tes PRIMORSKI DNEVNIK PRISPEVAJ za plačilo krivične globe! GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto v . št _ OOC /1 o i c\ Poštnina plačana v gotovini “V. 2.ZJ Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 22. septembra 1949 Cena 15 lir • 2.50 din Tretja krivična obsodba „Primorskega dnevnika“ pred višjim vojaškim sodiščem ugotavlja: Trije civilni nameščenci britanskih oboroženih bili nreteneni med zasliševanjem na policiji SIR Kljub temu je višje vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika na globo 100.000 lir in tri mesece zapora pogojno - Proti tej obsodbi bodo zagovorniki »Primorskega dnevnika" vložili priziv JvSUst.a'C0,° Pretepanju šoferjev nameščenih pri RASC, ki od 26. dišče ra, razburja ves Trst in zaradi katere je višje vojaško so-oašem dolgih in mukotrpnih osem dni na razpravi pro- Prinorj u tinevn>ku, je bilo pod težo jasnih in nepobitnih dokazov Nsefoit Priznati tudi višje vojaško sodišče. To je storil njegov Dr cDlr' včeraj, ko je čital sodbo ob zaključku raz- 1 Drv. oašemu odgovornemu uredniku. Dejal je dobesedno in D? mestu Podaril: '•H ,rS? BlLI TRIJE NAMEŠČENCI BRITANSKIH OBOROzE- u med zasliševanjem na policiji sib tepeni. Ctprav v ----* —*=•- strani enega ali več pripadnikov ali dodeljenega osebja 93 sekcije SIB, ki pa ni povzročilo nobene poškodbe Zupančiču in poškodbe majhnega obsega Goatinu in Sauli-ju, kot izhaja iz zdravniških dokazil«. Nato je govoril o znameniti priči ANTONU BADOVINIJU ter med drugim dejal: «Potem ko smo poslušali večurno pričevanje te priče in pazljivo preučili vprašanja, ki smo jih postavili, smatra sodišče, da njegovo biti sprejeto ^Učkov nadaljevanju svojih thljj Predsednik sodišča ugo- ^ HnrtČIznrlVi/. nir/\ Vti IA Sobi tike'lnUi* “Poškodbe n takšne, niso bile . da bi povzročile d b čeprav ugotavlja 11 nohPri tem ni P*1 tiuporab->Jv 0Sen Predmet ali orodje; >tt. Ugotavlja, da je komentar l,k ’ SU| ki *a '^morskega .....H St Dr lgUsta 1949 "Pretiran in 1 dd,,:5 meja razumne kriti- vsebuje čla-dnevnikan z S 30. r" 1 jsvnega interesa«; če- ■ni d dalje v svojih ugoto-* br'tska komanda ne >li, .‘avodu INSP 90 milijo-1 1da 50 vs* uslužbenci te « Sofli-Popolnoina zavarovani, ;(:t ni hotelo upoštevati apake, ki se lahko zgodi vsjjjn asopisu, kakor tudi ne V Slede besede angleški ?* lot. er'ški. Kljub vsemu te-**t g J ostane dejstvo, da je rCVrete»ani*bila resnič- \0 oiia me(( dolgo osem-'li' "rt« *Prav° njena resničnost S lij*4 s°diščem potrjena, ka-%t, eistv°, da je bila prav VZfok obtožbe proti Ovniku. Kljub vsemu te-Ca je vojaško sodišče ob-C«th Vornega urednika «Pri-evnika» na .100.000 lir “tbe in tri mesece, za- •»n} % smatramo, da je ob-a včeraj proti naše- SOv., ,r3til( ,B’ krivična in proti njej C«iki ' Zaradi tega bodo zaimka h,.®ašega odgovornega yli Dfjjfbti tej krivični obsodbi Jiil>tes Pravdorcku je pred-H ek Da3 razdebl inkriminirali; bVa <-eli in sicer: ni 'j J1 bi govorijo o dogod- HNkj Po ter na odstavke, ki ..it it dejal*. de'anla komentirajo. Vj'i lt0. .(j lve§a s" Proglasi obtoženca l*1’-'* s» rl.-i Potrebno ugotoviti 3^^o b) ram"!«, ali je kritika teh ti 3>«na ična, hina ,';'V' ^Shična' katerih govori in b) čeprav so glede vprašanj V" bin.U- Mi, ^ksl la>>- S 3rjSl'4i, da’ .ki, iih ie Pr iel° bl1 članek objav idilik ■ n.v.J .1949 kot posledica S b ,%j w?ler*h civilistov, k. so !*Vfei n,!0. biI_i uslužbenci > ^Asr v°za$i prj plotonu ' (la sn ‘u7zPovedi prič so se se zlo- zasliševanjem, ki so 1 d |> " flli w - — • M. fftij. ieVeaa0V,ekis4vu 93 sekcije $ ,! hied' -?-> korPusa v -ep oi vojaške 8% 3Zi » 25’ avSustom '■sLj Iti s. • . zatrjevano krajo -kj, Parki?6 °^°dila v avtomo-ftk £ Plutona C, b'*13 vs„Seckli1t sodi. ča pove-v.Slij bi bil uj1Pe ubtožbe zani-Jltik' ^altr,- kdor koli pretepen K>avatUcii’ d® Zavezniška ti ta doioi,ln. br-tskc vojaške iik% i^ialrifr ,ej0 n>česar Zavo-viicl*il^bblalnkrb8tvo za zflraV' S 1’iv. ogrorn "vanju. Na(o je Prid n°, Pr°tislovje med . Ta t "btužbe in prič VNliS pron Slovia Pa - A|j ka, di . esu nenavadno — So/bStitvp^rebna podrrb' ^L'a v"č '?,zaP'snika o zasli-’ lz katerih f0 bft 5 b. da .lasn° razvidna, bfijia V, bile n-.rV nubenega dvo ^ttpbatin^kudbe. k; sta jih trenutka, kot sta S».W& du 1,1 I« Saulf ko sta prišla zadobila. pričevanje ne more Ni naloga tega sodišča, da odloči, kaj ga je dovedlo do tega pričevanja. Brez dvoma pa je njegovo pričanje otežilo nalogo tega sodišča glede odločitve o vsem. kar se je zgodilo med zasliševanjem«. Nato ;s predsednik sodišča, ka. kor prsu nekaj dnevi javni tožilec smatral za potrebno poudariti, da vojaško sodišče ne sodi niti šoferje niti esebja 93 sekcije SIB. temveč da je obtoženec odgovorni urednik, Zdi se, da je predsednik sodišča smatral za potrebno to izjaviti, ker je med vso sodno razpravo občinstvo imelo vtis, da se vrši proces proti tistim, ki so šoferje pretepali, ne pa proti našemu odgovornemu uredniku. S tem je predsednik sodišča zaključil z ugotovitvami glede tistega dela članka, ki govori o dejstvih, t. j. o pretepanju šoferjev, za katera je ugotovil, se res izvršila in o dolgu angleške komande zrvodu INPS, za katerega je ugotovil, da ne obostoji, ker pač sodišče neče u-poš-tevati lapsusa glede besede »angleški« namesto »ameriški« Kajti za dolg ameriške komande obstaja dokument, iz katerega ie razvidno, da je dolžna, odnosno da je dolgovala zavodu INPS nad 90 milijonov lir za debo zadnjih dveh let. Po kratkem odmoru je predsednik sodišča prešel na podrobno a-naliziranje tistega dela članka, ki omenjena dva dogodka komentira, da bi ugotovil alj so ti komentarji v okviru umestne ali pametne kri- tike. Pri tem je dejal, da se strinja z nazori ki jih je obrazložila obramba glede svobode tiska ter poudaril ogromno vlogo tiska pri ustvarjanju javnega mnenja. Dejal je, da je dolžnost časopisja poročati o resničnih dogodkih in izražati pošteno mnenje o njih. Omenil je nato Goebbelsa, ki je postopal po načelu, da ako ponavljamo eno laž večkrat, bodo ljudje končno zadeli verjeti, da je resnica. Takšna Goebbalsova doktrina pa mora biti odstranjena tam, kjer je tisk svoboden. (Mnenja smo, 'da ta doktrina nima nikakršne zveze n. pr z poročanjem o pretepanju na HIB, hi se je v resnici dogodilo in smo prav zaradi tega to resnico v našem listu že večkrat zapisali). Nato je mr. Bayliss prešel na pobijanje branilčevega zagovora. Dejal je, da je obramba trdila, da v naslovu manjka zaradi tiskarske napake vprašaj, sicer bi bil naslov slovnično napačen. Vendar pa obramba ni s pomočjo stavca tega dokazala. Predsednik sodišča pa je pri tem pozabil omeniti, da je obramba tudi obrazložila, zakaj nj klicala stavca za pričo in priložila v dokaz rokopis naslova z vprašajem. Adv. Berton je med dokaznim postopkom poudaril, da so tiskovne napake tako česte, da smatra to kot za nepotrebno in otročje, ker bi sodišče lahko reklo, da je bil tisti vprašaj dodan naknadno na rokopisu. (Kakor vidimo. sodišče te izjave ni upoštevalo). Glede drugega odstavka, ki govori o lem, da v angleških kolonijah ječijo naredi pod krvavim bičem, je omenil predsednik sodišča samo to, da je obramba trdila, da gre za reklo zaradi nasilnega osvajanja kolonij, kar po mnenju so- dišča spada v preteklost in nima zveze s sedanjim stanjem. Pri tem pa je pozabil omeniti, da je obramba navedla v svojem zagovoru članke, ki so o razmerah v Južni Afriki in Malajskem polotoku izšli letos med drugim n. pr. v svetovno znanem švicarskem časopisu «Die Weltvvoche», kakor tudi, da je obramba citirala knjigo kandidata na predsedniških volitvah v ZDA Wilikie-a «One World«, v kateri opisuje razmere med drugim tudi v angleških koloniiah. Glede trditve obrambe, da gre pri besedi »angleški« namesto «a-meriški« za lapsus je predsednik sodišča dejal, da se os^pa, ki je članek napisala n; javila sodišču, da bi sama to povedala, temveč da Članek Moša Pijada o budimpešranskem procesu SRAMOTNI PROTIREVOLUCIONARNI NAPAD proti časti in neodvisnosti narodov FLRJ Izjave jugoslovanskega poslanika v Moskvi Mrazoviča hm','8’ Kor iz pre- VV' 'ia jlm vK .' sam'> sebi h ki n3 Prizad^- Po a 0 lc z n3ima i iz’ 4a bi /3 slrani pa AhS Vch Pro4° zadobili 1^1. i ‘0r0V SIB-a P<> wtPfi" hi b°skuSšIi?1n'rala V!'snost. N^^ičatK1' ™**t?ri iz- z* !'Hss, ,?i 3 Ah?a Sn ri - Pa meni u za uradno terem se eo- Plavil, 0a je pred. i * ’-lju Protidokaza, il *S0 bi,-Vsem 'tožnim \ v ZUPANČIČ L?¥vrienl ^licvanjem s L BEOGRAD, 21. — «Borba» objavlja dolg članek Može Pijada pod naslovom «To, kar proces v Budimpešti odkriva«. Hijade poudarja, da predstavlja proces v Budimpešti monstruozno provokacijo proti Jugoslaviji, provokacijo, ki služi nebrzdani kampanji proti socialistični državi in služi novemu nspadu protirevolucije, ki jo v-di Moskva. Proces proti Rajku v Budimpešti, piše Pijade, je lahko prvi čas presenetil samo kakega Jugoslovana zaradi svoiemonstruoznosti,toda kmalu nato je ta proces postal za vsakega Jugoslovana nepobitni dokaz, da gre samo za nov napad protirevolucije, za sramotni napad, za tolovajsko dejanje proti časti, neodvisnosti -si suverenim pravicam jugoslovanskih narodov. S samo obtožnico, ki je bile objavljena pred začetkom procesa, je bilo jasno, da so Rajk in drugi ljudje, ki so jih postavili skupno z njim pred sodišče, samo nepomembne in priložnostne figure tega izzivalnega procesa, izzivalnega ne zaradi tega, ker so med obtoženci tudi številni provokatorji, pač pa zaradi tega, ker sta obtožnica in proces dejanje policijskega in vohunskega izzivanja, ki zdaleč pušča za se-boi najsraniotnejše procese : v zgodovini, juridični umor Jana Calasa, ki ga je obsodil Voltaire, proces proti kateremu je usmeril svoj «J'accuse» Emil Zola jn proces v ' Kijevu proti ubogemu Zidu Bijali-ku ki so ga carjevi agenti obtožili, da je prerezal vrat krščanskemu otroku za verske obrede, proces proti kateremu se je z grozo dvignil ves civiliziran svet. Proces v Bud-mpešti pa še bolj spominja na procese leta 1936 v Sovjetski zvezi, katerih organizatorji so lahko pomagali tudi m procesu v Budimpešti zaradi svojega velikega izkustva. Vendar so bili procesi v Moskvi, čeprav so imeli svojo vredoost za vse komunistične partije, notranje vprašanje Sovjetske zveze; obtožnice in procesi so bili naperjeni proti »ovjetskim državljanom, obtoženim raznih zločinov med katerimi tudi, d so bili v zvezi z nemškim in japonskim fašizmom. Toda Hitler ni bil obtožen in tudi ne omenjen. Z njim so lahko čez leta sklenili tudi nenapadalni pakt z napitnicami na njegovo zdravje. In sedaj, ko je takratni tožilec postal zunanji minister, je te vrste proces prešel na mednarodno področje in je postal izvozni artikel. Toda stil se je še bolj razširil in krog obtožencev povečal. Obtoženci, ki so na zatožni klopi, so samo priložnostne figure in glavni obtoženec, ki ga sodi madžarsko krajevno sodišče, je tuja država, Jugoslavija in njena vlada Gre za novotarijo, s katero so režiserji tega procesa skušali obogateti socialistično pravosodje v njegovo veliko škodo. Cc se upoštava. da je bistvo procesa v mostruozni provokaciji pro-ti Jugoslaviji, bistvo, ki sluzi voj-nohujskaški kampanji, ki s" _Je sprožila proti tej socialistični drza. vi, se lahko razume, da so Rajk in Brahkov, Palfy in Justus samo slučajno na zatožni klopi, namesto, da bi n. pr. Rakosy, Goke in Revai, ali kak drug član Politbiroja in madžarske vlade, najsi so bili ali ne tuji vohuni, kajti kakor se zdi, se po potrebi taki ljudje vedno najdejo. Zato je za bistvo samo tega primera malo važen potek procesa. Ta poteka, kakor je bilo določeno že prej v preiskavi in kakor je bilo obrazloženo v obtožnici. Ne bi moglo biti drugače, kajti če ne bi bilo že prej na en ali drugi način določeno, da se morajo obtoženci, ki tragično sedijo na zatožni klopi z rokami na hrbtu, kakor da bi brali abecednik in kakor da bi ubo-gali glasu hipnotizerja, sami obtoževati, kar je manj važno, in da morajo obtožiti jugoslovanske voditelje, kar pa je važno, na podlagi fantastičnih podatkov, ne bi bila obtožnica niti sestavljena. Potek procesa nudi res veliko količino materiala, katerega naivnost se približuje komičnosti, in ki odkriva celo sramotno falsifikacijo, razne režiserje procesa in njihove namene, čeprav je obtožnica že sama po sebi dovolj zgovorna. To se pravi, da obtožnica že sama po sebi zadostuje, da se proces z natančnostjo brez ugotavljanja, brez strahu lahko katalogira kot nova manifestacija protirevolucije, ki jo vodi Moskva. (Ostali del članka bomo objavil jutri). Izjave poslanJka Mrazoviča Sl BEOGRAD, 21. (Tanjug). Biv-jugoslovanskj minister na Madžarskem in sedaj veleposlanik v Moskvi Karel Mrazovič je v razgovoru z dopisnikom Tanjuga v zvezi z obtožbami na procesu v Budimpešti, češ da je v nekem koncentra- cijskem taborišču španskih borcev v Franciji Laszlo Rajk stopil v stik z njim, poudaril, da so režiserji procesa v Budimpešti obtožili med drugim generala Goinjaka in Kosto Nadja ter Beblerja, Maslari-ča in Mrazoviča. Ti so se borili v prvih vrstah, kamor si običajno vohuni ne upajo. Razen tega niso bili Bebler, Maslarič in Mrazovič nikoli internirani v Franciji. Na ta način nazivajo vse Jugoslovane, ki so bili internirani v francoskih taboriščih, na nek način vohune ter agente Gestapa in Američanov. Ali morda ti gospodje pozivajo jugoslovanske borce v Španiji, naj očistijo svoje združenje. Toda niso povedali vsega. Povedo naj nam, kdo bo izvršil čiščenje in kdo bo eliminiran. Ali bo ko o.