SPOMINI NA SLIKARJA ANTONA AŽBETA (sl. 269—279) Dr. Niko Županič, Ljubljana M a n o m m o je g a o č e ta M ik a Z upaniča (f 1911) D vainpetdeseto leto že teče, odkar sem zad n jik rat videl v Miinchenu A. Ažbeta in se z njim razgovarjal. nekako poldrug mesec pred njegovo prerano sm rtjo (6 . avgusta 1905). Zadnji čas je, da rešimo pozabe spomine na prijateljsko občevanje s svetovno znanim učiteljem slikarstva in vrlim sinom slovenskega naroda. Z mojstrom sem prijateljsko občeval skoraj eno leto in m arsikaj spoznal iz njegovega okolja; prisluhnil sem njegovemu pripovedovanju in opazoval njegovo življenje, delovanje in obnašanje v družbi. Jeseni leta 1904 sem po doktoratu zapustil mesto mojih vseučiliških študij D unaj in se podal za dva sem estra v M ünchen v Antropološki inštitut (Neuhauserstrasse — Alte Akademie) k osemdesetletnemu p ro ­ fesorju Johannesu R ankeju zaradi izpopolnitve v vedi o ljudskih rasah in predzgodovinski arheologiji. Ker so mi na D unaju pravili Slovenci, da je m ojster Ažbe hum an, rodoljuben in zanim iv mož, sem se po p ri­ hodu v bavarsko prestolico n ajp rej podal v njegovo slikarsko šolo v Georgenstrasse, kjer sem ga našel in se mu predstavil. Po prijaznem sprejem u mi je razkazal prostorninski razpored lesene stavbe iz brun in mi kratko razložil metodo svojega poučevanja. Po ogledu šole me je povabil na kosilo v M axim ilian-Keller, kam or sva od tedaj n ap rej ho­ dila kosit ves čas mojega bivanja v M iinchenu. Kosilo (juha, pečenka, kos kruha, m ala m očnata jed) je stalo eno nemško m arko. Večerjal pa je m ojster drugje, ali v restavraciji »Dichtelei«, ali pa v uinetnjakarski krčm i »Simplicissimus«. Po njegovem nasvetu sem si našel sobo v Bel­ graderstrasse 2 1 , nedaleč od njegovega stanovanja v Georgenstrasse, kjer sva se srečavala ob 8 . uri zju traj in odkorakala vsak na svoje delo, Ažbe proti svoji šoli, jaz v pisateljsko kavarno »Stephanie« (Elisabethstrasse) na zajtrk in od tam v A ntropološki inštitut v Stari akadem iji. P ripom ­ niti moram, da se je moj sopotnik vselej ustavil p ri prvi lekarni v Geor­ genstrasse z besedami »Takoj pridem.« Odšel je popit čašo konjaka in se vrnil s pordečelim nosom. To je bil njegov zajtrk. Namesto, da bi se zjutraj dobro založil s kako tečno jedjo, je kvaril svoj slabotni telesni organizem z najm očnejšo alkoholno pijačo. Km alu sva drug drugega dobro spoznala, si zaupala in se pobratila. Videla sva se dnevno vsaj dvakrat, p ri kosilu in p ri večerji v um etnja- karskem »Simplicissimu«, ali skrajšano v »Simplu«, kjer je gospodinjila um etnjakarska m ati K athy Kobus. O na je nam reč često zalagala štu ­ dente, književnike in m lade likovne um etnike boheme s hrano ali tudi z m anjšim i posojili. Za odplačilo je jem ala na račun um etniške prvence slikarjev in jih obešala v prvi sobi svoje krčm e tako, da je izgledala leta 1905 kot slikarska galerija. N ekateri teh um etnikov-začetnikov so postali pozneje im enitni slikarji in K athy je njihove prvence lahko dobro prodala, če je bila potreba. Spomine na prijatelja A žbeta in na njegov krog znancev boni p ri­ kazal tako, da boni najpreje popisal njegovo osebnost, nato njegovo sli­ karsko šolo in na koncu um etnjakarsko krčm o »Simplicissimus« z last­ nico K athy Kobus. Mojstrovo življenje je bilo tako navezano na to žensko in lokal, da bi bil njegov življenjski lik nepopoln, če bi ju prezrli v spominih. 7. Osebnost A ntona A žbeta Če etnolog opisuje kako ljudstvo, ne bo začel z njegovo folkloro ali socialnimi prilikam i, tem več si bo ogledal ljudi same, nositelje vseh narodoslovnih lastnosti. O pisal in orisal bo n ajp rej fizični ali rasni zna­ čaj prebivalcev. Istotako mora biograf n ajp rej predstaviti zunanjo, so- matološko podobo človeka, nositelja dejavnosti v duševnem in m aterial­ nem pogledu. Ažbetova telesna višina je bila zelo m ajhna, skoraj pritlikava. Imel je kratke in slabe noge in med ram eni za spoznanje ukrivljen hrbet. G lava je bila norm alno razvita s prostrano možgansko posodo, širokim čelom, a spodnji del obraza je bil znatno zožen. Oči so bile modre kakor safir, lasje kostanjevi in barva dolgih ter košatih b rk svetlorjava z lah ­ nim bakrenim leskom. Često jih je navihal na »es ist erreicht«, karor nem ški cesar Viljem II. Če bi imel možiček daljše noge, bi nudil prav m arcijalično figuro. N avadno je nosil obleko črne barve, posebno pozimi, namesto kratkega suknjiča žaket (morningcoat) iz najboljšega blaga in dolgo vrhnjo suknjo, ki mu je segala do gležnjev, dočim mu je glavo pokrival v poletju črn klobuk s širokim i krajci, pozimi pa visoka črna astrahanska kučm a. T aka človeška figura je na cesti vzbujala pozornost in ni čudno, če so razni šaljivci in k arik atu risti jem ali prim ere za zu­ nanjost našega m ojstra iz živalskega in rastlinskega sveta. Tako ga je A rtu r Roessler prim erjal z veliko gobo, ki hodi po nočni ulici. Nam se je zdel ob prvem srečanju podoben kakem pudlu, ki počasi leze po cesti. Na vsak način je naš »Toni«, kakor smo ga imenovali slovenski prijatelji, skrbel, da na um eten način najde nadomestilo za zunanjost, ki mu jo je po mačehovsko odm erila priroda. N aravno in razum ljivo je, da bi vsak m lad in zdrav človek rad ugajal ženskemu spolu. Telesnega iznakaženca (zaznamovanca) pa teži zavest estetske m anjvrednosti in slabe sreče. Sicer je Toni nosil plašč in visoko kučmo, a pozabil je p rib iti na čevlje visoke pete. Sicer pa je izgledalo, da se je m ali mož sčasoma potolažil zaradi tega telesnega nedostatka, ker mi je večkrat v šali šepnil na uho, da še ni nobeni ženski dolžan ostal. P ravil je tudi, da je bil m enda dva­ k ra t zaročen, da p a ni prišlo do ženitve. P ri tak ih razgovorih se je n a­ vadno globoko in kosmato zasm ejal: »Hu-hu-hu, ženske veš so mrhe.