156
Književnost
vremensko napovedovanje. Poslušajmo torej veljavne vremenoslovce, da zvemo od njih, po katerih znamenjih bi se utegnilo spoznati prihodnje vreme. Seveda moremo tukaj povedati le kaj  malega in kratkega.
i. Severni vetrovi, pravijo veljavni vre-menoslovci, in peresaste meglene mrene v višavah, kadar se prikažejo ob rastočem zračnem tlaku, pomenjajo lepo vreme. Ce pa zračni tlak, ki ga nam kaže barometer, o d j e n j u j e , tedaj p o m e n j a mrenastaali peresasta megla v višavah dež. — Dolgo megleno perje ali meglene veje oznanjujejo prihod vetra in kažejo, kam veje  veter.
2.   Kadar se na oblačnem nebu zjutraj pred solnČnim vshodom pordeče oblaki široko na okoli in solnce posije takoj na spodnjem obzorju, tedaj bo lep dan. Ce je pa ta rdečica prav močna, ali Če je jutranja zarja temni-kasta, če solnce posije šele pozneje, ko je že stopilo nad spodnje obzorje, in če so oblaki gosti, tedaj pride veter in dež. Tega se je tem bolj nadejati, Čim bolj k o p a s t i so oblaki.
3.    Ce je poletu zvečer nebo na jugu jasno, pričakovati je 1 e p e g a dne. Kadar je pa poletu ob solnČnem zahodu nebo krog v s h o d a jako rdeče (večerna zarja na vshodnem nebu), pride drugi dan veter in hudo vreme. Če se pa taka zarja kaže bolj proti jugo-vshodu, tedaj  pride drugi dan dež.
4.   Meglene bele kope so sicer nedolžne ; kadar pa nastanejo mahoma zjutraj med osmo in deveto uro, tedaj se je poletu popoldne nadejati hudega vre-
Slovenska književnost.
Materine sanje. Slika vjednem dejanju. Spisal E. Gangl. Izdala in ^alo^ila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Natisnila „Nar. Tiskarna." i8g6. 120. Str. 20. Cena 15 kr. (Dobiva se pri Iv. Bonaču, knjigovezu.) ¦— Plodoviti gospod pesnik nam podaje tukaj v dramatični obliki sanje matere, „ki Bog podal ji dete je cvetoče . . . Pred dušno ji oko želim pozvati, Kar bega ji, vzradošča srce vroče, Kar solze ji rodi in smeh in petje, Kar nje otroku varno je zavetje." Jednajst prizorov nam podaje prav živahne in pesniške slike. „Materine sanje"   so   se   predstavljale dne   14. in
mena, posebno, če po jemlje zračni tlak.
5.   Kadar p o 1 e t u zjutraj med Četrto in deveto uro dežuje, tedaj se zvedri dopoldne.
6.   Kadar pa ob sivo-temnikastem, čez in čez oblačnem nebu jame deževati popoldne ali proti večeru, tedaj traja dež rad Še drugi dan.
7.   Kadar se spodaj pod sivo preprogo Čez in čez oblačnega neba pode majhne, Črne, razkosane megle, tedaj je   pričakovati dolgega   deževanja.
8.   Kadar megle ob zgornjih hribih trajajo dalje Časa in se razprostirajo in vlečejo navzdol, tedaj naznanjajo, da pride skoro dež. Kadar se pa take megle dvigajo proti vrhovom ter izginjajo, tedaj pa pride   lepo  vreme.
Američan H. Clavton oznanja za cel teden naprej, kakšno bo vreme. On trdi, da je v navidezni vremenski nerednosti trden red in da se premembe vrste perijodično. Nekatere take perijode trajajo po več dnij, druge celo po več let. — Gorko, suho vreme začetkom meseca velikega travna, tako trdi mož, kaže zanesljivo, da proti koncu ist. m. nastopi mrzlo, deževno vreme, proti sredini rožnika vročina in suša; začetkom velikega srpana mrzli dnevi, za katerimi pride trajno lepo in suho vreme, dokler ga koncem kimovca ali začetkom vinotoka ne  prežene dolgo deževanje.
