DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica 'S. Anastasio 1-c - t.el. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina: L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 leto-VI. - Štev. 42 Trst - Gorica 17. oktobra 1952 Izhaja vsak petek ZivljenjskostSTO-ja Lemokratični tržaški Slovenci smj vsa ta leta staii neomajno na ■braniku tržaške samostojnosti ir, odločno zagovarjali nujnost ohranitve oziroma ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor to določata mirovna pogodDa z Italijo in posebni štatut za Trst. Ni nas omajala zla usoda, ko je ■mednarodna diplomacija pod vplivom hladne vojne med Vzhodom in Zahodom segla tudi po tržaškem vprašanju in se ga posiužila v svoje posebne namene. Resno smo tedaj svarili pred nevarnostjo, ki jo je tako neupoštevanje tržaških koristi predstavljalo za vso srednje} evropsko skupnost in s tem tudi za zahodni, .svet. Kaže, da je bilo naše gledanje pravilno. Razplet borbe med totalitarnim komunističnim in demokratičnim svobodoljubnim svetom je oddaljil od Trsta neposredno komunistično nevarnost. S tem je postalo še bolj jasno za vsakogar, ki bi tega doslej še ne doumel, da je Trst okno v svet za prostrani srednjeevropski in podonavski svet. Naša neizprosna borba za STO je postajala iz dneva v dan hvaležnejša in danes lahko s ponosom zremo na uspeh, ki se nam z jasnimi obrisi kaže na obzorju. Naš živelj ni nikoli obupal v stvar STO-ja. Nikoli ni nehal prepričevati zahodnih zaveznikov, so tržaške koristi tudi njihove koristi! Pisanje najuglednejših ameriških, britanskih, francoskih in švicarskih listov nam dokazuje, da je tudi zahodna javnost glede tržaškega vprašanja odprla oči in priznala. da je bila zloglasna tristranska izjava z 20. marca 1948 velika diplomatska zabloda in še hujša politična napaka. K sreči je ta tristranska izjava o Trstu mrtva in pokopana. Spomin nanjo obuja le kak romantično navdahnjen italijanski državnik, ki se kakor De Gasperi rad sprehaja po Evropi in ikvasi modrosti o evropski skupnosti, posreduje med Francijo in Nemčijo glede Posarja, pozablja pa,, da ,jg Trst prav tako kot Posarje med Francijo in Nemčijo velik kamen spotike za sporazum na Jadranu med Jugoslavijo in Italijo vprav zaradi nerazumljive prestižne nepopustljivosti rimskih gospodov. •Letošnji londonski sporazum o Trstu je le potrdil pravilnost našega stališča. Ta sporazum je absurdni dokaz vse zgrešenosti tristran-j ske izjave in je kljub svojim dskri-minacijskim določbam glede slovenskega življa pred vsem svetom neizpodbitno potrdiil mednarodnopravni obstoj tržaške vrhovnosti! Za nas Tržačane pa je važen preokret, ki ga v zadnjem času zasledujemo v naših iredentističnih krogih. Tik pred Edenovim odhodom v Beograd je naš tukajšnji šovinistič-ni-iredentistični tisk zahteval od italijanskega zunanjega ministrstva, naj se ne prenagli s pristankom na kakršno koli rešitev tržaškega vprašanja. To je bil nov glas v po-demično razbeljenem ozračju, ki je vsa ta leta dušil življenjsko silo STO-ja in nas na vsakem koraku oviral pri delovanju v obrambo tržaških koristi in pri zagovarjanju STO-ja. Verjetno so Italijani, v glavnem tržaški Italijani, le razumeli, čeprav pozno, kaj jim je hotel reči prvak demokratičnih tržaških Slovencev, dr. Josip Agneletto, ko je v svojem končnem radijskem govoru med zadnjo volilno borbo jasno izjavil, da je samo od Italijanov odvisna bodočnost našega ozemlja: italijanski iredentizem pomeni razdelitev STO-ja in izgubo cone B za Trst! Da so to izjavo, globoko in stvarno podano, končno le razumeli nam na najzgovornejši način dokazuje pisanje zadnje številke »Are ne di Pola«, ki je glasilo italijanskega revizionističnega gibanja sedežem v Gorici. »Arena di Pola« ugotavlja, da ie treba danes zreti realistično oči novi tržaški stvarnosti, ki ji daje bistveno obeležje dejstvo dokončnega propada italijanskih iredentističnih utvar z 20. marca 1948 Uredništvo lista svari italijansko javnost pred vsakim varljivim u-panjem, da bi stvari okrog tržaškega vprašanja le ne stale tako kot bi to oni želeli! In zato trezno ■nakaže tri možnosti, ki se nudijo mednarodni in s tem tudi italijan ski diplomaciji za ureditev našegcj vprašanja: 1) izvedba določb mirovne pogodbe glede STO-ja, 2) razdelitev ozemlja med Jugoslavi jo in Italijo in 3) ohranitev seda njega stanja. Tud pri odločitvi za eno od teh (Nadaljevanje na 4. strani) AMERIŠKE VOLITlfE Ameriški volivci hodijo gledat Eisenhovverja in poslušat Stevensona Samo dobrih, štirinajst dni nas, 3 čjipe}' sajn/,mord£ pox>olnoma še loči od ameriških predsedniških volitev, ki bodo 4. novemora. Zato je razumljivo, da so volilne priprave in propaganda, v Združenih državah v polnem teku. Borba med obema kandidatoma in njihovimi pristaši je trda. Vsekakor je to po borbenosti ena naj-zagrizenejših volilnih borb, kar so jih Združene države imele, po obsegu pa je vsekakor največja. Vanjo so vprežena vsa sodobna pro-j metna in propagandna sredstva: od vlakov in letal pa tja preko časopisov, radia in filma vse do televizije. Kandidatje si prav nič ne prizanašajo z medsebojnimi obtožbami, pa naj bo to v denarnih zadevah, glede katerih so dokazali, da so neosnovane, in za naše evropske razmere, kjer smo itak navajeni, da posamezniki podpirajo politične stranke, prav hič nenavadne. Kakor pri podobnih prilikah drugod, tako ne manjka tudi v ameriški volilni propagandi humorja, ki i-gra celo zelo važno vlogo. Časopisi tekmujejo v objavljanju prigod-nih karikatur, v katerih povzdigujejo svojega varovanca ali pa smešijo svojega nasprotnika. Neodvisni 'tisk, in tega e v Združenih državah veliko, pa si privošči oba. Eno od takih karikatur vidite tudi v našem listu. Na njej je upodobljen demokratski kandidat Adlai Stevenson, kako spretno jaha dirjajočega osla (nekateri pravijo mulo), ki je simbol demokratske stranke, pri tem žonglira s Trumanom, s čimer hoče karikaturist nakazati, da mu le-ta pri volilni propagandi vneto pomaga. Na drugem koncu pa je republikanski kandidat, general Dw.ight Eisenhower. ali kakor mu pravijo »Ike«, ki zganja razne umetnije pod nadzorstvom slona, ki je simbol republikanske stranke. Kaj nam pove ta karikatura? Z njo hočeta njen avtor ter list, ki jo je objavil (»New York Times), poudariti, da je Stevenson stvarno dejanski gospodar volilne bitke m taktike svoje stranke, medtem ko je Eisenhower odvisen od obstoječega strankarskega aparata republikanske stranke. Pravijo, da to v precejšnji meri tudi odgovarja dejstvom, in Eisenhowerju očitajo, da je preveč popustil senatorju Taftu, ki je najmočnejši mož v republi-kenski stranki, ter da se s svojimi govori vedno boli približuje desničarskim nazorom in gledanjem starega vodstva stranke. Toda kdor pozna dejanski položaj in- Izredne zahteve, ki jih stav-lja tako razgibana volilna propaganda na posameznika, ta ve, da govori predsedniških kandidatov niso tako važni, kakor bi domneval