« Sl. 269. A nton Ažbe Če je bil Ažbe drobne in nizke postave, zato pa je bil obdarovan z velikim mozgom, s krepko potencialno dušo. Če ni bil preveč vinjen in če se je zapletel z nekom v resen pogovor, so izvirala iz njega globoka čustva ter k repka logika, k ar je izražal jasno v lepo zaokroženih stavkih, seveda bolje v nem ščini kot v slovenščini. K akor je imel krepko logiko in pisavo, tako je podedoval tudi močno dlan, ki je znala dobro stisniti pri pozdravu roko prijatelja. »Le čvrsto (nur fest)!« je klical učencem v svoji slikarski šoli, hrabreč jih naj energično prem agujejo tehnične težave risanja in slikanja po modelih. Tudi nad zvoncem p ri glavnih vratih šole je bilo zapisano »Nur fest!«. A žbetu p a je prim anjkovalo višje izobrazbe, ker ni obiskoval nobene srednje šole niti vseučilišča, kjer bi si pridobil splošnega znanja in izobrazbe. Živel je siromašno v začetku kot trgovski vajenec, pozneje kot dijak na dunajski um etniški akadem iji in ni imel dostopa v m eščanske družine ali v kroge resnih mož, kjer bi se bil naučil urejenega življenja. Po svojem um etniškem talentu bi Ažbe lahko postal prav znam enit slikar, če bi le na pol zam enjal vinske točilnice z ateljejem in ustvarjal slike. To bi lahko dosegel, ker mu je usoda dodelila izdatne dohodke lastne slikarske šole v Mtinchenu. Po prigovarjanju prijateljev je Ažbe leta 1891 ustanovil lastno šolo, ki je km alu zaslovela po vsi Evropi; n a­ bralo se je toliko učencev, da je m oral prvotni učilnici dodati še drugo imenovano »Damenschule« v Am alienstrasse 57, kam or je povprečno za­ hajalo po 80 učencev za mesečni honorar 26 m ark. Mesečno bi zneslo 26 X 80 = 2080 m ark, letno pa (če odštejemo dva meseca počitnic) 2080 X 10 =- 20.800 m ark. Poleg tega je dobil od aristokratskih učencev, zlasti ruskih in od sinov bogatih trgovcev dragocena darila, od katerih so se nekatera ohranila v m ojstrovem stanovanju do njegove smrti. Ažbetova um etniška šola se je obdržala pod vodstvom ustanovitelja od leta 1891 do 1905, t. j. celih 14 let. Trgovec z um etninam i, ki je bil tudi sam slikar, E. Lydke, mi je zatrjeval, da bi Ažbe lahko kupil k ar dve lepi hiši v N euhauserstrasse, če bi pam etno ravnal z zasluženim denarjem . To om enjam zaradi tega, ker bi si Ažbe lahko ustvaril take življenjske po­ goje, da bi ustvarjal um etniške slike v svojem domačem ateljeju, zraven pa bi slikarska šola, vir njegovih dohodkov, še n ap rej živela, saj je vršil v glavnem samo dvakrat na teden v šob korekture. S poti pravilnega razum evanja življenja pa ga je spravilo vino in prijateljsko omizje v um etnjakarski krčm i »Simplicissimus«. S tara navada je železna srajca, ki je naš Toni ni mogel niti raztrg ati niti sleči. Ze po naravi je bil slabega zdravja, pa še tega ni varoval. Škodilo mu je tudi, da se je le redkokdaj sprehajal po lepem M iinchenu, kjer bi po raznih vrtovih in p ark ih užival sveži zrak. Lazil je le po nekaterih ulicah v Schwabingu, od svojega stanovanja do svoje šole, od šole do restavracije »M aximiliankeller«, od tu do kavarne »Stephanie«, pa dalje v »Dichtelei« in v krčmo »Simplicissimus«, k jer je povsod vdihaval od tobaka zadim ljeni zrak ter vonj po vinu, pivu in jedilih. Poleg tega pa je še neprestano kadil močne avstrijske viržinke, ki so gotovo tudi slabo vplivale na sluznico in glasilke v njegovem grlu. Če še omenim, da v »Simplu« ni pil piva, m arveč močna južnotirolska vina, ni nič čudnega, če je dobil v grlu neozdravljivo bolezen, ki ga je v najlepših moških letih, v 44. letu spravila v grob. Naš slikar je vedno slovensko pisal svoje ime A ž b e , k ar so Nemci čitali kot Azbe, Angleži pa izgovarjali kot Ešbi, približno kot ime svo­ jega slovečega arh itek ta Ch. R. Ashbee (roj. 1865). K athy Kobus mu je vedno rekla »Herr Professor«. Y naslednjem bom poročal, k ar mi je Ažbe sam pripovedoval in kar sem videl in slišal pri njem in o njem. O rojstni hiši v Javorja h p ri Škofji Loki Ažbe ni veliko govoril, ker so ga domači p ri zadnjem obisku razžalili, kakor mi je sam povedal. N ajbrž ga je razjezila omejena skoporitost bratove žene, kateri ni bilo prav, da si je iz navade večkrat prižigal viržinko z domačimi vžigalicami. Sl. 270. A žbe in tovariša P ri odhodu na njivo je otrokom naročila naj pazijo na strica, da ne bo porabil cele škatlice vžigalic z rdečim i glavicami, ki so stale v trgovini m enda en sam novčič. O troci so res ubogali m ater in svarili strica Toneta pred potratnostjo. O b odhodu jim je kupil teh po žveplu in fosforu sm rdečih rdečeglavk toliko, da je bila hiša preskrbljena za celo leto, toda ni prišel n ik d ar več domov. O svojih bližnjih rojakih iz Poljanske doline, slikarjih Janezu in Juriju Šubicu, se je pohvalno izražal o prvem , drugi pa m u je bil m anj sim patičen, češ da je bil preveč gizdav in dom išljav, četudi dober um etnik. V M ünchenu je študiral slikarstvo tudi V rhničan Jožef Petkovšek, ki je bil leto dni starejši od Ažbeta. Slikarstva se je učil p ri Chiemsee- R