prišla iz Alžira v Francijo z namenom, da ubije generala de Gaulla Zarotnike so ob pravem času prijeli in sedaj čakajo v zaporu na proces. Pred dnevi je de Gaulle v svo- jem govoru govoril tudi o fran- coski zunanji politiki. Obsodil je nasilje v Alžiriji, vendar ni po- vedal, kdaj in kako bodo pričeli z odločnimi ukrepi proti nasil- nežem. Dalj se je zadržal na svo- jih nazorih o združeni Evropi, v kateri naj bi oosamezne države-! članice ohranile svoje značilnosti. Zaradi take politike je odstopilo tudi pet ministrov v Pompindo- ujevi vladi, med njimi Pflimin, ki je predsedniku pomagal poko- pati četrto republiko in ga je ves čas odločno podpiral. • Laoška kriza O ameriškem vmešavanju v laoške in južnovietnamske za- deve smo pisali že večkrat. Ce| je včasih že kazalo, da bo prišlo v Laosu do ustanovitve enotne vlade, ie bil vedno prozahodnja- ško usmerjeni Bun Um tisti, ki, je enotnost razbil s svojimi po-, sebnimi zahtevami. Te dni se jel tesneje povezal s Cang Kajšeko- vo Kitajsko. Njegove enote so tudi hotele v nasprotju z določ- bami premiera zasesti nekaj kra- jev, vendar so enote Patet Laa to preprečile m same izgnale iz bližnjih vasi napadalce, ki so se umaknili v sosedno državo Taj- sko, sedež ameriške vojaške in- tervencije. Američani so takoj poslali na laoško-tajsko mejo] 1800 vojakov, v kratkem pa bo semkaj prišlo še 3000 mož. Teza o ;komunistični nevarnosti« v tem delu sveta je spet pridobila ve- liko priljubljenost. Le še majhen korak je do tega, da pride do od- prtega posredovanja, Značilno je, da so ZDA pridobi- le članice pakta za Jugovzhodno Azijo (SEATO) za to, da tudi one pošljejo svoje enote v Tajsko — za vsak primer. Temu so se uprli le Francozi in Kanadčani. Tako je ¦W3shington uradno pošiljanje čet v Tajsko podkrepil z odločit- vijo celotnega pakta, katerega čla- nica je tudi Tajska. Navzven je torej videti vse hudo zakonito . . Princ Suvana Fuma. kandidat za enotno laoško vlado, bo te dni obiskal kralja Vatana. voditelja Patet Laa Sufanuvonga in desni- čarskega Bun Uma, da se znova pomeni o sestavi enotne vlade. Očitno pa je, da bi morali vsi ameriški izvedenci zapustiti Bun Umove enote, ameriške čete pa se umakniti iz Tajske Sicer bodo še tako odločna prizadevanja Fu- me padla ^- vodo kakor že mno- gokrat doslej. stran 2 fEDNIlt Pm. DNE 29 MAJA U OBČINSKA ZBORA SUVČERAl ZASEDALA Včeraj, 24. maja 1962 sta zase- dala v Ptuju oba zbora Občinske- ga ljudskega odbora. Za to sejo jima je skupščinska pisarna pri- pravila razmeroma obsežen dnev- ni red. Oba zbora sta na skupni seji obravnavala poročilo o delu sve- tov, upravnih organov in inšpek- cij občinskega ljudskega odbora za 1961 leto, predloga za imeno- vanje direktor j" Mestnega pro- jektivnpga biroja Ptuj in Brivsko -frizerskega podjetja Ptuj, pred- log za imenovanje upravnika Zdravstvenega doma Ptuj in pred- loge ter vprašanja odbornikov. Ločeni seji sta bili namenjeni obravnavi predlogov odlokov q, zaključnem računu proračuna ob- čine Ptuj za 1961 leto in o potr- ditvi zaključnih računov skladov, ki nimajo posebnih upravnih or- ganov ter obravnavi predloga za izdajo soglasja k zaključnemu ra- čunu za 1962. leto in k finančne- mu načrtu za leto 1962 sklada za šolstvo. V pK>sebnem poročilu je bilo prikazano odbornikom poslovanje skladov, ki imajo posebne uprav- ne organe. Nadalje so bili spre- jeti in potrjeni predlogi odlokov o ustanovitvi cestnega, komunal- nega, zdravstvenega investicij- skega sklada in skladov krajev- nih odborov (krajevnih skupno- sti). I Na dnevnem redu &o bili tudi I predlogi odlokov o oprostitvi ča- ,: sopisnih podjetij »Dela«, »Veče- ' ra«, in )Tednika« plačevanja pro- računskega prispevka iz osebnega j dohodka delavcev za 1692. leto v I v občini ter predlog odloka o I spremembi odloka o dnevnicah, j nadomestilu za ločeno življenje, ; kilometrini in o povračilu potnih , stroškov za prevoz na delo in z i dela uslužbencev in delavcev or- , ganov in zavodov občinskega j ljudskega odbora Ptuj. j In končno sta obravnavala še predlog odloka o uvedbi poseb- nega krajevnega prispevka za ureditev pokopališča v Vidmu pri j Ptuju in o prevzemu poroštev. Obširno gradivo — 140 strani pisarniškega formata — za sejo kaže predvsem na to, da je delo odbornikov obeh zborov zelo od- govorno in da zahteva od odbor- nikov, ki ga vestno opravljajo ogromno časa za študij zbranega gradiva za sejo, za same seje pa tudi za seznanjanje občanov o vsebini in namenu posameznih odlokov, soglasij, poroštev itd. Odbornik, ki se hoče temeljito pripraviti na vsako sejo, si mora vzeti samo za študij prejetega | gradiva, poročil in predlogov od- lokov itd. vsaj 10 ur časa, pri tem Pa ni vštet čas, če bi se še hote/ pred sejo porazgovoriti z odgo- vornimi ljudmi s področij, ki so na tej ali drugi seji na dnevnem redu. Ogromna škoda je, kjer ostane tako obširno gradivo v osebnem arhivu odbornika nepreštudirano in kjer ne služi namenu, pred- vsem seznanjanju občanov z njim, čeprav ga skupščinska pisarna pripravi s tem namenom in če- prav so s tem veliki stroški. Po ugotovitvah glavnega odbo- ra SZDL v Ljubljani v zvezi z in- formiranjem občanov o delu or- ganov oblasti je občina Ptuj med občinami v Sloveniji, ki si na vse načine, zlasti z dobro pripravlje- nim gradivom za seje. prizadeva- ¦jo čimbolj seznaniti občane o vsem dogajanju v občini že pred sejami, z željo, da bi odborniki na pobudo občanov na sejah z di- skusijo pomagali sprejemati odlo- čitve v splošno korist ob razu- mev"^iM in opori celotne javnosti. J. V. Občinski Ifudski odbor Ptuj Zaradi zaslug .losipa Broza-Ti- ta, presednika Federativne ljud- ske republike Jugoslavije, v ljud- ski revoluciji jugoslovanskih na- rodov, v izgradnji našega družbe- nega sistema ter zaradi nesebične borbe za mir na svetu, je Občin- ski ljudski odbor Ptuj po 2. točki .^0. člena zakona o občinskih ljud- skih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88 52), na skupni seji obeh 7.borov, dne 26. aprila 1962 spre- jel naslednji ODLOK 1. člen JOSIPU BROZU-TITU. pred- sedniku Federativne ljudske re- publike Jugoslavije, se dodeli na- slov ČASTNEGA OBČANA OBČINE PTUJ 2. člen Ta odlok velja takoj. Številka: 17-162-1 Ptuj, dne 26. aprila 1962 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. Občinski ljudski odbor ORMOŽ Zaradi zaslug Josipn Broza-Ti- ta, presednika Federativne ljud-orasel za ISO^Vn in z gostoto prometa tudi prometne nesreče. Tehnične izpopolnitve so vzrok, da so vozila hitrejša, čim hitrejša pa so vozila, tembolj tr- pijo naše, na primitiven način | vzdrževane makadamske ceste, ki so tudi tu in tam vzrok prometne nesreče. V republiki Sloveniji je bilo v letu 1960 — 192 smrtnih promet- nih nesreč in 4.043-.telesnih poš- kodb, v letu 1961 pa že 235 mrt- vih in 4.263 telesnih poškodb. Pri nesrečah so bili prizadeti: pešci 830, od tega 420 težkih poš- kodb in 59 smrtnih primerov, mo- toristi: 828, od tega 221 težko poškodovanih in 17 mrtvih, kole- sarji: 820, od tega 35,5 težko in 55 smrtno ponesrečenih. To je privedlo do tega, da se komisija za prometno preventivo trudi na vse načine za zmanjša- nje prometnh nesreč in material- ne škode. Šolska vodstva naj pripravijo mladino za tekmovanja v občin- skem, okrajnem in republiškem merilu. Nekatere šole so pri tem delu pokazale veliko zanimanje, predvsem Markovci, Hajdina, Jur- šinci in Desternik, ptujske šole pa, ki so v prometnem centru, ne otroke zainteresirale za prometno vidijo potrebe, da bi šoloobvezne preventivno dejavnost, kljub te- mu, da je republiška komisija razpisala za najboljše ekipe lepe nagrade kot moped m še več le- pih ter koristnih nagrad Občinska komisija v Ptuju pri- pravlja ob zaključku šolskega leta tekmovanje v spoznavanju pro- metnih predpisov, ki se bo izva- jalo v obliki »Pokaži, kaj znaš«, združeno tudi z drugimi dejav- nostmi v okviru ljudske univerze. V tem tekmovanju naj bi sodelo- vali tudi odrasli. Konrad Vela Ob prispetju mariborske brodar ske štafete 18. maja t. 1. v Ptuj in prevzem štafetne palice Prisrčen sprejem brodarske štafete v Ormožu Ze šestič je brodarska .štafeta ponesla prisrčne čestitke za Ti- tov rojstni dan. Letos praznuje sedemdesetega. Ob tem jubileju je nosilce šta- fetnih palic povsod pričakalo mnogo ljudi, ki so se pridružili srčnim željam za dolgo in srečno življenje našega ljubljenega pred- sednika. V petek je po Dravi mimo Or- moža pripeljala brodarska štafe- ta iz Ptuja. V Ormožu pri bivšem kopališču jo je pričakala velika množica Ormožanov v imenu ka- terih je štafeto pozdravil pred- sednik Obč. LO Ormož tov. No- vak Franc. Palico je predal šta- feti iz Varaždina. Letos prvič so .<5e pridružili sprejemu tudi za- stopniki občine Vinica. Tov. No- vak je poudaril pomen Titove osebnosti pri naši osvoboditvi, združitvi vseh naših narodov in revolucionarni izgradnji nove so- cialistične Jugoslavije. V imenu občanov je obljubil, da se bo še odločneje odpravljalo napake, ki škodujejo hitrejšemu razvoju in zavirajo dvig življenjske ravni delavcev Po skromni pogostitvi so se člani štafet odpeljali po Dravi proti Varaždinu. Ob zvokih godbe in mahanju množice so čol- ni izginili v daljavi. Po štiriurni vožnji je štafeta priplula v Va- raždin, kjer je prenočila. Vsem udeležencem je .brodarsko dru- štvo tovarne »Varteks« pripravilo sprejem in večerjo. Težak Jože KIDRIČEVO Kot član občinskega sindikal- nega sveta Ptuj sem zadolžen po- magati pri delu v sindikalni po- družnici Obrtnih delavnic Kidri-' čevo. V vseh sindikalnih podružnicah na območju Občinskega sindikal- nega sveta E^uj dajejo sedtj svo- je obračune dela na rednih letnih občnih zborih, kjer predvsem raz- pravljajo o uspehih delavskega upravljanja in decentraliztciji de- lavskega upravljanja ter o skrbi za delovnega človeka. Pri tem se nam vsiljuje vpra- šanje, kako bodo občm zbor opra- vili v Obrtnih delavnicah Kidri- čevo, kjer niso imeli preko vsege leta nobenega sindikalnega se- stanka. Izgovarjajo se. da nimajo časa za sestanke glede na delo, ki ga morajo opraviti. Ko sem vprašal predsednika o njihovih pravilnikih, kako so nagrajeni za svoje delo, zakaj delajo več ur dnevno kot je normalen delovni čas, mi predsednik ni vedel odgo- voriti. — Gotovo je, de del odgo- vornosti za takšno delo sindikal- ne podružnice nosijo tudi odgo- vorni vodje delavndc. K. F. Ali ste že naročili »TEDNIK« za svojega so- rodnika, prijatelja ali znanca v inozemstvu, ki vam bo hvaležen, ko bo čital novice iz domačih krajev? Sedaj predvsem izvoz Izvozno podjetje »Mesokombinat perutnina« Ptuj je povečalo po razširitvi poslovanja čez okvir prejšnjega izvoznega podjetja »Perutnina« Ptuj izvozne kapaci- tete. Poleg perutnine, jajc in div- jačine izvaža sedaj tudi živo go- vedo, goveje meso ter konje za zakol. Sedaj je podjetje zaposleno predvsem z izvozom jajc, saj tudi mora do konca maja 1962 izvozi- ti pogodbeno količino jajc. Jajca izvažajo predvsem v Nemčijo in Italijo, nekaj pa tudi v Avstrijo in Švico. V tem letnem času je slabši izvoz perutnine kot v jesenskem času. Rejci perutnine pitanje v tem času opuste, zato je v tem ča- su perutnina po večini izpod te- že, ki jo zahtevajo inozemski kup- ci. Mnogo boljše je z izvozom ži- vine za zakol in mesa. S takim izvozom se podjetje še ne bavi dolgo, vendar kaže, da bo pri njem ostalo in ga razširilo. Živo govedo kupujejo predvsem podje- tja iz Anglije, konje za zakol pa iz Francije. V zvezi z izvozom ugotavlja me- sokombinat »Perutnina« Ptuj razne težave, ki izvirajo iz neure- jenosti trgovine z živino na pode- želju marsikje po krivdi kmetij- skih zadrug. Zanimivo je, da ku- pi »Perutnina« več izvoznega bla- ga izven meje občine Ptuj in to iz dveh razlogov. Kmetijske za- druge v sosednji republiki sO rcdnejši dobavitelji kvalitetne ži- vine in se držijo dogovorov. Pri nekaterih domačih zadrugah pa se dogaja, da dajo prednost drugim kupcem in čeprav po nižji ceni kot »Perutnini«. Pri tem jih nič ne moti, da jim dela »Perutnina razne usluge. Drugače je takrat, ko drugi kupci ne sprašujejo po njihovem blagu ali pa ponujajo nižje cene. Takrat zahtevajo kme- tijske zadruge intervencijo »Pe- rutnine« ali da naj to podjetje rešuje težko situacijo na trgu. Razne težave v zvezi z izvozom bi lahko odpadle, če bi kazale uprave kmetijskih zadrug večje razumevanje za izvozne zahteve in potrebe in večjo navezanost na izvozno podjetje v domači občini. Pri tem sigurno ne bi sklepal« v takšni meri kupčij z drugimi kup- ci. V Francijo je začel izvoz konj , za zakol, ki se poleg izvoz« gove- da in mesa dobro r&zvija. Pri vsej živini za isvoz ce pač zahte- va primerna teža in izpitanost. I Večkrat je mnogo razburjanja n» I dogonih in sejmih v zvezi s pro- i dajo živine, če za njo ni kupcev I ali če so prezahtevni. Pri izvoz- ' tadi blagu m do- I mače potrošnike, ni in ne sme ter ne more biti sentimentalnosti. Pri I tem ne pomaga poznanstvo, so- rodstvo ali intervencija znancev in prijateljev. Kjer ob teh trgu- jejo tam se trgovina nekje ustavi, ker se hitro pokaže škoda. V jeseni bo zopet povečan izvoz perutnine in divjačine ter ostale- ga blaga v Nemčijo, Italijo, v Švi- co in v Avstrijo. Z vprašanjem potreb in zahtev zunanje trgovine so se začeli se- daj več kot prej zanimati po kmetijskih zadrugah in je prav verjetno, da bodo sčasoma pov- sod prišli do spoznanja in do pre- pričanja, da bo potrebno glede na zunanjo trgovino tudi bolj gledati na sam domači trg, ki tudi zahte- va kvalitetno blago za veljavne cene. T. V. Večerne politične šole ob zakjučku Te dni je uspešno končalo svo- je delo v Večerni politični šoU Ptuj 64 slušateljev. Sala je de- lovala s tremi oddelki in to: M Ptuju, Majšperku, Kidričevem. Slušatelji so sledili pouku z vso zavzetostjo ter polagali zaključ- ne izpite z zelo dobrimi uspehi. Delo v šoli je bilo zelo razgibano ter se je odvijalo tako pri pre- davanjih, kot pri skupinskem delu, v plenarnih diskusijah v razpravah in konsultaoijah ter seminarskih vajah i. si. Preda- vali so predavatelji Delavske univerze Ptuj, ki sodelujejo pri Večerni politični šoli že vse od njene ustanovitve, t. j. od 1. 1958. V metodi dela je v tem letu na- stopil obrat v tem smislu, da s€ je teorija obravnavala na pod- lagi konkretnih primerov, torej je teorija izhajala iz prakse in se tako zelo približala slušateljem Da bi predavatelji slušateljem olajšali osebni študij so napisa- li s svojih področij skripta, ki so I jih v razmnoženi izdaji posredo- i vali slušateljem. Pri svojih pre- davanjih so se predavatelji po- služevali tudi avdiovizualnih sredstev, vendar pa so izkušnje pokazale, da se jih bo treba v prihodnje posluževati v še večji meri. Slušatelji šole se udejstvujejo na različnih področjih kot poli- tični aili družbeni delavci ter sc si za svoje delo pridobili v pKjli- tični šoli mnogo dragocenegc znanja za uspe.^no nadaljnje de- lo, pa tudi marsikatero vzpod- budo in marsikatero praktično izkušnjo. Večina slušateljev je izrauila željo po še nadaljnjem političnem izoibraževanju, ki bi bilo morda izrvedeno s seminarj! ali 2 drugimi izobraževalnimi oblilcami. Za uspehe v politični šcli so se zanimali tudi občinski politič- ni in upravni forumi, ki so se po svojih predstavnikih udele- žili zaključnih izpitov. Med šolanjem so tukajšnjo ve- černo šolo obiskali slušatelji ve- černe politične šole iz Velenja. Izmenjane so bile marsikatere medsebojne misli in izkušnje ter je dal ta obisk dragocen dopri- nos k delu tukajšnje politične šole, obenem pa so bile učvršče- ne tovaiiške vezi med obema šolama. Slušatelji tukajšnje šole pri- pravljajo ekskurzijo v Velenje, kjer se želijo spoznati s politič- nimi problemi in načini, kako se rešujejo ti problemi v tem mladem, hitro razvijajočem se industrijskem mestu. IZGUBLJENA AKTOVKA! Deževnemu dnevu in noči je sledil lep, hladen dan. Peljal sem Se po opravkih. Vozil sem preko Janeževc do Trnove vasi in nazaj čez Velovlak-Pacinje do Ptuja. V Ptuju sem stopil z mopeda in ugo- tovil, da na mopedu ni aktovke, v kateri sem imel orodje za po- pravilo mopeda, nekaj službenih spisov, plačilne liste .n tri plačil- ne ovitke s 34.000 dinarji. Vrnil sem se po isti poti, vendar nisem dosti upal, da bom kaj našel. Dvakrat sem prepeljal odsek ceste, kjer sem upal najti oziro- ma dobiti izgubljeno, vendar brez uspeha. Zvečer istega dne pa mi je žena sporočila, da je aktovka s svojo vsebino že doma in da jo je prinesel tovariš Prosenjak Pe- ter iz Rogoznice, ki jo je našel, ko se je peljal po drva. Tovariš Prosenjak. najlepša hvala za vrnjeno aktovko! Naj bi bilo še več takšnih poštenjakov, kot ste vi! Konrad Vela VELIKA NEDEUA 19. t. m so tečajniki RK v pro- svetni dvorani pri Veliki Nedelji končali petdnevni tečaj za vodje omaric RK. Tečaj je obiskovalo 45 kandidatov iz Velike Nedelje in iz sosednjih vasi, predvsem iz tistih, kjer še ni bilo omaric ali pa jih je bilo premalo. Tečaj je trajal skupno 20 ur, predavali pa so uslužbenci zdrav- stvenega doms v Ormožu. Po- sebne zasluge /.3 uspešno izvedbo tečaja ima zdravnik dr. Vengust Emil iz Ormoža, odlikovali pa sO se tudi ostali predavatelj! Hržič Ivan, Cič Ivica. Lah Marija in Loger Valter Obiskovalci so s« strokovno in praktično usposobili, da lahko nudijo prvo pomoč po- nesrečencu ter pravilno uporab- ljajo zdravila ki jih imajo na razpolago Tečajniki so polagali tudi iz zadevnega gradiva izpite pred posebno komisijo. Glede na uspešno opravljene izpite so pri- pravili v dvorani zabavni večer, katerega dobiček so namenili do- graditvi zdravilišča Debeli rtič. Vse bi bilo v redu, če bi bile tudi priprave za ta večer tako izvede- ne, kakor bi bilo potrebno. Tako pa so prireditelji poskrbeli za sla- bo vino, kar je vzrok, da je bil obisk manjši, kakor bi lahko bil. PTUJ, DNE 25 MAJA 1962 TEDNIK Stran 5 DVAJSETLETNICA SLOVENIEGORIŠKE ČETE DVE JAVKI V DOLICU Leta 1938 se je v Doliču nase- lil kljuravničar Franc Rajšp. Že v stari Jugoslaviji se je povezal s komunisti in leta 1941 pristopil k Osvobodilni fronti Borcem je po- pravljal orožje in zbiral zanje pri- spevke. Njegovi znanci pravijo, da je zelo rad prebiral marksis- tični tisk in je bil zato ideološko zelo dobro podkovan. Njegova hi- ša je bila zanesljiva javka OF, kjer so se oglašali aktivisti iz Ptuja. Vohunskemu očesu ni ostalo skrito, kar se je dogajalo v Raj- špovi hiši. Že 5. junija 1942 so prišli ponj orožniki iz Vintarovec I in ga zaprli skupaj z ženo Marijo ' kar na domači orožniški postaji. Vnetega sodelavca so hoteli par- tizani rešiti in zato so napadli 7. junija orožniško postajo v Vin- tarovcih. V bitki, ki se je vnela, sta padla dva nemška orožnika. Partizani so se morali nato umak- niti, ker So bili preslabo oborože- ni, da bi sprejeli boj še z orož- niško pomočjo, ki je prihajala iz Ptuja. Franca Rajšpa in njegove žene niso mogli rešiti in Nemci so ju odpeljali v ptujske zapore, nato pa v mariborske, kjer so Franca določili za talca in ga ustrelili v Celju ravno za njegov 41. rojstni dan 6. decembra 1942. Ženo Ma- rijo so odpeljali v Osvviecim, kjer je kmalu podlegla. Drugo postojanko OF je posta- vil Franc Osojnik pr. Alojzu Krambergerju v Doliču 25. Naj- večkrat je prišel h Krambergerju Osojnik in prespal v stiskalnici ali pa v leseni lopi za hišo. Alojz Kramberger je povedal, da je pri- šel po bitki na Mostju ranjen Osojnik na njegov dom po prvo pomoč. PARTIZANSKI ZAVEZNIKI V JANEŽOVSKEM VRHU V dveh hišah so se oglašali partizani tudi v Janežovskem vr- hu, pri Ani Januš in pri Alojzu Jrglu. Franc Osojnik se je po po- razu v Mostju zatekel tudi k Ani, ki mu je rane obvezala. Dvajset- letno Ano je okupator nato odpe- ljal v ptujske zapore, pozneje pa v Osvviecim, kjer je umrla NEODKRITE POSTOJANKE OF Le redkih sodelavcev slovenje- goriških partizanov Nemci niso prijeli, kakor Alojza Kramberger- ja v Doliču, Olgo Čehovo v Jane- žovcih in še nekaterih. Med njimi je bil tudi Jo7e Zelenik v Levanj- cih. Pri njem so se sem pa tja oglašali partizani, kar pa ni prišlo na uho okupatorju, čeprav je bil v Levanjcih doma izdajalec Žam- pa, ki so ga partizani 7. aprila 1942. likvidirali. •1 REŠEVA DOMAČIJA Danes ni več hiše. kjer so sta- novali hrabri borci slovenjegoriš- ke čete Mirko, Vinko in Kostja Reš. Pogorela je! Bratje so jo sa- mi zažgali, ko je okupator odpe- ljal mater in očeta, sestro Dragi- co, staro komaj enajst let in Mir- kovo ženo Matildo in njenega sin- ka Janka, starega 7 let. Najprej so gestapovci prišli po starše, Matildo So aretirali kar na poti v Ptuj, po uboga zapuščena otroka, ki sta zastonj čakala na vrnitev njune matere, pa so prišli nazad- nje. PO OKUPACIJI Leta 1941 so na Reševi domačiji v Vintarovcih pri Desterniku ži- veli oče, mati, Mirkova žena in oba otroka Dragica in Janko. Mla- dih Reševih fantov m bilo doma, morah so v Avstrijo na delo. Vr- nili So se šele marca 1941, po pri- hodu Barčke v Ptujski okraj, da bi stopili v partizansko četo kot prvi borci. Preistaviiiiii mliitllii! ob mmu i\M\ JERNEJSER NEŽRA Dijakinja HI. letnik^ učitelji-« šča, tov. Jernejšek Nežka, ki ja