povprečni opazovalec. Predsednik bo namreč šele v miru Bele hiše, katero pride po izvolitvi, lahko pokazal svojo pravo osebnost in nagnjenja. Za to mu daje ameriška ustava dovolj možnosti. Pred volitvami pa je vse podvrženo samo volilni taktiki in potrebam v posameznih mestih in državah. Samo par številk. Odkar sta oba predsedniška kandidata v poznem septembru prvič govorila na zborovanju bivših a-meriških bojevnikov, je guverner Stevenson do 4. oktobra imel že, 59 večjih govorov in je prepotoval okrog 25.000 kilometrov z letalom in nad 1300 kilometrov z vlakom. V istem času je imel general Ei-senhower okrog dvajset večjih in devetinosemdeset manjših govorov ter je 'prepotoval 35.000 km z letalom in vlakom ter nad 2000 km 'avtomobilom. Ce upoštevamo, da sta poleg tega oba kandidata iz kr-; vi ip mesa, ki morata tudi jesti in spati, ter da- 'bodo zadnji tedni volilne borbe še napornejši, potem je razumljivo, da se v posamezna vprašanja ne moreta poglabljati dn da je nemogoče, da bi si vse govore sama pripravila. Guverner Stevenson je sicer od začetka poskušal pisati svoje govore sam kasneje je osebno temeljito popravljal, kar so mu sestavili drugi, toda tudi on ie zdaj popustil in spre iema. podobno kakor dela to general Eisenhower ?*» od vseea začet ka. več ali mani to, kar mu njegov štab dobavlja. Kandidata torej več ali mani čitata in ponavliata to kar 'iima drugi pripravijo. Pri teh pripravah sodelujejo seveda tud predstavniki kraievnih strankarskih odborov, ki gledajo, da je govor vedno primeren krajevnim razmeram in potrebam. Tako se torej pogostoma zgodi, da kandidat pove tudi kaj takega, soglaša, da zaide v morebitna protislovja, toda.tega ne smemo jemati preresno, ker to ni izraz njegove prave osebnosti, ampak je sad de-ia , mnogih, in to različnih ljudi. Posebno, pri .generalu Eisenhower-ju nas take stvari ne smejo presenečati, kajti glavna težava, ki jo ima v svoji propagandi, je premostitev prepadov, ki zijajo v republikanski stranki med' pripadniki posameznih skupin, zato mora v posameznih krajih govoriti dokaj ■različno, medtem ko ima Steven-sc.n veliko bolj enoten strankarski aparat, a se mora na drugi strani boriti z oviro, ki jo čutita tako on kakor njegova morda preveč intelektualna okolica zaradi tega, ker se ne Znata izražati tako enostavno in poljudno, da hi pritegnila mnor žice. Poznavalci političnega položaja si še vedno ne upajo napovedati izida volilne borbe. Povprečno 30 Eisenhowerjeva zborovanja bolje obiskana kakor Stevensonova. toda niti generalovi okolici ni jasno. če prihajajo ljudje zato, da vidijo zmagovalca dr.uge svetovne vojne ali pa . prihajajo zato, ker z . njun soglašajo. Tako je nejci dopisnik srečal moža, ki se je vračal z Ei-senhowerjevega zborovanja -ter je bil namenjen na Stevensonovo. Vprašal ga je, kako to, možakar pa mu je enostavno odgovoril: »Prej sem šel g i e d a t Eisenho-v/erja, zdaj grem pa po-s.lušat Stevensona.« Stevenson je namreč, veliko -boljši govornik, , čeprav mu očitajo, da' je. preveč globok. Naj bo v teh besedah preprostega volivca obenem napoved izida teg^ volilnega- boja? Kot zanimivost še ugotovitev, da, ni niti število govorov in zborovanj vedno odločilno za izid, glasovanja. Veliki predsednik Abraham Lincoln ni namreč leta 1860 niti enkrat govoril, vse odkar je bil, imenovan za kandidata, a je vkljub temu zmagal! Toda ne pozabite, da je takrat vsa volilna borba veljala samo 12.500 dolarjev, medtem ko velja danes vse drugačen znesek! Kennan je govoril resnico zato zahteva Moskva njegov odpoklic mtrnmm Spretni Stevenson in pridni Eisenhower v volilni borbi J-toig F. Kennan, ameriški veleposlanik v Moskvi, ki je, na^or znano, od prin.xtu v Berlin 19. septembra povcual časnikarjem nekaj ■jud-km, a resničnih dejstev o življenju tujih diplomatov v Moskvi, se ne more več vrniti na svoje službeno me-s-to, ker je Moskva s po-seono.noto 3. t. m. zahtevala njegov odpoklic. Diplomate in časnikarje, ki si ne marajo zakrivati oči, čaka torej v Stalinovem sultanatu ista usoda: izgon. Vendar ameriško zunanje mini-, sfrstvo te zahteve ni sprejelo in je dne 8. t. m. odgovorilo, da je ameriški veleposlanik »verno in z zmernimi izrazi« orisal življenje tujih diplomatov v socvjetski prestolnici. Naštel je pač vse omejitve, katerim je podvržen, primerjal jih je z lažnimi, v katerih je živel leta 1941 in 1942 v Berlinu, ko je bil nekaj časa tudi interniran, in je dodal: »Ce bi nam nacisti dovolili, da bi hodili po ulicah brez pravice, da bi'govorili s katerim koli Nemcem, pptem bi to bil točno tak položaj, ■f kakršnem .moramo živeti zdaj v Moskvi.« Moskovsko časopisje je seveda Kennanove izjave potvarjalo, trdilo je, da je primerja! življenje v Moskvi z življenjem v nemških koncentracijskih taboriščih, opisovalo ga je kot' »hudobnega duha«, ki naj bi na dan premirja izza zakritega okna opazoval množice, ki so se valile po moskovskih ulicah, in dejal: »Ha! Ti mislijo, da je vojna končala, pa je pravzaprav šele začela!« i-td. V pretiravanjih in potvarjanju izjav so pač kremeljski propagandisti mojstri! Zaradi enostavnih Kennanovih besed, ki so samo pokazale s prstom na to, kar niti -sovjetska nota, s katero zahtevajo Kennanov odpoklic, ne zanika, pač ameriška lyWf, ^ovietfk^ zahteve ni .mogla sprejeti. Kennan se sicer ne bo vrnil v Moskvo, toda Združene države tudi ne bodo imenovale novega poslanika, ker ne vidijo, da bi sedanji poslanik kaj zakrivil. Krivda je kvečjemu na strani Moskve, ki Krši vsa ustaljena pravila mednarodnega diplomatskega občevanja, kar tudi sama nikdar prav nič ne skriva, krivo ji je samo, da se , o tem govox'i. Seveda je ta . incident sprožil v umeiisocem javnem mnenju močnq reakcijo in pojavili so se celo- glasovi, ki so zahtevali prekinitev diplomatskih odnošajev z Moskvo. Toda prevladala je treznost, kajti oolje je imeti v Moskvi vsaj oprav-nika poslov kakor pa nobenega zastopstva. Vsekakor pa je zanim,-,vo, cia se je Kremelj s tako strastjo zagnal prav proti Kennanu, ki je veljal vedno, za velikega prijatelja .sovjetskih narodov, ki je za-ovarjal mirno sožitje s Sovjetsko zvezo in je bil avtor znane politike »zadrževanja«, po kateri bi morali Sov.,etski zvezi samo preprečiti, da se ne bi še bolj razširjala, medtem ko bi sicer morali prepustiti, da lazme.re v njenem sedanjem življenjskem prostoru zorijo same po sebi, ne da bi se vanje vpletali. Zaradi te hnje.gov ih svoj-stev je bil tudi imenovan za ameriškega veleposlanika v Moskvi, da bi na svojem novem službenem položaju pripomogel k omiljenju napetosti med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Da ni Kennan noben sovražnik Sovjetske zveze, mu je priznala Sovjetska zveza sama v trenutku, ko je letos aprila odobrila njegovo imenovanje. Kennan je odpotoval v Moskvo 7. iskrenim upanjem, da bo lahko dejansko doprinesel k izboljšanju odnosov med Sovjetsko zvezo :n Združenimi državami. Toda minilo je samo par