aupu, risanja p a na A kadem iji p ri profesorju D iezu in Löfftzu (1882 do 1884). Potem je odšel v Pariz, kam or so vlekle m lade slikarje nove struje slikarskega razvoja in kjer se je družil (1884—-1885) z Jurijem Šubicem in Cehom Vojtehom Hynaisom. Ažbe ni nič k aj rad govoril o njegovem slikarskem delovanju, je p a trdil, da je bil ta V rhničan bolj ohol in bolj dom išljav kot Ju rij Šubic. O svojem prvem učitelju Janezu W olfu (1825-—1884) je vedno rabil izraze hvale in globokega spoštovanja. V ečkrat se je s hvaležnostjo spo­ m injal starega m ojstra in je rad govoril o njegovih vrlinah. J. W olf se je nam reč po odsluženih v o jašk ih 'letih ustavil v Benetkah, k jer se je učil slikarstva (1854—1858). Po vrnitvi na K ranjsko je postal cerkven slikar in je delal največ v fresko tehniki. M atej Sternen (1870—1949) je bil eden redkih Ažbetovih učencev, ki so se ravnali po m ojstrovem nasvetu, da se je treba slikarske tehnike in risanja učiti celih osem let, če hoče kdo postati um etnik. In Sternen je res ostal v Ažbetovi šoli mnogo let od 1898 p a do mojstrove sm rti 1905. D obri in hum ani Ažbe p a se ni n ik d ar kazal višjega nasproti svojemu učencu, temveč je občeval s Sternenom kot stanovski tovariš na isti ravni. M atej Sternen se je držal M iinchena in A žbeta dalje kot vsi njegovi so­ dobniki im presionisti (Jakopič, G rohar, Jama) in razum ljivo je, če je najbolj poznal mojstrove duševne in telesne lastnosti. Znal je sijajno posnem ati Toneta iz Poljanske doline v gestah, govoru in kretnjah. Če je bil Ažbč dobre volje in mu je bilo omizje všeč, je zajem al iz posode spominov, napolnjene s pikantnim i m arnjam i (cronique scanda- leuse) iz miinchenskega življenja. N a dan je privlekel anekdote o b av ar­ skih k raljih Ludoviku I. in Ludoviku II. ali o ženskah in o um etnikih. K arakteristično za čas ob koncu 19. stoletja je Ažbetovo pripovedovanje o ženitvi slikarja F ranca Stucka (1863—1927) in m ešetarjenju akad. prof. F. Lenbacha (1836—1904) p ri tem intim nem dogodku. F ranc von Stuck je bil nam reč najpom em bnejši predstavnik secesijske um etnosti na B avar­ skem. S svojimi slikam i je vplival na optim istično in vedro razpoloženje m eščanstva. Zelo znane so njegove slike »Vojna«, »Greh«, »Križanje« itd. Slikal je tudi verske in alegorične predm ete pod vplivom Böcklina, posebno antične motive v barvitem okolju. K akor Klim t in Klinger je tudi Stuck razstavljal v dunajski Secesiji, k jer sta naša pesnika Oton Župančič in Ivan C ankar včasih k ar cele ure občudovala um etnost in skoraj omedlevala od blaženega ganotja. Tedanje pesništvo in upodab­ ljajoča um etnost sta se vzporedno razvijala, obetajoč nove nade in novo pomlad. T udi naš največji k ip ar Ivan M eštrovic je ob prelom u stoletja razstavljal svoja dela v dunajski Secesiji in je žel priznanje dunajskih in budim peštanskih kritikov v dnevnikih kakor sta bila »Neue freie Presse« in »Pester Lloyd«. Istočasno kot m oderna umetnost je začela tudi jugo­ slovanska politika ubirati nova pota. A vtor teh vrst je urejal na D unaju revijo » Jug « 1 in je leta 1903 izdal brošuro v nem ščini,2 v kateri poziva južnoslovansko m ladino, naj se začne p rip rav ljati na delo za ustanovitev moderne, k ar je istotako napovedovalo secesijo (ločitev) od velike avstro- ogrske m onarhije. Saj je domovina PROSPECT AZBE-SCHULE MÜNCHEN Georgenstrasse 16. Amalienstrasse 57. naša m ati in naša hraniteljica, ki jo moramo ljubiti in čez vse spošto­ vati. Toda vrnimo se k ženitvi F .S tu- cka, p ri kateri je F. von Lenbach igral vlogo m ešetarja, kakor je p ri­ povedoval naš Ažbe. Nekega dne se je srce F. Stucka, tega elegantno oblečenega m linarjevega sina, vnelo za prekrasno gospodinjsko pomoč­ nico v luksuzno oprem ljeni kavarni »Luitpold«, k jer so lahko dobile službo natakarice samo dekleta lepe zunanjosti. Do ušes zaljubljeni sli­ kar von Stuck se je zaročil s svojo ljubico in se m islil z njo poročiti nekako okoli leta 1890. Tedaj pa je hudom ušni kentaver vtaknil svojo konjsko nogo med oba srečna za­ ljubljenca in ju neusmiljeno ločil, kakor je pravil Toni. Tistega leta nam reč se je na m onakovski slikar­ ski akadem iji odprlo mesto profe­ sorja, in za to se je močno potegoval tudi F. v. Stuck, ki p a ni bil povšeči nekim konservativcem , ki so od­ ločali pri dodelitvi mesta, ker je bil kandidat vodja secesijskega kroga. Na akadem iji je p a imel velik vpliv profesor F ranc von Lenbach, ki je tedaj veljal za najboljšega portretista v Evropi (n. pr. portret cesarja Viljema I., Bism arcka, M oltkeja, papeža Leona X III. itd.), in s pomočjo tega moža je F. Stuck dosegel profesuro. Toda za to je m oral novopečeni profesor doprinesti težko žrtev — m oral je zapustiti svoje dekle, kraljico svojega srca ter vzeti za ženo damo, ki je bila — ne morem se več spom niti — ali Lenbacliova sorodnica, ali pa je bila z njim kako drugače v zvezi. Ves M ünchen je sočustvoval z ne­ srečno lepotico iz kavarne »Luitpold« in obsojal F. Stucka z Lenbachom vred. R elata refero. Sicer pa je Ažbe hvalil svojim učencem elegantno Lenbachovo potezo čopiča. Tudi nov način Stuckovega slikanja in kom ­ pozicije mu je bil všeč in leta 1901 je m ladi slavist Ivan P rijatelj lahko videl, kako je Toni v svoji slikarski šoli postavil na podij moški akt v isti pozi s palico preko rame, kakor je to naslikal von Stuck v svoji »Vojni«. Sl. 271. Prospekt