čistil združenje ali pa bo združenje koga. izključilo? Jugoslovanski dobrovoljci v Španiji niso čakali na poziv Madžarov, pač pa so že zdavnaj razkrinkali agente gestapa Oskarja Juraniča in druge; postavili pred sodišče, ki jih je obsodilo na smrt. Jugoslovanski komunisti so vedno znali očistiti svoje vrste od sovražnih elementov in vohunov, znali so jih razkrinkati, toda informbirojevci so vedno radi sprejemali medse te ljudi, ker so jih smatrali vedno »zmožne za vse«, da jih torej uporabijo za vse nepoštene namene, posebno proti socialistični Jugoslaviji. Komedija na sodišču v Budimpešti, je nadaljeval Mrazovič, vsebuje celo vrsto drugih nesmiselnosti. Na primer »tajni razgovor« na Madžarskem v bližini Paksa. Ta fragment scenarije je jugoslovanski tisk že dovolj razkrinkal. Cernu naj bi bil Tito poslal tajno na ta «tajni sestanek« na Madžarskem notranjega ministra Rankoviča s spremstvu dveh oseb, ko je imed drugega zanesljivega borca, opolnomočenega ministra Mrazoviča, ki ga pozna že 25 let-'in ki ga na procesu v Budimpešti nazivajo za «vohuna in diplomata«. Takrat je bil Mrazovič jugoslovanski minister v Budimpešti, govori madžarski, užival je di-plomatično imuniteto, lahko se je svobodno gibal, kamor je hotel in je lahko svobodno prekoračil mejo; bil je razen tega uradno v odnosih z madžarskim zunanjim ministrstvom, ki ga je vodil takrat Rajk. Očitno so na tem «.tajnem sestanku« razpravljali o »zaupnih zadevah«, q katerih ni smel Mrazovič nič vedeti. Toda kako je forej mogel Mrazovič biti za tolmača na tem »tajnem razgovoru«? Naj nam to razložijo gospodje režiserji. Oglejmo si sedaj, je nadaljeval Mrazovič, kako so prikazali umor Mojča: Ta je bil eden od agentov UDB (policijska služba jugoslovanske države) in je bil v osebnih odnosih z Rankovičem. Ko pa se je pojavila resolucija Informbiroja, se je Mojč izrekel zanjo, kakor je pozneje napravil Brankov, Tedaj je Brankov «prejel od Rankoviča ukaz, naj likvidira Mojča«. toda »ker je šlo za važno vprašanje in se ni smelo pedvzeti ničesar brez vednosti ministra, tudi če je šlo za direktive Rankoviča«. se je Brankov obrnil do ministra Mrazoviča. Sprašujemo, kako kar nenadoma ne morejo bitj direktive Rankoviča izvedene, če jih ne odobri Mra-zcvič, če vemo iz «tajnega sestanka« v bližini Paksa, da Mrazoviča niso mogli uporabiti za predajanje Titovih direktiv Raiku, ker je bila to izključno naloga Rankoviča. V Jugoslaviji so se izrekli za re. solucijo Infor,mbircja samo ljudje kakor Moje in Brankov, o katerih je informbirojevski tisk govoril, v superlativih in opisoval njihovo zvestob^ praporu marksizma-leni-nizma, ko smo jih mi in naša partija obsodili kot sovražnika socializma. Gospodje režiserji naj se bolj od blizu pozanimajo za druge jugoslovanske informbirojevce in bodo gotovo našli druge igralce za se je obramba omejila na to, da bi dokazala, da ameriška komanda dolguje nad 90 milijonov lir. Po mnenju sodišča se ves članek nanaša na angleške vojaške site in na angleško policijo ne Pa na a-meriško. Sodišče smatra, da je vsakomur znana razlika med pojmi: zavezniška vojaška uprava, »Bet-for« in «Trust». Glede ugotovitve obrambe, da je bil člane-k objavljen šele štiri dni pozneje, kot so vest objavili ostali časopisi, pa sodišče smatra, da ta okolnost samo poveča odgovornost uredništva. Sedišče torej ni hotelo upoštevati previdnosti pri objavljanju članka Glede dejstva, da je «Primorski dnevnik« dobrovoljno objavil službeno obvestilo AlS-a, ki zanika predmetne vesti o pretepanju itd., pa po mnenju sodišča ne more imeti nobene važnost) z ozirom na cilj objavljenega članka. Glede trditve obrambe, da so nekateri časopisi tudi objavili vest o pretepanju in da niso bili poklicani na odgovornost, pa po mnenju sodišča ne predstavlja obrambe, ker da ne spada v kompetenco sodišča presojati ali se smatrajo članki v drugih časopisih v tem primeru za škodljive in nespoštljive. Kljub temu pa sodišče smatra, da so ostali časopisi, proti katerim ni bil uveden sodni postopek, objavili samo vest brez komentarja ali s komentarji, ki ne gredo preko meja «pametne kritike«, «Corriere di Trieste« pa je pod obtožbo, milanski dnevnik «l’Unita» pa prepovedan za 30 dni, (Sodišče smatra torej, da demokristjanska dnevnika «Ultimissime» in «Giornale di Trieste« v tem primeru nista pisala »nespoštljivo in škodljivo« za ameriške in angleške oborožene sile, čeprav sta oba objavila vest, zaradi katere se je moral naš odgovorni urednik med drugim zagovarjati in s številnimi pričami dokazovati, da (Nadaljevanje na 2. strani) Začetek splošne debate v glavni skupščini OZN (Nadaljevanje na 2. strani) FLUbHiNG MEADOWS, 21. — Danes popoldne se je začela v tajništvu glavne skupščine OZN debata o vpisu posameznih vprašanj na dnevni red. Sovjetski delegat je zahteval brisanje več vprašanj z dnevnega reda, posebno pa vprašanja Grčije in Koreje, ter vprašanja, ki govorijo o »kršitvi mirovne pogodbe« s strani Madžarske, Bolgarije jn Romunije, kakor tudi predlog glavnega tajnika za ustanovitev oborožene straže OZN. Ostalj delegati so to zahtevo odbili. Zjutraj pa se je začela splošna debata v glavni skupščini. Kot govorniki so bili vpisani ameriški zunanji minister Acheson ter predstavniki Brazilije, Kube in Indije. Prvi je govoril ameriški zunanji minister Acheson, ki je omenil posamezna vprašanja, Iti so vpisana v dnevnem redu. Glede Grčije je izrazil upanje, «da bo Sovjetska zveza, ka do sedaj ni sodelovala v komisiji OZN za Balkan, sodelovala pri »obnovljenih posvetovanjih« za rešitev tega resnega in še vedno aktualnega problema«. Glede Koreje je Acheson izjavi, da smatra, da mora komisija OZN nadaljevati s svojim delom. Glede Palestine je izjavil, da podpira načrt posredovalne komisije OZN za mednarodni statut v Jeruzalemu. Glede bivših , italijanskih kolonij pa je dejal, da morajo Združeni narodi delati na to, da se pripravi združitev in neodvisnost Libije v treh ali štirih letih. Dalje je izjavil, da podpira «politično povezanost Eritreje s sosednimi vladami ter varuštvo nad Somalijo«. Govoril je nato še o pomoči nerazvitim deželam in nato predlagal, naj bi predložili mednarodnemu sodišču »vprašanje kršitve človečanskih pravic na Madžarskem, v Bolgariji in v Romuniji«. Glede atomske energije pa je dejal, da U Za plačilo krivične globe, na katero ie bil obsojen včeraj naš list. otvarja-mo nabiralno akcijo. Kot prvi prispevek smo prejeli od Komunistične partije za Tržaško ozemlje 10.000 lir oborožitve je dejal, da ne vidi možnosti takojšnjega sporazuma in pripomnil, da mora komisija OZN nadaljevati svoje delo. Sledili so govori drugih delegatov. med Anglijo In FLRJ ne bo nobenega upanja za rešitev tega vprašanja, «dokler ne bo Sovjetska zveza pokazala želje do sporazuma na podlagi «res uspešnega sistema«. Tudi glede znižanja LONDON, 21. (AFP) — AFJ* javlja, da bodo v kratkem podpisali v Beogradu angleško-jugaslo-vansko trgovinsko pogodbo veljavno za 5 let. Pogodba bo verjetno predvidevala izmenjavo za okoli 200 milijonov šterlingov v obeh smereh ter otvoritev angleškega trgovinskega kredita Jugoslaviji, ki bo verjetno znašal 10 milijonov šterlingov. Maocelung razglasil Ijudskii republiko Kitajsko JFovi uspehi osvobodilne vojske NEW YORK, 21. — Radio svobodne Kitajske je javil, da je Mao-cetung na posvetovalni konferenci v Pekingu, katere se je udeležilo 600 delegatov, napovedal ustanovitev kitajske ljudske republike. Pri tem je poudaril, da bo Kitajska sodelovala z vsemi državami, ki hočejo mir in svobodo, posebno pa s Sovjetsko zvezo in novimi demokratičnimi državami. Medtem se nadaljuje srdita bitka okrog mesta Shoy, ki je obkoljeno. Cete generala Limpiao pa so zavzele mesto Juanling 110 km juž- no-vzhodno od Taojuana v zahod-nemdelu pokrajine Hunan. To mesto je na glavni cesti, ki vodi y Cinkjang. O BUENOS AIRES, 21. (AFP) — Peron je danes sprejel jugoslovansko trgovinsko delegacijo, ki je pred kratkim prišla v Argentino, da začne razgovore za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Londonski železničarji začeli belo stavko Vlada bo verjetno sklicala izredno sejo parlamenta - Tudi belgijski frank razvrednoten LONDON, 21. — Vsi listi smatrajo danes, da je gotovo, da bo vlada sklicala izredno sejo parlamenta prihodnji torek. Posvetovalni odbor konservativne stranke, ki je zahtevala sklicanje parlamenta, je izdal poročilo, v katerem pravi, da bo konservativna stranka zahtevala obširna pojasnila o posledicah razvrednotenja ter o okoliščinah, ki so privedle vlado, da je podvzela ta ukrep. Angleški tisk, ki je dva dni raz- Tempo addietro abbiamo fatto capire, per inciso, la nostra intima convinzione che tu non sare-sti capace di serivere prosa tan-to indegna come quella seritta e fatta stampare su »1’Unita«, in eni si saccheggiano le agenzie e la stampa reazionarie per co-struirvi sopra le «prove» che sa-rebbero altrettante accuse contro la Jugoslavija socialista. QUesto noi lo abbiamo detto perche credevamo nella tua one-sta di combattente intemerato per la causa della classe operaia. Ci duole sinceramente di doverci ricredere. Proprio perche not abbiamo fatto il luo nome, hanno fatto serivere un articolo di cui un giorno ti dovrai ver-gognare perche la verita, la nu-da e schietta verita sulla Jugo-slavia dovra un giorno pur trionfare, se il mondo non si trova irrimediabilmente in mano a bricconi senza coscienza e se LEU ERA A LUIG1 1'onesla e la verita non sono notni vani e senza significato. Ebbene, in questo tuo articolo intitolato: eResidui di questura», hai avuto il coraggio di serivere, tra 1’altro, anche questo: iiTifo e la sua banda... sono piii igno-bili ancora delle varie bande trotzkiste perehe provengono rlai piu loschi bassifondi di Que-stura, dai residui di sfiduciati, di traditori. di venduti che i mo-vimenti clandestini lasciano ai margini del cammino durante la loro dura lotta contro 1’oppres-sione.s Le sorti della campagna di ca-lunnie contro la Jugoslavia socialista, promossa e sostenula dai cominformisti, deve essere assai compromessa in mezzo ai comunisti italiani, se hanno rite-nuto necessario esporre cosi bru-talmente anche la tua persona Cosi facendo, essi non potranno di certo salvare il cominformi-smo. Cosi facendo, essi non fan-no altro che coinvolgere in attt di vilta anche quelle persone che rappresentano qualche cosa per la classe operaia. Perche Fatto da te compiufo e un atto di vilta. Un simile at-to di vilta e stato richiesto a suo tempo anche al corrispondente de »1’Unitan a Belgrado. Egli, che la realta jugoslava la cono-sceva di persona, vi si e rifiuta-to. Perche? Anche se tu non avessi avuto altri motivi di meditazione, que-slo semplicc rifiuto che pure deve essere a tua conoscenza, avrebbe dovuto bastarti per pro-oorti il problema sollevato dai compagni jugoslavi, ossia dalla realta stessa della nuova Jugoslavia socialista. Perche di fronte alla realta dei fatti e dei problemi, per noi, marxisti-lenini-sti, non ci puo essere autoritš che tenga. Non 1’hai voluto fare, e ce ne dispiace sinceramente, compagno Longo. pravljaj o razvrednotenju z gospodarskega in finančnega stališča, razpravlja danes o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki nastajajo kot posledica razvrednotenja. »Times« piše, da je razvrednotenje, ki je znak slabega položaja, v katerem je država, imelo kot posledico zvišanje cene kruha in malo delavcev, včlanjenih v sindikate, je prepričanih, da v kratkem ne bo prišlo do drugih povišanj cen. List poudarja, da so voditelji sindikatov že pred razvrednotenjem zgubili nadzorstvo nad člani, ter navaja sedaj gibanje londonskih železničarjev, ki začnejo danes opolnoči belo stavko. Kakor je znano, se je voditeljem Trade Unionov posrečilo prevarati včlanjene delavce ter so podpirali protidelavsko politiko laburistične vlade. Konservativni list «Daily Telegraph« piše, da je večina članov sveta Trade Unionov škanda-lizirana zaradi napovedi zvišanja cene kruha in blokade mezd. Vendar pa je desničarski list «Daily Express» mnenja, da bodo ti voditelji še nadalje podpirali politiko vlade glede mezd do konca leta. Tudi belgijska vlada je danes sporočila, da se je odločila za razvrednotenje belgijskega franka za 12.84 odst. Socialistični list «People» piše, da 18. september ni pokazal nobene možnosti razjasnitve za bodočnost. List «Libre Belgique Ca-tholique» piše, da bodo