mesecev in Moskva je prav pred kongresom svoje Komunistične partije in pred jesenskim zasedanjem Glavne skupščine Združenih narodov jasno pokazala, da sporazuma z Zahodom ne želi. To je dejanski smisel in pomen napadov prav na Kejmana, ki je bil glasnik pomir-jenja, in s tem morajo zahodne države v bodoče računati še bolj kakor doslej. TITO BI KHTOUSKH CERKE« Odjek novega vala preganjanj v svetu - Očitki jugoslavanskim škofom opravičujejo te Jugoslavija dobi oddajnik Iz ZDR Jugoslavija je naročila pri »We-stinghouse Electric International Company« v Baltimoru stokilovat-no radijsko oddajno postajo, ki jo bo navedena družba dobavila v decembru 1952. Ofenziva, ki jo je pred dnevi sprožila Komunistična partija preti jugoslovanskim škofom zaradi njihove konference v Zagrebu, je močno odjeknila v svetu, kateremu je ponovno jpokazala, kako daileč je jugoslovanski režim od spoštovanja verske svobode, ki jo tako rad poudarja. Vsem, katerim je na srcu usoda jugoslovanskih narodov, je v -uteho, ko vidijo, kako svet vedno bolj spoznava dejansko sliko Titove diktature, in kako postopoma odkriva naličje, s katerim se je hotela po prelomu s Komin-formom pretvarjati pred svobodnim svetom. To se je pokazalo tudi ob tej priliki. Posebno dopisnik glavnega ameriškega lista, »New York Timesa«, Handler, je poslal zelo stvarno poročilo, ki ga je »New York Times« objavil 9. oktobra. V njem pravi, da so jugoslovanski časopisi sprožili pravo ofenzivo, čim je bil znan uspeh škofovske konference. Ob tej priliki je propaganda iznesla nove obtožbe, ki lahko imajo hude posledice za bodoči položaj Katoliške cerkve v Jugoslaviji. Nato našteva dopisnik štiri glavi ne obtožbe, s katerimi je propaganda napadla visoke duhovne pastirje. Prvič jim očita, da so ravnali protizakonito, ker niso o svojem sestanku predhodno obvestili notranjega ministrstva republike Hrvatske. Drugič jih obtožuje, da so sprejeli ukaze, katere jim je dala neka zunanja sila, to je Vatikan. Tretjič pravi, da so se s pre-povedio raznih filo-režimskih du-hovskih društev težko pregrešili proti jugoslovanski ustavi, ki jamči svobodo združevanja. Četrtič pa ■trdi nič manj. kakor da so prekršili načela Listine človečanskih pravic, ki so jo sprejeli Združeni narodi. Ta listina jamči namreč tako svobodo združevanja, kakor tudi svobodo vesti in besede. Težišče napada na jugoslovanske škofe je po dopisnikovem mnenju v zadnjih dveh točkah. Toda sklicevanje na ustavno zajamčeno pra* vico združevanja in na načela Listine človečanskih »pravic ni v današnji Jugoslaviji prav nič realno«. Handler namreč ugotavlja: »Teoretično je pravica združevanja zajamčena vsem jugoslovanskim državljanom, toda, dejansko ima nanjo monopol samo Komunistična partija in od nje izhajajoče organizacije.« »Pri vseh razpravljanjih o ustavnih spremembah in v svojih razgovorih z zahodnimi kritiki so jugoslovanski voditelji vztrajali na stališču, da mora Komunistična partija ohraniti monopol nad državno oblastjo, in so odklanjali ponovno vzpostavitev večstrankarskega sistema s trditvijo, da bi to spodkopalo in zrušilo enotnost in neodvisnost jugoslovanske države.« »Sklicujoč se na Listino človečanskih pravic skuša propaganda kriti določeno skupino (t. j. filo-režimske duhovnike, n. pr. Ciril-metodarje, op. uredn.) z neko splošno pravico, ki bi jo morali u-živati vsi ljudje, toda niti v eni sami točki svojega dokazovanja ne pokaže (namreč propaganda in režim, op. uredn.), da bi bila pripravljena priznati to pravico tudi mnogim, ki se še vedno niso sprijaznili s Komunistično partijo, ali ki se ne morejo pomiriti z nadaljevanjem komunističnega monopola na državno oblast.« Tako piše tujec, ki gleda na jugoslovanske razmere, in to ne morda kak sovražnik Jugoslavije, ampak član naroda, ki Jugoslavijo podpira. Kaj naj rečemo šele mi. ali naj soglašamo s -tistimi, ki pravijo, da si moramo pred stisko jugoslovanskih narodov zakrivati o-> či, in da o tem ne smemo govoriti, ali pa celo, da moramo v vse to privoliti? gih dokazov, sume: Dnevnik »Mariborski večer« je pred dnevi napisal, da je Partijska konferenca v Ljutomeru ugotovila, da v 21 kmečkih viničarskih zadrugah ni nobenega partijca, v vseh zadrugah pa je v partiji samo 0,70 odstotkov zadružnikov. Torej niti en sam odstotek! Ta droben del odstotka pa bi bil še manjši, če ne bi bilo zadrug v Apaški dolini, kjer so naselili na posestvih odseljenih Nemcev primorske koloniste, med katerimi je kar celih »9 odstotkov« partijcev! ■ Toda, da ne bi kdo mislil, da je partijska bilanca tako jporazna samo med kmetskim življem, posnemamo iz istega mariborskega dnevnika, da je n. pr. v Prekmurju med približno 100.000 prebivalci, kolikor jih ta del Slovenije šteje, samo 1300 partijcev, od katerih pa so jih morali v zadnjem letu okrog 130 izključiti, ker niso kazali nobene vneme, so se udeleževali verskih obredov itd. Torej spet smo pri samo malo več kakor enem odstotku! V čigavem imenu torej nastopa tista partija, ki si neupravičeno lasti vso oblast nad jugoslovanskimi narodi, kaj jo opravičuje, da bi v, niej gledali zastopnika, ne pa nasilnika in izkoriščevalca? Ali ne povedo -te številke dovolj jasno, kako gledajo na komunistični režim jugoslovanski narodi, ki so ga preizkusili na svoji koži? Prebivalstvo sveta Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je prebivalstvo sveta naraslo na 2„377,000.000 ljudi, to je skoraj štiri sto milijonov več kot pred vojno. V (Igram imenu sladi Titova partija? Se vedno najdemo pametnjakoviče, ki ■trdijo, da e treba dati roko jugoslovanskemu režimu, ker je pač zastopnik in oblast našega matičnega naroda. Daje oblast, bo že držalo, toda v vrednost njegove zastopniške legitimacije pa mnogi u-pravičeno sumijo. Vzemite samo enega Izmed mno Kivi bili na Mi Skoraj neopazno so se komunistični napadi na Koreji razvili iz poizkusnih napadov ali »popravljanja bojne črte« v močno, čeprav še omejeno ofenzivo . . . Najbolj preprosta razlaga za to komunistično ofenzivo bi bila, da se je Sovjetom in kitajskim komunistom zazdelo, da jim razgovori v Pan Mun Džomu nič več ne koristijo in so zato spet začeli s pravo vojno. V, tem smislu pomenijo sedanii boii njihov poizkus, da bi v močnem merjenim sil prodrli skozi bojno črto Združenih narodov. Lippmann predvideva nove spremembe v komunistični liniji V Združenih državah resno preučujejo možnost o spremembi taktike mednarodnega komunizma. Mnogi opazovalci so prepričani, da bo Kremelj nadomestil staro politiko notranjih revolucij in groženj z napadom z novo »milejšo« politiko. V nekem ponedeljskem članku piše znani ameriški časnikar, Wal-ter Lippmann, da se že 18 mesecev kažejo znaki o spremembi sovjetske povojne politike, ki se je pričela 5. oktobra 1947 z ustanovitvijo kominforma. Prejšnja politika je bila politika širjenja z notranjimi vstajami in državljanskimi vojnami, podprtimi z grožnjo o intervenciji Rdeče armade. Ta- politika je igrala važno vlogo pri dogodkih, ki so dovedli -do napada' ha.korejsko republiko. Kot kaže, je Stalin že pred dalj časa spoznal, da ta politika ne 'de'; luj.