Ažbetove šole . Za isti model in za isto pozo se je zanim ala Ažbetova učenka in je prosila učitelja, naj obdrži isti model do prihodnjega tedna. Ažbe se je takoj postavil v smešno, dostojanstveno pozo in ji skozi ščipalnik m ežikaje odgovoril, da je tej prošnji gotovo vzrok sim patija do modela. Gospo­ dična se je našobila, videti je bilo, da pozna m ojstrove šale in da mu ne zameri. Potem je Ažbe P rijatlju samozavestno razložil, da je ta učenka Nadežda, hči srbskega m inistra Petroviča. K tem u je Ivan P ri­ jatelj pridal, da je hotel m ojster tako pokazati svoje om alovaževanje žensk.3 Resnici na ljubo m oram povedati, da N adežda Petrovič iz Beo­ grada ni bila hči ministra, ampak svetnika v ministrstvu financ, Mite Petroviča, ki je imel veliko hišo v m estni četrti Paliluli, k jer sta bila večkrat gosta Vesel in Grohar. N adežda Petrovič (1874—1915) se je n aj­ prej šolala p ri srbskem slikarju D ordu K rstiču, nato je odšla v München v Ažbetovo šolo in na akadem ijo. O dtod je odšla v Pariz, kjer se je n a­ vdušila za Cezannea, katerega um etnost je tedaj začela osvajati. L. 1903 se je vrnila v Beograd in postala član organizacijskega odbora za p ri­ reditev prve jugoslovanske um etnostne razstave v Beogradu. Kot um et­ nica je N adežda pokazala močan slikarski tem peram ent in je prednjačila v razvoju srbskega im presionizm a. Pripom nim naj še, da se je G rohar Petrovičevi hiši oddolžil za dolgo uživano gostoljubje s tem, da je naredil im eniten portret N adeždinega očeta Mite. Nesrečni zaznam ovanci skušajo često svojo nakazno zunanjost omi­ liti z raznim i posebnostmi, s katerim i hočejo zbuditi v bližnjem krogu zanim anje ali celo občudovanje. Tako je Ažbe hrepenel po odlikovanjih. In res je leta 1900 prejel viteško stopnjo F ra n c -JožefoAr ega reda za k u l­ turno delovanje izven m eja avstro-ogrske m onarhije, k ar je dalo povod za razne kom entarje in zasmehovanje s strani um etnjakarskih bohemov v Schwabingu. M irni Toni pa ni nič zameril, če so sedaj nekateri hudo- mušneži imenovali njegovo šolo »Ažbe-Ritterschule«. O dlikovanje je Ažbe dobil s posredovanjem dveh aristokratskih M adžarov, grofa Cren- villa in grofa J. Zichyja, katerih prvi je bil učenec Ažbetove šole. drugi pa je živel v Miinchenu kot avstro-ogrski poslanik na bavarskem dvoru. Ker je imel grof Crenville zelo vplivne zveze pri avstrijski vladi, je hotel svojemu ljubem u m ojstru preskrbeti profesuro na dunajski slikarski akadem iji, toda s svojo akcijo ni uspel. V zahvalo za prejeto odlikovanje je Ažbe poklonil grofu Zichyju svoje najbolj dovršeno delo »Portret zamorke«,4 katero je razstavil na prvi um etnostni razstavi v L jubljani (1900) in na prvi razstavi v Beogradu (1904). G rof Zichy pa je sliko po avstrijskem prosvetnem m inistrstvu poklonil ljubljanskem u deželnemu muzeju. M atej Sternen trdi. da je beograjska razstava prinesla Ažbetu odlikovanje z redom sv. Save II. stopnje, ali o tem mi ni mož n ikdar niti črhnil, tudi ni n ikdar nosil tega odlikovanja. Verjetno mu ga n ik d ar niso dostavili, sicer bi si ga m ali ničem urnež gotovo obesil okoli vratu in pripel na desno stran fraka pripadajočo zvezdo tega ličnega reda. Še leta 1905 mi je Ažbe pogosto om enjal grofa Zichyja in njegovega p ri­ jatelja K arla K rum bacherja. Izgleda, da tedaj še ni bila pretrgana vez med to trojico. G rof Zichy se nam reč ni zanim al samo za politiko in um etnost, am pak je zelo cenil tudi znanost, zlasti bizantologijo. Eden od SI. 2 7 2 . Dr. Mihitin Zarnik, Tipi iz A ž b e t o v e š o l e ustanoviteljev te vede je bil K. Krum baclier (1856—1909), začetnik in organizator sem inarja za srednjeveški in novogrški jezik na univerzi v Miinchenu. Splošno znano je njegovo im pozantno delo »Geschickte der byzantinischen Literatur« (1891) ter periodično, še izhajajoče glasilo »Byzantinische Zeitschrift« (od 1892 dalje). V bavarski rezidenci sta štu- dirala bizantologijo dva nadarjena Srba, D ragutin A nastasijevic in Branko (oziroma Filaret) G ranič, poznejša univerzitetna profesorja, ki sta včasih prišla v Ažbetovo družbo v krčm i »Simplicissimus«. Za časa mojega bivanja v M ünchenu se je tam ustavil tudi naš pro- sluli poet Oton Župančič, katerega sem peljal n ajp rej v Ažbetovo šolo in potem na večerjo v »Simpl«, kjer sva prisedla k Ažbetovi m izi; pesnik in slikar sta se prisrčno razgovarjala o m oderni um etnosti in miinchenski literarni bohemi. Ne vem več natanko, ali je Zupančič prišel iz P ariza ali je bil na poti v Pariz. O gledala sva si galerije slik in nočno življenje. V neki pivnici sva naletela na petčlansko tam buraško družino iz Like v narodnih nošah s crvenkapo na glavi. Ažbetu, ki je po svoji miselnosti postal že pravi M onakovčan, so obiski inteligentnih Slovencev vselej osvežili čustvo ljubezni do domovine. K akor smo že povedali, m u avstrijsko odlikovanje ni prineslo večjega spoštovanja v um etniških krogih, posebno ne p ri bohemi, ki je reagirala na pridobljeno »viteštvo« s posmehom in zafrkacijam i. N ajobčutljiveje je skušal osmešiti odlikovanca odlični slikar ter risar E duard Thöny s karikaturo, ki je bila objavljena tudi p ri nas . 