konkurenti Belgije vsaj v prvih mesecih imeli -prednost nad Belgijo, in pri- pominja: Morali bomo to prednost zopet pridobiti z našimi napori. Za nas je to edino sredstvo, ki lahko omili škodo, ki jo je povzročil belgijskemu gspodarstvu zadnji laburistični manever »Nation Belge« je mnenja, da bi bilo zaman zanikati, da je sprejeta odločitev težka. Tudi portugalska vlada je sklenila razvrednotenje svoje valute; v zahodni Nemčiji pa bodo jutri sklepali q morebitnem razvrednotenju zahodne marke. Sovjetska vlada je določila nov tečaj rublja v odnosu do šterlinga, ki predstavlja reval-vacijo rublja za 30 odst. Pariteta z dolarjem ostane nespremenjena. Italijanska vlada je imela danes sejo, na kateri je začasni finančni minister Vanoni izjavil, da je treba izključiti občutno zvišanje cen posebno na sektorju prehrambenih proizvodov. Nocoj pričakujejo povratek finančnega ministra iz ZDA in jutri se bo ponovno sestal mi-nistrskj svet. Jutri se bo zopet začelo zasedanje parlamenta. Danes je tajništvo KPI preučilo gospodarski položaj, ki nastaja zaradi razvrednotenja funta. Togliatti, Di Vit-torio in Pesenti so predložil; poslanski zbornici resolucijo, s katero zahtevajo, naj se pred parlamen-tom razpravlja o gospodarski in finančni politik; vlade, ki naj na-vede^ ukrepe, ki jih misli podvzeti v zaščito splošnih interesov države. Kongres Holekariev Jugoslavije BEOGRAD, 21. — Bibliotekarji Vse Jugoslavije bodo imeli od 23. do 25. t. m. y Ljubljani prvi kongres, na katerem bodo ustanovili Zvezo bibliotekarjev FLRJ, ki bo navezala stike z bibliotekarskimi društvi v inozemstvu in predstav-Ual3 jugoslovanske bibliotekarje na mednarodnih podobnih organizacijah. primorski dnevnik •— 2 — ! TRŽAŠKI DNEVNIK Prutiorslsege dnevnika' (Nadaljevanje s 1. strani) je resnična, kar mu je tudi nspilb!) V svojem daljnjčm obrazlaganju je predsednik sodišča med drugim poudaril, da smatra za dejstvo, da je čanek napi-al mladi urednik, ki je stalnega sindikalnega urednika nadomfestnvai «za obsblutno pomanjkanje odgovornosti«. No, mi pa moramo s svoje struni poudariti, da je omenjeni urednik kljub vsemu v inkr miniranem :o jfe um da so bili šoferji nd angleški voja. ški policiji S1B pretepeni in da je prav 'ta resnična vest dala povod da se je v osemdnevnem razpravljanju pred vso triaško jdvhgs'jo dokazalo, da je rešnična. (Upamo da bo dalihja posledica tr-ga tudi kazttdvanje tiitih, fei sO svoj urad-ni položaj zlorabili). In v tem je zasluga omenjenega našega urednika,. Nato jfe predsednik sodišča na te. melju svojega razlaganja prijel do Sledečih ugmdVitev, ki jih objavljamo dbbesedno: 1. «Da je policija med zasliševanjem pretehta tri civilne natrle'č n-ce «Betfora«, kar je povzročilo poškodbe, ki niso težkega značaia in ki so takšne, da ne povzročajo Nesposobnosti; 2. da pri tem ni bit uporabljan noben predmet aV Orodje; 3. da je komentar o pretepanjih ki ga vsebuje članek aPrimorskeg-i dnevnikov od 30. avgusta. J94- pre- tiran in da gre preko meja umestne kritike v okviru javnega interesa; 4. da je trditev, ki io vsebuje članek, da je angleška komanda dolžnik 90 milijonov lir zavodu INPS, neresnična; 5. da so vsi civilni uslužbenci ??y.U in angleške komande popolnoma kriti glede socialnega in zdrav, stvenega zavarovanja in da so bile vSe dajatve redno plačane; 6. da članek pod naslovom «De-lavci nameščeni Pri angloameriiki vojaški upraui brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja» vsebuje izjavSj ki so škodljive in nespoštljive za zavezniške sile in kršijo prbglds Št. S, Člen 3 črka L; 7. da smatra obtoženega odgovornega urednika «Primorskega dnev-nikBri Stdhišlava Renka za krivega pb obtožbi». Nato je odvetnik Baša govoril = kot je to Predvideno v pravilniku o prbcfeduri pred Višjim Vojaškim sodiščem — glede omilitve («miti-gatldft«) kazni, pri čemer je pdtida: j-il da se sodišče lahko na lastno pobudo Zanima o delovanju obtoženega med osvobodilno borbo; dalje da je bilo uredništvo »Primorskega dnevnika« pri objavljanju članka previdno ter čakalo na eventualni uradni preklic vesti o pretepanju itd. Adv. Baša je poudaril dalje, naj sodišče upošteva tudi dejstvo, da je «Primorski dnevnik« že 2. septembra objavil uradno obvestijo AlS-a, v katerem se Vest zanika tfer da naš odgovorni urednik ni tčr da nas odgovorni urednik imel namena objavljati članka, katerlih bi sk ustVafilb ozračje sovraštva ali poizkusilo uničiti javni red«. Natp je vojaški tožilec «proseku-tgp» kap. Dye povedal, da je bil »Primorski dnevnik« že dvakrat obsojen pred istim sodiščem in da so gldbe bile plačane. Pb daljšem odmoru je predsed-tiik sodišča prečital obsodbo, ki šč (jlasj: 180.099 LIR DENARNE GLOBE IN TRI MESECE ZAPORA. Denarna globa se mora plačati do 31. septembra t.l., medtem ko se trimesečni zapor obsojenemu odgovornemu uredniku oprošča z ozirom na njegovo prfetekldšt meti vdjtid, p8d pbgblčib, da Š§ bo od: govorni urednik »dobro obnašal in da ne Bo proglašeti za kživfega prčd tčm sodiščem za časa ishglo-amferiške okupacije«. «To pomedi« — Je dejal sodnik — "da če boste ponovno spozdani za krivega, boste morali ostati v zaporu tiste tri mesece, katere sfern vam odložil z dodatkom tiste kazni, ki bi vam jo sodišče lahko še eventualno izreklo. Po nalogu sodišču bo izvleček zaključkov, do katerih je sodišče prišlo; objavljen v ((Primorskem dnevniku« na drugi strani dne 24. septembra t. 1. z istimi Črkami, s katerimi je bil objavljen inkriml- Lastniki ladij so zahtevali da pomorščaki zapustijo ladje —m i iiiim»MMi..iii'———————■—ninmiii i glnriniilii 11IMM—— Pomorščaki bolj trdno odločfeiii nadaljevati s svojo borbo - Solidarnost pristaniških delavcev Borba, ki So jo pričeli pomorščaki X tržaškem pristanišču se nadaljuje Z nezmafijšahp šilo. Lahko trdimo, da se je položaj te kategoriji- delavcev prav v zadnjih dneh zelo zaostril ter dosegel svoj višek z 'odlokom lastnikov ladij, iti zahtevajo takojšhjb izpražfiltfeb ladij, na katerih so cilj do sedaj stavkajoči pomorščaki. Da b] ta ukrep ne ostal samo pri besedah, so seveda ta^cj poskrbeli lastniki ladij, ki so že včeraj zjutžaj zahtevali izpraznitev ladij »Gerusalemme« «Abbazia» ;n «Bar-lžlta«. Toda kar je najhuje fifl vsem tem je prav formulacija tega ukrepa, ki pravi, «da Se izvrši izpraznitev ladij po krivdi pornbr-ščakov samih«, kar pomeni z drugim} besedami, da izgube Vsi stav-kajoči pomorščaki pravico do nadaljevanja vožnje ter lahko lastniki ladij proti njim postopajo po vseh disciplinskih pravilih. Čim so pomorščaki izvedeli za ta krivični ukrep, so odšli v spremstvu sindikalnih predstavnikov na odsek za delo vojaške uprave, ha katerem so zahtevali, da lastniki ladij ta ukrep prekličejo tčr ugodijo upravičenim zahtevam svojih uslužbencev. Ni nam znano, kakšen je bil uspeh tega razgovora jft kakšen bo odgovor lastnikov ladij ha *d zahtevo. Na vsak način pa predvidevamo, da se bo s tem ukrepom položaj še bolj zaostril ter da se bo borba te kategorije delavcev lahko razširila tudi na ostale, ki jo bodo pray gotovo podprle. Žjaehkrat sitib izvedeli; da name: ravrtjo stopiti v bofbo y znak -d; Udarnosti s stavkajočimi pomorščaki tudi tržaški pristaniški de-lavti, ki so sledili ves čas z zanP manjem poteku dogodkov v pro-tlštni stavki. Ni Pd Ižkljtiččnd, da bj borbo podprle tudi druge kategorije delavcev, ki so dobro razumele, da gre tokrat za pooštrend ofenžiVo delodajalcev, ki hočejd na vsak hačin doseči zmago nad delavskim razredom. Odločnost pomorščakov nadaljevati začeto borbo se je po zadhjih dogodkih še povečala. Nihče izmed članov posadk treh prizadetih ladij hi pfipraVljfen popustiti v borbi, ki jd bodo porhdfščaki vodili do končne znlagfe svdjih pravic. TUdi Enotni sindikati so poslali stavkajočim pomorščakom pismo; v katerem zatrjujejo svojo solidarnost ž njihovo borbo ter pom darjajb, da bodo storili vše, da Bi čim bolj podprlj njihovi; upravičene zahteve ter dosegli zmago nad krivični stališčem delodajalcev. teh ves svoj strup. Njih glavno geslo po objavi resolucije inform-biroja je postalo blatenje in kleve- tanje vseh tistih, ki se tej gonji niso ' fr --------------- hoteli pridružiti. Tako je postala za te ljtldi največja laž-največja žfešhiča. Toda, če so mislili, da bodo naše ljudstvo z lažmi pridobili na svojo stran, so se zelo zmotili. Niti izbruhi laži in k!evet njihovih glasil kot tudi ne skrajno podlj hapa-di njih radijskih oddaj niso odvrnili našega pbšteflega ljudstva od resniee, ki jo je še bolj temeljito spoznalo prav s «pomočjo» njihovih nesramnih laži. Tl novi ((glasniki femičei) pravijo, da mi sovražimo Sovjetsko zvezo; mi pa jim odgovarjamo, da ne sovraŽidie niti Sovjetske zveze niti drugih demokratičnih držav, pač pa, da sovražimo vsako laž in srho trdno odločeni proti njej se tudi boriti. Mi smo si izbrali resnl-čo ih za njeno zmago jfe bomo tudi borili. Naše gleslo pa je še vedno: Smrt fašizmu - svoboda narodu! M. PRASELJ Tiskarski delavci še vedno v prifiakovanju sporazuma Čeprav je kazalo da je stavka tiskarskih delavčev nfeizbežna. se je položaj v zadnjih dveh dneh precej izpremenil. Sindikalni organizaciji sta namreč izvedeli, da so še ponovno pričela v RimU pogajanja med predstavniki tiskarskih delavcev ter predstavniki združenja industnijcev. V pričakovanju rezultatov tčh hovih pogajanj sta sihdikalni organizacij; sklenili, da se stavka tiskarskih delavcev preloži na kašneje' ~ Seveda če Bi sporno vprašanje ne bilo na teh pogajanjih ugodno rešeno. Cim bosta, sindikalni organizaciji prejeli Obvestilo o poteku pogajanj, bosta o teh obvestili tiskarske- delavce, ki šo bodo zbrali na glavni skupščini. 499 občinskih npahoiencev bo prejelo povišano pokojolno Kdaj bo rešeno vprašanje vseh ostalih tržaških upokojencev, ki jih je nič manj kot 27.000? V zvezi ž vestmi, ki so jih objavili tukajšnji časopisi glede rešitve vprašanja o povišanju pokojnin upokojencem, javlja komisija občinskega odbora, da je v zadnjem čašu proučila 899 prošenj, ki so j.ih vložili občinski upokojenci prav V zvezi z vprašanjem povišanja pokojnin. Na podlagi tega proučevanja je komisija občinskega odbora ugodno rešila že 499 prošenj; vsi zainteresirani, katerih prošnje so bile ugodno rešene, bodo tako lahko prejeli poleg dosedanje pokojnihe še stalni pdviŠek v znesku 10.000 (upokojenci sami), v znesku 4000 lir pa ydove po upokojencih. Občinska blagajna, je tako že prejela naldg, da sestavi no-vč plačilne sezname, ki bodo v kratkem izgotovljeni. Ostalih 400 prošenj bo komisija občinskega odbora skušala rešiti že v prvi polovici meseca oktobra. Vsaj nekoliko razveseljiva vest za tržaške upokojence - le škoda, da bo tega izbbljšaiija deležno le majhno število upokojencev, medtem ko ostaja za vše ostale vpra- šanje še vedno nerešeno. Odgovorne oblasti naj pomislijo samo to, da gre za 27.000 tržaških upokojencev, ki že leta in leta čakajo na rešitev vprašanja o povišanju piokojnin. Dejstvo, da bo vsaj nekaj upokojencev prejelo pokojnino v višini, kol je to predvideval načrt, ki so ga predložile sindikalne organizacije odgovornim krogom v proučitev, še pač ne mOre rešiti tega tako perečega problema. Ce je komisija občinskega sveta po «pr0uččvtirijuii lahko ugotobila, da občinski uslužbenci ne morejo izhajati s smešno nizkimi pokojninami, zakaj bi tega ne sprevidele tudi drilge ustanbve ter končno dodelile svojim upokojencem skromno pokojnino,_ s katero bi se lahko laže preživljdli? men prod Milkom iz coronea Mn Vseh pet obtožencev dobilo še nekaj let ječe, ker so 1946. leta ušli iz zaporov Coronea Pet obtožencev, od katerih šta ie Iz Doline Resnica in laž rani članek. Rok za vlaganje pri-je 30 dni». živa Članek Moše Piiatta (Nadaljevanje s 1. strani) p-ndbbme uprizoritve, ki ne samo da se bodo medsebojno obtoževali, pač pa bodo ubijali, in to brez vsake uprizoritve, všafcikrat, ko bo visokim duhovnom Iriformbiroja potrebno. PrVikrat s svojem življenju sem slišal iine MojČ, ko so ga madžarski infornibirdjevci začeli s pdtftbčjo ((Pravden slavitj kot velikega hloža in kot zvestega mar-kšista-leninista tet kot velikega prijatelja Sovjetske zVeže. MrazoVič je govoril tudi a izpovedih Ealfy]a, ki jč ižjavil, da je Z&botirai vstop delaVsklh kadrov v Tržaški komihforrriisti So se v teku 15 mesečne gonje proti novi Jugoslaviji poslužili že vseh mogočih laži in klfevbt, s featčriih} So ivdtSli dokazdti resničnost in pravilnost svojih trditev. Toda vse te laži in klevetč so pripomogli, d* je resnica zmagala ter da so spregledali mnogi, ki so v začetku gonje tem lažem Verjeli; Vidalijevci sicer zatrjujejo, da je njih Število zelo haraslo, odkar namreč vodijo «pravilno» politično linijo. To jim tudi lahko verjamemo, če predpostavljamo, da prejme ižkaznieo njihovih organizacij in celo ((partijsko« izkaznico vsakdo, ki se izkaže kot sovražnik nove Jugoslavije iti njenega vodstva, ne glede ha to, če je bil tudi v preteklosti sovražnik vsega, kar je bilo naprednega. Tudi