-; preveč dobro. S stalnim vzjjod-bujanjem k vsajam in invazijam ter ustvarjanjem strahu pred vstajami in invazijami je stara komin-formi-stična politika privedla do u-stanovitve vojaške zveze, ki se mora oslanjati na Združene države za zaščito in pomoč. Cilj nove politike — ne glede na to, kakšne so njene posebne značilnosti — je brez dvoma razkrojiti to vojaško zvezo, katere središče so Združene države. Obrazec za razkrojitev te vojaške zveze je omiljenje pritiska na ameriške zaveznike, s čimer se bo pri njih zmanjšal občutek, da so odvisni od Združenih držav. V kolikor se bodo otresli strahu pred kruto revolucijo in zasedbo po Rdeči armadi, bodo zavezniki zasledovali svoje lastne državne koristi in zdravili svoje lastne bolečine. VESTI z GORIŠKEGA Fripraplianla za bodoče politoe Demokrščanska volilna aritmetika in izgledi ostalih goriških strank Bolj kot dve znani slovenski skupini S DZ in DFS se letos mrzlično, čeprav tiho pripravljajo na bodoče občinske volitve na Goriškem vse italijanske stranke in skupine izven neofašistov pri MSI in komuni s to v, ki ne kažejo, da bi jim volitve delale preglavice. Volitve bodo v občinah do 10 tisoč prebivalcev po večinskem sistemu, to je: lista, ki dobi največ glasov, dobi štiri petine svetovalcev, naslednja lista pa ostalo petino. V občinah nad deset tisoč prebivalcev pa dobi dve tretjim svetovalcev tista liSita, odnosno tiste .povezane -liste, ki dobijo tudi samo relativno večino glasov. Ostalo' tretjino svetovalskih mest si delijo vse druge liste sorazmerno pd ■dobljenih glasovih. Za goriško občino velja zadnji Sistem! Zato verjamemo, da si obe skupini SDZ in DFS z- gotovostjo priborita pri samostojnem nastopu vsaka svojega svetovalca. Pri številčnem razmerju glasov, ki so bili oddani raznim listam lansko leto, pa z gotovostjo dobita vsaka od teh dveh skupin po dva svetovalca v občinski svet. To razmerje •bi se ohranilo tudi pri skupnem povezanem nastopu; toda z razliko, da ne bi bila gotova izvolitev prav dveh kandidatov za vsako skupino, Jcer bi lahko dobila večino ali pa itudi vsa štiri mesta ena sama skupina, in to zaradi preferenčnih glasov, ki bi odločali za izvolitev -tega ali onega kandidata. V kolikor smo mogli izvedeti, ■mislijo nastopiti goriški demokristjani samostojno iz sledečega razloga. Gotovo je, da dobijo sami vsaj relativno večino glasov, če ne tudi absolutno, kot se je zgodilo lansko leto, V tem oziru so prepričani, da dobijo dve Uretjini svetovalcev. Ostalo tretjino mest bi si delili socialisti, 'komunisti, neofa-šisti, SDZ in DFS ter morebitne druge liste. Verjetno je, da bodo letos nastopili s svojo samostojno listo tudi istrski izseljenci (»ezuli«), ki se vedno bolj oddaljujejo od domačih italijanskih strank in hočejo živeti zase kot nekaka privilegirana skupina. Ti odnesejo glasove predvsem neofašistom in de- mokristjanom. Ker pa izgleda, da drugih list ne bo, ■ter se neodvis-neži z Digianantonijem na čelu menda ne mislijo odločiti za nastop in raje silijo na listo demokristjanov, ki jih bodo tudi sprejeli. Digianantonio je dober partner v borbi proti Slovencem, zato lahko zaprejo eno oko na pomisleke, ki so jih še pred nedavnim imeli proti njemu! ... Z nastopom istrskih izseljencev; smo rekli, da izgubijo neofašisti, •ki delajo največje preglavice demokristjanom, saj bi pri glasovih, ki so jih prejeli lansko leto, zasedli letps kar pet mest v občinskem svetu. Vprašanje je tudi, če nastopijo republikanci samostojno ali pa povezani s socialisti kot v prete7 klem letu na pokrajinskih volitvah. Menimo, da se jjrn ne bo splačalo tvegati izgube s samostojnim jeli skupno s socialisti 2850 glasov. Leta 1948 pa so skupaj s socialitičj no listo šteli 336}) glasov. Kdo je nazadoval? Verjetno eni in drugi, prav gotovo pa največ republikanci! Vprašanje je tudi, kako opravičijo demokristjani svojo odločitev za samostojen nastop pri občinskih volitvah, kjer so gotovi zmage, ko pa zahtevajo povezavo s socialisti, republikanci in liberalci za državnozborske volitve, ki bodo prihodnje leto, ker zmage ijiso gotovi niti z novim volilnim ‘ zakonom, ki zahteva več kot polov,ico vseh glasov za dosego dveh tretjin poslanskih mest! Ali bodo socialisti, re7 publikanci in liberalci pristali na ■to igro? . . . Tudi liberalci namreč silijo na demokrščansko listo, ali vsaj na povezavo z njo za občinske volitve, ker bi sicer ne dobili nastopom, ker so lansko leto pre- niti enega svetovalskega mesta. Cepljenje proti tifusu Po odredbi Visokega komisariata za javno zdravstvo se morajo podvreči cepljenju proti tifusu vsi tisti, ki imajo posla s kuhinjo, razkuževanjem, snago in prenašanjem v vseh javnih in zasebnih bolnicah kakor tudi vsi uslužbenci javne varnosti. Vsi prizadeti naj se javijo na občinskem higienskem uradu v Mazzinijevi ulici vsak dan od 9. do 12. ure. Važno za učitelje Vsi učitelji se lahko udeleže , natečaja za vpis na padovanskp univerzo. ! ' Na tej visoki šoli bodo lahko, doktorirali v jezikovnih vedah, v pedagogiki ali pa dosegli diplomo nadzornika ljudskih šol. Prošnjo morajo vložiti -najkasneje do konca oktobra. Sprejemni izpit bo 12. novembra ob 8. uri zjutraj. Pouk u slouenščini bi stal preueč... V ponedeljek 13. t. m. je bila seja goriškega pokrajinskega sveta, na kateri so na dolgo in brez kakega zaključka razpravljali v zadevi zgradbe ceste iz Tržiča do Gradeža. Ker je vlada že odobrila prvi prispevek za to cesto, ki se zaenkrat ne bo gradila, je naš svetovalec g. Bratuž predlagal, naj ta znesek 240 milijonov lir uporabijo za popravljanje in vzdrževanje deželnih in občinskih cest goriške pokrajine. V zadevi pa niso sklenili še ničesar. V ostalem so razpravljali še o obnovitvi dogovora z družbo »Com-pagnia di Maria« za poučevanje v goriški gluhonemici in pri tej priliki je Bratuž predlagal, naj se v dogovor stavi tudi točko, da se na zahtevo staršev mora slovenskim gluhonemim v zavodu dajati tudi slovenski pouk. Predsednik dr. Cu-lot je Bratuža opomnil, da stoji ta točka že v samem pravilniku gluhonemnice, ki ga »Compagnia di Maria« ne more spremeniti. »Vendar bi tako poučevanje stalo preveč« — ie pripomnil g. predsednik. Končno so na seji sklenili, da se zavarujejo vsi bolniki v umobolnici, in to za morebitne poškodbe. Dnevnega reda niso izčrpali in bodo razpravljanje nadaljevali na drugi seji. IZ SOVODENJ Kaj misli naš župan? Kakor je znano, je toča napra-1 Cernic Amaliji iz Vrha pa bo ob-vila veliko škodo tudi kmetovalcem i čina nakazovala po 6000 lir na me- iz naše občine. Višja oblast je zaradi tega nakazala pol milijona lir z namenom, da prizadete kmete% primerno in sorazmerno odškodi. Kmetsko - delavska zveza pa je predlagala po Demokraciji tod 22. avgusta t. l.j naj bi se ta denar porabil za postavitev črpalke za vodo na Rojcah. ki bi prav gotovo mnogo koristila vsem sovodenjskim kmetovalcem. Toda naš župan je s prezirom šel mimo tega predloga, seveda samo zato, ker ga je postavila Kmetsko-delavska zveza, in se je raje obrnil na tisto Kmetsko združenje, ki vodijo italijanski nedomači •krogi, za mnenje in nasvet v zadevi razdelitve odškodnine od toče prizadetim kmetom. Zdaj ima sovodenj-ski župan priliko slišati pritožbe raznih kmetov, ki trdijo, da so prejeli premalo, medtem ko so drugi prejeli sorazmerno preveč! Ti ubogi kmetje so že pozabili na pravilo »ljudske oblasti«, ki se glasi: »Meni levji del, tebi pa kosti. Pa molči pasja reakcionarna mrha!