sekretarka aktiva LMS v Cirkov-| cih, je za naš list napisala neka^ o delu mladine v Cirkovcih. j I NAJVEČ ZANIMANJA ZA ŠPORT Naš aktiv je bil ustanovljen v aprilu 1959. leta. Pred tem je s - cer na tem območju že obstojal aktiv LMS, toda razpadel je pred- vsem iz dveh vzrokov: zaradi od- hoda nekaterih mladincev na na- daljnji študij in predvsem zaradi nepravilnega gledanja starejših na mladinsko organizacijo. Tudi naš na novo ustanovljeni aktiv se je v začetku boril z naj- različnejšimi težavami, toda tr- dna volja, predvsem nekaterih mladincev, je prebrodila začet- ne težave. Z našim delom se je spremenilo gledanje starejših na mladino. Prizadevnost mladih se je začutila v vseh organizacijah, predvsem pa smo se začeli udej- stvovati na športnem področju. Ustanovili smo strelsko društvo, ki je im.elo precejšnje uspehe, vendar je pozneje razpadlo iz najrazličnejših vzrokov. Nogo- metni klub, čeprav ni primer- nega igrišča, redno trenira, nje- gova največja želja pa j^. da do- bi primerno zemljišče, da si lah- ko uredi igrišče. Zraven tega je mladma aktivna v organizaciji Ljudske mladine, je aktivna tudi v vseh organiza- cijah in društvih, ki na terenu obstojajo. Čeprav pride od ča=:a do časa do raznih nesporazumov s starejšimi, to na lep način re- šimo ter sodelujemo n skupno organiziramo najrazličnejše pri- reditve. Naš aktiv je imel precej uspeha z oddajo »Pokaži kaj znaš«, ki ki smo jo priredili ob koncu lan- i skega leta. Ne samo, da smo pri- i kazal), da so se uveljavili nezna- ni talenti, temveč smo med ljud- mi vzbudili zanimanje za naše delo in s tem dobili vzpodbudo pri naših nadaljnjih akcijah. Po- dobno oddajo bomo organizirali v jeseni. Z zabavo, ki jo namera- , varno organizirati v mesecu juniju, si nameravamo pridobiti nekaj sredstev, ki jih bomo pora- bili za nabavo športnih rekvizi- tov. Mladinci, ki so bili šele pred kratkim sprejet; v Ljudsko mladino, so pokazali veliko ini- ciativo na športnem področju, saj So si nabavili drese in druge ma- teriale, potrebne za šport ter tako poživili športno dejavnost. Zelja te mladine je bila tako velika, da jim ne moremo odkloniti pomoč;, ki smo jim jo dolžni nuditi. Prav tako kot za igrišče, bi po- trebovali tud' prostor kjer b: se lahko mladina predvsem v zim- > skem času zdravo izživljala in zadrževala, i KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST - TEŽIŠČE NAŠEGA DELA Sekretarka aktiva LMS Slove- nja vas tov. Mohorič Anica, za- poslena v Kmetijskem kombina- tu Ptuj. je za naš list spregovo- rila nekaj o delu mladi«« v Slo- venji vasi. katere aktivnost se razvija v precej težkih pogojih. Slovenja vas, ki ima le pri- I cej močno organizacijo Ljudske j mladine, saj je v ta aktiv vklju- ¦ čenih 55 članov. To so največ mladi delavci, ki so zaposleni na kombinatu in njegovih obratih ter raznih industrijskih podjet- jih. Doma na posestvih jih je ze- lo malo. ker mladma na malem posestvu ne vidi perspektive. Večja dejavnost našega aktiva se opaža šele v letu 1960, ko so k aktivu pristopili nekateri starej- ši mladinci, ki-so se resneje lo- tili dela. Do tedaj je bil aktiv skoraj brez vsake vrednosti. Sta- rejši prebivalci so od začetka gledali na našo organizacijo kot na nekaj, kar je odveč in nepo- trebno in to vse do takrat, ko smo se prvič pokazali z uspehi, in sicer z Jurčičevo dramo »Do- men«. Čeprav ne morem trditi, da je bila izvedba kvalitetna, saj smo bili sami začetniki, so bili I starejši na nas ponosni, saj je to bila prva prireditev, ki jo je . mladina v naši vasi po vojni pri- ¦ redila. S tem delom smo gosto- vali tudi po vseh okoliških odrih, kjer smo bili dobro sprejeti. Za , prislužena sredstva smo si naba- ivili gramofon in neke druge ' stvari, ki smo jih nujno potre- bovali za naše nadaljnje delo. Potem ko smo si nalorali že ne- I kaj izkušenj, smo se naučili dra- mo »Razvalina življenja« ter prav tako imeli lepe uspehe. Najlepša uprizoritev je bila vse- kakor na lastnem odru. ki ?mo si ga napravili v skladi.šču kmetij- skega kombinata. S tem delom smo gostovali na petih okoliških odrih, ker je eden izmed naših mladincev odpo\'eda! nadaljnjo udeležbo in nas zaradi osebnih in sebičnih koristi zapustil To je bil precejšen udarec za celot- no skupino, kakor tudi za vašča- ne. saj nihče ni pričako\'al kaj takega. Mišljenja sem. da taki mladinci ne bi smeli imeti pro- stora v organizaciii Ljudske mla- dine. Naše matere smo rSzveselili in presenetili za njihov praznik 8, marer. saj se še pri nas nihče ni nikoli spomnil, da bi ženam pri- redil program in razvedrilo za njihov praznik. Mi smo organizi- rali lepo kulturno prireditev, kjer so sodelovali tudi pionirji z reci- tacijami in pesmimi, mladinci pa smo jim priredili enodejanko »Tujka«. Našim materam je ta praznik ostal v lepem spominu Prav tako kot na kulturno-pro- svetnem področju je imela naša , športna ekipa precejšen uspeh tudi na športnem področju, saj smo dobili spominsko plaketo za | doseženo prvo mesto na tekmo- ( vanju, ki ga je organiziral aktiv LMŠ iz Prepolj. Za športno de- javnost zaenkrat še sicer nimam' I primernega prostora, vendar up? ' mo. da bomo to tudi sčason- uredili. i Delo našega aktiva za\-ira po manjkanje prostorov, saj nimamr^ sobe. kjer bi se lahko mirno sha- jali. To je problem, ki ga ne bo mo mogli sami rešiti, temveč bo mo morali še tesneip sodelovat s Socialistično zvezo, ki ima v načrtu graditev kulturnega doma ' ki ga pri nas nujno potrebujemo. Mladinci bomo pri tem vsekakor radi pomagali, kakor bomo tudi s prostovoljnim delom uredili igri- šča in ostalo. ŽELIMO SI ŠE VEČJE USPEHE KOT DO SEDAJ Predsednica aktiva LMS >'i'ran- ca Krambergerja« Rogoznica tov. Marije Šešerko je o delu in na- črti.h tega aktiva za naš list spre- govorila naslednje: Naš aktiv je bil ustanovljen v maja leta i96u, dali pa smo mu ime po znanem prvoborcu slove- njegoriške čete »Francu Kram- bergerju«. Naš aktiv ima zelo ve- liko področje, saj zavzema večje število vasi Rogoznico, Podvince, Kicar, Velovlak in N jvo vas. Prav zaradi tako velike razdrobljenosti oz. razprostranjenosti je zelo tež- ko sklicevati mladino na sestan- ke in druge skupne manifestacije. Skoraj vsi mladinci, ki so bili organizatorji tega aktiva, so na odsluženju kadrovskega roka, ta- ko da smo od takrat pado danes sprejeli v naše vrste precej no- vih članov, ki se trudijo, da mla- dina tega področja ne bi bila po svoji aktivnosti med zadnjimi. Qd ljudskega odbora smo do- bili v stalno upravljcnje parcelo za gradnjo igrišča, ki si ga bomo tudi v letošnjem letu uredili. Mladina je zelo dobro poveza- na z drugimi organizacijami na terenu, to jf prosvetnim dru- štvom. SZDL ZK in drugimi, ter od njih dobivamo dragoceno po- m.oč pri našem delu. Mladinci smo se ob pomoči prosvetnega društva naučili igro »Srečni one- vi«. s katero smo uspešno nasto- pali Za dan mladosti pripravljamo sprejem pionirjev v ljudsko mla-^ 3eSEKKO MARIJA dino in jim bomo pripravili pro- slavo, ki se bo zaključila s kre- sovanjem Tako bomo sicer skromno, vendar po mojem miš- ljenju dobro proslavili 70-letnico našega predsednika tov. Tita. Delo aktiva je sicer nekaj časa bilo precej slabo, vendar bomo storili vse, da to poživljeno delo, ki se pričenja, nadaljujemo in dalje razvijamo ter da bomo z močno voljo premostili vse te- žave, ki jih imamo pri našem delu RAZPIS Komisija za sklepanje in odpo- dovanje delovnih razmerii pri KMETIJSKI ZADRUGI »HALO- ZE«. PTUJ, razpisuje nasled- nja prosta mesta: 1. ADMINISTRATORKE 2 FAKTURISTKE Pogoji: pod 1. diplomant eko- nomske srednje šole ali admini- strojepisja ter nekaj prakse; — sfroj«>pis.ia. ner npkai prakse; — pod 2. administrativna šola z zna- njem strojepisja. Osebni dohodki po pravilniku n delitvi osebnih dohodkov. Pri- jave pošljite na naslov: KZ »Ha- loze;'. Ptuj. — Razpis velja do zasedhp delovnih mest. Razgovor z bravci člankov o slovenjegorišbih partizanih! Skoro Tse. kar objavljamo o upornikih proti okupatorju v Slovenskih goricah leta 1942, je zbrala topografska ekipa, ki je leta 1957 obiskovala preživele upornike proti okupiitorju po Slovenskih goricah. Marsikoga seveda ni bilo tedaj moč najti in njegovi spomini niso zabe- leženi, zato je marsikaj nezna- nega muzeju in nam. kar bi prav radi tudi priobčili, da bi javnost čimbolje spoznala ob 20-letnici slovenjegoriških* par- tizanov njihove junaške napo- re v boju za svobodo. Citatelje, ki so sodelovali s prvimi borci v Slovenskih goricah, naproša- mo, da nam pošiljajo svoje, čim vernejše spomine, ki jih bomo] objavili in morda po njih po- pravili tudi nekatere pomote, ki so se vrinile v naše pisanje. Prav zadovoljni smo sprejeli že dopis tov. Matije Pravdiča iz Drbetincc. ki nas opozarja, da Franc- Kukovec, ki je prišel na sestanek v Trnovsko vas spomladi 1942, ni bil Osojnikov znanec, poznejši izdajalec z (irajeiie, niniiak domačin iz Drbetiru-c. lOv. Pravdič je bil sam na tem sestanku in pravi, da so na sestanek prišli poleg Lackn in K rainiiergerja še j Franc Irančar. mlinar v 1 r-j novski vasi. Urban lojilak z i Riša. Vinko Jurančič iz Drbe-¦ tinec. .Aloiz .'^tefanič in .