v naši vasi so vidalijevci sprejeli v d »resno partijo« nekaj «novih» elanov; iz kakšnih vrst so si nove člane ižbrali, si lahko mislimo Ea te novopečene eintemaribnaUšte« pd-menijo nale zastave š peterokrako vezdo naravnost trn v peti in ng " ; bi pokazali do vdjSkd ih 2 drugq stran; omogočal množični Vstop častnikov biVše Horlhjtjeve Vdjske, od katerih ŠO se številni Vrhili t zahoda. Mra-žovič je ižjavil! Tu je komentar odveč, ker; ali je vse kar pravi Pal-M, velika laž, kakor mislim, ali pa’ je ((leninistični centralni kotni-tet« madžarske komunistične parti-je 3P«1 spanje pravičnih ali Pa je delal isto, kar je delal bbtožehi Pal-tf cela tri leta. Komedija ne more biti drUgo nego komedija. Isto velja ža likvidacijo partijske Otgahi-zacije v voj- V nedeljo dne 25. t.m., ob priliki ljudskega tabord goriške EVeze slovenskih prosvetnih društev, priredi Planinsko društvo v Trštu izlet v Sdvodnje. V dopoldanskih urah izlet ha hrib Sv. Mihaela nad Rubijami, hrib z obširnim razgledom. Odhod ob 7.30 uri iz ul. F. Sfeverd. Vpisovanje v čevljarni Gec v Rojanu na trgu Tra i rlvi 2 do vftljtičiio soTSote. Nočna služha lrepangher, ul. sv; il 94155; Gmeiner, ul. Gitp8 6108; Tamaro-Neri, ul. ^ f 7623; Sigr.ori, trg Ospeda^ 93006; Harabaglia v Barko’’' f 5728 in Nicoli v SkednjV'’ imata stalno nočno sld*“ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. septembra 1949 se ie, v Trstu rodilo 5 qtrok, porok jč bilo 9 umrlo pa je 7 dšbb. Cerkvene poroke; ključavničar Persoglia Carlo in šivilja Sintbne Rosa, mehanik Vezzoni Aldp in prodajalka Nardini Ernesta, žleez- t RADIO JUG. GONA tfjji riičar Artgritano Vladimiro in go- spodinja MUscatello Caterina, uradnik Schneider Ferruccio in uradnica Crevatin Rina, tesar Pertot Giuseppe ih gospodinja Badalic Luigia, mehanik Kovačič GiUšfcppe in gospbdinja Močilnik Albina, rudar Sbaizero Mario ih gdsptidinja Moretti Ersilia, uradnik Benussi Angelo in uradnica Gaspi_ Palma, mehanik Sehlenkfer Irvin irt dijakinja Galli Edda Umrli so: 61-letni Colanctch Carlo, 62-letna Visintin, por. Ventti Giovanna, 58-letni Bilus Romeo, 43-letni Tomasi Guido. 63-letna Pavlo-vičh, vd. .TerličH Albina. 23-ietni Busechian Guerrino, 39-letni Ierin Gibvarini. -- c -■ • --------------------------------- H Mih o dolgopishiel oblaščen, da, odgodi prisilno izpraznitev za kakfšrib kol; dobo, lei pa ne sme presegati 12 mesecev, in lahko določi pogoje, ki so primerni okoliščinam v zvezi s prisilno izpraznitvijo. Odločitev sodišča je korlčnovfeljavna. Rrot! rije j ni priziva. Ukaz štev. 189 razveljavlja tildi člen 1 ukaza Zavezniške vojaške uprave št. 223. Uk,az št. 189 stopi v veljavo, ko bo objavljen y tiratbiepi ilšttt. V hfekl-tu gčmu blizu skladišča stdrfegd železa v ulibi Sdnžio 29, ki je iast Deligatiija FelikSa, je policija našla 6 čfcntov sturfega želfezk. Policija, kateri je Dfelegatli javil tatvino, je fned preiskavo ugotovila, da je to želfežjfe prav dnti. ki je izgihtlo iz Skladišča iz ulice Srhzib 23, in sicer prejšnjo noč. # 68-ifetni Hfektot Bontempo iz ulice Tartin-i 10 je žel te dni kupovati tobak v tobakarrio v ulici Pro-montoriO. Medtem ko je potegnil iz notranjega žepa iz suknjiča detlar, jfe potegnil z njim tudi kuverto, kjer šta blld spravljena dv? bankovca pb 10 tisoč lir. Medtem ko je meš spravil drobfen denar spet v žep, je pozabil na bankovce ria miri. Zaman sfe jfe Vrnil v tobakOr-no, denarja ni bilo več. Zato mu je ostala edina pot na polleijd; kjer je javil zadevb. * Na postajališču filovijfe A na trgu Goldoni so neznani tatovi ukradli Mariji Olivetti iz Tržiča listnico iz krokodilove kože, v kateri je bil denar in dokumenti. Olivetti je utrpela 11 tiSoč lir škode. morejo si kaj da he ....................................................................................................................................................................................................................... ttH je Vprašal Po celitutljil in Iž- I SPISAL: Tuj STRI RA M. KAMBIČ #Ne boš ne tožnik ne izdajale*! Govori! Pred teboj ni stotnik; s teboj govori Sloven — brat » »Gospod, tvoja dobrota je brez meje. Govoril bom. Stradamo, da prihranimo novcev in utečfcmo domov. Hodili smo po Afriki. Ej, vrači* je tam — lit *dP«t *e ctije* da trem« na Boj v Kalijo. Nas pa vieee na svobodne dobrave k našemu rodu. Dosti Imdtoo braz* ioilh, dosti Vojske.* »In čd bi štl Iztok tudi z Vami?» Vojak je Sinil pokonci in objel centuriju kolena; »Gospod, če tl vem, se dvignemo takoj! Legijo napademo za tebe, samo reci! Aa tfcbe poginemo, če fibčeš!* »Miruj, priseli na Bogove, da BoS molčal!* »Prisegam na ognjišče svojega očeta, ki je bit starešina!« «Dogdvori se s toVkrišl. Čiih vic jih dobiš, tem bolje, iztok priskrbi aeHarja. ko dobiš sporočilo — morda kmalu, morda čez dolgo —, udarimo prek ttemdl* »Gospod, vsa centurija pojde s ilboj!* »Pomni prislge In tholči!* Iztok se je hitro obrHIl, ker so pravkar Zatrobili Signali, haj se vrnejo V vojašhtce. Magister equitum je bil nenadoma poklican v carsko palačo, Ker sl je to večkrat zgodilo, niso ne vojaki ne Iztok ničesar slutili. Vesele volje, da Je odšel Azbad, so pevajoč korakali z vež-bailšča. Kmalu popoldne, še preden se je Iztok vrnil, je prišel k Eps je Iztok vrnil, je prišel k Epa-froditu evnuh Spičldion. Pri vri- rocll NUmidu plsmd ža«J. Nato je prOsil pri Grku, da bi govoril ž njim. Epattodit ga je takOj sprejel, kčr je slutil važna sporočila. Skopljenec sl je do tal priklanjal, potem pa urno poročal: »Gospod, nisem si upal pisati, nisem st upal. Gre mi za glavo. A sporočilo je važno, zato prihajam sam.« »Vstani in govori!« Evnuh je švigal s pogledi po dragocenostih v Epalroditovi sobi. Njegove oči so požirale zlatnino. Ni se mogel premagati, da bi «e opomnil: »Kako dragocena vaza! Despoj-na nima take.« »MSienkoSt! Govori Spiridion!« «NI malenkost, oprOšti tvoja jaSndSt predrznemu hlapcU; poznam dragocenosti. Snoči je bila despojna pri centuriju Iztoku. IJdnes švigajo bliski iž njerilh oči. Gžtze si Ustnice ift njlno lite je bledo. Raziti mi je velela, kdaj bi Iren«, jasna dvorjanica — nebeško lepa je, gospod — poslala list semkaj v tvojo vilo. m moral sPm ga IzVabtti Suždjli — danes ga jfe namreč poslala — ih ga nesti despdjni. Pa ga Jfe Vrnita, kakor OfedOlakrtjen Jfe, IH sedaj sem «a lrrbčii Numtau. m ko govorim » teboj, govori z veliko despojno magister epuitum, Azbad. Dokončal je tvoj sluga v smrtni nevarnosti svoj govor, da služi tvoji mogočni želji « Epafrodit je slonel nepremakljivo na stolu iz indijskega lesa in niti zganilo sd ni rta njegovem Hcii, kakor bt poslušat trgovško w pismo, ki mu ga bere silfertclarij-tajriik. Ko Je evnuh kortcai, Je segel v železno skrinjico in zagrabil dvakrat rumenih zlatov ter jih všul Spiridionu. Evnuh mu je poljubil Vsrtkl-krat roko in nato prihuljeno zbežal iz vile. Sedaj se je dvignil s stola E-pafrodit, stopil sredi sobe, položil prst na čelo in pomislil. »Da se Je izpozabiia tako daleč, tega bi ne bil verjel! Se vedno Je zrela za vlačugo! Komedija se zapleta — čakaj, Teodora, v njej bom nepričakovan igral tudi — jaz!« Sel Je skozi peristil na vrt, da-»i je Bilo vroče. Dajal je različna povelja služinčadi, ki Jfe ostrmela, ko je zagledala trgovca nb vročem sctncu Ha vrtu. Sel je v gozdiček pinij in hodeč gor trt dol razmišljat, Vtem je prišel Ižtbk. Takoj ga je pozval. Na njegovem obrazu je bil smeh, kakor ga Iztok Se rti videi. Veselost irt škodoželjnost, lokavost in nedosežna prelest je sevala od njega. «No, lžtočfe, kako sl kaj ljubko^ val nocoj z despojno? čestitam Ob taki ljubici, meherrule, čestitam!« Iztok Je ostrmel, ko Jfe slišal te besede. »Gospod, tl ši vseveden!« uBIZanc Je vseveden, ne Jaz. Govori, kar te vprašam!« «Prišla je verBlotttHICa, prekleta hamesto Ireile.« »Ih ti ši se naslajal?« »Preklel sem Jo!« (Kttdftijfebttrtje sledij, (Oddaja na srednjih val«''111 ali 1250 krt ČETRTEK 22.9.19^. ^ 30: Jutranja glasba-A ^4 »tfisr . ,. m čila (v ital. in slov,)- 7’ glasba. 12.00: Lahek spored.^ 12.30: Slavni 12.45: Poročila .(v 13.15: Edvard Grieg: klavir in drkfester V A-] Našim zabavni (V ital-)-zabavni orkfester pod jana Adamiča. 14.36:, gled (v ital. in slov-! popoldanska glasba. ska komorna glasba. JSi !A saksofohist Srečko DRajra Mladinska oddaja. I9.0"i,ii ne melodije. 19.15: in slov.). 19.45: SrbsfcfeiTSjPjj srni ih kOla igra r.arflf, •azili Hi ivcjici I m ci lit*• o v,, 'jž 20.00; Mozart; SimToi^i1\ 20.30: Igra ( slov.): «De«j, J, na na nnlnmliannm 1™ I na polomljenem s^;: lahka glasbd. 21.15: obkeštralnfe ih soliShccF 32.00: Iz žiVljferija (v ital.). 22.20: 8*1'% 22.45: 15' tangov. 33.00: P šti (v ital. in slov.). ! ' melodije. TRST II. 7.15: Poročila. 7.30: Jutrdnja glasba. 8.19j M 11.30: Za Vsakega rifek8!' vi svet. 12,10: Lahka ‘'ki* glasba. 12.45: Fdidč.ila ^ harmoniko igra ^ ,Joft 13.15: Nfekaj valčkov. 1’: s la. 14.15: Dnevni pre8le“A> l! ga tiska. 14.28: Popom3” 14.43: Citanje večerdcg3 14.45: Zaključek opold3"^. 17.30: Plesna glasba. !*<• .(j no predavanje. 18.30: P ba. 19.00: Slovenščina,/, j>i •30: Uverture. 19., -ri 19 20.00: ji : Koncert pfevskeg« zvCt. an an- ntno v janček« 20.30: Okno ■ jjjjiaa Lahka glasba, 21.00: R3 22.30: Koncertna glas«3 „ « skladateljev. 23.00: m 23.15: Poročila. 23.35: K9J jutriinji spored? 23•°',• glašba. KINO ROSSETTj. 10; (l+flje k M. Loy, R. LlvfesZk- , j, rn EXCEI-SiOR. 16.30: “N Unjttf''.; t Gregor? Perk, AHn » disvtn L nP.,6 FENICE. 15.30: FH — .............„ 'Atu> fm nta«, Gregor? Pčck/ 7,30:. 'pr ii.odramMatico. p' f. I AŽDIUtlVl IVI I 1V^’ P njfe generala CUSter«« ^ D. De Havllland. 1TALIA Mnureen 16.00: «ZapelJ|v» d0ni;m n 0'Hara, H* ALABAHDA. 10: ((P°Sj M beron, George IMPERO. 14.30: ((Zal)3.-,« r A Fellx, Pedro Arme|1<,ar - w Irt " J Fernandec. VtALE. 16.00: ((Niko1'" j' vortrt- . lepa«, Rita Hav«0’1''' pfFV 14.30, d8 flU* . GARIBALDI. -------- 21.45: ((Rdeči CevelK8 ^ustr*1 ti«v vah. MASSIMO. 16.00: s nik«, R. Mlllarid- ,. fl' ARMONIA. 14.30: «p' tf Midland, P. Goddar«- ^y(ii OVO CINE. 13.30. «) „|tP nem aVItti« 3 bratje prišla NOVO SAVONA, 18.00: WyonilHgu», W. Pp • j ffr ČbfcjUhl. 18.30; ; Karlbff. . ao ^ , IDEALE. 16: »Jutri 9 ^ |. sr 0'Brlen MARcoNI. 18. «DvdboJ z črnim P jfl: ji* RlNo oH MOfiJth. fllO1' Baltika«. SdVjets,tl ^ Čerhasov. . ,.a„,jerheifffl ADUA. 18.3(1: RADIO. 18.30: «^ev _,n5tfI1a«ir' RADIO. 18.30: W ViTfoHlA. 16.00:, na P C. v j ((Karneval življenj* BtaHWičh. AZŽtlSRO. 10.00: «' Glanni In Plndh«’ tt*. $ VENETU A: »Dolina * Bfel.VEDERE. 96.30: ^ Ijenja«, G. 6r»0h ,ft« ^ ,y. j«***- * ’ Bergman, KtNO v »Zasledovana#. SkOLiEt. 19.90: ** j KlNdNA OPClNAgi ^ »BdŽrtkniei V *v • ISTRSKI DNEVNI K Južniča uredništva primorskega dnevnika v Kopru « ulica c. battisti 301/a pritl. - tel. 70 'ig istrskega ljudstva za skupnost Poročilo SIAU o prostovoljnem delu v času od 10. ao 20. t. m. v počastitev partijskega kongresa SlAu Za Istrsko raa 1X1 dneva d« dne-sfttBriev' n baz iti «Jifi0(,J. 0 . dosedanjih uspehih ten „• , j dstva, kolektivov, %av'( ln ftalbifl podružnic itd-liaij p°datki niso sproti za tijih tenu popolni, izredno ddkaziijejo žilavost in teb številnih delovati' j,. ,*®jeev. Sele celotni po-^t,kl.,j?i.borno imeli na razpoko«« ^oku trimesecriega in tekmovanja, nam % M, Pra^° Sliko te=ja bgtHrli-'Bipndšt 'Sa is*rsbega ljudstva za J4& “"iruin; A 0 v Ankaranu za -tjfeirat ®ne I®- 'n t- bi- skdnne Loseb. ki so napra-p. , 0 1*0 ur. Naslednjega ajDen 6a je delalo v isti “ ftji 1 ** 80 zaznamovale 4S® ,del6i„m n* oseb0 * dr> kar pomeni io ur i« loSa^-Jp: m- ie 68 tovari- Prav doprineslo 344 ur. . v Pus°«S° delali za zadružni 4 P 0Sf, 34 dne 18 t. m. Pri tem ®tžar-LPrine?I° 176 ur’ ena 50 V Ji 7 oseb 28 ur- Smar-Nvai ' , °d 14. do 18. t. m. NiŠAsL zadružni dom 490 Svili ,e ruševin pa 87 ur. 4Aza in sicer ie 35 mi ^Hiisn ° 209 to. Isti dah pa oseh skozi 24 lit dela za posta' Jfi&U.. a fiadllih borčfem. itft A.