« V torek 7. t. m. je bila seja občinskega sveta s pestrim dnevnim redom. O poteku seje bomo še poročali. Soja občinskogo sveta V torek 7. t. m. je zasedal sovo-denjski občinski svet in sprejel več sklepov: odobril je novo lestvico taks na obrtnice, povišanje pristojbin na hišne pomočnice in pomočnike, na napise, klavirje, bilijar-de, pse, avtomobile in stroje za kavo. Tako bodo Sovodenjci odslej plačevali 1000 lir davka za služkinjo in tudi več, če jih imajo več kot eno, 2000 lir za klavir, 5000 lir za bilijarde. Psi pa so razdeljeni v prislojbinske .razrede. Sklenili so tudi, da mora biti vsak vodnjak oddaljen najmanj 15 metrov od kake greznice in imeti zgornji del iz betona. Duhovnikom so povišali biro za 50 odst., šolskemu roditeljskemu odboru pa bo občina dajala odslej 15.000 lir prispevka namesto 10 tisoč kot v preteklih letih. sec za vzdrževanje nekega bolnega sorodnika, da ga ne bo treba pošiljati v bolnico in plačevati tam 1400 lir na dan. Končno je občinski svet odobril podporo 15.000 lir gradiščanskemu združenju ujetniških povratnikov. Proti temu je sicer ugovarjal opozicijski svetovalec g. Peter Tomšič, saj je povsem neumestno, da bodo Sovodenjci dajali podporo u-stanovi, ki nima nič skupnega z občinskimi sovodenskimi zadevami. In tudi drugi opozicijski svetovalec je dal glas samo, da bi podporo dali le domačim potrebnim povratnikom. Toda večinski svetovalci so izglasovali podporo v navedenem znesku. Nekam čudno izgleda ta sklep o podelitvi podpore povratnikom, zlasti ko imajo ti dovolj denarja za prirejanje plesov prav v Sovod-njah. Gotovo je tudi, da bi gradiščanska občina ne dala podpore kakemu sovodenjskemu združenju, tudi če bi imelo kakega Furlana kot člana! . . . Zdravniška oskrba za služkinje In domače delavce 8. oktobra je vso zdravniško o-skrbo za dekle lin služkinje kakor tudi za vse druge domače delavce prevzel zavod I.N.A.M. Ta bo odslej dajal vso zdravniško splošno pcmoč. Na razpolago so tudi zdravniki specialisti za razne bolezni. Nudil bo prav tako vsa zdravila, pošiljal v bolnice in'skrbel za porodniško pcmoč. II občini Como ena sama vrsta pogreba in sicer brezplačno Občinski svet občine Como, v Lombardiji, ki je glavno pokrajinsko mesto, je sklenil, da se uvede ena sama vrsta pogreba za vse u-mrle občinarje, in sicer brezplačno. Menimo, da je tak sklep zelo pameten, in upamo, da bodo svojim kolegom iz Coma sledili še drugi občinski svetovalci v državi! Vsaj s smrtjo naj se konča na tej zemlji socialna razlika! Skriljeva nad Eolenjami Letos smo bili v Skriljevem, Rastočem, Mirniku in Brusnicah večkrat tepeni od toče. Prvič nas je oškodovala meseca julija, potem pa kar trikrat v enem dnevu, in sicer 9. septembra: dvakrat zjutraj ob 6. uri, potem pa še opoldne. Škodo smo zaradi tega utrpeli velikansko in trgatev smo seveda imeli skoro popolnoma uničeno. Med vse_ oškodovane kmete so o-bjastva razdella mlijcn dve str) tisoč lir. Dobro je tudi to, kar so dali vendar ta znesek niti od daleč ne plača vse škode! Morali bi nam brisati vsaj tudi vse davke, kpt bomo sicer le težko preživeli zimo in ves čas prihodnjega pridelka. Županstvo pa naj bi se pobrigalo tudi za to, da nam izplačajo vso vojno odškodnino, ki je nekateri imamo precej za dobiti! fantje in dekleta, ki so ?e posvetili omenjenim poklicem, ali ki bi se radi za te poklice usposobili. Tajništvo šole sprejema vpise ter daje vsa podrobna navodila in pojasnila. Prenos trupla pok. nadškofa V soboto 18. oktobra ob 9. uri zjutraj bodo v slovesnem sprevodu prenesli truplo pok. goriškega nadškofa Margottija iz goriške stolnice v cerkev Srca Jezusovega. Na predvečer bo truplo pokojnika izpostavljeno v stolnici. Družinske doklade Kmečki delavci bodo po sporazumu, ki je bil sklenjen 8. oktobra, t. 1.. prejeli družinske doklade od 1. julija dalje za vsakega otroka 45 lir dnevno, za ženo 37 lir, za starše pa po 30 lir za vsakega. S 1. julijem prihodnjega leta bodo te doklade povišali na 60 lir dnevno za otroke, 50 za ženo in 40 za vsakega od staršev. Cestni prestopki Kljub denarni kazni, ki jo morajo plačati vsi, ki prekršijo določila cestnega prometa, je bilo v preteklem mesecu še vedno nad dve sto cestnih prestopkov v našem mestu. Morda bodo odslej vsi bolj previdni, saj so globe povišali v tem mesecu za štirikrat! Z V avgustu so trgovinske izmenjave s Slovenijo beležile za 44,565.000 lir uvoza in za 38,073.856 lir izvoza. Tudi v juliju je uvoz presegal izvoz in se povečal kredit Slovenije, ki tako znaša po zadnjen} obračunu preko 64 milijonov lir. Potrebna usposobljenost za vožnjo motornih koles Zakon od 25. 7. 1952 določa, da si morajo vozači motornih koles preskrbeti potrdilo o usposobljenosti za vožnjo. Dokazati pa bodo morali le, da imajo psihične pogoje za vožnjo in da poznajo pravila o prometu s temi vozili. Na Inšpektorat za motorizacijo morajo predložiti krstni list in potrdilo o bivališču, da bodo lahko prepuščeni k izpitu. Cena mesu Končno je cena mesu nekoliko padla. Je sicer skromen korak, ki nikakor ni v sorazmerju s padcem cene goveje živine, saj so ceno znižali le za približno 55 lir na kg- Večerni tečaji Državna šola umetnosti (»Scuo-la d’Arte«) v Gorici (ulica Vitto-rio Veneto) bo v kratkem odprla brezplačne večerne tečaje za mizarje, pleskarje in predice. Za ta tečaj se lahko javijo vsi Bela in poprsvifa na grobiščih samo do 28. oktobra Goriško županstvo opozarja, da so dela ter popravila na grobiščih in nagrobnih kamnih dovoljena samo do 28. oktobra. Po tem dnevu bo prepovedano vsako delo, ker bodo pokopališče čistili zaradi praznika vseh mrtvih. Državna meja Mešana jugoslovanska-italijanska razmejitvena komisija še ni končala s svojim delom. Zadnje dni je dosegla kompromis samo pri razmejitvi ozemlja na področju mesta Gorice. Se vedno pa je nerešeno vprašanje meje na Kolovratu, Brdu in St. Mavru. Hajemninske pogodbe za zemljišča Glede na čuden nastop vodje; urada »Ente delle Tre Venezie«, Anselmija, ki je pred nekaj .tedni dal najemnikom zemljišč ustno odpoved pogodbe, ki jim teče z zavodom, ter zahteval podpis na prostem papirju, da so odpoved sprejeli in da bodo zemljišče zapustili z 11. novembrom t. 1., sporočamo prizadetim kmetom, ki so prostodušno podpisali sprejem odpovedi najemninske pogodbe, da mora po členu 9 zakona od '4. 