5 N a njej je Ažbe p red ­ stavljen v zimski obleki s kožuhovinastim ovratnikom na plašču in kučm o na glavi, z brki navihanim i na »es ist erreicht«, na nosu jaha neizbežni ščipalnik, drža glave je m irna in resna z izrazom naivno po­ nosnega in častihlepnega »viteza«. P rav zap rav ni na obrazu skoraj nič karikiranega, to ni bilo niti potrebno, ker je um etnik-karikaturist svojo žrtev satirično pogodil z grbom nam išljenega »viteza« Ažbeta: v stekleni posodi z ledeno vodo se hladi b u tiljk a sekta, nad grbom lebdi plem iška krona s sedmimi rogljiči. Slikar F. Thöny je bil rojen na južnem Tirol­ skem (1866); njegova učitelja sta bila profesorja L öfftz (1845—1910) ter Franz D effreger (1835—1924) po rodu Tirolec iz Pustentala. Od leta 1897 je bil Thöny sodelavec evropsko slovečega lista »Simplicissimus«, ki je duhovito smešil konvencionalne nap ak e najvišjih družbenih krogov in bogatega m eščanstva, s težnjo po zboljšanju socialnih in političnih razm er. Znane so T hönyjeve slike iz elegantnega sveta in njegovi robato- hum oristični prikazi bavarskega km eta. Ko sem gledal Thönyjevo k a ri­ katuro, sem si m islil: niso najslabši tisti sadovi, ki jih objedajo ose. O dličen Ažbetov p rijatelj in občudovalec njegove šole je bil pokojni avstrijski podpolkovnik H offm ann von Vestenhof, ki si je pridobil ugled m ed avstronem škim i slikarji. Leta in leta se je ličil p ri Ažbetu in, ko sem ga ob priliki vprašal, zakaj se še vedno uči, ko je že nad petdeset let star, mi je odgovoril, da je slikarstvo najtežja um etnost in da se je je treba do sm rti vaditi in vztrajati, če se hoče doseči uspeh. Ni zadosti, da im a slika dobro obliko, poznati je treba tudi učinek barve, tehniko njih m ešanja in uporabljanja, da ne govorimo o slikarskem kom poni­ ran ju itd. Bil je to mož gentlem anskega obnašanja, um irjen v govoru in kretnjah. T ak rat je ravno hrum ela rusko japonska vojna, o kateri sva se kritično razgovarjala. Ker sem se p ri tem zelo ostro zavzem al za Buse in za Slovanstvo, bi bilo skoraj prišlo do dvoboja, če naju ne bi poravnal Ažbe. Kot zvest p rijatelj se je von H offm ann udeležil Ažbetovega po­ greba (1905). Ažbe mi je zaupal (sub rosa) nekaj o srbskem slikarju Risti Vuka- noviču (1873—1918) in njegovi soprogi Beti, po rodu B avarki iz Bam­ berga. O ba sta prišla leta 1890 kot učenca v Ažbetovo šolo in sta v njej ostala do leta 1898. Leta 1899 sta v Beogradu osnovala privatno »Umet­ niško šolo«, ki je bila pozneje podržavljena. Po Ažbetovi sodbi je bila Beta bolj nadarjena slikarica in bolj gibčnega duha kot njen kozavi mož. Slikala je kompozicije (žanr), portrete, krajine in akvarele. Bila je za­ četnica um etniške k arik atu re p ri Srbih. Kot članica um etniškega društva »Lada« se je udeležila večjega števila razstav v Jugoslaviji in v ino- S l . 2 7 3 . D r . M i l u t i n Z a r n i k , A . A ž b e zemstvu. N jena najboljša slika je »Zadušnice« v Beogradu v N arodni skupščini. Rista Vukanoviča pa štejejo med prve srbske impresioniste. Najbolj znani sta njegovi sliki »Dahije« (Nar. m uzej v Beogradu) in »Molitva« (muzej v Zagrebu). Ažbe je pripovedoval, da ga je nekega dne R. Vukanovic nepričakovano obiskal in ga zaupno zaprosil, da bi mu popravil sliko, ki jo je rabil za um etniški konkurz, m enda ob priliki podržavljenja njegove »um etniške šole«. Rista je dobro vedel, da je imela slika mnogo napak, posebno tehničnih, in da je bila daleč od popolnosti. M ojster Ažbe, ker ga je priroda ustvarila dobrega in prijaznega, ni odbil prošnje. Zaprl se je z Vukmanovičem v p rivatni atelje ter je popravljal ure in ure, tako da je bila slika dovršena in popolna. »Veš, kar znoj me je polival, tako sem brisal in zopet z barvam i m azal po sliki, ali p ri­ jatelju in učencu moram pom agati na noge,« je rekel m ojster Toni. Kaj je predstavljala ta slika, ne vem več točno, m enda »Srbskega guslarja«. Kot Ažbetov p rijatel sem imel srečo, da sem bil z njim večkrat skupno povabljen na večerjo v hiše njegovih prem ožnih znancev in p ri­ jateljev iz Miinchena. Tako sva nekega dne razkošno večerjala in pila renska vina v hiši A. Lydkeja, ki je bil sam slikar in obenem trgovec z um etninam i. Ker je mož nekaj časa živel med Slovenci, m enda v Celju, smo se veliko pogovarjali o slovenskih prilikah, zlasti o štajerski deželi. Ker je bil gostitelj precej okužen od nem škega m ilitarizm a in je Slovence podcenjeval, sva si bila km alu v laseh. Ko je prišel na vrsto še pogovor o rusko-japonski vojni, mi je rekel: »Le sanjajte o veličini Slovanstva tja do Tihega oceana.« Odgovoril sem mu: »Nam ni treba sanjati o im- pozantnosti Slovanstva, ker dejansko že imamo velikansko ozemlje od A drije do Tihega oceana in ga sm atram o za svojo domovino.« Ažbe se ni vtikal v dnevno politiko in ni p rip ad al nobeni stranki, bil p a je liberalec, naprednjak, ali ne v socialno političnem smislu. Bil je svobodomislec v svetovnem naziranju. Vedno pa se je razveselil, če so slovanski narodi pokazali uspeh in napredek v um etnosti, znanosti ali politiki. Torej ni bil politični analfabet, kakor to večkrat srečujemo pri univerzitetnih profesorjih, ki poznajo samo svojo stroko, a o gibanju narodov in o um etnosti nim ajo pojm a. Kdor je ignorant v um etnosti, je duševni revež, p a naj bo še tako učen strokovnjak, ker razum evanje um etnosti nudi človeku več kot polovico najlepšega duševnega uživanja. To pripovedujem zato, ker so jugoslovanski dijaki večkrat prišli v »Sim­ pel« na razgovor z mojstrom Ažbetom in p ri njegovem omizju pretresali jugoslovanski problem . Srbi so imeli svoje društvo »Srbadijo«, H rvati svojo »Hrvatsko«. Prvem