V teh izpremembah in v svojih obhodnih vremenskih dobah ima on, tako se hvali Clavton, pravi ključ za obširnejše prerokovanje vremena.
Naj bi te vrstice vzbudile bralca, da natančneje spoznava vremenske razmere in opazuje premembe v korist svojo in korist drugih.
dne   15. listopada min. leta pri koncertu „ Glasbene Matice"   z  občno  pohvalo.
Je zmota kratka — dolg je kes. 1^ ne-srečne^evega dnevnika slovenskemu ljudstvu • v pouk priobčil F. Prlek. Tiskarna Dolenec, Trst. — I^dal F. Prlek. i8g6. 120. Str. 63. Cena 15 kr. s poštnino. Dobiva se v Trstu pri izdajatelju, via scuole .nuove, 18, I. 7. —- Knjižica nam podaje zapiske mladega moža, ki je nekaj časa p:ebfl v ječi. Pisana je tako resnično, živo in umno, preveva jo tako dober duh — duh pravega spoznanja in kesanja, da je želeti, naj bi se razširila daleč med narod. Prvotno je bil ta spis natisnjen v „Edinosti"; kar se   nas tiče,  želeli   bi,  da   bi ga
Književnost.
Književnost.
*57
bila v nekoliko popravljeni obliki izdala družba sv. Mohorja.
Pridiga o priložnosti blagoslovitve temeljnega kamena %a novo farno cerkev v Cadramu. Govoril premilostljivi gospod kne^oškof lavantinski dr. Mihael Napotnik na pravnik obletnice cerkvenega po-svečenja dne 20. oktobra i8g5. V Mariboru, i8g6. Zalomil pisatelj. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 8°. Str. 26. — Pridiga je vzor cerkvene zgovornosti.
Narodna šola družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu. Pomnoženi ponatis i% „Mir"-a. Izdalo in ^alo^ilo uredništvo „Mir"-a. Cena 10 kr. V Celovcu 18g6. Nat. tiskarna družbe sv. Mohorja. 1 2°. Str. 64. —¦ Družba sv. Cirila in Metoda je osnovala prvo slovensko šolo za Koroško v Št. Rupertu in za pouk poklicala šolske sestre iz Maribora. Ta pomenljiv napredek v zgodovini našega šolstva nam obširno in natančno predočuje knjižica, katero v  prid šolski  družbi toplo priporočamo.
Izvestje c. kr. ni^je gimnazije v Ljubljani o šolskih letih l8g4Jg5 in i8g5\q6. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran IViesthaler. Vsebina: 1. Konstantin Veliki kot kristijan. Spisal profesor Jos. Jenko. 2. Šolska poročila sestavil ravnatelj. V Ljubljani i8q6. Zalomila c. kr. državna ni\ja gimnazija. Natisnil Ig. pl. Kleinmayr d Fed. Bam-berg. Str. 87. — Tu nahajamo veleznamenit spis o prvem krščanskem rimskem cesarju, napisan na podlagi obilnih Študij in obširnega znanja. Vreden je, da bi ga prečkalo širše občinstvo, zato je obžalovati, da pride v izvestju le nekaterim v roke.
Hrvaška književnost.