8. 1948 štev.. 1094 nositi pečat registrskega urada vsak odstop od najemninske pogodbe za zemljišča. V nasprotnem-primeru je odstop neveljaven i-n pogodba teče naprej polnoveljavno. V kolikor nam je znano, ni nobeden od najemnUcov prostovoljno odstopil od pogodbe s pravomoč-nim spisom, ki n<®i pečat registrskega urada. Cl. 9 zakona od 4. 8. 1948 pravi dobesedno: ‘i.* u- »Odstopi od podaljšanja pogodbe, ki ga ta zakon predvideva, so veljavni samo, če izhajajo iz listin z gotovim datumom, ki mora biti poznejši od vstopa v veljavo tega zakona, ali ki izvirajo iz dogovora. sklenjenega s pomočjo sindikalnih združenj prizadetih strank.« Listine z gotovim datumom so tiste, ki nosijo pečat registrskega urada. Zakon od 11. 7. 1952 štev. 763 pa določa, da so vse kmetijske pogodbe podaljšane! Zato opozarjamo vše prizadete kmete, da odpoved najemninske pogodbe, ki so jo prejeli od strani g. Anselmija, ni pravnoveljavna, ker ne vsebuje navedenih pogojev, in da se zoper vsako njegovo na-daljno zahtevo, da morajo zemljišče zapustiti, lahko pritožijo na A-grarno specializirano komisijo pri goriškem okrožnem sodišču. Važno za dvolastnike zemljišč Te dni prejemajo dvolastniki zemljišč odločbo davčnega urada pri Okrajnem ljudskem odboru v Solkanu o odmeri dohodninskega davka za leta 1948. 1949, 1950 in 1951. V zvezi s tem opozarjamo vse te, dvolastnike, da e bilo pred kratkim sklenjeno v Solkanu, da bodo dvolastnike, da je bilo pred krat-čevali za 25 odst. manj davka kot tisti, ki bivajo v Jugoslaviji, ker imajo prvi več truda in stroškov pri obdelovanju svojega zemljišča, posebno zaradi oddaljenosti in obveznega prehoda skozi obmejne bloke. Poleg tega ima vsakdo pravico do pritožbe zoper previsoko odmero davka. Pritožba, spisana na na- Spomenica Kmetsko-delavske zoeze na dneonem redu s Soetooalci iz Jazbin so iz protesta zapustili sejno doorano V ponedeljek 13. t. m. je bila seja občinskega sveta v Steverjanu, ki je trajala nič manj kot od 4. u-re popoldne do 11. ure zvečer. Glavni predmet seje so bili predlogi, ki jih je predložila števerjan-ska Kmetsko-delavska zveza v zvezi z znano spomenico od meseca avgusta t. 1„ ki jo je »Demokracija« objavila v celoti v štev. 34 od 22. avgusta. Na podlagi te spomenice je občinski svet sklenil, da bo zahteval izpraznitev občinskega doma, ki ga zasedajo karabinjerji in finančni stražniki, da bo mogel služiti občinskim namenom in potrebam. Tudi predlog za ureditev trga pred župniščem je vzel župan na znanje in ga odobril. Kaj' se tiče vodovoda, so na seji sklenili, da bo županstvo prosilo, naj se na deželne ali državne stroške za sedaj vsaj očistijo domači vodnjaki, da ne bo ljudstvo pilo kalne vode. Stalnega cestarja, ki ga je KDZ predlagala, pa občina v teh težkih finančnih pogojih ne more namestiti in so svetovalci zaenkrat določili sto letnih dnin za vzdrževanje cest. Nadalje so na seji in na podlagi omenjene spomenice sklenili, zaprositi podjetje RIBI, da bi korie-ra vozila do Dvora, kar bi služilo vsem Občinarjem. Tudi osmo točko spomenice, in sicer prizadevanje, da bi goriška občina napeljala e-lektriko do Grojne, da bi tako lahko dobivale tok tudi tamkajšnje obmejne hiše števerjanske občin", je občinski svet sprejel. Sklenili so že najetje milijonskega posojila za razne potrebe in povišek plače duhovniku za sto odstotkov. Ko je prišlo na dnevni red vprašanje napeljave električne luči na Jazbine in je župan izjavil, da občina ne more prevzeti tozadevnih stroškov v znesku poldrugega milijona lir, so svetovalci iz Jazbin zapustili sejo v znak protesta. Tudi predlog svetovalca g. Hermenegil-da Podvršiča, naj županstvo zaprosi podjetje SELVEG za napeljavo luči na Jazbine na njene lastne stroške, je svet odbil. Težko in mučno je beležiti zadevo protesta svetovalcev iz Jazbin, ker vsi vemo, da imajo prav, ko zahtevajo napeljavo luči. Na drugi strani pa je tudi res, da je štever-•janska občina v velikih finančnih stiskah! Vendar upamo, da se z dobro voljo in z upoštevanjem raznih pogojev morda le najde izhod iz zagate, da bodo upravičeni želji in zahtevi prebivalstva iz Jazbin u-godili. Delo Kmetsko-delavske zoeze V soboto 11. t. m. je bila seja Izvršnega odbora Kmetsko - delavske zveze, na katero so bili povabljeni vsi občinski svetovalci, izvoljeni na listi KDZ. Na seji, ki je potekla v lepem redu. so pretresali irazna vprašanja, ki zanimajo vso občinsko javnost s posebnim ozirom na dnevni red seje občinskega sveta, ki je potem bila v ponedeljek 13. t. m. vadnem papirju, mora biti kolko-vana z 90 dinarji, vsaka priloga, to je vsaka dokazilna listina, pa 5 -25 dinarskim kolekom. Pritožbe morajo biti overovljene po krajevnem društvu obdelovalcev zemlje. Menimo, da gre za društva, ki obstojajo v kraju, kjer, .leži zemljišče na jugoslovanski strani, in ne v Italiji. Pritožbo zoper odmero davka pa je predložiti v roku 45 dni ©d datuma prejete odločbe. Davek bodo obvezniki plačevali v dinarjih, ki si jih morajo sami preskrbeti -po uradnem tečaju 48 din za 100 lir. Menjalnica obstoja tudi na bloku pri 'Rdeči hiši v Gorici. Sicer pa šo dinarji v prosti prodaji v Italiji ‘tudi -po bolj’ nizki ceni. :' irv*!"-'--- Kmečka predavanja Goriško Kmetijsko nadzorništvo ima razna predavanja o kmetijstvu po vseh večjih vaseh. Kot ve&m so ta predavanja' le v italijanščini in zato ne čutijo naši kmetje nobenega veselja in navdušenja za to pobudo, ki bi bila sicer zelo koristna za vsakega skrbnega kmetovalca. Doslej pravzaprav še nismo slišali in čitali, da imajo sploh namen- priti tudi med slovenske kmete. Ponovno prosimo in zahtevamo, naj pošljejo med slovenske kmetovalce slovenske predavatelje! Točenje novega vina dovoljeno po ZS. obtobru Goriški župan je na podlagi zakona ukazal, da se ne sme točiti novega mošta do vključno 25. oktobra. Od 26. oktobra dalje je torej točenje novega viha dovoljeno. Vinske tropine Goriški prefekt je z odlokom s 1. oktobra določil da je hranjenje tropin dovoljeno samo do 31. decembra 1952, razen če so tropine namenjene za krmo ali prekuhavanje in druge predvidene namene, kot n. pr. pomešane z rastlinskimi in živalskimi odpadki, da služijo za gnojilo. Šolska poslopja Istrski izseljenci v Standreži^ imajo vsakovrstne prednosti in u-godnosti ne le pred drugimi begunci, ampak celo pred Goričani samimi, ki zadnje čase z vedno večjo nevoljo gledajo to diskriminacijo. Občina jim je zdaj zgradila še novo moderno šolsko poslopje, ki je stalo težke milijone. Prav je,, da imajo italijanski otroci svoje šole lepe in moderne, a prav tako bi bilo pravično, da bi tudi slovenski otroci imeli lepe šolske prostore in lepo prebarvane po higienskih predpisih Matura v Gorici MATURO NA LICEJU SO NAPRAVILI: BITEŽNIK Vida BRATUŽ Lojza KOM!JANC Nada LOZERCIC Božidar VRTOVEC Jože SO MATURI- NA UČITELJIŠČU RALI: CISGUTTI (Ceščut) Marija DEVETAKi Rudolf OB LJUBEK Marija PAHOR Marija AVSIC Kornelija RESCIC Lilijana KODRIČ Radovan GRAUNER Cvetka Iskreno čestitamo! Smrtna kosa 3. oktobra je po daljši bolezni umrl v Gorici znani cerkljanski trgovec Ciril Mažgon, ki je bil star kom&j 54 let. Zapustil je ženo in štiri otroke. 