u je predsedoval neki Stojanovič, »stara bajta« z več kot dvajset semestri, drugem u p a je načeloval tehnik Z. Krček, čeden in veseljaški fant iz Slavonije. V pliv moje politične brošure »Mazedonien und das türkische Problem« (1903), ki je p rav zap rav po­ trd ila jugoslovanski problem , se je že pojavljal med našo srednješolsko in akadem sko m ladino s tendenco, da se m orajo jugoslovanska plem ena in narodi pom iriti ter se p rip rav iti na postavitev lastne države. N ago­ varjal sem člane obeh društev naj razpuste Srbadijo in H rvatsko in ustanove »Ilirijo« kot skupno društvo za Srbe, H rvate in Slovence. Res so dijaki pristali na ta predlog, ki je bil sprejet na skupnem zborovanju. Tudi m ojster Ažbe se je udeležil tega zborovanja in je zaklical »nur auflösen beide Gesellschaften, nämlich«. H rvati so res držali besedo in razpustili svoje društvo, m edtem ko so se Srbi potuhnili in ostali pri starem partikularizm u. D an pred mojim odhodom iz M iinchena (v juniju 1905) sem dobil kot izvoljeni predsednik »Ilirije« od bavarske oblasti potrdilo društvenih Statutov. V Zagrebu pa me je nekdo zatožil zaradi tega koraka in tam ošnji list »Srbobran« me je dobro okrcal, češ da »Srbi ne potrebujejo nikake Ilirije«. Zanimivo je p ri tem omeniti, da je bilo ime Ilirija zoperno tudi srbijanskem u Bism arcku, Nikoli Pašiču (1845 do 1926). O n in naš poslanik M ilenko Vesnič sta mi zelo zam erila, da sem leta 1919 v P arizu izdal politično knjigo »Ave Illyria«. N ekajkrat je razgovor nanesel tudi na slavnega slikarja in grafika A dolfa Menzla (1815—1905), znanega v slikarskem svetu Nemčije pod imenom »die kleine Exzellenz«. Vzpon tega izredno delovnega moža kaže v prim eri z našim Ažbetom ravno obraten razvoj. Prvi je začel kot skro­ men litograf in risar, pa je napredoval iz leta v leto s svojimi kom pozi­ cijam i v barvah tako, da je postal evropska znam enitost ter dosegel najvišje časti. Število njegovih del je ogromno, Ažbe pa je ustvaril nekaj ob koncu študija na monakovski akadem iji, po ustanovitvi svoje slikar­ ske šole p a je prenehal ustvarjati, star šele 38 let. Nočno življenje v duhoviti bohemski družbi mu je ohromilo voljo za um etniško naprezanje in delovanje. D a bi zm anjšal resničnost posmehov in opazk o svoji p ri­ tlikavi postavi, se je Ažbe rad pozival na »malo ekscelenco«, češ da sta oba m ajhna, a da sta odlična ju n ak a na polju umetnosti. Ažbetov pogled je bil krotak, Menzlov p a prodoren, da, skoraj krvniški, izraz železne Sl. 2 7 4 . K a t h y K o b u s volje. Nekega dne je prišel A. Menzel v München in je odšel v prvovrstni hotel >Zu vier Jahrzeiten«; ob tej priliki se mu je predstavil naš Toni in bil zadovoljen, da je Menzel omenil, da pozna njegovo ime in sloves njegove šole. Škoda, da ni kdo napravil fotografskega posnetka se­ stanka teh dveh možičkov. O ba z velikim a glavam a, ali njuni buči nista bili votli, temveč sedež velikih možganov in močnega duševnega živ­ ljenja. Ob medsebojnem opazovanju nista mogla drug drugem u očitati debele glave, kakor je to storila sova, rogajoč se senici, da je glavanka, saj im ata obe ti dve ptici debeli glavi. P ri vsej telesni pom anjkljivosti in življenjski neresnosti pa je Anton Ažbe užival ugled ne samo v um etniških krogih, temveč tudi v širših krogih občinstva. Z adnjikrat sva se z pobratinom Ažbetoin videla dan pred mojim odhodom iz M ünehena in sicer p ri kosilu v um etnjakarski krčm i »Simplicissimus«, kjer mu je gospodinja K athy Kobus pripravila dietno jedačo. Bolezen v grlu mu je razjedla glasilke in je užival samo mehke jedi, največ vkuhano sadje. G lasu ni več imel, besede je samo še šepetaje izgovarjal. K ajenje in p itje vina je seveda opustil. Tolažil sem ga z lepim i besedam i, želeč mu ozdravljenja. Za slovo sva si »fest« stis­ nila roke in se nisva več videla. S tem končujem p rv i del spominov in prehajam k Ažbetovi slikarski šoli v Miinclienu. II. A žbetova slikarska šola N ikakega pravega pom ena ne bi imelo pisanje spominov na pisano življenje zanim ivega bohema A ntona Ažbeta, če ne bi stal za fem bo- hemom um etnik in znam enit učitelj slikanja in če ne bi bil ta učitelj tudi ustanovitelj lastne šole, sloveče daleč po svetu. V k ratk ih potezah so jo opisali in predstavili m ojstrovi učenci, ki so postali im enitni sli­ k arji: Em il Pacovsky , 6 R ihard Jakopič 7 ter M atej Sternen . 8 N jih članke bomo dopolnili z našim i spomini. Šola se je uradno v nem škem jeziku im enovala »Die Ažbe-Schule«. U stanovljena je bila spom ladi 1891 in je trajala še po m ojstrovi sm rti, n ajp rej pod vodstvom R iharda G raefa, bivšega učenca istega zavoda. Ko je m ladi Ažbe zapustil Ljubljano in delavnico Janeza W olfa (1884) še pred sm rtjo tega svojega prvega učitelja, se je vpisal na du­ najsko um etnostno akadem ijo, kjer se je učil p ri profesorjih G riepen- kerlu in Eisenm engerju. Ker mu ta dva učitelja nista bila posebno všeč, se je odpravil v M ünchen, kjer je um etniška dediščina po obeh kraljev­ skih mecenih, po Ludoviku I (1825—1848) in Ludoviku II (1846—1886) obrodila bogat sad. M ünchen je postal središče upodabljajoče umetnosti. Ažbe se je vežbal in izpopolnjeval na m onakovski akadem iji sedem let pri profesorjih Löfftzu, H aecklu in M üllerju. Po preteku dolgoletnega štu d ija se je počutil sigurnega v slikarski tehniki in začel u stvarjati slike in jih razstavljati v G