\lojz Safarič-.MihnIkov iz Orkvenja-; ka. Andraž Oršič iz Cagana,' Franc Vršič iz Stanetinec. Jo- žef Kcvcbek iz Andrenec. Franc Kiikuvcr in .Matija Pravdič iz Drbetinec. Kakor se spominja tov. Pravdič, so tiste noči. ko so imeli sestanek OF. partizani napadli domačo občine in od- nesli živilske karte in pisalni stroj. Napad je zelo presenetil Lacka in Krambergerja. Oba sta bila naenkrat v veliki ne- varnosti, da bi Nemci ob pre- iskavah odkrili njuno skriva- lišče in ju prijeli. K srea pa do tega ni prišlo. Jurančič ju je odpeljal h Knezu v Rinkov- ce, kjer sta ostala nekaj dni in se nato vrnila k Pravdičevim. Knez še takrat ni bi! nemški ovaduh. A kmalu za tem so za- prli njegovega sina Borisa, ki je hodil v Šentjurju v kmetij- sko šolo. Tam je nepravemu zaupal, da se v Slovenskih go- ricah upirajo okupatorju. Sina so zaprli, oče pa mu je hotel pomagati. Odpeljal se je v Ce- lje, kjer so zaprli še očeta, ga hudo pretepli in prisilili, da se je jim vdal za vohuna. .Nihče od njegovih znancev v OF ni slutil, da se je Knez vdinjal sovražniku. Vsi so mu po vrnit- vi domov verjeli njegovo iz- mišljeno pripoved, kako so ga peljali Nemci proti Ormožu, kako se je Nemcem na pesni-, škem mostu pokvaril avto. ki so ga popravljali. Knez je iz- koristil priliko, ko |e privozil mimo velik kamion, da je sko- čil z avtomobila in zbežal pre-j ko PolenŠaka skrivaj domov.J Se tisto noč se je oglasil prij Pravdiču. da bi se pridružil Lacku. Takrat je Pravdič Kne^ za šele spoznal. Ce? tri dni za- tem je okupator obkolil naše borce v Mostju. Tovariš Pravdič dopolnjuje tudi naše pisanje o prvomaj- skih proslavah leta 1''42 v Slo- venskih goricah. Lacko je lju- dem na sestankih naročal, naj na vidnih mestih obesijo za 1. maj slovenske zastavice. Po- vedal je. da se nato priprav- ljajo po ivsej severni Sloveniji, da bo okupator spoznal sloven- sko narodno zavest. Alojz Štefančič iz Cerkve- njaka je izobesil veliko zasta- vo iz blaga na drog pred svojo gostilno, večina drugih zastav so napravili iz papirja. Juran- čič sta zastave obesila na trgo- vino, pošto in na drog na pesni- škem mostu. Tov. Pravdič opozarja, da je sestanek v Drb"tinrih na svo- jem domu pripravil sam. med- tem ko smo napisali mi. da je bil sestanek prj njegovi ženi Otiliji. Otilijo je okupator ustrrlil 4. X. 1942 med 143 talci v Mariboru, ker jo je obtožil vpčiega deleža pri pomoči slo- ven jpgoriškim par.tizanom. ka- kor pa njenega moža. ki ga je poslal v internacijo. Izdajalci so o-tem verjetno dobro poučili okupatorja in topografska eki- pa je dobila vtis. da je bila Otilija glavna sodelavka OF v Pravdičevi hiši. zato je bilo tudi tako objavljeno Ni pa rečeno, da se nismo zmotili in tako prikrajšali tov. Pravdiča pri njegovih zaslugah za naš boj za svobodo. Zato povzema- mo nekaj njegovih spominov na partizane in aktiviste v nje- govem domu. Na Pravdičevem hlevu, na svinjaku in v sadov- njaku pa tudi v hiši in ob mlaki so bili sestanki OF. ki jih je on sam pripravljal. Ne- koč je pripeljal Lacko na se- stanek celo Štefana Kfiharja, seveda je to moralo biti že leta 1941, pred Kuharjevo smrtjo! Leta 1941 in 1942 sta k Pravdi- čevim zahajabn Osojnik in L,=ic- ko ter Alojz Zavec. K(r so na- meravali partizani v Cerkve- njakn likvidirati izdajalca, so se oglasili pri Pravdiču. Izda- jalca takrat niso našli, pač pa so likvidfrali dva orožnika ki sta hotela aretirati Alojza Sa- fariča. aktivista OF iz Ca?ane pri Cerkvenjaku. ki je bil ž^ ilegalec. Na startu v Ptuju ob štafeti po poteh »Slovenjeporiške retp« Novi predpisi v socialnem zavarovanju Na zadnjem zasedanju zvezne ljudske skupšči- ne so poslanci sprejeli nov zakon o socialnem zava- rovanju ter zakon o organizaciji in financiranju so- cialnega zavarovanja. Razen tega je zvezni zbor spre- jel tudi zakon, po katerem preneha veljati zakon o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem biv- še jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domo- vino, pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in pobegnili v tujino, kakor tudi tistim, ki so pobegnili v tujino po os\oboditvi. Posledice novih zakonov s področja socialnega zavarovanja bodo med drugim nova organi zacija in financiranje socialnega zavarovanja, vključitev v zdra vstveno zavarovanje okrog 116.000 zasebnih obrtnikov in 380 tisoč članov njihovih družin, poveča- nje pokojnin borcem, ki so sto pilj v NOB do 9 septembra 1943, povečanje zagotovljenega oseb nega dohodka za omenjene borce, poseben pokojninski dodatek za vojne zavarovance in zavaro- vance posameznih služb za not ranje zadeve. STRAN 4 TEDNIK ?Tr.T DNE 25 MAJA ''^62 T(>f«rn* fliniff in alunumia ..BORiS KIDRIČ • Proisvaiamo: »urovi aluminij v Tsllarni^bih formatih tn injoHh. Iielcinireno «linico Al,0, featran in mcianice fenola ˇ Telefofl: Maribor O-ll ?7.»9, Kidrie?vo 9, 10 Telfx, KidfittTO CSS-16 Po«l«: KidiifcTO ^flcinliba post«ia> Kldrlfero Priporočamo sc za naročila PTUJ Koncem julija gotovih 9 objektov perutninske far- me Na perutninski farmi v Ptuju je že vseh 9 objektov, ki jih je prevzelo v gradnjo gradbeno pod- jetje »Grprlnie-< Ptuj. gotovih do tretje faze gradbenih del, t. j. vsi objekti so pod streho, ometani, in- ^ staliran je vodovod in delno tudi že elektroinstalacija. Prvi trije ob-I jekti bodo predani svojemu na-1 menu že koncem maja t. 1. Do konca julija bo gotovih in izro-1 čenih namenu vseh 9 objektov, j V ponedeljek, 21. maja 1962, bo v'Ptuju nova licitacija za zgradi- tev objektov račje farme, valilni- ' ce ter zunanjih komunikacij pri vseh objektih. Med te komunika- cije spadajo bazeni za kopanje rac, trafopostaja ter vsi zunanji priključki za vodo in elektriko. SJanovanjski blok za uSi- teljstvo v Vi^mu vseljlv že v nov2žiibry? Graditev 9-stanovanjskega blo- ka za učiteljstvo pri Vidmu bo imelo ta teden gotovo pritličje s ploščo in upajo pri »Gradnjah«, ki izvajajo dela, da bodo ob le- pem vremenu do 15. junija 1962 zgradbo , spravili pod streho. V njej bo 6 družinskih stanovanj in tri samske sobe. Rok zgraditve je do januarja 1963, vendar si bodo pri »Gradnjah« prizadevali, da bi W^ zgradba do novembra sposnb- ] P' "'a vselitev V Hrastovcu In na Tratah dela še vsaj za 2 leti V ZDD Hrastovec-Trate pri Radgoni gradijo »Gradnje« Ptuj čistilne naprave in most čez ja- rek pred g'-adom ki je bil nekdaj dvi.žni most. V Hrastovcu gradijo sušilnico za perilo in opravljajo razne adaptacije, ki so v tem ne- kdaniem gradu vedno potrebne. Za ta zavod opravlja podjetje »Gradnje« razna dela že 6 let in bodo imeli dela vsai še 2 leti. Dr. Mitja Mrgole ravna- telj ptujske bolnišnice Po nedavni upokojitvi ravna- telja ptujske bolnišnice prima- rija dr. Aleksandra Kuharja je bil imenovan za ravnatelja te bolnišnice dr. Mitja Mrgole, ki je bil dotlej upravnik Zdravstve- nega doma Ptuj. Lepo urejeni oddelki Splošna bolni.>nica Ptuj ima sedaj kirurški oddelek s kirur- ško specialistično ambulanto, gi- nekolo.ški in porodniški oddelek interni oddelek z odsekom za na- lezljive bolezni ter otroški odde- lek. Poleg tega ima še postajo za transfuzijo krvi, klinični labo- ratorij ter bolnišnično lekarno. V kirur.^kem oddelku ptujske bolnišnice je lahko istočasno na zdravljenju okrog 100 bolnikov, kb so zasedene tudi zasilne po- stelje. Število bolnikov pa se iz leta v leto veča zlasti kar sc ugodnositi zdravstvenega zava- rovanja razširjene tudi na kme- tovalce. Mnogi bolniki pridejo zdravit stare bolezni, precej pa je bolnikov, ki morajo v bolnico zaradi telesnih poškodb v pre- pirih in pretepih, po prometnih nesrečah in otroci, ki se na raz- ne načine ponesrečijo in poško- dujejo. Kirurški oddelek je ze sedanje potrebe že pretesen Njegovi pretesni prostori bode morali biti prej ali slej razširje- ni. MESTNI KINO PTUJ predvaja I 25. maja t 1 italijansko-fran- j coski barvni kinemaskopski ' film »ANA IZ BROOKLYNA«, 26. in 27 maja t. 1. Italijanski bqr\-ni kinemaskopski film »NOČNE ZVEZDE«; 29. in .30. maja t. 1. sovjetski barvni film »NEBO KLICE«; j ¦'I. maja in 1, junija t. 1. sov- jetski barvni film »PIKOVA DAMA«. j KINO ZAVRC predvaja 27. maja ; t 1 ameriški barvni kinema- i ?knr=ki film »ZLOML.TENA | ZVEZDA«. I KINO »RUDA SEVER«. GORIS-! Nir,\ predvaja 26. in 27. maja , t ' japonski film »LJUDJE j Nova poslovno-stanovanjska zgra dba s trgovino »OPREMA« v Ptuju Od 1, maja 1962 dalje ima trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj odprto novo poslovalnico »Opre- ma« v novozgrajeni 2-nadstropni poslovno-stanovanjski zgradbi v Trstenjakovi ulici (med ^>Petovio« in »Belim križem«.) V novi poslovalnici najdejo kupci ?a gotovino in na kredit vse pohištvo za sobe m kuhinje ter za poslovne prostore v pod- jetjih, gostinskih obrat-h in dru- god. Vse pohištvo in druoo opre- mo nabavlja »Oprema« Ptuj pri tovarnah in podjetjih v Novi go- rici. Idriji. Mariboru, Polzeli, Cerknici. Novi Gradiški Subotici itd. ¦ Poleg pohištva ima poslovalni- ca »Oprema« tud; izdelke iz pla- stične mase za tla v stanovanjih in v poslovnih prostorih kot n. pr. linoieje vseh vrst, podelite vseh kvalitet, stragule itd. Podjetje »Merkur« samo daje kredit za nabavo stanovanjske ¦ opreme in se te ugodnosti po- trošniki tudi pridno poslužujejo. Že prve tri tedne poslovanjai »Opreme« se je izkazalo, da jei sama poslovalnica okras tega dela, mesta in da imajo kupe' v pro- storni trgovini lep pregled nad vsemi 'zdclki in ni čudno, če jihj tudi prodajo dnevno za vsaj en] vagon. V bodoče bo moralo pod-j jetje »Merkur« misliti še na dru- I go skladišče za pohištvo, da bo lahko imelo glede na sedanji ve- liki promet stalno na /alogi vse potrebno, kar kupci dnevno od- kupijo in ker nudi proizvodnja vedno nove izdelke Skladišče za 20 vagonov pohi,štva že imajo, za 20 vaoonov pa še bodo morali dograditi. S tem. da je prišlo že doslej več kupcev v novo poslovalnico »Opreme« iz Maribora, L,iutome- ra, Varaždina in s Koroške in so odkupili precej opreme se da sklepati, da se je o bogato zalo- j ženj novi trgovini s pohištvom' razvedeln daleč naokrog in da bo' morala »Oprema« v bodoče pose- ! bej upKDštevati tako širok krog kupcev. Kolektiv »Merkurja« či;ti veliko moralno obveznost napram občin- skemu ljudskem'1 odboru Ptuj glede na njegovo razumevanje za ureditev take traovine, ki je bila Ptuju zelo potrebna Dosedanji promet s pohištvom je pokazal, da bo morala imeti »Oprema« svoj 2-tonski tovorni avtomobil za h'tro in ekonomično dostavljanje pohi.štva strankam, ker si mnogp stranke z nepravil- nim prevažanjem kupljenih pred- j metov te pri prevozu poškodu- ' jejo. ^ Za lepo ureditev samega loka- la »Opreme« in njegove poslovne opreme ter za okusno kombina- cijo barv se je izredno potrudila dek. arh. Tatjana Mrgole iz Ptu- ja, dela je lepo izvedlo gradbe- no podjetje »Gradnje« Ptuj. V. V. Mladina v Ormožu je zopet zaživela Sekretar občinskega komiteja LMS Drmot tov. Martin H a b j a- nič nam je v zvezi s piaznkom mladosti povedal, da je mladina v Ormožu zopet zaživela. Vprašali smo ga, kako bo mladina v Ormo- žu proslavila praznik mladosti. Omenil je, da prirejajo aktivi LMS na področju občine proslave in medsebojna športna tekmova- nja. Šp-irtna tekmovanja prireja tudi šolska mladina, ki bo za dan mladosti sprejela v svoje vrste mlajše tovariše iz .sedmega razre- da. Za dan mladosti pa organizira TVT) Partizan tekmovanje med sindikalnimi podružnicami KK »Jeruzalem« Ormož in trgovskim podjetjem »Zarja«. V četrtek bodo tekmovali v odbojki, v petek v namiznem tenisu in šahu ter v soboto v nogometu. Mladinci ak- tivov LMS na podro(^ju rbčinske- ga komiteja LMS v Ormožu bodo na predvečer praznika prižgali kresove. Sekretar nam je ob tej priliki tudi povedal, da so nekateri akti- vi LMS že pred dobrim mesecem in več pričeli z delovnimi akci- jami. Aktiv LMS Miklavž si je s pomočjo pridnih rok vključene mladine uredil igrišče. Ivanjkov- ska mladina je sodelovala pri ureditvi okolice in nove sindikal- ne dvorane v Ivonjkovcih. Z do- graditvijo tega prostora, so si tu- di mladinci pridobili kotiček za sestajanje. Tudi mladina iz Je- ruzalema je pomagala pri uredit- vi prosvetne dvorane ter igrišča. Nekateri aktivi LMS pa so si ix)stavili nalogo prispevati dolo- čeno število prostovoljnega dela za ureditev igrišča v Mestni gra- bi. Glede aktivnost: mladme na področju občine je .