*? v dneh od 12. do "a raznth krajih' m1 oseb rau ie 450 ur dc- SPuin nadaljnjih 26tovarišev til 1‘n W-C6ste m kanalizacijo \]|"končno je ig oseb upora. m dcjšcbhje šole. Tako dosijili to, da ša zaen- krat končali z izkopom temeljev naslednji Višitii: podjetje Klarzari prj zadružnem domu. Najbolj so se izkazali pri delih tov. Obad Duša, Gregorič Vojko ih PUrlanič Avgust. Kljub sovražnemu zadržanju in propagandi proti prostovoljnemu delu dd strdni vidalijčveev ih desničarske reakcije, se je izredno izkazala Izola. Samo 7.3 popravo športnega igrišča je prišlo na pro-stdimljrio delo ISO mladincev in delalo vztrajno ter s najvfečjem veseljem 780 ur. Posebej je še nadaljnjih 17 mladincev žrtvovalo 66 ur za razna druga dela. Izdelali So mnoge napise in prodali nekaj sto knjig v tokarni Arrigdhi in Am-pelea. Še vedno v Izoli je v tamkaj-šriji opekaThi Nardorie napravilo 41 mladincev 208 ur prostovoljnega dela, v tovhrnl Ahipfelea 231 iruadihcfev isto število delovnih ur in V tovarni Arrigoni 15 mladincev) 25 delovnih ur. Vrhu tega so nekateri drugi tovariši skozi 55 ur popravi celi ceste. V Sicolah se je prvi dan 16. t. m. udeležilo 19 tovarišev del pri bonifrki ih V 171 Urah skopalo 15 metrov zemlje, drugi dan 17. t.m. pa je rabilo 11 tovarišev 55 ur, da so nakopali 12 metros zemlje, v bližnji Sv. Luciji je 18. t. m. popravljalo ceste 22 tovarišev, in sicer 81 ur. Isti dan je postavljalo v NOVi vaši 32 mladincev temelje za spomenik padlim partizanom in vložilo v to delo 160 ur. V Ga-žonu so 18. in 19. t. m. popravljali in napravili tudi 70 metrov nove ceste. /Teh del ge je udeležilo prvi dan 23 oseb z 92 urami, drugi dan pa 4 osebe z 32 urami. Na 26. t.m. pa je 5 tovarišev delalo 40 ur za spomenik. Z dnem 16. septembra so spodaj imenovane sindikalne podružnice v Kopru dosegle delovni načrt v KMETOVALCE Hi I zem,J|šča za setev, o gno-I' izbiri semena in o setvi sami k^peftš&a sčtev žitaric in Potrebno podati našim nekaj nasvetov glede Jdega opravila. takva žfetva« pra-«&hrvalkih poljedelcev; ravno od setve od-Ibodo rastline v bo-In končhd kakŠeh »dale. m. i-o«. moramo odločiti, ilLztil2mJ pšehicb. V BUj-1 Ži(_ d dl|bja, da kraef-|M 2aPOredoiria nd ifeto »S1' Pa tudi tri leta. Be-.Pčinierili Hfc hibrefttb Ufi 'TVjj. . . *^ainbbirfesa pDdfelka, zi-čltah«. hditi vedno okopa- ISste6 P® b>'ez nadaH- jITl (detelje, lucerna). IJtih šjd he bomo prišli do če naprednih dfe- v našem kme- S!V^tdravilno kolobai'ienic V, 5p«av;imo zeMlji-t>il^EsfA setev? S kJ' Ce ..,rnora pred setvijo "lii ,nS ®ledi krompirju (*i i? rksti njive, na ka- ““ ? ‘6 bkopavlue, takoj, S ili' Ge s- ®ridelke, na plitvo 1 ogledamo naš tetl-v 8®lofet Ugotbvill, da 5.L': At*;., nbPreora.tio do časa i,anu n. Pr. »la edino Spii?S£takojskrom- Sil lis vL. ^he; v?e druge Ai J® h}iv ^ižem stati ju se ne S V Lev«znih krajih. Ko- X”btfebei "Lta način zgubi ' Kuhkc Koliko pleveltiih roj.-i., ^ ,'oljnih ri nV„re? žitaricami. Prišlo tolikem času nekaj razmer za dežja, ali deževnica je Večihoma odtekla iz nepreoranih njiv! Tukaj, in ravrto tukaj, ležijo vzroki, da bo rastlinam po’ setvi primanjkovale dragoefehe vlage v prve;n času njihovega rdzVoija in tudi y bodoče. Torej, če že nismo, moramo takoj preorati vse njive* ha katere bo prišla pšenica. Pred setvijo pa je potrebno, da se zemljišče še enkrat preorje. Ce ni zemlja zbita, naj bo oranje plitvo. Torej vso našo skrb moramo vložiti pravilni obdelavi zemlje pred setvijo. ‘ KAKO GNOJIMO JESENSKIM POSEVKOM? 21tu ni priporočljivo gnojiti s hlevskim gnojem. Bolje je. če dd-bro pognojimo prejšnji kulturi. Vši sami dobro Vemb, da s pridelki odnašamo iz zbtnlje velike količine hratiilnlh snovi, kdterb motamo vrhiti v obliki gnojil. Od Umetnih gnojil pridejo v poštev supferfosfat (4-5 tj fia ha), kalijeva sol (1-1.5 q na ha) in dušična umetha grtbjila. primanjkuje nam dtlšičiiih gnojil nitratov ali te lahko nadomestimo z apnenim dušlkdtn (kalcljeVcij-artamid). Kalcijevciahahiid motamo trošiti Všaj 10 dni pred setvijo, ker jfe nevarnost, dk bžge ih na ta načlh poškoduje kalivOSt semena. Z druge sttatii pa tavHo tb lastnost tega ghojila Upotabipid za zatiranje nadležnega plevela in raznih škodljivcev. Strupena snov, nairtteč, fcj se tazvija v ždčfetkU pretvorbe apnenega dUšika, uničuje tažhe rastline irt škodljivca, ta-kd da ptaVI K bi Hiti — Žllaficam v bddbče Hfe SkddUjejo. (NadAtjevarije Sledi.) ja je izpblriilo s 139;82 odst., FrUc-tus s 12'3,5S odit., ICET s 92,8 odst. in Ortihia — Lipa je dosegia celo 181,23 odst. — FrtictUs pa je 17, t. ni. iztioirtil načft s 129,36 odšt. in 18 t. m. s 133,64 odst.. Komunalna sindikalna sekcija V Bujah pa poroča, da so njene sindikalne podružnice dosegle v času od 10, db 16. septembra sledeče uspehe, Zadružni dom v Marušičih od 170 do 196,6 cd.st.. za- Šrtiarfe Vse za II. kongres KP SFO-ja V Skviru tekmovanja za partijski kdrtgres si je tudi Prosvetno društvo «Branik» v Šmarju zadalo posebne naloge. Na zadnjem sestanku drUštvfenega odbora je bil sprejet šklčpi dg je treba že v predkongresni dobi požiViti celotno kulturno življehje naše vasi, zlasti pa ga obuditi tam, kjer je delrtV-nos.t popuščala. Zato bomb razširili kolikor mogoče na no'Vo organizirano dramsko skupino, število pevskega zbora pa bomo dViartiii na 50 tovarišev in tovarišic. Enako nočemo zaostati V čpOrtrii partogi, katero Smatramo kot Ono najvažnejših za Vzgojo mladine. Tudi godba nam je potrebna posebno, Saj riam manjka le nekaj inštrumerttoV. čfe bodo driiŽni ddrti v Krdšicali od 109 čtb 135 odst., Podružnica Edilit od 136 člani obiskovali redno Veččrne Va-do 153,3 odst., zadružni dom v Bujah od 11.5 do 146 odst. in po-drližnica Cestarjev od 106 do i3i,6 odst.. jfe, bomo dobili glasbenega učitelja. V Šmarjah je treba dvigniti prosvetno življenje tudi iz tega razloga ( ker bomo imeli lep zadružni dom in s tem primeren prostor za prireditve. Naši vaščani to tudi pričakujejo, kar kažCjo najbolj s tem, da prihaja ljudstvo vsak dan z navdušenjem na prostoVbljno delo za zadružni dom. Nočem pa zamolčati, da so z grafikona, ki visi na trgu, razvidni tudi tisti, ki šo se prostovoljnemu delu izogibali. KakOr sem že v zadnjem dopisd omenil, bomo na dan prVe oktobrske nedelje, to je dne 2. io. imeli v rtovem zadrUžnehi domu prireditev v spomin na 6. obletrtičd težke preizkušnje hale vaši nod haeifa-šizmom. Tudi na tem mestu vabimo prebivalstvu iz bližnjih in oddaljenih krajev, da naš ta dan obiščejo. J. S. Odlikovanje boroev, bork ift aktivistov iz NOB v Istrskem okrožju Ostanite še nadalje odločni borci za zgraditev boljšega In lepšega življenja Prisrčna slovesnost v gledališču “Ristori,, Pozdravni govor poik. Lenca in tov. Julija Beltrama la na oder komandant jugoslOvan- \ stvo pričelo navdušeno vzklikati: ske cone STO polkovnik Lena c in predsednik okrožnega odbora za Istro tov. Belirdm. Vojaška godba Včeraj zvečer je bila v Koprd kratka, a prisrčna svečanost■ Borci in borke tet aktivisti so prejeli OdMkbvditjd za zasiitge, ki sO si jih pridbbili v čO-stt narodnoosvobodilne borbe. Ta odlikovanja je podelil prezidij ijiidške skupščine FLRJ na predlog Vrhovnega komandanta JA maržald Jbsipa Brbza Tita. fi.d lepo okrašenem cdril s sliko maršala Tita v ozadju je bila postavljena miza s sledečimi odVkdva današnjim slavljenčevi v kratkem ■ : sledili tudi druai. Dalre ie izrazil > Živio maršal Tito! Živela KP. Jugo-| slavije! PbikOvMk Lenac je pričel z de- je zaigrala državno himrio, nakar j litvljo nagrad. Na oder So pričeli je pozdravil polk. Lenac zbrana občihstuo. Za tijith je v krdikih be- potagoma prihajati odlikovane., katerim je komandant izročil nagra- sed ah pbjasnll tov. Beltrdm pomen i (j0 jn prisrčno stisnil roko. Ko je tega neobičajnega slavja, ko prejemajo borci in aktivisti iz NOB bila delitev končana, sta se dva zahvalila v irhenu nagrajencev in si- nji: Red partizanske zvezde (1 odii-ktivdhečj, red zasluge za hatod II stopnje (14), red zasluge za nared Iti, stopnje (74), red za hrabrost j ln (12), tiiedaija zd hrabrost (4l) in Medalja zdšliige za nar Od (34), Ko SC je dv-ghil zdštor, Sta stbpi- odlikovanja. Povedal je, da bodo j cer edbn V slovertščlni, drugi v i ta lijahščini, nakar je zopet godba za- sledili tudi drugi. Dalje je v željo, naj bi se odlikovanci izkazali vredni teh odlikovanj za hrabrost še nadalje ostali odločni borci za zgraditev boljšega in lepšega življenja. Po hjegdverii pozdravu je občin- igrala in ljudje so ponovno pričeli vzklikati maršalu Titu. S tem je bila ta kratka slovesnOtt v gledališču «Ristbri» končana. Drugi del večera pa se je razvil pri Si). Nikolaju, kamor so bili osi nagrajenci povabljeni Odlikovani borci iz narodno - osvobodilne vojne Danes prinašamo VIII. seznam tovarišev - borčev NCftč, fci So prč-jel; odlikovanje za ((zasluge za narod« III. reda. Rebec F. Kristjan, borče. Rupnik F. Franjo, borec, Hožač P. Avguštin, borec, Rustja A. Stanislav, borec, Rozin J. Bruno, borec, ROn-gelj I. Jdže, borec. Russi E. Ervin, borec, Rdijdo A. Altijz, borec, Butar I. Andhija, Rebula L. Alojz; borec, Rčfhec A. Zdravko, borec, Rezen J. Lado, Slejko S. Slavko, borec, Stavar A. Anton, borec, Skrnjanc A. LUdvik, borec, Stepančič F. Avguštin, borec, Slavec A. Alojz, borče, Svetlha M. Adolf, borec, Sterle I- Milan, borec, Sergae A. Jožef, borec, Stilič A. Frartc, borec. Sanabor J. Leopold borec, Sperne A. Ljubomir, borec, Sivec A. Ivan, borec. Slavec J. Jožef, borec; Sušmelj A. Anton, borec, Šuligoj A. Stanko, starejši vodnik. Stantič S. Dušah, desetar; Stoka J. FfahC; borec; Semolič K. Karel, borec, Snoj F. Stanko, starejši vodnik; Sulič F. Stanko, borec, Skvarča F. Pfeter, bdtee,' Simčič J. Mirko, bbree, Serajnik J. Fi-anc. borec; Stefin I. Slavko, borec, Skdk A. Anton,- borec, Skoranec A. Jože, borec, Sta-rac J. Ivan, borec, Stopar M. Franc, borec, Svetič J. Ernest, Setnikar i. Bt-Uno, bOrčc, Sever I. Benjamin, boreC. Stepančič F. Dušan, borec, Sirk F. Stanko, Sinčič T. Mirko, Smrekar F. Ivan, borec, Škabar I. Stanko, borec, Stembergar A. Avgust, borec,^ Sirk A. Alojz, borec, Šinigoj F. Alojz, borec, Strgar A. Bogomir, borec, Strgar A. Albin, borec, Slavec R. Franc. Soba B. Leber, borec, Sosič A. Milan, borec, Senica A. Anton, Sejun L. Ciril, boreč, Skrleta J. Jahez, desetar, SUi-ina A. ivart, bo- K I DNEVNI PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 74» - ■ ■ Zopet gonja proti našemu JMtoli. m«.m ' ' " Orožniki so v Notofliijah aretirali tri osebe pod jeretvezo, (la so letet 1945 ubile vojake, ki jih ni bilo f fiti f p im čitalte Ptimolbtu dnevnih t rec, SUman F. Milan, borec, Sker-lovaj A. Franc, borec, Skober F. Karel, borec, Štrukelj A. Florijan, Škabar A. Franjo, borec, Švara E. Franc, šuc F. Stane, mlajši vbd-rtik, Suban 1. Darko, borec, Sušmelj A. Anton, bdfec, Sajih I. Al-bano, borec, Skarabot J. Jože, borec, Štrukelj R. Marijan, borec, Skerrt A. Emil, Forkar I. Anton, borec, Turk M. Sergej, borec. Tr- pin J. Alojz, borec, Terbiže J. Franc, borec, 'Donkelj L. Srečko, borec. Tavčar A. Franc, borec, To-itifižlč J. Ivoti, boršt, Trnovec A. Andrej, borec, Trento J. Ivan, borec, TadCzki P. Nikola bdrec. Trampuš J. Jože, boreč; Tramjšuž A. Mirko, borec, Trlac M. Gino, borec, Trgnon A. Guido, borec, Tram-puž I. Franjo, borec, Trošt A. Fratiči borČC. Na ddlgo in široko sfe je Včeraj ’ nekatero italijansko časopisje razpisalo o aretaciji treh ljudi v So-vodnjah, ki šo jo dan poprej izvedli tamkajšnji orožniki in policija iz Gorice. Aretirani So bili 40-letni kmet Tomšič Anton, 60-lethl delavec Jožef Ciljan in 53-letni sedlar Butkovič Karel. Te aretacije so vzbudile med prebivalstvom veliko žhemirjenje in ogorčenje, saj pdznajo vaščarti Vše tri kot mirne in poštene možake, ki šo moraii med vojno hitidgo ptčtrfcfeti, sami pa hisb napravili nikomur nič hudega. Po tčh poročilih dolžijo omenjene tri možake, da so pomagali leta 1945 ubiti pet italijanskih vojakov, Sci So pdhoči bežali mimo Sovodenj in se skušali rešiti preko Soče. Te vojake naj bi baje napadla neka oborožena tolpa, jih pobila blizu Sovodenj in jih potem pokopala na neznanem kraju. Čudno in nerazumljivo to orožniško «odkritje» poboja vojakov leta 1945, ko pa vaščani sploh ne vedo, da bi bil ubit kaksčn vojak v tistem obdobju bodisi v Sovod-njah, bodisi v bližnji okolici. Po njihovem pripovedovanju takrat tattl sploh hi bilo nobenih italijanskih vojakov irt tudi fašisti, ki so prej bivali v vasi, so se iz previdnosti umaknili v Gorico. Res pa je, da je šlo ob polomu leta 1943 tod mimo mhogo italijanskih vojakov in vaščani so jim pomagali na ta način, da so jim dali civilne obleke in so se tako laže prebiti proti domu. Samo v eni hiši so na ta način preoblekli in rešili pred Nemci tri vojake. Prav tako smo zvedeli na v kraju, da so bili v vsteh letih vojne ubite tam tri osebe, in sicer pri Rubijah. Od teh je bil eden nemški vojak in dva neznana tuja civilista, ki stt ju pobili Nemci. Pač pa je Še vsem prav dobro V spornimi pti-zor, ko so fašisti leta 1944 obešili pred farno cerkvijo v SbVodnjah dva partizana, od katerih je bil edeil Hrvat, drugi pa domačin iz Renč. Ižined aretirancev je bil Tomšič Alojz takoj po polomu fašizma od vedeti v internacijo V Nemčiji, od kdder se je vrnil šele pokončanj vojni. Ciljati Jožef je bil že poldrugo letd brezpbseln ter je živel V najVečji rCVŠčlni. gele prfed nekaj dnevi je dobil delo, kf ga je pd Sedaj z aretacijo zopet izgubil. Domačini so zaradi gornjih dejstev Čudijo tej nenavadni aretaciji in obtožbi, ki he sloni na stvarnih dokazih, ampak je po njihoveffi mnčnju kaže tako, kfckor da nameravajo, zopet uprizoriti nekakšrtb gOrtjo proti partizanom in proti slovenskemu ljudstvu, ki že od nekdaj mirno živi v teh krajih. Glede Petra Donatella, o katerem tudi pišejo časopisi, pravijo Sovodenjci, da je živel na domu Cijana, ki so mu ga na dražbi prodali ih ga je kupila «Ente rinascita agraria«. Ta družba ni hotela posestva