laspalastu. Sem tertja je dobil naročila od bogatih ljubiteljih slikarstva. T ak rat sta obiskovala monakovsko akade­ mijo Ivana Kobilca in Ferdo Vesel. K m alu za tem je tja prišel R ihard Jakopič. Ti dnevi in te prilike so pom enili razpotje za Ažbetovo bodoč­ nost, ali se bo podal na pot intenzivnega um etniškega delovanja in ustvarjaja, ali si p a bo izbral kak drug poklic. V prvem slučaju bi bil brez dvoma postal slaven slovenski slikar, verjetno im enitnejši kot nje­ govi učitelji na akadem iji. Toda usoda m u je nam enila drug poklic, postal je učitelj slikanja v lastni šoli, znani širom Evrope. Ni m u bilo sojeno doseči slavo Lenbacha, Stucka ali Ziigla. M orda si je po dolgih letih učenja in strad an ja zaželel m iru in poštene m eščanske udobnosti, ki mu jo je nudil zaslužek lastne slikarske šole. K akor smo že povedali je imel m ojster srečo s svojim podjetjem , ne samo z uspehi p ri učencih, tudi z uspehi p ri dohodkih. Zaslužil je toliko, da je lahko vzdrževal šolo, plačeval modele, se lepo oblačil, pošteno jedel in pil. Zahajanje na ve­ čerje v restavracijo »Dichtelei« in um etnjakarsko krčm o »Simplicissi- mus« ga je zapeljalo, da je raje tu sedel med duhovitim i prijatelji, kakor da bi ustv arjal v svojem ateljeju. O b mojem prihodu v M ünchen, oktobra 1904, mi je m ojster razkazal prostore svoje šole, ki se je n ah ajala v Georgenstrasse v leseni zgradbi ANTON A(ČBE / genannt Professor Nämlich, Inhaber der größten Malsehule Münchens, ein ausgezeichneter Lehrer, außerdem ein großherziger, uneigennütziger Mensch, der zugleich mit Max Halbe, Ludwig Scharf, Frank W edekind, Hannes Ruch, G raf Kaiserlin etc., den elf Scharf­ richtern und den Zeichnern vom Sim- plicissimus, Kathi in ihren Anfängen tat- und trunkkräftig unterstützt hat, und die auch jetjt noch ihre hoch- geschätzten Gäste sind. — Leider hat der I od die illustre I afelrunde ge­ lichtet, denn Acbe, Rolf, Wilke, Albert Langen und von Reznicek sind von uns geschieden. Und wir gedenken ihrer oft in den fröhlichsten Stunden. Sl. 2 7 5 . Posmrtnica Ažbetu in tovarišem i z Simplicissimusa in ki je nekdaj prip ad ala ruskem u knezu Šeerbatovu. Le-ta jo je pri odhodu iz M onakovega prodal arhitektu Seidlerju. K m alu zatem je bila oddana Ažbetu v najem . Zgradba je bila sestavljena iz gornjega in dol­ njega dela, ki je bil spredaj, dočim je nadstropje stalo v ozadju. V n ad ­ stropju je imel kabinet njegov starejši učenec, ki je opravljal službo nekakega reditelja (»Obmann«). M ojster mi ga je predstavil v osebi visokoraslega, m ladega moža z imenom R ihard G raef. K arikiral je svo­ jega učitelja v disputu s slikarjem Reacliom. N a podiju so bili postav­ ljeni razni modeli in okoli njih so risali ter slikali učenci obeh spolov. Bili so p rip ad n ik i raznih narodnosti. N ajp rej mi je predstavil slovenske, hrvatske in srbske učence z imeni: M atej Sternen, I. Vukelič, R. Kruš- njak, D rakulič, Ivanič (ali Ivanovič), R udolf Jakhel, Levičnik. O d Nem­ cev sem obdržal v spom inu samo ime von H offm ann, od Ogrov ime grofice Somšič, od Romunov ime lepe H ansi Deciu, ki je bila po rodu iz H anovra in poročena z imovitim rom unskim vlastelinom Georgijein Deciu. Poznejši slikar T ratnik se je tak rat vpisal na tam ošnjo slikarsko akadem ijo. Ze prej so obiskovali Ažbetovo šolo talentirani učenci, ki so pozneje postali pravi um etniki, p a tudi visoki aristokrati, kot na prim er Friedrich K arl Hessenski, princa E rnest von Sachsen-M einingen, dva ruska kneza Ščerbatova, knez K udašev, kneginja W rede, grof Firm ian in grof Crenville. Zanimivo je vedeti, da je Igor G rabar, poznejši rav ­ natelj in konservator Tretjakove galerije v Moskvi, bil Ažbetov učenec in celo njegov asistent ter vodja kurza za tihožitje (okoli 1900). Istočasno se je tam učil tu d i Aleksej Javlenski. Iz te lesene šole je izšlo tudi precej Čehov: Ludvik Kuba, E. Pacovsky, Ferdo Vele in Pelikan. Tem se p ri­ družujejo še učenci raznih narodnosti: Angleži, Nemci, Francozi, Ameri- kanci, Švedi, Poljaki, Nizozemci in M adžari. V tem članku prinašam o tudi risbe M ilutina Zarnika iz L jubljane, ki se je tudi učil risanja p ri Ažbetu. P ri odhodu iz šole sem videl na poti, ki je vodila med vrtovi in drevjem k šolskemu poslopju, večje število m ladih gospodov in oficir­ jev, ki so čakali svoje prijateljice, Ažbetove učenke. Na lastne oči sem videl, kako je m lad gardni poročnik prišel v parad n i uniform i kakor pav, da bi ugajal lepotici in vrgel iz sedla svojega konkurenta. Učencem so sledili modeli in kot zadnji je zapustil učilnico reditelj (Obmann). Ko sem tretjič obiskal šolo, me je p rijatelj Ažbe povabil, naj prisostvu­ jem korekturam in metodi njegovega pouka v risanju in slikanju. Vsa­ kemu učencu je zabičal, da m ora risati modele po principu kroglje (K ugelprinzip) in polagati barve po načinu kristalizacije barv. Preden s tem nadaljujem , naj podam sliko vrveža in učenja v šoli, kakor je to videl sloveči nem ški rom ancier Leonhard F ran k v svojem autobiograf- skem rom anu >Links wo das Herz ist« (Levo poleg srca). Ker se je ta Nemec iz W iirzburga ob M ajni učil slikanja p ri našem A žbetu , 9 je imel priliko dodobra spoznati učiteljevo dejanje in nehanje. V prevodu Mile Klopčiča se glasi opis Ažbetove šole, eno leto pred mojstrovo smrtjo, takole: S likarska šola je bila na Georgenstrasse v leseni hišici, ki je stala v