-er;retar re- kel, da je zadovoljiva, vendar bo treba več pozornosti posvečati mladini pri stroko\nem in ide- ološkem izobraževanju. To vprašanje bi rešili tako. da bi že prihodnje leto ustanovili mladinske centre in v katerih b; Delavska univerza lahko mnog« pomagala mladini na piodročju idejne vzgoje. Aktivnost mladine se tudi odraža v tem, da je bilo kljub slabemu vremenu mla- dincev na shodu mladine na Bo- ču. Kakor lani, tako tudi letos Ob- činski komite LMS Ormož s svo- jimi aktivi LMS želi čimbolj sve- čano proslaviti svoj prajnik 25. maj s proslavo na dan mladosti v Središču ob Dravi. V dopoldan- skem času bodo v Sredi.šču razna tekmovanja v odbojki, rokometu, šahu in tekmovanje z zračne- puško. Tekmovanja so razpore- jena tako, da bodo najprej tek- movali aktivi LMS med seboj, šele potem pa s AVD »Parti- zan«. Najboljša ekipa v posamez- ni disciplini bo prejela prehodni pokal. Po tekmovanju bo slav- nostni govor, podelitev pokalov in nastopili bodo mladi pevci in harmonikarji pod naslovom »pet minut veselja«. Za nadaljnje razvedrilo pa bo poskrbela do- bra godba. Tov. Habjanič je še omenil, da zapušča sedaj obč. komite dose- danji predsednik Balažič Lojze, ki odhaja v srednjo,politično šo- lo, izrazil pa je upanje, da bo po- tem, ko bo končal šolo še aktiv- nejši rned ormoško mladino. RD Martin Habjanič Notranjost nove, sodobno urejene trgovine Prometne nesreče v Ptuju in okolici v Ptuju na Trgu svobode sta 15. maja 1962 trčila kolesarja Ja- kob Rudolf iz Gradišča pri Cir- kulanah in Marija Hentak is Lancove vasi št. 16. Trčenje je povzročil Jakob Rudolf, ki je m trgu zavil na levo in ni spre- membe smeri pokazal z roko. Za njim vozeča se Marija Hentak ni mogla predvidevati, da bo Jakob Rudolf spremenil smer. Pri tr- čenju sta oba padla in si je pri tem Marija Hentak poškodovalE koleno. V torek, 22. maja 1962, se j« vozaču tovornjaka iz Turčije v Hajdošah na ovinlcu zlomila os prednjega kolesa. To je imelo za posledico, da mu je zaneslo vo- zilo na levo stran ceste in je tam obtičalo močno pn.škodovano. V četrtek, 17. maja 1962, je za- nesilo na križišču pri vulkanizer- ju Korošcu na Bregu motorista Jakoba Mikša iz Ptuja z motor- jem vred na varnostni otok in nato na desno stran čez pločnik do vrtne ograje. Pri nesreči je bil sopotnik Alojz Ceh huje poško- dovan. Do nesreče je prišlo za- radi brzine in prazne zračnic? zadnjega kolesa. Poškodovani je moral takoj v bolnišnico Ptuj zaradi zloma desne noge. Razprava o kmetijskem in gozdarskem planu v Ormožu Prejšnji ponedeljek so v sejni dvorani obč. ljudskega odbora v Ormožu razpravljali o izpolnitvi plana za prvo četrtletje v kme- tijstvu in gozdarstvu. Seje so se poleg predstavnikov gospo-; darskih organizacij in odgovor- nih uslužbencev za kmetijsko in gozdar.'3ko proijvodnjo, udele- žili tudi podpredsednik OLO Ma- ribor,, predsednik okrajne kme- tijske gozdarske zbornice in vod- ja gozdarske inšpekcije pri OLO' Maribor. Na seji so navzoči po podatkih ref. za kmetijstvo pri obč, ljud-j skem odboru ugotovili, da bo v bodoče potrebno polagati večjo pozornost na sodelovanje v ne- katerih gospodarsko važnih in ekonomsko upravičenih kultu- rah, kar bi naj mnogo pripomo- glo k preobrazbi vasi in drobno lastniške proizvodnje. Eno iz- med važnih kultur na področju občine bi naj predstavljala slad- korna pesa že danes zaradi pre- hrane svinj, pozneje pa glede na sladkorno tovarno. V sodelova- nju je plan dosežen s 65 Vo v kmetijstvu, v proizvodnji ozim- nih kultur pšenice in rži pa so doseženi rekordni pridelki. Sta- re pasme goveda bi naj zame- njali za svetlo lisasto govedo, svinjske vrste pa za holandsko in švedsko pasmo. Da bi prido- bili še nekaj travniških površin bo nujno že letos začeti z regu- lacijo poplavnih površin lešni- ške in sejanške doline. V razpravi je bilo tudi ugo- tovljeno, da nekateri zasebni proizvajalci ne racionalno izko- riščajo gozdove, ker prekomerno steljarijo in nepravilno krčijo, kar zelo vpliva na gozdove, ki jim je potrebna skrbna nega. Teden požarne varnosti v Ormožu v času od 21. do 27. maja je v Ormožu, kakor v ostalih krajih našega okraja teden požarne varnosti. Teden je namenjen iz- boljšanju požamo-vamostne službe in manifestacija sposob- nosti gasilskih društev za pomoč v času požarov. Občinska gasilska zveza Or- mož prireja v tem tednu sestan- ke in predavanja po gasilskih centrih za člane in ostale prija- telje gaisrtlstva. Predavanja so namenjena tudi šolski in pred- šolski mladini. Vsako predavanje bo ponazorjeno z diapozitivi ali filmi. Posebno je važen teden tudi zato. ker bodo častniki dru- štev zbirali prijave za vstop v gasilske vrste. Vsako predava- nje o požarnih nesrečah bodo predavatelji utemeljili s kon- kretnimi izkušnjami, ki so si jih pridobili pri požarih. Gasilske društva v Ormožu bodo v tem tednu posvetila tudi vso pozor- nost počastitvi 70-letnice pred- sednika Tita in dneva mladosti s primerno pripravljenimi toč- kami za mladino in odrasle. V tednu požarne varnosti je po- trebno omeniti,-' kaj vse so sto- rila gasilska društva na področ- ,iu ormoške občine. Požari so la- ni povzročili škodo 11 milijonov dinarjev v družbenem in zaseb- nem sektorju. Obvarovana vred- nost s strani gasilcev na ljud- skem premoženju pa znaša več kot 125 milijonov dinarjev. Pra- zen tega ormoška gasilsica dru- štva vsako leto sodelujejo pri večjih proslavah in prireditvah občinskih in krajevnih. Posebno važen pa je leden po- žarne varnosti za gasilska dru- štva na področju občine zato, ker bo Občin.sika gasilska zveza posvetila več pozornosti prite- gnitvi ženske mladine v gasilske vrste ter strokovnemu izobra- ževan,ju in delu gasilske službe — sanitete Potrebno je vklju- čiti še več pionirjev in pionirk v gasilska društva Ta teden vihrajo zastave na gasilskih do.movih in okrašena okna nas že od daleč spomnijo, da praznik gasilcev vsako leto dobiva na s%'^ojem pomenu. Poleg ostalih proslav bo 27. maja riO ga- silcev prisostvovalo okrajni ga- silski proslavi in paradi. .D-Rl Predstavliamo vam novega upravnika KZ Ormož Obiskali smo upravnika Kme- tijske zadruge Ormož Frančeka Novaka na njegovem delovnem mestu, kjer nas je veselo sprejel, kakor rad sprejema svoje sode- lavce zadružnike v pisarni, med delom ali na terenu, ker je vedno pripravljen pomagati z nasveti v.sakomur, posebno pa zasebnim proizvajavcem, ki še niso toliko seznanjeni s sodobno kmetijsko proizvodnjo. Povedal je, da je z združitvijo treh kmetijskih za- drug sedaj močneje izražena de- mokratičnost v upravljanju za- druge glede na krajevne zadružne svete v Ormožu, Veliki Nedelji, Tomažu, Središču, Ivanjkovcih in Miklavžu, kjer zadružniki raz- pravljajo o težavah in uspehih v kmetijski proizvodnji na svojem področju V 6 krajevnih zadruž- nih svetih je bilo v centralni za- družni svet izvoljeno 77 članov, ki na svojih sejah obravnavajo za- družno problematiko na področju občine, v hranilno kreditni službi, v sodelovanju in ostalih pomem- bnih nalogah. Star, vendar velik problem predstavljajo razdrobljene povr- šine zemljišč zasebnih proizva- javcev, ki jih bo potrebno sčaso- ma vključiti v večje in velike površine, na katerih se bodo strojne usluge pocenile in bo uči- nek dela ^'ečji ter kvalitetnejši. Mnogo truda in neplačanega dela povzročajo meje, male površine in oddaljenost Poraba umetnih gnojil v druž- benem sektorju je povprečno 800 kg po ha, v privatnem sektorju pa je osemkrat manjša. Plan pro- izvodnje v sodelovanju pri pšeni- ci je prekoračen, v ostalih kultu- rah pa realiziran s 65 odstotki, ker setev še ni končana. Težave nastopajo pri nabavi traktorskih delov Tako čakajo traktorji tudi po več mesecev na nadomestni del v največji sezoni. Upravnik je tudi povedal, da predstavljajo finančne težave precej veliko oviro pogodbenemu sodelovanju ker lastnih sredstev zadruga nima dovolj. Vendar bo- do tudi te težave lahko., prema- gane z zavestnim in marljivim delom in hitrejšim obračanjem razpoložljivih sredstev. ESPERiiNTO mm m ?o SVETU Esperanto obvezen pred- met v Pirotu z odločbo sveta za prosveto ob- čine Pirot je odobreno poučeva- nje esperanta kot obveznega predmeta na mešani šoli učencev v gospodarstvu Po zaslugi prof. Pavloviča in z razumevanjem pri- stojnih oblasti se bodo učenci učili esperanto in si z esperantom našli prijatelje v raznih krajih sveta. Esperanto v mednarod- nem prometu, trgovini in turizmu Mednarodni jezik esperanto igra v vsakodnevnem življenju vedno večjo vlogo Mednarodni velesejmi v Budimpešti, Lionu, Parizu, Padovi Veroni itd., veli- se zrakoplovne druže Air Fran- ce, Britsh European Airways, KLM, SAS Sabena, Swissar, da- lje železniške družbe v Zahodni Nemčiji. Avstriji in Švici i. dr. uporabljajo esperanto za svoje reklame Rodijcke oddaje v esperantu statistično ie ugotovljeno, da je v lanskem letu oddajalo v espe- rantu 15 radijskih postaj v 12 de- želah 1.485 oddaj. Rekord je do- segla Varšava s 365 oddajami povprečno po pol ure dnevno, sledijo Bern. Sofiia. Rim in Za- greb, nato druEe dežele in mesta. Ali ste že naročili svo- jemu pismonoši, naj vam prinese vsak petek »TEDNIK« na dom? tiant .