1. oktobra je pa umrla begunka Julijana Durjava iz Ročinja. Par mesecev prej je umrl njen mož, Sorodnikom obeh pokojnikov naše iskreno sožalje! Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohiitva Tel. 32 Cormons prov. Gorica SDZ gre suojo pot naprej Velik uspeh javnega zborovanja SDZ v Nabrežini - Popoln poraz opozicije 32. oktober bo ostal v organizacijskem razvoju Slovenske demokratske zveze ija Tržaškem, zlasti pa njenega okrožnega odbora za, občino Devin-Nabrežina, zabeležen kot važen mejnik. SDZ je pred vso javnostjo raz-gabila spletKe, s katerimi ji hočejo nekateri naprtiti krivdo za razbitje Slovenske skupnosti, ki je žela s svojo listo tako prepričevalen uspeh na zadnjih upravnih volitvah.. Slovenska skupnost ni pokopana, -pokopana je le skupnost med spletkarji, ki so hoteli tako politično skupnost podrediti svojim določenim političnim in ideološkim namenom, ter odkritimi demokratičnimi borci, ki so s> Slovensko skupnost predstavljali kot izraz ne-potvorjenega narodnega hotenja, da .si ne ta način skuša zavarovati bodočnost. Ne 'ruševinah take oskr.unjeile Slovenske skupmpsti je vštete nova skupnost trdno dertiokratično čutečih tržaških Slovencev, ‘ki bodo v okviru SDZ napravili vse korake v -obrambo STO-ja in življenjskih koristi slovenskega življa na Trža-škefh. Ta nova skupnost je pod preizkušenim vodstvom SDZ dokazala prav v nedeljo 12. oktobra svojo življenjsko silo. Nabrežinsko kinodvorano so sko-ro v celoti napolnili domačini. Na govorniškem odru, ki je bil okrašen 's tržaško in slovensko zastavo, so zavzeli mesto trije člani nabre-žinskega okrožnega odbora SDZ, Jože Kralj, Adolf Pertot in Ivan Terčon, ki so tvorili predsedstvo zborovanja. Govor Dr. J. Agneletta Pertot je začel zborovanje s pri mernim uvodnim nagovorom in takoj predal besedo predsedniku izvršnega odbora SDZ iz Trsta, dr Josipu Agnelettu, katerega so zborovalci burno pozdravili. Dr. J. Agneletto je orisal razvoj mednarodnopolitičnih prilik in naš položaj spričo sedanjega razpleta mednarodnih silnic. Dr. J. Agneletto je razložil u-.soano borbo, ki se danes izvaja v svetu med komunizmom in demo kracijo. Prikazal je dogodke na Daljnjem. Srednjem in Bližnjem vzhodu ter v Afriki. Poudaril je da je spričo opadanja komunistične sile v svetu, zlasti pa v Evropi podan dokaz, da odklanja svet moskovski totalitarizem, zaradi česar ni več nobenega dvoma v končno zmago demokratičnega sveta in vzpostavitev demokratičnega reda tudi v tistih deželah, ki si jih je po konou vojne podvrgel kremelj ski imperializem. Tudi Trst igra v tem razpletu mednarodne politike primerno vlo go. Vendar pa prav zaradi tega postaja vedno bolj jasno, da za Trst ni nobene druge rešitve iz ven mirovne pogodbe. SDZ vztra ja zato slej ko prej na stališču, ki ga je zastopala od vsega začetka svoje ustanovitve, da je treba u-resničiti STO, ki edino odgovarja tržaškim koristim in gospodarskim ter političnim zahtevam Srednje Evrope in Podonavja. Prav zato odklanja SDZ tudi vsako drugo rešitev. ki bi, kot na primer predloga o kondominiju in razdelitvi o-zemlja, hotela iti mimo politične nujnosti, ki so ji tehten med narod nopravni izraz mirovna pogodba Italijo in določbe posebnega šteta ta za STO. Govor župana Terčona Po dr. J. Agnelettu je nastopil nabrežinski župan in predsednik okrožnega odbora SDZ za Devin Nabrežino, Josip Terčon. Z umirjeno in prepričevalno be sedo je župan Terčon izluščil jedro tako imenovane nabrežinske z*de ve. Obžaloval je, da je prišlo po volitvah v nabrežinski občini do •nasprotstev in sovraštva, ker so hoteli nekateri izkoristiti Slaven sko skupnost za kritje posebnih namenov komunistične politike na našem podeželju. Prikazal je pri zadevanje SDZ, da bi že pri prejš njih volitvah nastopili a skupno listo, in nerazumljivo stališče OF ki je tak nastop izven svojega o-kvira najodločneje odklanjala. Pri letošnjih volitvah je OF spreme nila stališče, saj jo je poraz leta 1949 precej izmodril. Vendar je nas demokrate v skupnost z OF prisl lilo ne navidezno popustljivejše stališče njenega vodstva, ampak nedemokratični majoritarni volil ni sistem, ki so ga proti določbam mirovne pogodbe uvedli tudi pri nas na Tržaškem. 2upa.n Terčon je nato natanko obnovil potek pogajanj za razde litev mandatov med skupinama Li ste slovenske skupnosti, to je Slo vensko narodno listo (SDZ, SKSZ in SNS) ter OF. Ne bomo tega na tem mestu ponavljali, ker smo o vsem tem že obširno pisali v našem listu. Prav tako je znan spor, do katerega je prišlo po skupni volilni zmagi. Podajamo iz Terčonovega govora le bistvo problema, za katerega je šlo: »Pravica je bila na naši strani. Glavni skupini v Slovenski skupnosti sta bili SDZ in OF. Čeprav je SDZ pri volitvah 1. 1949 izšla sko-ro še enkrat tako močna kot OF, smo se mi zadovoljili z županom in dvema odbornikoma, a OF smo prepustili kar tri mesta. Naše tretj^ mesto smo pa hoteli prepustiti S, K.S.Z., ki je bila pri volitvah z nami že leta 1949 ter je imela tudi nekaj vpliva med našim ljudstvom. Skupina neodvisnih Slovencev pa pri nas nič ne iteje, ker je sploh nikdo ne poznai Slednjič se nam je zdelo vse to SMmljiVo in smo za-slutiji, da se. je Organizirala široka zarota proti SDZ; ki naj .bi ostala novem odboru ne samo v manjšini,, ampak tudi brez župana, kar se je kasneje res izkazalo za resnično.« SDZ je bila pripravljena, da sporazumno uredi vsa sporna vprašanja, pa je naletela na gluha u-šesa in nepopustljivost, zaradi .česar je prišlo do končnega poloma prizadevanj po ohranitvi politike, ki jo je napovedala Lista slovenske skupnosti. Glede vprašanja odgovornosti za tak razvoj je dejal župan Terčon naslednje: »Ker smo bili še vedno trdno prepričani, da stojimo na pravem stališču, nismo šli po prvi brezuspešni seji novega obč. sveta iskat nikogar, sprejeli bi pa od nasprotne skupine vsak predlog, ki bi upravičeno , zadostil našim pravičnim zahtevam. A gospodje se niso .niti za ped zganili! Mi smo imeli sicer pripravljen predlog zanje, a to le primeru, če 'bi prišli oni k nam. Eto tega pa ni prišlo, ker so gospodje računali, da bodo itak imeli večino, zaradi česar se ni vredno pogajati z nami. Tako smo brez nobenih drugih stikov prišli drt druge seje novoizvoljenega občin- skega sveta. Moram tu slovesno izjaviti, da niti prej, a še manj v tem zadnjem tednu nismo imeli •nikakih stikov, nobenih pogajanj, sploh nobenih razgovorov z nobenim predstavnikom ali zastopnikom Komunistične partije. Ka.j takega bi bilo pod našo častjo! Nikdar bi se ne dogovarjali s kakršno koli nasprotno skupino, ker smo bili prepričani, da bomo dosegli sporazum in obnovili Slovensko skupnost. Kdor drugače misli, naj pride z dokazi na dan, ker mi nočemo prav, ničesar