oddati v najem njegovemu prejšhjemU gospodarju, ampak je rajši nastanila tam Donatella, ker je sistematično naseljevala Italijane na slovenskih posestvih. Dortai tello je že ob polomu 1943 pobeghil iz hiše, ko je bila tam še fašistična milica irt je kriVo, da dolžijo sedaj aretirane, Češ da so ga oni okradli, ker to ne odgovarja dejstvom. Zato prevladuje na splošno mnenje, da je vsa dosedanja preiskava in njeni zaključki, kakor poročajo šoVmištičhi časopisi o njej, ali plod bolne fantazije kakšnega prenapetega, ati pa zlonamerna gonja proti slovenskemu ijudstVU. Na vsak način pričakujemo, da bodo oblasti pospešile preiskavo in utemeljile, česa je kdo kriv, ter ne bodo držale ljudi v zaporU samo na podlagi heke sumnjb ali zlobne ovadbe brez najmanjših dokazov. Obenem pričakujemo, da bodo v posfebnem poročilu obrazložile in utemeljile svoje postopanje, da bi tako pomirili javno mnenje. Tum sregssei mm um za zimo Zveza neodvisnih delaVcev gori-ške pokrajine opozarja z ozirom na spomenico, ki jo je izdala Trgovska zbornica v odgOVOr na stavljena vprašartja namesto javne razprave o problemu proste cone, da v tej spomenici ni govora 0 drvih za kurjaVO, ki bi jih morala prejeti naSa pokrajina rta podlagi predpisov odloka o prošti čdni. Zato ta zveza predlaga, da se je treba pogovoriti tudi o tem vprašanju in preučiti možnost, kako bi se preskrbele za id žiino batinjenfe količine drv. ki bi jih morali biti deležni tud; brezposelni in v prvi vrsti še njihove družirte, ki jim poleg drv mahjkajb tudi druge najnujnejše potrebščine za življenje. V zadnjem času so že bili sprejeti potrebni ukrepi za preskrbo drv državnim in poldržaVnim uslužbencem. Zato je več kot pravično, da dobe potrebno kurjavo za bližajočo SPORED LJUDSKEGA IAB0RA V SOVODNIAH j PEVSKI ZB or z vBha Ljudski tkbor v Sovodnjah bo zadnja večja kUlttirna manifestacija. ki jo prltedi letbs «Zveža slovenskih prosvetnih društev« iz Gorice na prostem. Zato haj ttihče he zamudi v nedeljo te prilike ih naj pohiti že dopoldne ali pa vsaj po- poldne v SoVOdnje, da sledi svojih rojakov iri ob zvokih ndše lepe pesmi pozabi na irertUlek svoje vsakdanje skrbi. Naj ttavedeitto nekatere glavne točke sporeda: Ob ltt. Uri bosta HttgoiilltHl tek- 125 Pit 1)11 BOIlliCA Zopet namesto dela v zapor se zimo tudi brezposelni pod najugodnejšimi pogoji, ker so bai eni tisti, ki si jih zaradi pomanjkanja sredstev pajteže nabavijo. Doberdob avinjslce ~, . .i,— , Joti pa “ ple20’ m konec) SN '* flot • ’“a sm° 3e od‘ ti J0** , JI ,,,eahia po mar-* *>!«’ ,t0'' spet kar tak , £a ure- n. QJ s,n° mhiii do W ,« U:°- Ne vrhu Brane ča/raii vsi dsirtd *e Sl“ '8 50 hi SO šli. ' le kakih 16 k 8rii|faClt8t|h snto urh t* S« D»(nI laZa) na Kamni-j.* l«9a dnevu S >■ v «91 ed raznih 111 ^ 'lp,a Sauinj; u.Jfr-1 Ha sedla, i ' a,iOt, ri imenujejo ,!«-n IIjmiina, jtrnu tjLhiba"I dp!u Sauinjski/i ."to,. “ na1- "* ne) 0 Uru m < iiw -rnn,.,/’ *e prot) lepo dolina. ««« n '-1 ‘itM’ «rat, ,a'-ska nod Tit iz- G«; Ao(j,„' teeo teče Po vsej Lo-i, in-'1 b° Savinjski Zid"' K S »ia„ , u Saoo, N a- SSik^ tl Jhfrb. sL!eco «wžii tudi tnni Ur,,7° 4,1 drintuvec. ‘t rJ!fr«ni . h8 »na rzie,5 'ftinf1 ^hone nit Skut° in 8edia j *Pust preko Hamu ifice; Bistrice, tore) kar naprej dolgo in težko pot. Nebo je bilo popolnoma čisto, na Vzhodu je uštajttitt jtiiranj« zarja Ko smo hiti ped Turško go rt), st) šiniti prft sorični rdrkf na fldrSke Vttmne, katere jt obli!« rdečit luč UžbajajočCga sdHca. Pod nUtnt je ellikomerliO SUtfttt slap pod Rinko ilOUa ti je-t/Oi) glas se je čedalje lryithljal v prebujajočem se žinijenj« dneva, Hekje se je sproži! kamen, fct se je strkfjdt o doHUb; Pogledali sttio 0 Ušlo sbter iti oprižflf dt’tt ddnlss, ki tla se hn majhni zaplati sončne planinske trdne pmo-vbtenu zajtrk. Ko sta nas zagledala, sla brezskrbno odskakljam po žlebu naoždot IH nam ia neko sknto itffialid IPred bel. sonce se je že precej dufguHo ter nas začelo greti. Po dbbro zauarctnani poli *mo preslepili s pooočlu Brane, po katerem smo dr) sedaj iiodili, na pobočje Turške gore f3233 m). Nekako na sredi pobočja snto dospeli do mletju »soda brei dna«. To je na tipična razpoka p skati, visoka neke) tnetroo, skozi katero je spe-irnn m Pb četrturni hoji smo malo odpočili in okrepčaJ« Vmv, fpa smo ščoeda i *»»“«•*«- Giedoodll bližnjo ftt daljno ofco- Pot na Rinko je bd® lahka, ker i jc speljana po položnem terenu, Tu smo zopet opazili dva gamsa, ki šla jo mahala proti dtttižoOČmU skrčili. Najbrž sta iulela taih st)o-je bivališče. Klrtatn šflib dospeli na vrh Kraiijške Rihke.kajli Rinke so tri: Kranjska, koroška in Štajerska. Z vrha sina še morati vrniti po isti poti irt šele na Vznožju prestopili itd pot za SkUtO. Pot na Skuto je s te strani speljana po pl-ccčj slrrtičtn in nčudr-nenl lerenui in je teinu primerno tudi zelo zavarovana s ktlhi in žično Vrvjo. Ves čas plezanja na-vtgor nas je spremljala megla, ki se je podila tod okoli. Sem pa tja je vines posijalo sonce, ko pa srtio dospeli na vrh (25.12 Trt), se ji tudi megla porazgubita. Prvo naše delo je bilo, da smo si poiskali udoben prostor ta razgled in počitek. Rac SkatO je zelo lep pogled rid koroško Stran, o čemer smo se tildi sairti prepričali. Pred itami je bila razprostrta osrt Podjuna prav do Golice trt svinjske pldmne. V MšeM Vzitožjtt še je vidčla Ze-tečne Kaple iti u daljavi Velikovec Po tfšej dolini pa so raztresena. kmečkd naselja, v katerih prebivalo koroški Siboenč!, Dolino Rož i CeWt)čent pft sd nam zakrivale Karal)rthke, iznad katerih so se V daljavi Videi* Vis trt kč Tiire. Z fttlostjo V šrcu smo gledan te naše kraje, fct SO nam biti po krivici odtrgani, TUdd ruša zavest, da se nismo odrekli teh. fcfdjčb, in še jiSVt tUBl rte bomo, se jt tnfcmt je bolj vkrčfllla, Obe: nem pa smo a prue#it, da bomo poosod ln še vedno razkrinkavali iri onemogočali lažne vesti a Sjo- Pred goričko sodnijo se je mo-raj včeraj zagovarjali 45-ietni brezposelni šofer Zenitger Bruno iz ul, LUnga 23. ZelUtgcr jfe bil olrnž n, flg jč riekegd Bile pfeteklega jUHija, arnpaK je yu »J«*«*™* ko je Sel na Urad za delo ponovno iz trte izvita. Pravijo, dal J u - „ vprašat za zaposlitev, ushrulil di- rektorja Burba Jožefa, kfer mu je ta dal kot obič&jno negatiVfen od-dbvor. Iz obupa se ni Žemtger mogel več zadržati in nazv?l je direktorja cbarabo. Seveda je ta takoj poklical službujočo stražo, ki je brezposelnega žofprja spravila iz urada in ga prijavila tudi sodnim oblastem. V obtožnici so tudi navedli, da je bil Zenitgfer pijan. Toda pred Sodnikom še je izkazalb, ha to ni bilo rfes ih Ž nilgerja so oprostili obtožbe Vinjenosti, ker ni zakrivil dejanja, mefllfem ko so ga zaradi psoUaHjti ravnatelja obsbflili na 5 mesecev irt 10 dni žapora pogojno. venski Koroški, ki jih je začela šlNti irtjoHrtbirdjenska klika. Vlada FLRJ ni prodala Slovenske Koroške id Judeževč dolarje. Vsi narodi FLRJ in prav tako koro-čelit kljubovali vsem navalom načelu kljubovali vsem nvaalom naših sovražnikov, pa naj bodo to infotmbirojevci ali pa imperialisti. S Skute smo nato krenili na sosednji vrh štruco in poleni na Dolgi hrbfet fci še tilfečC medStrilCO in Orlrltabcm. Na tein lirOfli še tik pred Malini GrintMCeM. kri-žajo poti s Skute, Češke kOce, Grintovca in KbkrŠkcgd sedla, preko Malega Grintovca smo ktthčbt) stopili n« pbbdčjfe Grintovci — rtrtjUiJjegft nftia Srtfinj-skih Alp (2558 m). Seveda smo se podvizali, da bi čim hitreje prh šli na vrh, kar nam jc omogočila dokaj dobro izpeljana pot. Na vrhu je bilo žč tički) plaHihcCf. Nekateri so prišli iz ČbjžOve koče, drugi pa iz GeJfce fcdče. Vesen smo se dzirmi nn prehojeno pot, bd Velike pianine do GHntooca. Visoka nad namt, prav nad Velikimi pod i, Sta plrtfdia dva velika orla — vladarja višav in iskala plen. Mi pa snlo bili pre-vzeti od vseh teh lepot, ki s-,, nakopičene tu, v planinskem svetu. Po strehi Grintovca šrrtb se nato spUšttii do tiojždve kbčč Uti Kb-krSMln sedlu (17Hl iii) in rt c, 10 do Kamniške Bistrice. Naslednji dan pa smo se rdrel--'- r-r-‘: J-. mu, vsi z lepimi spomini na planine. Fr—et* Pijah je prišel domov Nato je sodnik dr Pascnli zaslišal 49-letri'i Kristanč č por. Populili Milko -z ui. L"oni 66 in njenega 23 letner/, stn,« Fopoliha Odene. Oba so doižili, da sta 23, maja letos napadla moža oziroma očeta Bopuiina Humberla, ko se ie ta vrnii pozno zvečer domov vinjen in Uiti povzročila telesne poškodbe, zaradi katerih se je moral zdravili osem drti. Pred sodnikom sta mati in sin zatrjevala, da jfe tb le plod Vlhjferte domišljije niiihfesa sorodnika ter da se je najbrže sam bdbtl, kfer ihti velika količina zr.rtžite ni.ibce ni doVoljevala da bi hibgči hoditi po-kohej. Gnroslili so oba zaradi pn-mahjkartja dokažov, Trfižni In vin|erli sprehajalci Kfer je prfed časbm šei na delo v Jugoslavijo, ne da bi prosil pristojne oblasti za potrebno dovolje-«3F jfe sodnik obsodil na 3 messcfe zapora ih i6-BOO lir glbb’ pdBojho 28-lfetnčga Silani Ivana iz Sašiliaha Na 4500 lir globe so nato obsodili 36-letnega Silvestri Alvera iz ul. Baiamonti 1, ker se je dne 2. julija letos mudii na korzu Boosevfelt ožltftti vinjen in nadlegoval himo-idoee, Aaradi pljahčfeVanja je moral na zagovor tudi 24-letni Cotul Mario iz Gradiške, ki so ga organi javhe Varnosti zasačili letošnjega avgu-šia na ločnlškem pirslščli edbralln«, ko ga je imel že precej pod kapo. Toda na sodniji je Cotul zatrjeval, da ni tistega večera sploh pil in da so se Organi zamotili. Oprostili so ga zaradi porllsnjkahja ddkazdV. Nedeljski pdthik in krava s posnetim mlekom Globo v znesku 2000 lir je sodnik naložil 49-!etnenlii ttsnVcii Gran-zottu Noe iz Trbiža, ker je neke nfedelje 1948 iptu nrišfel s sVojim av tomobllom V Gbricb, nfe da bi sl preskrbel dovoljenje vožnjo ob praznikih, ki je bMa takrat prepb-vedana. Kot zadnji je zasedel zatožnb klop 40-ielhi Menfegutti Hanibal iz Farfe, dbtbžen. da jfe pripeljal V mesto prodaja! mleko z manjšim odstotkom rtiaeždbe, kakor predVide. no po žakbiiu. Menfegdtti jfe izjavil, da je bila njegova krava tedaj pre-teliivijo in zato ni bilo njeho mleko tako (iinočnb« kakor bj mbraib biti. Sodhik mli je verjel iti ga zato oprostil. PRI PADCU SI JE ZLOMILA hAMO Včeraj se je 70-lctna kmetica Pr,-vedel Marija iz Fare vračala s polja na kmečkem vozu po neki poljski stezi. Na poti pa je prišel pod kole- j Sa dfebfelejšt kbmen, ki je vbz mečno stresel. Frevedelovo, ki je sedela prav na robu, je sunek Vrgel na tla in si je pri padcu zlomila dfeSHO ramo. Domačini so pdkličali Zeleni križ, ki jo je odpfeljal v bolhico v Gorico, kjer bo najbrže morala ostati več kot rrtesfec dni; mi Standrež-Sovodnje B ln Bene-čiJa-Doberdob. Ob 14, url nogometna tekma So-vodnje A-Opčitie. Ob 16. uri nastopijo s prostimi vajami telovadci iz Doberdoba in Trsta. Sledi orodna telovadba. Ob 17.30. uri bo pevski koncert, pri katerem nastopijo pevski Zbori iz Koroške, Trsta, Sovodenj, Stah-dreža, Pfeči, Podgore in Sieverjana. Pri tej priliki bo nastopil tudi mladinski zbor iz Gorice. Na sporedu so tudi riarodrtl pleši. V posebnih prdstotih bo popoidrie razstava Paših khjig. V vfeeerHih urah bo sledna prosta zabava. Poskrbi ifetio bo za dobro kapljico hi prigrizek, kakdr tudi za shrambo koles. HnlSmtnruke tultiMR Od i3. tirfe dalje bb Medttarbdtio balincarsko društvo iz Gorice organizirajo ha bsirtili iirlšČlH v So-vodhjah nagradne balinearske tekme. Na zrtingovrlch tfeh tekem jfe že pripravljen iep pokal «Napre-dek«, ki je dar «?,vfeZfe slovenskih prosvetnih društev« iz Gorice. Pt>-leg tfega pa jg določenih šfe osem denarnih nagrad za najboljše ba-linearske pare v skupnem zheškU 44.600 lir ln Večje število kolajn. Vpisnina Za baiirlcatške tfekmfe zna. ša po 5tM lir za vsak por, več Po 306 iii- za vsako drušlVo ih še lahko pošlje; na sfedež Mednarodnega baiirtcarSkega društva V Gorici drevored XX. septembra 54 aii pa na Delavsko zbornico v Goriči ul. XXIV. mata 1, tel. št. 162. SeMa Irioiiih iteija na Včferaj jp prusla ha štiridnevni obisk v Videm jn Gorico posebna delegacija Trgovskfe Zbhrrtice iZ Celovca na povabilo Trgovske zbornice iz Vidma in Goi-lCfe. Ob tej priliki sl bodo gostje ogledali nekatere važnfejše industrijske in obrtniške hapraVfe v pbeh pokrajinah. Mfed drugim bodo obi=kali elektrarni Sade pri AmpeZzU in LUrhiei, riekaterfe toVarhc v Vidmu in okolici, predilnico v Prtdgnri. ladjedelnice v Tržiču ter kobališčn^ in ?dravili»čne naprave v Gradežu m LignanU. S tem svojim posfetom so Cfelovčani vrnili obisk, ki šo ga napravili zastopniki goriške Trgov-ske zbornice maja v Celovcu, ko so si ogledali tamkajšnje industrijske naprave v raznih podifet.iih, Sie pred njihovim prihodom, V ponedeljek so imeli rta šfeJeŽu Trgovske Zbornice v Gorici poseben sestanek, ra kdterferh so preučevali možnost sklenitve znanega trgovske, ga rborazutna^ s KnrdSkb. Ka tem sestanku jfe Bil tUdi ravnatelj pn-krajin-kfega Urada za industrijo in trgovino, načelnik urada za