\uvaK PTUJ, DNE 25. MAJA 19«2 TEDNIK STRAN 5 Prvo šolsko športno igrišče v Ptuju Vedno večja Športna dejavnost na šolah zahteva, da si šole v bližini gradijo športna igrišča. Pred takšno nalogo sta bila ak- tiv LMS in pionir.ski odred osnov- ne šole »Franc Osojnik« v Ptuju. Pri novi šoli na Ljutomerski ce-sti sta zgradila igrišče. Mnogo je bilo storjenega, dosti znoja in marsikatera dlan je bila polna žuljev. Mladina ni klonila. Z veliko vnemo in voljo if svojo obvezo izpolnila do postavljenega roka, do dneva mladosti. Danes s ponosom gledajo na svoj uspeh. Prevozili in premetali so nad 400 m' zemlje, navozili so nad 50 kamionov in traktorjev gramo- za in kamenja iz Orešja, cca 60 m' (6 vagonov) ugaskov so presejali in razgrnili čez celotno površino, ki znaša 2100 m'. Vse to so preva- Ijali najmanj 10-krat. Betonirali so podpornike za košarko, barvali in montirali ogrodje in uredili okolico. Za vso to delo je bilo storjenih 5882 udarniških ur, kar znaša v dinarski vrednosti cca 900.000 din. Pri tem je pomagala tudi oredvo- jaška ^'zgoja (1225 udarniških ur), JLA (1582 udarniških ur), starši (114 udarniških ur) in učenci šole (2961 udarniških ur). Celotna vred- nost opravljenega dela, materiala, ]????????????????????: prevozov, športnih naprav in osta-' lo, znaša 1,600,Opo dinarjev. j Danes se na teh igriščih zbiral, vsa šolska mladina ter mladina,! ki živi v okolici in se športno iz- življa. Vsa zahvala gre vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da si je mladina to ustvarila. Pri vsem tem lahko mladini za njihovo delo in trud čestitamo. -ac- PRICETEK TURISTIČNE SEZONE NA GOMILI Ob telošnjem prvem maju je tudi Turistično društvo na (Nemi- li pričelo s poletno turistično se- zono. 28. aprila t. 1. popoldne so člani društva in igralci delovnega odseka »GOMILSKE KNJIGE« na- stopili v dvorani Dcma ljudske kulture v Ljutomeru pred množi- co s prireditvijo »P0KA21 KAJ ZNAŠ«. Nastopajoči so lepo iz- vedli svoje vloge, še posebno za- nimiv nastop pa je imel akrobat Jože Pirkovič. GOSTJE SLOVENJEGORI- ŠKIH DRUŽIN - IZLETNIKI NA GOMILI 1. maja je bilo na Gomili pre- cej obiskovalcev. Od blizu in od daleč so obiskali Gomilo, razgled- ni stolp in bife v stolpu z razni- mi motornimi vozili, s kolesi itd. V bifeju so znali lepo postreči gostom s pristnim domačim vi- nom, dobrirfi mrzlimi in toplimi prigrizki, brezalkoholnimi pijača- mi itd. v krogu obiskovalcev je tudi krožila gomilska spominska knj'iqa, krožil je turistični daljno- gled, le žal, da ni bilo povsem čisto ozračje. AVTOBUS PTUJ - RADGO- NA POSPEŠUJE TURIZEM V SLOVENSKIH GORICAH Upravni odbor TD Gomile je na svoji seji dne 15. aprila 1962 med drugim sprejel poslovnik za go- stinsko-turistično sezono. Bife v razglednem stolpu na Gomili bo od 1. maja pa do 15. oktobra 1.1 odprt vsako nedeljo ir> vse praz- nike poletne turistične sezone na Gomili od 7. do 25. ure. Gostin- ski odsek di-uštva je zadolžen, da nudi po izbiri okrepčila, spomin- sko knjigo, daljnogled, razgledni- ce, cigarete itd. in organizirati oodibo. Letos prvič bo dana pri- lika tistim obiskovalcem ki še ni- majo lastnih motornih vozil, da bodo lahko posetili Gomilo s tu- rističnim avtobusom, ki vozi tudi ob nedeljah in praznikih. Avto- bus na progi Ptuj—Radgona pre- ko (krnile je tudi pridobitev za gomilski turizem. Avtobus odhaja zjutraj iz Ptuja ob 5.45 in ob 13. uri. ter je že na postaji Go- mila ob 6.22 in ob 13.37. Odhod avtobusa s postaje Gomila v sme- ri Ptuja pa je oh 8.17 in ob 15.32. Avtobus Ptuj—Radaona ima tudi dobro zvezo s sosednjim Prek- murjem. predvsem z Mursko So- boto. Iz Radoone odpelje avtobus, tudi ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 14.45 v smeri Gomile— Ptuja, ter jp na postaji Gomila ob 8.17 in 15.32. ZA SEDA P «iPC-i>OZNEJE ZIDANICA Izredna težava, ki jo imajo še vedno na Gomili je v tem. da ni praveaa nostišča. V tehu pa so predoriorave za tak.šno nradnio. v izdelavi so že načrti in bo stavba zgrajena v obliki slovenje- Ooriške zidanice. OBVESTILA IN PRIPORO- ČILA Z GOMILE članom TD Gomile, gostom, bbiskorvalcem ter izletnikom, ki obiskujete Gomilo, priporočamo, da si naročite list »TEDNIK« za Podravje. Cvalje pripvoročamo tudi Turistični vestnik (mesečnik), ki g* izdaja TZS v Ljubljani. Naroč- nik« za >>TEDNIK« za v.TURISTlC- NT VFSTNIKc ter za 5>P0MURSKI VESTNTK« zbira tudi bdfe v raz- glednem stolpu na Gomili ob po- leoiiiKMm YJi PIŠČAL IZ LUBJA 1 Kadar brsti in zeleni drevj-^, je' vso lubje v mezgi, ki se da lepoj olupiti. Vsako drevo, ki ima glad- ko lubje se lupi, ta n. pr. vrba^ crennsa (jasmin), breze i dr. IZi lubja lahko napravimo piščal, na! katero lahko glasno piskamo. Pi- ščal napravimo tako: najprej seii vreze dolga palica. Najboljša je; taka, ki nima mnogo vejic. V pa* lico zarezujemo močne zareze \^ vretenčasti obliki. Ko smo pri' vrhu začeli zarezovati, moramo do konca. Potem lubje malo na-^ tolčemo, da se lubje oddvoji od lesa, zatem ga odlupimo. TakOi dobimo vretenastega polžka. Lub-i je začnemo navijati eno vrh dru-i gega in toliko, da sega en sloj po: 1.5 cm na drugi, spodnji sloj.' Vmes lahko že spojene vretence, pričvrstimo s trnom ali drobnimi^ vžigalicam podobnimi paličkami| da vretenca bolj držijo. Ko je vse navito, na koncu zavcžemo z vrv-s co ali tanjšim lubjem. V manjšai votlinico vtaknemo grlic ali ust- nik, ki smo ga napravili iz tako| drobne vejice, kakor je velika' votlina piščali na tanjši strani.^ Ustnik se najlaže naredi iz vrbe? in breze. Ko smo ustnik osmu-j kali iz vejice, ga moramo na kra-; ju olupiti vrnje skorjo v širin| od 3 do 5 mm. Tak ustnik natoj vtaknemo v manjšo votlino in pi-; ščal je gotova. Z njo bomo tako' piskali, kakor tisti planšar, ki ga« slišimo v radijskem aparatu. Le. poizkusimo. Prvi krat se nam bo; menda pokvarilo, v drugič bo pat prava piščal gotova. Moja je dol-4 ga 63 cm in piska, da jo slišijo pol- ure daleč. Bezjak Vlado, , 3. b raz osn. šole v Juršincihi Okrajno sodišče v Ormožu j« | pnčelo s svojim poslovanjem 1. aprila 1958. leta. Ob začetku dela sodišča v Ormožu so se pokazale njegove pKjsebne naloge, ki izvi- rajo :z značilnosti krajev in ljudi. Značilnost se odraža v zaostalosti nekaterih krajev v občini, ki jo je treba č mprej odpraviti, lju- dem v zaostalih krajih pa nuditi dovolj kulturnega in prosvetnega razvedrila, da se bodo odvadili pijančevanja, ki povzroča mnogo težav družinam in tudi sko- raj dnevno pretepe in sovraštva. Okrajno sodišče v Ofmožu je v treh letih in pol rešilo 13.904 za- deve, med katerimi je bilo sodni'h zadev 2.961, razlika pa predstav- ljajo kazenske, pravdne in zapu- ščinske zadeve. Kmečko-vino- gradniška struktura prebivalcev povzroča tudi značilne premo- ženjsko pravne spore, ki nastaja- jo kot mejni spori, preužitki, premcženjsko pravni zahtevki. poljske služnosti in razne žalitve^ Kriminal na območju občine ne-, koliko pada, čeprav je opazitij zlasti v zadnjem času porast ka-. znivih dejanj zoper življenje, prij čemer ima navadno posredno ali? neposredno vpliv ukoreninjeni al- kohol. Potrebno je, da se zdrav-j stvena služba, politični in druž-' beni faktorji odločneje borijo zaj omejitev alkoholizma, ki je na tem področju še vedno resen pro-:j blem. Na majhnih kmečkiih go-i spodarstvih so prevzete obvze-i znosti v pogodbah nasproti pre-, užitkarjem težko in večkrat tudi« nezmogljivo breme. Zato prihajgtj cesto med gospodarji in preužit-: karji do zmerjanja, žalitev in te-; lesnih poškodb. Potrebno se bo! aktivneje boriti proti nekaterimi »narodnim običajem«, da breZ* pretepa ali žrtve ni veselice. Tak-^ šno gledanje izhaja iz zaostalostii in premale družbene aktivnosti! posameznikov. Glavno zlo, iz ka-? terega izhajajo kazniva dejanja^ na območju, je alkohol, ki gospo-.! dari povsod tam, kjer se ljudje i ne vključujejo v družbeno življe-? nje. i Storilci kaznivih dejanj — pre- tepač: — po zapažanju sodišč« v Ormožu brez vsakih vzrokov in pomislekov pn pretepanju upo- rabljajo razne nože, kole, stekle- nice in razno orodje in so posle- dice tega večkrat težke žrtve kljub hitri zdravniški pomočL Glede storilcev kaznivih dejanj je opaziti, da radi izkoriščajo huma- na načela naše kazenske zakono- daje, zlasti na področju pogojnih kazni, ki se izrekajo poredko. O večjem problemu mladinske- ga kriminala na področjih občin« n; moč govoriti, vendar je na so- dišču razviden majhen {»rast v obravnavanju mladoletniških ka- zenskih zadev zoper imovino in življenje. Vsi ti pojavi mladolet- nikov so povezani z neurejenim stanjem nekaterih družin, oziro- ma so posledice slabe vzoje otrok in preveč demokratičnega gleda- nja staršev, ki je ponekod raz- širjeno, namreč pustiti mladini; I popolno svobodo v vsem ter ji , nuditi pretirane materialne mož- I nosti, kt cesto niso v skladu z doseženim standardom naše druž- be in družine. Ponekod se tudi podcenjujejo vzgojni družbeni faktorji in zanemarjajo svoje na- loge starši, ki pozabljajo na pra- vilno vzgojo svojih otrok. Po kon- čani osnovni šoli se nekateri mla- dinci pričnejo družiti s starejši- mi pokvarjenci, ki jih zavajajo v pijančevanje in razne negativne manifestacije fantovskih juna- čenj. Zato je nujno potrebno po- skrbeti za zdravo dejavnost mla- dinskih organizacij in društev, da se pozitivni vzgojni vpliv šole ohrani ne samo po zapustitvi šol- skih klopi, ampak tudi v življe- nju. Mladino je treba vključevati v družbeno koristno delo in ji nuditi dovolj možnosti za pri- vzgojo zavesti v poštenega držav- ljana socialistične družbe. Za va- jence in ostalo mladino je potreb- no poskrbeti za vse možnosti kul- turnega in športnega udejstvova- nja med prostim časom. Portreta žena dveh Herbersteinov iz 17. stoletja v velikem salonu, kjer je galerija portretov raznih ____............___....... .....tevdiUciv. iz družine^Herbsrftein ......^_____________^______^ ^ Nekai o zakonu o amnestij Glede na željo, ki so jo iz- razili nekateri naši naročniki doma in v inozemstvu v zvezi z zakonom o amnestiji, ki ga jo letos sprejela Zvezna ljud- ska skupščina, priicbčujcmo naslednji sestavek: Amnestija po /akoiui o am- nestiji, ki ga jo sprejel Zvezni zbor Ljudske sknp.ščine FLRJ v Beof,'radu na zasedanju dne n. 5. 1962 in ki je objavljen v Uradnem listu FLRJ .št. 12/62, obsega: L odpust kazenskega prego- na, ki je v leni, da se kazenski ])Ostopek ne uvede, ali pa usta- vitev kazenskega postopka, če kazenski postopek že teče, ter IL odpustitev izvršitve kazni, če je bila oseba, ki je deležna amnestije, že obsojena. Krog oseb, ki so amnestije deležni, je navaden v 1., 2. in 4. čl. Zakona o amnestiji. To so osebe, ki so med vojno In sovražnikovo okupacijo storile kakšno kaznivo dejanje vojne- ga iiudodelstva zopor civilno prebivalstvo (čl. 125 KZ), vojno hudodelstvo zoper ranjence in bolnike (čl. 126 KZ), vojno hu- dodelstvo zoper vojne ujetnike (čl. 127 KZ). (Ta tri kazniva dejanja temeljijo na štirih ženevskih konvencijah z dne 12. 8. 1949), protipravno pobi- janje ali povzročanje ran so- vražniku (čl. 129 KZ), proti- pravno jemanje stvari trbitim in ranjenim na bojišču (čl. 129a KZ). uporaba nedovolje- nih bojnih sredstev (čl. 129b KZi. kršitev parlamenrarčeve ravnanje z ranjenci, bolniki in vojnimi ujetniki (čl. 151 KZ), uničevanje kulturnih in zgodo- vinskih spomenikov (čl. 132 KZ) in zloraba meflnarodnih zna- menj (čl. 1"55 KZ). Poleg storilcev teh desetih kaznivih dejanj, ki >i)adajo v enajstvo poglavje Kazenskega zakonika pod naslov Kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo«, priznava Zakon o amnestiji amnestijo še osebam, ki so med vojno in sovražno okupacijo, in tistim, ki so od konca vojne do uvelja- vitve tega zakona storili kakš- no kaznivo dejanje iz členov 100. 