prikrivati. Nasprotno, so ravno drugi hodili \>-krog .komunističnih svetovalcev s priporočilom, naj bi glasovali za dr. Skerka. Tudi tokrat se nihče od OF in njenih zaveznikov ni hotel približati s kakšnim predlogom naši skupini. Dejstvo, in to neizpod-bitrib dejstvo je, da sem povabil tfk pred drugo sejo zastopnika OF ih ga vprašal, če imajo pni kak predlog za nas, nakar je odgovoril odklonilno. Nato sem hiu napisal, na listič naš zadnji predlog s prošnjo, naj nam odgbvore. Res je prišel odgovor, trd in brezkompromisen: „Ne sprejmemo!” Prve volitve m župana so šle brezuspešno mimo, ker ni nihče dobil absolutne večine. Pred drugim glasovanjem, ki bi moralo biti odločilno, pa je vstati svetovalec kominformist partije, Ado Visintin-Slavec, ki je popolnoma sam in iz svoje lastne volje oziroma volje njegove skupine, ter brez nobenih predhodnih razgovorov ali dogovorov z nami izjavil, da bo njegova skupina glasovala raje za Terčona kot pa za titovskega župana dr. Skerka. Ta izjava je udarila kot strela v sejno dvorano in tudi v naše vrste, a ponavljam še enkrat do tega je prišlo brez nikakega dogovora z nami! Njihovi glasovi so odločili izvolitev novega župana in je bila s tem zadeva zaključena in Skupnost pokopana! Pa tudi tedaj bi se dala Skupnost še rešiti. Ko je namreč Slavec dal to izjavo ter so svetovalci OF in njenih zaveznikov videli, da ni več pomoči, bi morali še oni oddati glasove za našega kandidata, ker bi ostala še vedno odprta vrata za sporazum glede sestave odbora. A ker tega niso napravili o-ziroma se niso zavedali važnosti tistega trenutka, so s tem zakrivili končen prelom! Ponavljam in slovesno izjavljam, da .do tedaj nismo imeli nobenih razgovorov s predstavniki Komunistične partije, ker smo šele po izvolitvi župana stopili z njimi v stike glede Izvolitve odbora in namestnikov. A tudi tu ni bilo nikakih pogajanj ampak padli so naši suhi predlogi, s katerihii smo jim ponudili eno mesto v odboru-in enega namestnika. Zahtevali so sicer več, a ker so pri 'has naleteli na gluha ušesa, so to'sprejeli. Tako je bil tudi odbor izvoljen in s tem je bilo končano 'poglavje volitev župana in občinskega odbora v naši občini.« Zupan je na koncu podal še poročilo o dosedanjem delovanju novega občinskega sveta in odbora ter ostro grajal nastopanje tako ime novane opozicije, ki s svojimi natolcevanji in zlaganimi časopisnimi poročili namenoma ovira ve činska prizadevanja pri. delu v korist občinskega napredita. Predsedujoči Pertot je po župa^ novem poročilu odprl razpravljanje. To je bilo izčrpno in vsestransko. Vanj so posegli številni poslušalci. Vsem je dal župan temeljita pojasnila. Pri tem je dobil pošten in zaslužen odgovor tudi dr. Skerk, ki je s prelahkotno vihravostjo hotel na daljevati na našem zborovanju ; delom, ki ga je tako klavrno začel v občinskem svet.u. Pa je pri tem drznem poskusu temeljito pogorel in neslavno propadel! Spodaj navajamo nekaj cvetk poteka razpravljanja. Glede javnih del v nabrežinski občini pa je župan dal posebno obširno in pregledno poročilo, ki ga bomo zaradi njegove zanimivosti objavili v celoti prihodnjič. Naše politične in strokovne organizacije kakor tudi Odbor za slovensko šo;stvo v Trstu so napravili vse potrebne korake, da pravočasno seznanijo prizadeta o-blaslva s potrebami slovenskega šolstva na Tržaškem in zanj dosežejo tiste ukrepe, ki jih vsa naša javnost že dalj časa upravičeno pričakuje. Glede otroških vrtcev moramo ponovno pribiti nujnost odprtja slovenskega otroškega vrtca v Trstu, v ulici Sv. Frančiška, v okolici pa na Proseku, v Božičih in v Stramarju-Zavljah. Naše šolske potrebe kruh z delom’ v tržaških ladjedelnicah in drugih industrijah, sta res dosegla, da prehajajo v Milj-skih hribih mu uspehu in jim želimo obilo sreče na življenjski poti, na katero stopajo polni vedrega optimizma mladostne sile. V poklicu ali na vseučilišču pa naj nikoli ne pozabijo, da pričakui jejo tržaški Slovenci od njth veliko dela in .navdušenja za skupno (narodno stvar! OB VESELIH IN ŽALOSTNIH PRILIKAH SPOMNITE SE REVNEGA SLOVENSKEGA OTROKA IN PODPIRAJTE SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO! tai red avtobusov ob nedeljah in praznikih Odhodi iz Trsta v Trebve-Bazovico-Padriče: 8.30 10.00, 11.00, 12.30, 14.00, 14.30, 15.00. 15.30. 16.00. 16.30, 17.00. 17.30, 18.30, 19.00. 19.45, 20.30, 22.30. Odhodi iz Trsta v Prebeneg preko Bol junca in Doline: 9.00, 10.30, 12.30, 14.30, 16.00, 17.00 18 10 19.30, 20.35, 22.00. Odhodi iz Doline: 6.30. 9.45, 11.00. 14.00, 15.00, 17.30, 18.00, 19.00 20.10, 21.30. Odhodi iz Boljunca: 6.35, 9.50, 11.05, 14.05, 15.05, 17.55, 18.05, 19.05, 20.15, 20.55, 21.35, 22.05. Do Prebenega vozi avtobus samo ob 12.30, iz Prebenega pa ob 13.20 in 16.15. nirali v Italiji, kjer je ostal do konca vojne. Takoj po zlomu Italije se je vrnil v Trst, kjer je nadaljeval z delom, ki ga je moral po prvi svetovni vojni prekiniti zaradi fašističnega preganjanja. Začel je spet. ustanavljati pevska društva, da bi vzpostavil nekoč tako cvetočo glasbeno in pevsko tvornost tržaških Slovencev. Pri Sv. Ivanu pa je u-stanovil svoj pevski zbor »Slavko Škamperle«, ki ga je vodil s spretno .roko od uspeha do uspeha. Ljubljana se je poslovila od Frana Venturinija, kakor se more posloviti ljubeča mati od zvestega sina! Nato so njegovo izmučeno truplo prepeljali v Trst, kjer se je od. njega poslovila vsa naša tržaška javnost in ga v soboto, 11. oktobra, spremila na zadnji poti k Sv. Ani. kjer bo z nami čakal na boljšo bodočnost, ko bo mogla iz naših grl brezskrbno in sproščeno zaoriti naša narodna pesem, katere je bil vse življenje najvažnejši tolmač na. Tržaškem. Naj mu bo lahka tržaška rodna gruda! Krojna šola Slovensko dobrodelno društvo vr Trstu odpre letos, na splošno željo-članic, krojno šolo z dodatnim tečajem za tkanje preprog. Vpisovanje dnevno na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11 od 16. do 18. ure. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Dr. N. GIGLIA Zobozdravnik - kirurg Proteze In zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9 - 12 in od 17 -19 T R S T , VIA COMMERCIALE 10-II., TEL. 31-813 Mizarji I kmetovalci | podjetniki * Deske smrekove, macesnove in trdih, lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 T CALEA R S T Vlala Sonnlno, 2 4 Bogata izbira dežnih plaščeo, lodnoo, oseh baro in orst po poljudnih cenah Eleganten površnik iz 6isfe volne 18.000 lir magazzini nei Corso TRST, KORZO I URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH I LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. SL O VENSKE PO T N IŠKE A GENCIJE TRHHSmunDIBL OSKRBIJO: vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, emigracijo itd. Pišite ali nas obiščite, gooorimo slooensko s Se priporočamo AGENCIJE: Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capitolio 16 Toronto - KANADA, 258 College St. Montreal - KANADA, 2098 St, Catherine St. West \