štikfe i inožemstvOnt. zastopniki trgbvine, kntetljstva in obrtnikov. Sestavili so SeZham blaga, ki bt prilit, v poštev Za ižmettjavo s Koroiko. Ta seznam bodo sedaj predložili efeibv. škltn zastopnikom v prfegled in odo-britfev. Pretekli teden je podlegla dolgi in mučni bolezrtt vsem vaščanom draga in priljubljena tovarišica Francka Jelenova. Kako je bila pokojnica priljubljena, je pričdl veličastni pOgreb, ki je bil p nedeljo popoldne. Udeležila se ga je tudi domača godba, katera je igrala ždlostinke in več tisoč ljudi, ki so prišli tudi iz vseh bližnjih vasi, saj je Jelchova družina dobro znana daleč, naokoli. Iz Gorice je prišla zastopnica AFZ, ki je v lepeln govoru ob grobu Ha kratko omenila zasluge pokojnice, ki bo ostala vaščanom za vedno v najlepšem spominu. Francka jelenova je bila vžbma soproga in skrbna tnali, ki si je postavila za svoj glavni cilj vzpo-jit;, šfoje otroke kot zavedne sinove svojega naroda. Njen sin in dve hčerki so se za časa narodno-osvo-bodiine borbe borili v partizanskih vrstah, sama pa je že takoj od začetka dajala zaščito partizanom in jih ršestranskb podpirala. Fašistični ubfiuni So kmalu izsledili njeno delovanje in jo izdali. Kot represalijo so zasledovali njo in vso 'družino ter jim požgali dom. Ko je bila hčerka Milica odpeljana v Dachau in sta se ona in njen mož morala skrivati pri raznih drilžinah v furlanskih vaseht ni odnehala, ampak je še bolj po-žldvbvdIm) sddelootita V borbi kjer kbli jc bila poireVha njena pomoč. Po osvoboditvi je nadaljevala s švb. jiin. dclotti U i-selt naših organizacijah, boreč se za pratrtee in dobrobit našega zatiranega naroda. Druži rta dinge pofebjrttce sc za-liUdljrtje vsem, ki so jo spretnljeUi na titen; zadnji pbll, zlasti pa delegaciji AF2 (i Gorice zli Venec, tdv. V. za govor ter za vehee AFz iz Doberdoba ih kmjevne organizacije DFčr, nesreča v predilnici V podgorski predilnici se je včeraj ponesrečil 20-letni delavec Mrak Gianeario iz Loemka. Mrak je prt 'elrt prišfel pod nčki stfHj, ki mu je stiShit roko in teže poškodoval več mišic. Odpeljali sp gg v mfestno botnied; Prva seja davčne komisije V torek bopeidrtfe se je na gori-škferti ŽUpaH.štVtt sfeStUla k Svoji prVi sdji posebrta devetčlanska davčna komisija, ki jo je jhiehoval gorlški župan dr. Berhardts. Za predsednika So izvolili dr. Gl-Ušoviha in pritegnili v komisijo tudj. zastopnika kmetov dr. Vetbija. Tako Šleje sedaj kOdiisija skupno il Članov, med katerimi je tudi zastopnik DFS. Ka tej sVoji prvi seji so razpravljali predvsem q rtovem družinskem davku. Bo prvih Znakih sodeč še bodo prvotni ukrepi precej spremenili hi ublažili. Davčna komisija je sklenila, da še bo zopet sestala prihodnji torek in bodo med tem vprašanje tega davka še bolj podrobno proučili, da bodo takrat lahko stavili že stvarne predloge o potrebnih spreihembah. Pričetek šolskega leta 1949-50 Didaktična ravnatelja oshovnih šol s slovenskim učnim jezikom obveščala vse starše, ki imajo šoloobvezne otroke, da se bo vršiio vpisovanje na vseh osnovnih šolah dne 25., 2?., 2Ž., Ž9. In 30. septfeln-bra t.l. V gori navedenih dneh se bodo vršili tudi ponavljalni izpili jesenskega roka. Natančnejša navodila lahko dobi vsak posameznik pri šolskem upravitelju v vasi. Reden pouk se nricne po vseh šolah dne iO. okiobra. LISTNICO JE IZGUBIL Včeraj je 32-letnl MečcHi;, Merh nn IZ Torina prijavil goriški policiji, da je V nateht mestu izgubil listnico, v kateri je imel d V e bahč ni nakfezili po 50.600 lir bd Trgovske banke iz Totih«, Šofersko dovb-ljfehje, vdjaSSb odpustnico, poštrto izkazhico. oi-ožni lišt in btmko-vefe Za 506o lit. KINO VERDI. 17: tiMedeni meseci brez medu«, v. Johnson. VltTORIA. 17: ((Luč, ki Ugaša«, 1. Lupino. CENTRALE. IT: «Vladar wali-streeta«. MODERNO. 17: «Ne reci mi zbogom«, J. Payne. EDEN. 17: «Tarzan in amazonke«, 6; Wfeissmuelleri II discorso inaugurale alla liera di Zagreb del ministro del commercio estero della RFPJ Milentije Popovič La liera di Zagreli e una ehiara prova deli’ aiiniento e del miglioramento della prodezioee iiiaoslava Quest’anno la Fiera di Zagreb si tiene in una situazione particolare p er il nostrg Paese. Tale situazione puo essere ca-ratterizzata da queste due cir-costanze: La prima, che la lotta per la edilicazione dql socialismo nel nostro Paese si e sv.iluppata su un piano vastissimo e da risul-tati visibili e grandiosi per chiunque puo e desidera vederli per chiunque non sia accecato dalFcdio contro la nuova Jugo-slavia ed il socialismo. La seconda, che la campagna e la lotta che 1'Ufficio di infor-mazioni, rispettivamente le di-rezipni dei patsi delVUfficio di informazioni, attuano contro il nostrp Paese, raggiunto propor-zioni fantastiche, per cui noj sia-mo costrettj ad edificare 11 socialismo nel nostro Paese in que-ric; gravi condizioni. La lotta per 1’edificazione del Socialismo, per il Piano quin-ru-mnale nel nostro Paese, si e sviluppata, dal 1947 in poi, gra-datamente, includendo sempre piu vasti e svariati campi della yita popolare, economica, poli-tica, culturaie, ed includendo sempre piu tutte le regioni del nostro Paese. Quest'anno la lot-la Si d sviluppata nel Pii’ largo senso della parola, comprenden-do completamente tutti i campi della vita, comprendendo anche le regioni piii arretrate del nostro Paese Deve al tempo della vecchia Jugoslavia, per decine di anni, non penetrava il piu piccolo soffio di cultura, oggi si combatte la battaglia per il socialismo, la battaglia per un mi-gliore sviluppo sociale, per una vita migliore e piu degna. Tutto il nostro Paese e stato trasformato, non soltanto in un cantiere di lavoro, in un’offici-na, ma in un vero e proprio caropo di, battaglia in cui si combatte la grande e completa lotta per il socialismo. In tutti i grandi cantieri del primo Piano quinquennale si lotta con tenacia per il piano. Molte nuoye grandi imprese so-no gia entrate in produzione e lo saranno fra breve. Nelle no-*tre miniere g fabbriche, la clas- stra produzione, sia quantitativo che qualitativo. Nella Fiera di quest’anno verranno esposti anche numerosi nuovi prodotti, che il nostro Paese finora non pro-duceva, prodotti realizzati per merito degli sforzi degli scien-ziati, degli specialisti, dei tecnici e degli opera del nostro Paese. Circa 500 prodotti nuovissimi, 1 che qui si possono vedere e che la nestra industria e riuscita a čonquistare in un solo anno, di-mostrano che nella nuova Jugoslavia la produzione aumenta non solo per quantita, ma che nella sua vita economica si veri-iicano anche cambiamenti quali-tativi, cambiamenti tali che la trasformano sicuramente in un Paese industriaimente sviluppato e con una agricoltura progredita. In particolare e importante rile-vare che alla Fiera sc|;o esposti aleuni prodotti, come autobus, di-versi tipi di macchine utensili pe-santi, complesse macchine edili, turbine idriche, generatori e tra-sformatori di alta potenza, prototipi di trattori di produzione nazionale, macchine a vapore, motori Diesel ecc. II compito principale e fonda-mentale di questa Fiera e di e-sportare con evidenza e concre-tezza, sia ai lavoratori del nostro Paese che agli osservatori stranieri, quello che la nuova Ju-gcslavia, quello che un piccolo popolo puo realizzare con le pro-prie forze, quando e libero da ogni sfruttamento, quando e di-venuto cosciente di lavorare per se, per il proprio migliore avve-nire. In altri termini questa Fiera deve dimostrare come un piccolo popolo possa edificare il socialismo, impegnando le sue for-ze generali in una determinata situazione storica internazionale, salvaguardare l’indipendenza ed assicurare un’esistenza migliore e piu felice, purche il popolo sia fermamente risoluto e unanime in questa lotta, purche abbia una direzione particolare, alhaltezza di quest( compito. Oggi e molto. importante affermare e dimostrare questo, perche da ogni parte vengono diffuse svariate «teorie» e «teoriette», da una parte aper- AUTOMOBILI (iPRVENAC«, LAVORO DEGLI OPERAI JUGOSLAVI, ALLA FIERA CAMPIONARIA DI ZAGREB. tamente dissimulate da frasi marxiste, che hanno il fine di dimostrare proprio il contrario, e cioe che i piccoli popoli non possono essere indipendenti ed arbitri di se stesse. La seconda circostanza consi-ste nel fatto che il nostro Paese subisce una costante e forte pres-sione dai paesi dell’Ufficio di In-formazioni. Tale pressione e par-ticolarmente forte nel campo e-conomico, e nel 1948 ha portato praticamente alla rottura di ogni rapporto economico fra il nostro e questi paesi. Lo dimpstra anche questa Fiera: i oaesi dell’Uf-ficio di Informazioni non vi par-tecipano. II senso delle misure economi-che che l’URSS e gli altri paesi i*** ESCAVATRICE ESPOSTA ALLA FIERA DI ZAGREB, PRODOTTA DALLA FABBRICA «ZMAJ». ESSA SCAVA 3000 METRI CUBI DI TERRA E PUO’ SOSTITUIRE L’OPERA DI 500 OPERAI. dell’Europa orientale applicano nei confronti della Jugoslavia, consisteva e consiste fra l’altro anche nelTinteresse di attuare il blocco economico contro la Jugoslavia e di isolarla dal resto del mondo, di creare artificialmente e forzatamente una crisi interna al fine di dimostrare la esattezza delle loro teorie «sui piani irrea-li», sulla «impossibilita di edificare il socialismo in un piccolo Paese con le proprie forze». Poi-che il blocco della Jugoslavia e fallito, questi tentativi vanno ol-tre. Le svariate intimidazioni e gli altri mezzi di pvbpaganda hanno, tra l’altro, il compito di impaurire e di dimostrare che non e sicuro ed e pericoloso com-merciare con la Jugoslavia, impe-g^arsi in affari di maggiore por-tata e a lunga seadenza, ecc. Inol-tre essi si servono anche di altre misure, proprie del capitalismo, ma a cui nemmeno il capitalismo ricorre in condizioni normali, misure di eoncorrenza sui mer-cato mondiale indirizzate esclusi-vamente contro la Jugoslavia, per indebolire in questo o in quel Paese, se non addirittura impedi-re, il commercio della Jugoslavia con tale Paese. Ma msturalmente senza successo. Assicurando la sua indiperden-za economica e 1’ulteriore indi-pendente sviluppo economico — in primo luogo con la proprieta socialista delle ricchezze del nostro Paese e dei mezzi di produzione, con Vaccumulazione socialista e la sua distribuzione, con il costante aumento di tutti la nostra produzione e con 1’aumen-to della produzione di merce da esportazione, di cui vi e richiesta nel mondo e che ci permette di commerciare con i paesi capitali-stici — basandosi inoltre sulla vo-lonta unanime e sugli sforzi di tutto il popolo, il nostro Paese ha potuto e potra stipulare affari commerciali, di maggiore o mi-nore portata, a lunga o a breve seadenza, con tutti i paesi grandi e piccoli, senza permettere che la sua indipendenza sla lesa e che qualcuno influisca dall’estero sulla sua linea politica. Su ques.ta base, seguendo uno dei principi fondamentali del socialismo e della democrazia: sviluppo dei piu vasti rapporti eco-nomici ed altri con gli altri popoli sulla base del r.spetto delTin-dipendenza e delTugusglianza — contro le diverse tendenze e misure miranti a soffocare 1’indipen-denza, contro le d-serimipazioni e le altre manifestazioni, carat-teristiche esclusivamente del.’im-perialismo e della politica imperialista — noi abbiamo lottato contro 1» d seriminazioni ed il blocco conseguendo successi. Proseguendo per questa via, noi abbiamo superato tutte le difficolta economiche che ci so-no state opposte nel dopoguerra, e siamo riusciti a superare anche difficolta fondamentali createci dal blocco degli Stati delTUfficio di informazioni. salvaguardando nel contempo la nostra indipendenza. Questo ci e riusčito no"0-stante i teniativi delTURSS e degli altri paesi orientali di ridurci, non potendoci distruggere econo-micamente. ad una posizione di dipendenza econom-ca dagli imperialisti, per «dimostrare» cosi a viva forza — poicho altrimenti non pošsono — la nota menzogna sul passagaio della Jugoslavia al campo imperialistico. Quest'anno alla Fiera espon-gono anche molti espositori stranieri, piu dell’anno scorso. Noi li salutiamo. Questo favorira la reciproca conoscenza e 1’allarga-mento dei rapporti commsrciali con i paesi espositori, Fra questi pero mencano quel'i dei paesi dell’Europa orientale. Deploriamo se a causa di una cattiva politica, difficilmente com-rensibile, non vengano esposti in qu£Sta Fiera anche i prodotti dei paesi a democrazia popolare e delTURSS, ma questo non dipende da noi. Noi avremmo desiderato anche la loro parteci-pazione, per poter paragonare il ritnio, il contenuto ed i risultati dell’edificazione da noi e da loro. La responsabilit5 di questo e di quanto e avvenuto, ricade su co-loro che hanno impedito la loro partecipazione. se operaia del nostro Paese lotta per il socialismo con slancio finora mai visto. * I contadini lavoratori, nei loro campi, lottano per un migliore raccolto, per elevare Tagricoltu-ra, aderendo sempre di piii al cooperativismo. Nei laboratorj e negli istituti, tecnici e scienziati lavorano con tenacia per conseguire nuove conquiste nel campo della scien-za, irer fare nuove scoperte. In breve, la stragrande mag-giovanza del nostro popolo, tutto il popolo lavoratore del nostro Paese, costiluisce un unico col-lettivo in cui, ciascuno al proprio pošto e nella propria posizione, sostiene la sua lotta, tutti per-seguono un unico ideale. E tutto questo enorme colletti-vo, ispirato dalFideale rivoluzio-zionario e dalFardimento del no-nostante le calunnie e le ingiu-rie che'negli ultimi ternjii hanpo assunto un contenuto fantastico, tale ene la normale ragione uma-na non puo piu comprendere n6 accettare; ma i nostri popoli a-vanzano ancor piii arditamente e con entusiasmo ancora maggiore lottano per il socialismo. Ad ogni nuova ingiuria, i lavoratori del nostro Paese non solo esprimono il proprio sdegno, ma ancora una volta promettono a se stessi, al Partito ed al compa-gno Tito, di continuare con maggiore impegno la lotta per l’at-tuazione dei compiti del Piano quinquennale. La Fiera di quest’anno, illu-stra, secondo le pos&ibilita ed i mezzi a sua disposizione, una parte di questi sforzi e di queste ronouiste nel campo economico. 