101, 102, 104, '1O6. 107. 108, 109. 110, 112, in, 114, 115. 117dl in Tli. 118. 119. 120. 121. 174. 292a. 503. 339 ali 542/L II in III K Z. Prvih iti naštetih osemnajst členov je iz poglavja deset Ka- zenskega zakonika. To so kaz- niva dejanja zoper ljudstvo in državo. Cl. 174 KZ spada v pet- naj';to poglavje, kjer so ureje- na kazniva dejanja z(vper čast in dobro ime. določilo samega 174. člena pa pomeni posebno kaznivo dejanje, in sicer žali- tev države, njenih organov in predstavnikov. Kaznivo dejanje po čl. 292a je iz poglavja 23, kjer so urejena kazniva deja- nja zoper javni red in pravni promet ter ima naslov >Širje- nje lažnih vesti«. To kaznivo dejanje se razlikuje od kazni- vega dejanja sovražne propa- gande po čl. 118 KZ. ker mu manjka element kontrarevolu- cLoa^fifiiti, Ju iL jjMjirftrnfli propagando bistven. V to po- glavje (23) spada tudi kaznivo dejanje iz čl. 303, t. j. prepove- dan prehod čez državno mejo.^ Zadnji dve kaznivi dejanji pod' tč. 2.) sta iz poglavja kaznivih dejanj zoper oboroženi; sile, in sicer čl. 539 in 342, to je snepo^ korščina pri vpoklicu v voja- ško službo in izmikanje vojaški službi ter sanu>voljna odstrani- tev in beg^i; iz vojske. Iz po- glavja kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo pa so amne- stirani storilci kaznivih dejanj, kot je že zgoraj navedeno. Kazniva dejanja imajo po, gornjem vrstnem redu sledeče' naslove: >Kontrarevoliicionarni; napad na državo in družbeno ureditev«, »Ogrožanje državne celote in neodvisnosti«. >Izpod- kopavanje voja.ške in obramb- ne moči države«, »Oborožen upor«-. »Služba v sovražnikovi vojski med vojno«, »Pomoč so»; vražniku med vojno«. rPolitič- no in goispodarsko sodelovanje s sovražnikom«. »Sodelovanje pri sovražnem delovanju proti Jugoslaviji«, »Beg z name- nom sovražnega delovanja«, Sklenitev pogodbe v škodo' Jugoslavije«, >Kršitev teritorial- ne suverenoistic. »Uničenje po«' membnih objektov narodne- ga gospodarstva«, »Sabotaža«,. Združevanje zoper ljudstvo in državo«. »Sovražna propagan-. da«, »Zbujanje narodnostne* plemenske in verske nestrpno- sti, sovraštva ali razdora«, »Po- moč 5'torilcu kaznivih dejanj z^per ljudstvo in državo« ter 103 in 104 KZ«. Poleg storilcev] kaznivih dejanj, ki so našteta; zgoraj v tem odstavku, se daje! amnestija še tistim, ki presta-i jajo kazen, ker so bili do kon-i ca leta 1932 pravomočno obso-; jeni za kakšno kaznivo deja- nje iz čl. 100 do 122. 124. 125;| 126. 127. 129. 129a. 129b. 130. 131,] 132 in 133 KZ, tedaj za vsa kaz-' niva dejanja zoper ljudstvo in? državo, ki so navedena po2. od prometa vseh vrst motornih vozil po stop- nji 3 "/o.« Dosedanja 2. točka postane tre- tja točka. Zadnji odstavek 3. člena se spremeni in se glasi: »Del občinskega prometnega davk^ po 2. in 3. točki te tarifne številke po stopnji 1 "o se steka v občinski komunalni sklad, ostali del pa je dohodek proračuna.« 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ma- ribor«. Številka: 421-7/62-1-RT Ptuj. dne 30. marca 1962 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik Avto-moto društvo Ptuj Praviisilk . terensko zasledovalne '.ožnje v počastitev »Dneva mladosti« 27. maja 1962 1. Avto-moto društvo organizira v pro- slavo Dneva mladosti terensko zasledo- valno vožnjo, v nadaljnjem besedilo: vožnjo, dne 27. maja 1962 ob 10. uri. 2. Vožnja se organizira v obliki tekmo- vanja tako, da je možna udeležba vseh vrst motornih vozil 3. Pravico sodelovanja imajo vsi člani avto-moto društev ter ostali državljani, ki posedujejo vozila, ki bodo sodelovala v vožnji. Prijave sprejema A\io-moto društvo Ptuj v uradnih urah. Prijave se sprejemajo tudi eno uro pred startom na mestu starta. 4. Vožnja se izvede za naslednje kate- gorije motornih vozil: a) avtomobili, b) motorji, C) mopedi. 5. Udeleženci se morajo na vožnji rav- nati po vseh cestnoprom»tnih predpisih, saj se vožnja ne smatra za dirko ter ni zavarovanja. 6. Proge vožnje potekajo vse iz mesta starta, to je Srbskega trga (ObLO) po Bezjakovi ulici mimo Lavkovega spome- nika, Murkovi ulici, Trga mladinskih bri- gad. Lackovi ulici, drevored mimo že- lezniške postaje na Ljutomersko cesto, nato pa dalje, in sicer: avtomobili: skozi Podvince, Pacinje v Moste do spomenika; motorji: skozi Novo vas, Janežovce, Desternik, Svetince v Desence do ga- silskega doma; mopedi: v >fovo vas do poti na Lac- kovo domačijo. Ka končnih točkah so kontrolne po- staje. 7. Vožnia do kontrolnih postaj je z ozi- rom na skupni start posameznih kate- gorij do kontrolnih postaj skupna. Na kontrolnih postajah se no vpisu časa — začetek iskanja — izveden ponoven start za iskanje, ki traia za avtomo- bile 15 minut, za motorje lo minut in za mooede 10 minut. 8. V odrejenem iskanju mora tekmovalec poiskati v rajonu, ki je naznač„en na karti, zasledovano vozilo ter se vrniti na kontrolno postajo. Rajon je obvezen tako 23 zasledovavca kakor za zasledo- vanega. Kontrolo nad rajonom vodi vodja kontrolne postaje, kj ie za to odgo- voren. 9. Tekmovalec, ki v odrejenem času naj- de s svojim vozilom — in ne kakorkoli drugače — zasledovano vozilo, ie zma- govalec vožnje za svojo kategorijo ter prejme nagrado. V primeru, da več tek- movalcev istočasno najde zasledovanega, je za prvo mesto merodaina izjava za- sledovanega, ki temu izroči svoj znak. 10. Tekmovalec, ki se v odrejenem ' ne vrae na muto kootiolc. se bc oc*- njtiie. 11. Kolikor tekmovalci zasledovaneta »o- zUa ne naidejo. pripada razpisana na- grada za posamerao katerogijo zasledo- vanemu vozilu. 12. Na;grade za poMasezne kategon.ie se: avtomobili — ena nagrada — lOooo dm; motorji — ena nagrada — 8.000 din; mopedi — ena nagrada — «000 din. 13. Po zaključka zasledorasja se k^tMO* rije vozU skupno vračajo v Ptuj na leltl z zasledovanim vozilom. U Razglasitev rezultatov io podelitev na- grad se izvrSi po prehodu v Ptuj pred društvenimi prostori na Cvetkovem trgu. 15. Zoper rezultate se tekmovalec lahko pritoži na žiri prireditve, ki bo imeao- van ob pričetkn vožnie. 16 Prireditelj si pridržuje pravite tolma- čenja tega pravilnika 8p«rtna komlsl)a AMO ^| KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Dne 3. maja 1962 so darovah kri krvodajalci iz Muretinc in Go- rišnice: Kokot Liza, Feguš Ela, Roškar Miraja ml., Roskar Marija. Zagoršek Franc, Obran Lovrenc, i Veselic Janez, Kristan Martin, Vojsk Marjeta. Bratušek Elizabe- ta, Bratušek Marija, Donaj Jakob. ! Bromše Franc, Visenjak Terezija, i Feguš Ela, Goričan Janez, Gomil- šek Katarina, Čagran Marija. Go- ričan Ivana, Belšak Marija, Jaz- binšek Marija in Gomilšek Marija. Dne 8. maja 1962 so darovali kri krvodajalci iz Stojnic: Vojsk Marjeta. Kelenc Marija. Strelec Franc, Plošinjak Jožef, Kostanje- vec Marija, Toplak Tomaž. Dne 9. maja 1962 so darovali kri krvodajalci iz Brezove, Pod- lehnika, TAP Ptuj in Moškanjc: Rihtarič Neža, Sire Konrad, Ke- kec Anton, Krajnc Franc, Kristo- vič Anton, Runovec Franc, Golob Ana, Rižnar Marija, Krajnc Neža, Visenjak Liza, Fekonja Marija, Mikša Janez, Rajh Lizika, Šume- njak Marija, Bezjak Ana. Rižnar Gera, Golob Marija, Čagran Franc, Šegula Terezija, Rožmarin Liza, Čagran Marija, Vičar Milica, Va- lenko Vera, Toplak Marija, Bom- bek Stanka. Dne 15. maja 1962 so darcivaM kri krvodajalci iz Grajene: Osterc Genovefa. Gašperič Viktor. Herič Marija. Lovrenčič Pavla. Gregorec Terezija, Ck>lob Gerčka. Voda Ka- tica, Potočnik .-Amalija, Krepek Marjeta, Mlakar Štefka, Kajzers- berger Katica. Cvetko Marija, Vo- da Veronika in Lozinšek Jožef. Medtem so darovali kri tudi posamezni krvodajalci: Cafuta Rozika, Predikaka Magdalena, Strašek Katarina, Lovrenčič An- gela, Drevenšek .Anton, Krajnc Stanko, Kurež Janko, Ktirež Jo- žef, Drevenšek Franc. Gmajnar Anton. Korošec Jera. Kozel Franc, Korošec Martin, Lamberger Ama- lija, Lašič Matija. Krajnc Franc, Vrtič Janko, Žitnik Stanislava, Golob Ana, Mlakar Marija. Ciglar Jožef, Gunžer Franjo, Zuran Maks, Zmauc Vinko in Zmauc Ruža. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo, prav po- sebna hvala pa vsem, ki so se odzvali v najnujnejših primerih! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnica Ptuj špoH • šport • spori ( i M I I I I n I I M M I I I M I I I I I I I I I I I I M I I I I I I M I M I I I I I I I M M I I I i t t I 1 Po poteh ,Slovenjegorišbe čete' Rezultati pohoda za pionirje in pionirke z dne 19. mojo 1962 v počastitev 20. obletnice bojev Slovenjegoriške čete je bil izve- den 19. maja 1962, pohod po po- teh slovenjegoriške čete za pio- nirje in pionirke. Za članstvo in mladino je predvideni pohod v nedeljo. 20 maja, zaradi slabega wemena odpadel in bo v nedeljo, 27. maja 1962, ob 8. uri. Rezultati pionirjev so nasled- nji: MlaJSe pionirke — proga 1.5 km 1. Osnovna šola Dornava I 2. Osnovna šola Gorišnica 3. Osnovna šola Markovci 4. Osnovna šola Juršinci 5 »Partizan« Fram lVIla.iše pionirke — proga 2 km 1. Osnovna šola I. Spolenjaka Ptuj. 2. TVD »Partizan« Ptuj 3 Osnovna šola I. Spolenjaka VII. Ptuj 4. Osnovna šola I. Spolenjaka IV. Ptuj 5. Osnovna šola T. Znidariča Ptuj Mlajši pionirji — proga 2 kni 1. TVD »Partizan« Gorišnica 2. Osnovna šola Juršinci 3. TVD »Partizan« Gorišnica II. ' 4. TVD »Partizan« Gorišnica III. 5. Osnovna šola I. Spolenjaka II. Ptuj Starejše pionirke — proga 4 km 1. TVD »Partizan Gorišnica 3. Osnovna šola Markovci 4. TVD »Partizan« Ptuj 2. Osnovna šola Gorišnica 5 Osnov. Sola Markovci Starejši pionirji — proga 4 km. 1. Osnovna šola Gorišnica 2. Osnovna šola T. Znidarič IV. Ptuj 3. TVD »Partizan« Gorišnica 4. TVD »Partizan« Fram 5. Osno^ma šola Markovci Skupno je tekmovalo 127 ekip, od katerih je prišlo na cilj 112. OP KEGLJANJE Končano je tekmovanje za prehodni pokal Kot vsako leto, so se tudi letos pomerili med seboj ptujski keg- Ijaški krožki. Vsak je odigral tri tekme. 2e v prvem kolu je naj- lepši uspeh zabeležil krožek četr- tek. Drugo mesto je zasedel kro- žek torek, tretje krožek Panoni- ja in četrto krožek šoferji. V tekmovanju po sto lučajev je nastopilo za vsak krožek po 6 tekmovalcev. Zopet je zmagala ekipa krožka četrtek, ki je po- drla 6717 kegljev, ekipa krožka torek je dosegla 6666 zadetkov, šoferji 6298 in krožek Panonija 6258 kegljev. Posamezno sta naj- več kegljev podrla Sirec Pepi in Maroh Franjo. Okrajna kegljaška zveza v Ma- riboru je razpisala pomladansko tekmovanje za »Jugocup«. Zrebje določil, da je kegljaški klub Gra- diš Maribor nastopil v Ptuju pro- ti ekipi ptujskih šestih tekmoval- cev v tekmi po 200 lučajev. Mari- borčani so podrli 4497 kegljev, ekipa Ptuja pa 4604. Ko Novourejeno igrišče šole »Franca Osojnika« v Ptuju NUJNO UGODNO PRODAM HiSO z vrtom v Ormožu Vprašajte v upravi lista. ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom, takoj vseljivo, prodam. Pernat Avgust, Brunšvig 21., p. Rače. KABLJENO STREŠNO OPEKO (stari format) poceni prodam. Naslov v upravi. PRODAM KOPALNO KAD. Vpra- šajte hišni svet. Slovenski trg št. 9. Ptuj. PRODAM DVE SLAMOREZNICI, decimalno tehtnico, plug in otroško posteljo. Vičava 26, Ptuj. KOMPLETEN VODOVODNI MO- TOR s črpalko in rezervoarjem, 11 m cevi za studenec prodam. KUPIM leseno stiskalnico zmog- ljivosti do 150 litrov. Miki, Vi- čava 11. OPOZORtLO OPOZARJAM VSAKOGAR naj ne kupuje ničesar od Anice Segu- la, Ptuj, Hrvatski trg 2. — Ja- nez Šegula. Vodna skupnost za melioracijo Pesniške doline Ptuj. Trstenja- kova ulica 8, prodaja sledeča osnovna sredstva: MOTORNO KOLO »JAWA« DVOKOLO vPARTIZAN« DVOKOLO »DIAMANT« Upravni odbor OBVESTILO DRUGO OBVEZNO CEPLJENJE PROTI DAVICI, OSLOVSKEMU KAS- LJU, TETANUSU IN OTROŠKI PARALIZI Markovci 28. maja ob 13.30. Sela 29. maja ob 13.30 Polenšak 29. maja ob 13. uri Grajena 30. maja ob 9. uri Vitomarci 30. maja ob 15. uri Gorišnica 30, maja ob 15. uri Zetale 31. maja ob 8.30 Videm 31. maja ob 13.30 Juršinci 31. maja ob 15. uri Stojnei 31. maja ob 15 uri Podlehnik 1 junija ob 9. uri Gruškovje 1. junija ob 12. uri. Rodni vrh 1. junija ob 14. uri Trnovska vas 2, junija ob 13.30 Desternik 4. junija ob 13.30 Janežovci 4. junija ob 17. uri Lerkovec 6. junija ob 9. uri Ptuj 7., 8., 9 junija ob 15. uri v železničarski ambulanti Žličke prinesite s seboj Higienska postaja Ptuj RAZPIS Sprejmemo šoferja kategorije C — inštruktorja. Prednost imajo vo jaški šoferji — inštruktorji. Avto-moto društvo Ptuj Vodna skupnost za porečje Drave, operativni odsek Ptuj, bo prodal v ponedeljek, 28. V. 1962, v Ptu- ju, Na pristanu 6, od 3. do 9. ure na lavni dražbi OSEBNI AVTO OLVMPIA Sklicna cena 170.000 dinarjev. Prednost nakupa imajo gospodar- ske organizacije, če teh ne bo, bo avto prodan privatnim interesen- tom. * RAZPIS RAZPIS LICITAaJE Podjetje Vodovod in kanaliza- cija Ptuj razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo celoletne košnje na 1 ha površine v Ptuju med Ma- riborsko in Rogaško cesto. Licitacija bo 30. maja 1962 ob 8. uri na sedežu podjetja v Ptu- ju, Maribors'ka cesta 12. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju m^itičnega urada Ptuj Rodile so: Voda Štefanija, Grajenalo — Cvetko; Cafuta Angela, Zagrebška 54 — Tonč- ka; Subotič Terezija, Savinsko 48 —^ Marijo; Kojc Terezija, Selce *18 — Marjana; Benko Terezija, Kidričevo 13 — Veri- co; Perger Albina, Majski vrh 5'5 — Milana; Cafuta Rozina, PlacaroTci 4 — Sonjo; Vuzem Hedvika, Brezovec 3 — Jelko; Murk Marija, Tibolci 4 — de- klico; rKižnar Barbara, Breto- vec 80 — Slavka; Veldin Aloj- zija, Obrez 121 — dečka; Har- lomov Katarina. Krčevina 47 — Iva; Skuhala Ana, Tomaž 10 pri Ormožu — Jožefa; Terbuc Angela. Gregorčičev drevored 3 — deklico; Štros Marija, C. Metodov drevored 1/b — Moj- co; Jakopič Anica. Rodni vrh 28 — Leo; Škrjanec Vencesla- ra. Bresnica 72 — Stanka; Škol- nik Olga, Pleš — Trakoščan ~ Slobodana: Kureš Štefanija, Podlehnik 41 — Majdo: Jaku- boTJč Nevenka. Ljutomerska 20 b — Selmo: Majcen Marija, Kidričevo 68 — Darjo: Roška- rič Jožefa. Novakova 5, Ljub- ljana — Stanka:. Klasinc Tere- zija, MihoTci 32 — deklico; Krivec Terezija. Podlože 69 — Janeza; Strelec Sla-va, Sobetin- ci 3 — Nado; Cafuta Marija, Krčerina 107 — Bogdana in Darka; Svenšek Ana, Kidriče- vo 39 — Nado; Križmančič Eli- zajbeta. Školibrova 9 — Jasno; Kolarič Terezija, Pušenci 20 — Slavka; Arnuš Jera. Pocinje 25 — Srečka; Doitgan Karlina, Ki- dričevo 13 — Ljiljano; Verlak Kristina. Stojci 112 — Štefana; Kirbiš Stanislava, Prepolje 30 — Metko; Domanjko Julija, | Prešernova 33 — Cveto; Lah Sonja, Lovrenc na Dr. p. 121 — Anico; Novak Roza. Podvinci 72 — Milenko; Zajšek Ana,i Majski vrh 5 — deklico; Plaj: Angela. Mezgovci 10 — Janeza; Curin Marija, Vodranci 4 —, Nevenko; Jeza Antonija, Kidri- čevo 12 — deklico; Horvat' Irana. Bolečka vas 6 — Mira- na; Kramberger Marija, Ra- belčja vas 4 — Viljema; Ljubeč? Jožefa. Mariborska 3S — Dar-, ka; Bezjak Neža. Markovci 61 — Marijo; Sagadin Ana. Staro^ šinci 38 — Milana; Cbš Tere- zija. Gabernik 20 — deklico. RODILE SO: Horvat Pavla,. Bodislavci 40. Ljutomer — Bog-, dana; Veisbaher Marija, Zagreb- ška 54 — Elizabeto; Majcen Eli- zabeta. Polenšak 32 — Majdo; Galič Marija, Turški vrh 76 —' Irmo; Podgajski Barbara, Krče-« vina 48 — deklico; Ambrožič Je- rica, Cirkulane 33 — Janjo; Ze-: lenjak Terezija. Sardinja 29 — deklico; Dolinar Elizabeta, Ptuj- ska 9, Ormož — Bojana; DanjkO Ljudmila, Mejna c 10 — Zdenka; Čepek Cirila. Slovenski trg 2 —-' dečka; Planine Ana, Majšperk 11 — Aleksandra: Kurbus Terezija,^ Kungota 8 — deklico; Segula Ma- rija, Pacinje 35 — Milana; Koc- jan Marija. Vuzmetinci 38 — Marjana; Murko Kristina, Jane- žovski vrh 41 — Mirana; Vuzem Magdalena, Zetale 106 — Magda- leno: Potrč Francka. Ločič 15 — deklico; Kos Marija, Cermožiše 54 — dečka; Reš Lazarka. Mari- Rokomet v nedeljo je Drava morala ne- pričakovano prepustiti obe točki ljubljanski Svobodi. Na izredno slabem igrišču in v nalivu, so igravke Drave popolnoma razo- čarale, nasprotno pa so gostje za- igrale izredno borbeno, pa tudi tehnično dovršeno, da je njihova zmaga zaslužena. Prvo priložnost za gol so imele igravke Drave, vendar je vratar- ka Svobode v zadnjem hipu re- šila svoje »svetišče«. Zaradi maj- hne nepazljivosti v coni Drave so Ljubljančanke prve povedle, kmalu zatem je Butolenova ize- načila. Obetala se je lepa, zani- miva igra. Toda po naslednjem prejetem golu je Drava popustila. V odsotnosti Silakove, ni bilo no- bene, ki bi s streli iz daljave pre- magala dobro vratarko Svobode. Sodil je zvezni sodnik Kopač iz Maribora dobro. borska 11 — Mirka; Simonič Ana, Janežovski vrh 13 — dečka; Grah Marija, Lancova vas 2 — dečka; Horvat Angela, Vintarovci 45 — Srečka; Vindiš Antonija, Soviče 7 — dečka; Pišek Angela, Ptujska gora 45 — dečka. POROKE: Zver Avguštin, Do- kležovje 62, in Svenšek Marija, Rogaška 13. Umrli: Filipič Alojz. Bučkov- ci 36, roj. 1912. umrl 12. 5. 1962; Skledar Franc, Kidričevo 63, roj. 1907, umrl 13. 5. 1962; Ze- lenik Marija. Spuhlja 80. roj. 1890, umrl 14. 5. 1962. UMRLI: Fras Konrad. Macelj- ska 29, roj 1898. umrl 17. maja 1962; Dvoršak Josip, Vičava 20, roj. 1892, umrl 22. maja 1962. Iz programa RTV Ljnbljaaa NEDELJA, 27. MAJA 6.00—8.00 Z vedro glasbo v nedelj- sko lutro — vmes ob 6.05—6.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Kapoved časa, poročila, preg'ed tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.30—7.35 Radijski koledar in prire- ditve dneva. 8.00 .Mladinska radijska igra. 8.46 V glasbeni sobi Bele Barto- ka. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glas- bo v novi teden. 9.45 Bori. — Štiri pe- smi Brede Sčekove za glas in klavir na besedilo Srečka Kosovela. 10.00 Se pom- nite, tovariši . . . 10.30 Pisan glasbeni dopoldan. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Želimo vam dober tek. 12.00 Po- ročila. 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Pesmi raznih narodov poje KZRTVL. 14.15 Naši poslušavci čestita- jo in pozdravljajo — 11. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Plesni orkester Max Greger. 15.30 Prizori prijateljstva v operah. 16.00 Hu- moreska tega tedna. 15.20 Za nedeljsko popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Vedri intermezzo. 17.15 Radijska igra. 18.15 Glasbene arabeske in humoreske. 18.30 Športna nedelja. 19.00 Obvestila. 19.05 Melodije, ki jih vsakdo rad posluša. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Uberite, melodijo tedna. 20.45 Segava klaviatu- ra. 21.00 Glasovi od včeraj in danes. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana. 23.00 Poročila. 23.05 Štirideset minut popevk in plesnih rit- mov. 23.45 Ko se ritem umiri. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 28. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska mpo- ved in radijski koledar 8.00 Poročila. 11.00 Slavko Korošec: Od Ptuja do Ble- da, venček narodnih. 11.15 Naš pod- listek — H. M'asur: Dva milijona za obrambo — I. 11.35 Zabavna orkestra Herbert Beckh in Adalbert Lutter. 12.00 Poročila. 12.05 Nekaj zapiskov Tončke .Maroltove. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Luciian Marija Skerianc: Trio za klavir, violino in violončelo. 13.56 Ra- di bi vas zabavali. 14.35 Naši poslu- šavci čestitajo in pozdravliajo. 19.00 Obvestila. 19.05 Naši reproduktivci — Flavtist Boris Campa. 19.26 Eugene Boz- za: Na bregu hudournika. 19.30 Radij-¦ ski dnevnik. 20.00 Pojoči mozaik. 20.45 Kulturni globus. 21.00—22.50 Simfo- nični koncert Orkestra Slovenske filhar- monije dirigent Carlo Zechi, solist Dn- bravka Tomšič. 22.00—22.15 NapOTCd časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.50 Literarni nokturno. 23.00 Poročila. 23.05 Zadnji ples pred polnočjo. 23.45 Vsem vam, ki nas še poslušate. 24.00 Zadnja poročila in zakliuček oddaje. TOREK. 29. MAIA 5.00—8.00 Dobro jntro! (pisan jlas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, Tre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11,00 Dva mojstra klaviature. 11.15 Napredujte v angleščini 14. lekcija (po- novitev). 11,30 Ivan Mane Jarnovič: Koncert za violino in orkester. 12-00 Poročila. 12.05 Pesmice Boruta Lesjaka. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved, prireditve dne- va in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Ru- koveti Stevana Stoianoviča Mokranjca, 13.50 Intermezzo na harfo. 14.05 Radij- ska šola ra višjo stopnjo 19.00 Obve- stila. 19.05 Igramo vara za razvedrilo 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Kaj pojo znani jugoslovanski zbori. 20.30 Radij- ska igra. 21.30 Zvonimir Ciglič: Suita v starem slogu. 21.40 Minute ob glas- benem avtomatu. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 30. MAJA 5.00—8.00 Dobro jtitro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Nežni glas violine. 11.15 Človek in zdravie. 11.25 Claude Dapuin: Kuka- vica. 11.27 Saša Santel: Sonata za vio- lončelo in klavir op. 48. 12.00 Poročila. 12.05 Na orglice igra Andrej Blumauer. 12.15 Kmet