Izvještaj Matice Hrvatske ^a upravnu go-dinui8g5. Naklada Mat. Hrvat. Tisak K. Albrechta (Jos. Wittasek). V Zagrebu l8g6. 8°. str. 203. — Iz glavne seje Matice Hrvatske dne 21. rožnika minulega leta pod predsedovanjem društvenega podpredsednika Jos. F. Tomiča zvemo od društvenega tajnika in blagajnika Ivana Kostrenčiča o delovanju in stanju Matičnem v letu 1895. Spomenivši se nekaterih za Matico zasluženih oseb, navaja knjige za leto 1896. Matica daje za to leto devet knjig. Dokončala je začeto knjigo prof. dr. Kišpatiča „Iz bilinskoga svieta", katero je napisal dr. Stjepan GjuraŠin. — Fr. Valla končava „Poviest srednjega vieka", oziravši se obširneje na slovanske narode. Dodano je točno kazalo za vse štiri zvezke. — Vrh tega se pa še izda „Francoska drama od nje-zina početka do najnovijega vremena", „Najnovije pripoviesti ruske", „Izabrani spisi dr. I. Dežmana", „Izabrane pjesme" Huga Badaliča. „Na pragu novega doba", povest, sta spisala brata Hercegovca pod že znanim imenom Osman-Aziz. Kakor je začela Slov. Matica izdajati slov. narodne pesmi, tako   izda   tudi   Matica   Hrvatska  „Hrv.  narodne
pjesmi". Vsa čast Mat. Hrv. v tem oziru ! — Do 1. rožnika 1. 1896. je bilo vpisanih Matičnih členov 1 1.5 1 7. — VI. 1895. so tiskane knjige prekoračile prvi milijon (kdaj pa Slov. Matica?), katere je v 19. letih (1877—1895.) Matica svojim udom podala. Skupni glavnični imetek znaša sedaj — brez društvene hiše — v papirjih in gotovini 79.898 gl. 28   kr.   Lep napredek!                              O. H. Š.
Druge književnosti.
Macedonische Studien je nekak „posthumus" pokojnega našega učenjaka drja. V. Oblaka.
Ko je 1. 1 89 r. dovršil Oblak svoje študije, na-merjal je potovati v Rusijo, toda Jagič mu je odsvetoval češ, da mu mrzlo in rezko rusko obnebje ne bo ugajalo. Napotil se je torej s potnim stipendijem, katerega je dobil od dunajskega vseučilišča, preko Belega grada v Solun, od koder je hotel proučevati macedonska narečja. Hodil je od vasi do vasi ter si delal jezikoslovne beležke, dokler ni turška policija naredila nepričakovan konec njegovemu znanstvenemu proučavanju s tem, da ga je 3. sušca 1892 prijela in zaprla v Vardarovcih, v mali vasi deset ur od Soluna, ter ga potem iztirala iz Mace-donije. Kljub ti neljubi zapreki je nabral Oblak obilo dijalektičnega gradiva, katerega do svoje smrti ni mogel povsem obdelati. V jeseni 1. 1 895. je poslal rokopis „cesarski akademiji znanostij na Dunaju", toda učakal ni svojega dela, ki je izšlo šele vinotoka 1. 1896. z naslovom „Macedonische Studien",  pol leta po  avtorjevi smrti.
Oblak je opisal v tej knjigi nekatera macedonska narečja v treh skupinah: S u c h o , (v sredi med Solunom in Seresom), narečje severne okolice Solunske (Novo selo, Grdabor, Bu-garievo, VatilT>k, Vardarovci) in Debransko narečje (Galičnik, Klene, Oboki). Najvažnejše je narečje kraja Sucho, ki je ohranilo nosnike, ima za palatalizacijo j—št in žd, za i pa d in ed itd. ter se  najbolj  bliža staroslovenskemu jeziku.
Za razvoj slovanske filologije je Oblakovo delo jako važno in bo marsikaj razsvetlilo v vprašanju o domovini staroslovenščine. Dovršeno je s priznano vestnostjo in točnostjo, ki diči vsa dela pokojnikova. Žal, da se je urinil marsikak „lapsus calami", katerega bi bil Oblak pri korekturi gotovo izbacnil. Tisek in korekturo je oskrbel pokojnikov učitelj dvorni svetnik prof. Jagič, ki ni hotel in smel popravljati na svojo roko. Jagič je dodal tudi „Dodatek" (str. 156 —182), v katerem je priobčil Oblakova pisma iz Macedonije.
Drugi del knjige bi bil obsegal razlago raznih jezikovnih procesov in druga pojasnila, nu — neizprosna smrt je z Oblakom uničila tudi njegove načrte.1)                                                                V.
*) O tem delu Oblakovem je objavil tudi „ Bolgarski Pregled"   (knjiga  XII. god. III. str. 135) laskavo oceno,