'sila Qui si vedra Paumento della no- Vsem je dobro znano, da je naš kmet dober vinogradnik; isto pa ne moremo trditi p njem, kar se tiče kletarstva. Kaj nam pomaga, Če imamo še tako lepo grozdje, če pa iz njega ne moremo in ne znamo pripraviti kvalitetnega vina. Potrebno je zato, da se vsak naš kmet spozna z elementi vinarske kemije, brez katerih ni mogoče postati dober kletar. Pot od grozdja pelje preko mošta in vrenja do vina. Dober mošt da dobro vino in narobe. Dobrota vina pa je odvisna y glavnem od odstotka sladkorja in kisline, ki je v moštu. Razmerje med tema mora biti pravilno, in prav od tega razmerja je odvisna kvaliteta vina. Ako ob zorenju grozdja merimo odstotek sladkorja in kisline v grozdju (moštu), bomo ugotovili, da količina sladkorja raste, a kislina pada, dokler ne pride — ko je grozdje zrelo — do pravega razmerja. Prizadevati si moramo, da ugotovimo o pra-vpm času tako imenovani «in-deks (kazalo) zrelosti« t. j. razmerje med odstotkom sladkorja in kisline (izrečene v gramih vinske kisline v 1 litru mošta). Vzemimo n. pr. mošt, ki vsebuje 21) odst. sladkorja in 10 promiš kisline (1 gr kisline v 1 litru mošta) — «indeks zrelosti« je izražen v kvocientu, ki se dobi, če 20 razdelimo z 10 t. j. 2, Ce po nekaj dneh ugotovimo, da je količina sladkorja narasla od 20 na 22 odstotkov, a kislina padla od 10 na 8 promil, ((indeks zrelosti« je postal 22 : 8 — 2.75. Torej kvocient raste. Z večkratnim merjenjem, če še ne kisline, vsaj sladkorja pred trgatvijo, lah-o ugotovimo pravi čas trgatve. Našim vinogradnikom GOS.PODIK $_T_V_ " ~ ' FINAUCl TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET Razvrednotenje luntain Razvrednotenje samega funta ne bo prizadelo italijanskemu turizmu prevelike škode. Angleških turistov v Italiji je prav malo. Res pa je, da bodo angleški turisti v mnogih primerih zaradi razvrednotenja funta morali zapustiti preje Italijo kakor so nameravali. Italijanski turzem bo utrpel škodo zaradi velikega števila držav, ki so skupno Z angleškim funtom razvrednotile svoje valute. „ŠK0DA“ dobavlja Švedski žerjave Tvornice Skoda so dobavile luki v Goteborgu IS velikih pristaniških žerjavov. Žerjavi so moderne konstrukcije, omogočajo razkladanje največjih vrst ladij, znatno hitrejše delovanje in imajo mnogo popolnejše motorje in transmisijo. Ako se obnesejo, bodo sledila nadaljnja švedska naročila. Trgovske izmenjave med Bolgarijo in Švedsko Po novi trgovski pogodbi, ki je bila pred kratkim sklenjena, bo dobavljala Bolgarija Švedski krmo, usnje, tobak in razno drugo blago. V zameno bo Švedska dobavila Bolgariji železo in jeklo, stroje, opremo centrifugalne se-salke, telefonski material, celulozo in kirurgične instrumente za 6 milijonov švedskih kron. Razvrednotenje angleškega funta in Južna Afrika V Južni Afriki smatrajo razvrednotenje funta za svojo rešitev, v hudi krizi, ki že dolgo muči to državo. Znano je, kako se je njen finančni minister Ha-venga trudil pri tem zasedanju Mednarodnega denarnega fonda, da bi dosegel povišanje cene zlatu po priliki za 25 odst. oz. dovoljenje, da Južna Afrika preda polovico proizvodnje zlata na svobodnem trgu. Vso krizo pripisuje Južna Afrika prav dosedanji stalni ceni zlata, ker so se stroški pro- izvodnje zlata povišali. Zaradi razvrednotenja pričakuje Južna Afrika iz prodaje zlata letni prirastek na dohodkih v vrednosti 32 milijonov funtov. Gojenje tobaka v Avstriji Gojenje tobaka v Avstriji Površina kultur tobaka v Avstriji raste stalno in v velikem obsegu. Od 60 ha nasadov tobaka v letu 1944 so prešli v letu 1946 na 77, v letu 1947 na 165, v letu 1948 na 218 in v letu 1949 na 231 ha. Glavni nasadi se nahajajo v Dolnji Avstriji, Štajerski in Burgenlandu. Češkoslovaška išče finančna sredstva v ZDA Češkoslovaška državna banka je poslala svojega generalnega, direktorja v ZDA, da najde finančna sredstva za uvoz ameriškega investicijskega blaga v Češkoslovaško. Češkoslovaška se trudi, da dobi dovoljenje za izvoz popolne jeklarne iz ZDA. Italijanski izvoz tekstilnega blaga v prvem polletju 1949 Statistični podatki Centralnega statističnega urada ugotavljajo, da je v prvem polletju 1949 italijanski izvoz bombažne preje {n tkanin kakor tudi ostalega tekstilnega blaga in umetnih vlaken znatno napredoval. Pri nekaterih panogah se je izvoz celo podvojil. Ti podatki povzročajo ob razvrednotenju angleškega funta bridko razočaranje, kajti glavni izvoz je šel v tem času baš v področje angleškega funta in bodo italijanski izvozniki utrpeli vsled razvrednotenja funta naravnost ogromne izgube. Novi predpisi za blagovni promet med STO in Turčijo Trgovski glasnik železnic STO je objavil nove določbe za blagovni promet iz Trsta v Turčijo. Na te določbe so prištete tudi Turčiji. železniške uprave Bolgarije, Grčije in pošiljatelj plača tovor jugoslovansko-bolgarske ostalo tovomino Pre^erA!'„ k# ostalem veljajo (z omejitve) določbe konvencije za prevoz ,jjj železnici od 23. novembri ( Podobni predpisi so za direkten blagovni P1 železnici iz Trsta v Sp ” Portugalsko v sporazumu • ceTne*'- leznicami prizadetih oze Stanje bančnih vlog v : Vloge in korespondenčni ni pri kreditnih za vodu ^ dosegli konec junija J-okoli 25 milijard lir. I*a ,t tožni^a’y, Pomen analize mošta pred trgatvijo ter mošta grame kisline). N. pr. recimo, da smo porabili y nevtralizacijo mošta 14,5 kub. cm lu-žine. Ce to številko pomnožimo z 0.75, dobimo kot produkt 10.8, kar pomeni, da vsebuje mošt 10.8 promil (tisočink) kisline. Navadno se kmetom mudi in začnejo trgati prezgodaj. Kot pravilo pa naj velja — če seveda ni posebnili razlogov — da se začne s trgatvijo, ko je grozdje zrelo in odgovarja stopnji alkohola, ki jo zahteva tržišče. Rako ugotovimo že pri moštu, koliko stopinj (gradov) ho imelo vino? Znano je, da se približno 60 odstotkov sladkorja, ki se nahaja v moštu, spremeni v alkohol: torej mošt, ki ima 22 odstotkov sladkorja, da vino s 13.2 odst. alkoholu. Praktično dobimo odstotek alkohola (graduacija vin), če pomnožimo sladkor v moštu s številko 0.6 (22 x 0.6 = 13.2). Kako določimo odstotek sladkorja v moštu? Količino sladkorja izraženo v odstotkih v moštu ugotovimo z zelo priprostim instrumentom tako imenovanim ((inoštimerom« (densimeter), katerega si lahko nabavi vsaki vinogradnik. To je zelo priprosta steklena cev, ki ima na spodnjem koncu podtežilo (svinec ali živo srebro). Ta cev ima na notranji strani merito (skalo), razdeljeno na 40 delov (stopinj). Ničla je na zgornjem koncu cevi. Cim več sladkorja vsebuje mošt, tem manj se cev pogreza v tekočino in na ta način zaznamuje več stopinj. Kako pripravimo vzorec mošta za merjenje Vzorec (kam-pion) mora predstavljati celotno maso grozdja, ki pride v poštev. Upoštevati moramo različne vrste grozdja v vinogradu in razmerje med istimi. Vinograd večkrat nima enotne lege in tudi talne razmere niso enotne (grozdje ne dozoreva enakomerno). Vzorec mora predstavljati celotni maso. Pri pripravi vzorca ne sme biti grozdje rosno, niti po dežju namočeno. Grozdje se ožema v posebni vrečici in se takoj po ožemanju meri. Mošt ne sme pred merjenjem zavreti, ker bj v tem primeru bil odstotek grozdja manjši kot je v resnici. Merjenje mošta igra važno vlogo pri zadružnih kleteh, ker se lako zgodi, da kmet pripelje v klet mošt različne kvalitete. Pri tem moramo omeniti, da ne orno prišli do kvalitetnih vin, dokler ne bodo naše zadruge sprejemale le grozdja namesto mošta. Končno moramo omeniti, da mora imeti pri merjenju mošt določeno temperaturo. Navadno se vzame 15 s,t. Celzija. Ce je temperatura različna (višja ali nižja), se mora ista normalizirati ali pa se pri različnih temperaturah poslužimo za korekcijo zato že pripravljenih tabel. Rako določamo odstotek kisline v moštu? Določanje vinske kisline je mola bolj zapletena zadeva, vendar se lahko z malo previdnosti in pozornosti vsak kmet priuči temu opravilu. Priprava za merjenje kisline sestoji iz sledečih delov: a) iz dolge steklene cevi, razdeljene na desetinke stopinj. Cev je od spodaj zaprta s posebno pipico; b) stojalo za isto; c) posebne cevčice od 25 kub. cm prostornine, ki se rabi v. kemiji za vzemanje vzorcev tekočin; d) steklenega kozarca od 100— 300 kub. cm; e) steklene palčice; f) stalne količine lužine (sodne raztopine); g) lakmusove lističe. Kako uporabljamo instrument? Dolgo stekleno cev s pipico pričvrstimo na stojalo in jo napolnimo 2 lužino do mesta, kjer je zaznamovana ničla omenjene lestvice. S cevčico se vzame 25 kub. cm mošta, katerega se vlije v kozarec pod pipico dolge cevi, ki je napolnjena z omenjeno tekočino. Previdno odpremo pipico, skozi katero odteka lužina y kozarec, napolnjen z moštom. Med pretakanjem se tekočina v kozarcu neprenehoma meša s stekleno palčico. Ko mošt postaja pri belem vinu temne barve ali vijoličaste in pozneje zelenkaste barve pri črnem vinu, je čas, da poskusimo reakcijo z lakmusovim papirjem (cartina di tornasolc). S stekleno palčico kapnemo na omenjeni papir eno kapljo. Ce postane na papirju rdeč madež, pomeni, da je mošt kisle narave (torej ima še kisline v sebi, ki jo moramo za-s titi z nadaljnjim dolivanjem lužine skozi pipico. Ta poskus m-daijujemo, dokler (Llič ne .-tane enak (torej ne izpremeni barve), Ce postane madež na papirju namesto vijoličaste — temno plave barve, pomeni, da smo vlili v kozarec preveč raztopine. V tem primeru moramo poskus ponoviti. Ko mošt popolnoma nevtraliziramo (nasitimo) z bazično lužino (papir ostane vijoličast - torej ne menja barve!), pogledamo na skalo v cevčici sodne raztopine, kjer prečitamo, koliko kub. cm sodne raztopine (lužine) smo uporabili, da smo nasitili (nevtralizirali) vinsko kislino v moštu. Ce pomnožimo kub. cm (cele in desetinke) lužine s številko 0.75, dobimo kot zmnožek (produkt) številko, ki predstavlja količino vinske kisline v pri o; ih (na 11* torej gestapovci v°^1Le jal; jugoslovanske ji rode med vojno Pr Lj jejjf potem je (dogično-«. z8 panja CK VKP (b) ,nJav0 1 roja doživela v -poln poraz. To je ki ga je skrpala ceh1 je biroja na vprašanje- * . ^ ostreje postavlja v ^ rodni javnosti: k®kosfl v 'LM rodi Jugoslavije ,je J jih preizkušnjah mnogj drugi poika^a*' s°v) i. .... to, svojo ljubezen nasPr°j bA);? da partija, kL zvezi, da partija, „pi , kor vsaka druga v » 5v«) , težjih pogojih dokaz8l.dafr.' | nejo mrzli kot 'e^'.JtiV”^ toplim, tako a'v*° pc skavim in grozeč’’’’ ^ «najbolj poklican®*, neprijetna, da je Informbiroja priš’*) b’1’ Potrebno )<•„„ n*-1' ti izhod. vičiti že storjene Jugoslaviji in Pr,P v- te1 nove, Odločitev J® ' kakršna je a4 2alostna vloga adž*rf ‘ reP^ bila dodeljena Vs;', pravosodstvu M8'1 den1,;ud^'. ke. Cast madžarske g8 j in interesi madžan^jjjti ki stremi po sih s FLRJ, se še * ,0 d l čevanje Prot:ir1e\°jni JU;ai(t p njo proti #10 v jflj Izogibajoč se čelne debate s‘rcf'’ J« obrekovale^ fan^ £ rojskj kakor iz rokav« ■ s* izmišljajo, Pri.:le,a 10,^0 J niti > se? manj ne zmenil0 28 njv . - 5^ ga za drugo moto in nji)” v počijo kakor .iHKiiNiSTVO- ULICA MONTECCH1 štev. 6, III. nad. - Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA I!. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. nrM AS8 30 12 in od IMS tel 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-upravnl 60. osmrtnice 70 lir. OGLASI, od 8.30-12 m 15-18. tei^e ; ^ vtak mm slrine ^ stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din . .................. ■ Podruž.; Gorica, Svetogorska ul, 42, Tel. 749 • Koper, ul. Battistl 30/a, Tel. 70. Odg, urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 1400, celoletna 2600 lir; Cona B 11.5374. — z» Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tl»k» FLRJ: Inoze”1