vrtu. Spodaj je bil atelje, iz katerega so vodile kurjim gredam podobne stopnice navzgor do lesene galerije, s katere je bil dohod do m ajhne kam ere, v kateri je stanoval lastnik šole, gospod Ažbe. Ležal je oblečen na postelji v globokem alkoholičnem stanju. Steklenica s konjakom je stala poleg njega. Njegova šola je bila slavna, veljal je za genialnega učitelja. Bolj nadarjeni m ladi ljudje so zapuščali akadem ijo, da bi štu ­ dirali pod njegovim vodstvom. Iz vseh evropskih dežel so p rih ajali učenci umetnosti k njemu. Nič ni vprašal, ali učenec lahko plača in tudi nikdar ni vedel, kdo je šolnino plačal in kdo ne. D okler je bil v predalu njegove nočne omarice denar za modele in konjak, je bilo knjigovodstvo v redu. Mnogi so čakali, da se izprazni kakšen k vadratni m eter njegove slikar­ ske šole, ki je bila prepolna: »Kdor prvi pride, prvi slika,« je bila nje­ gova stalna šala, ki je bila zelo všeč njem u in učencem, ki niso mogli plačati. Delavno tišino je pretrgalo škripanje. Ažbe je stal zgoraj na leseni galeriji v svojem s kožuhovino podloženem črnem plašču s kožu- hovinastim ovratnikom . Crno, četrt m etra visoko kučmo je imel potis­ njeno globoko na čelo. Privzdignil je spodaj plašč, ki mu je segal do gležnjev, stopal stopnico za stopnico navzdol zelo počasi, do prvega učenca, s svojimi nogami na »X« in podrsavajoč, kakor otrok, ki se uči kotalkanja. Začela se je ura korigiranja, zaradi katere je on s svojo šolo vred slovel. Spustil je prečko na stojalu za 40 cm nižje, v višino svojih oči — bil je m ajhen kakor desetleten fantič. Učenci so stali okrog njega in pazljivo gledali, kako je Ažbe akt, ki je visel v zraku, z nekaj po­ tezam i postavil na noge, v pravilni razdelitvi teže telesa. »So, nämlich!« (tako, nam reč) je rekel in stopil počasi k sosednjemu stojalu. Ta učenec je ves teden pacal študijo akta, ki je bila le za dlan visoka. Ažbe jo je z ogljem prečrtal počasi od leve ram e povprek navzdol do desne noge in rekel: »nobenih kosti, nobenih mišic, nobene anatom ije, nämlich.« Potegnil je debelo korekturo okoli skrbno retuširane fotografije in pod pogledi njegovih gledalcev se je pokazal akt modela, ki je stal na podiju. Ažbe je bil kirurg, operiral je svoje učence s tem, da je operiral njih dela. M arsikdo je pod njegovim nožem um rl in zapustil šolo. N adarjeni pa so se naučili, kar se lahko naučiš od svojega učitelja. N aslednji črnolas m ladenič z debelim nosom in upadlim i, kot kutina rum enim i lici je bil tako zatopljen v svoje delo, da se je ozrl kvišku šele, ko ga je Ažbe p otrepljal po ramenu. Ta učenec ni narisal m oškega akta, pač pa ženski život, samo tisti del nad popkom in stegni, v trik ratn i naravni velikosti. Ažbe, ki je bil zaradi debelega kožuhovinastega plašča skoraj tako širok kakor visok in je kljub visoki kučm i segal učencem le do prsi, se je zasm ejal s tem nim alkoholičnim glasom in dejal: »Dobro, näm lich. A nikar ne hodite k zdravniku za norce, pač pa h kakšnem u dekletu, nämlich!« D a, točno tako se je obnašal in tako je učil Ažbe v svoji šoli tudi za časa mojega bivanja v Miinchnu. Leonhard F ran k je opisal in p red ­ stavil učiteljevo življenje in delovanje nazorno in zanimivo, kakor to zmore le pravi pisatelj-um etnik. Vse lepo, ali zanikati moramo trditev L. F ranka, da je prišel v Ažbetovo šolo v poletju 1905, ker je že v juniju istega leta Ažbe toliko oslabel, da je kom aj hodil in zaradi bolečine v grlu samo šepeta je govoril. Ker ga je L. F ran k predstavil le v kožuhu in kučmi, se to more nanašati v skrajnem slučaju le na zimo leta 1904/1905. T udi ne odgovarja resnici, da je Ažbe stanoval v m ali kam ri na galeriji svoje šole in si točil iz steklenice konjak pred očmi svojih učencev. Če se ni zadržal v »Simplu«, je spal in stanoval samo v svojem privatnem ateljeju v Georgenstrasse. V šoli je Ažbe poznal samo resno tovarištvo, zavedajoč se odgovornega in resnega poklica učitelja umetnosti. Rekli smo, da se je Ažbe posluževal p ri učenju v svoji šoli dveh glavnih principov, nam reč »K ugelprinzipa« in p rin cip a »kristalizacije barv«, kar naj nam raztolm ačita njegova učenca Pacovsky in M. Sternen. P rvi se izraža takole o K ungelprinzipu: »Vsaka stvar v prostoru, ki se plastično uveljavlja, se da izvajati iz krogle. Vse plastično je oblo in je podrejeno zakonom plastičnega u podabljanja idealnega oblega p red ­ m eta — krogle. Zato so se m orali učenci n ajp rej naučiti slikati kroglo. Potem je učenec lahko naslikal glavo, akt, drevo, lonec, draperijo ali pa tudi oglat predm et. Slikanje po principu kristalizacije b arv je bilo v n a­ sprotju z dotedanjo akadem sko maniro, ki je m ešala barve s križanjem čistih barv, ker ostane v tem prim eru barva tu d i na platnu lepa in vibrira dalje kot je prej vibrirala na paleti. N a m ünchenski slikarski akadem iji sta uvedla ta princip slikanja H. Zügel in R. H erterich. »Razumljivo je,« pravi M. Sternen, »da je imel Ažbe svoje vzore med onimi starim i slikarji, ki so imeli smisel za barvno pojmovanje.« V Ažbe- tovi šoli so visele reprodukcije del Velasqueza, Gove, T intoretta. E. P a ­ covsky pripoveduje, da so Ažbetovi učenci zares naslikali ono, k ar je učitelj hotel doseči. K aj bo dosegel ta ali oni s pridobljenim slikarskim znanjem , za to se ni brigal. To je bila stvar vsakega posam eznika. Če pomislimo, kako suvereno je naš Ažbe poznal tedanjo moderno slikarsko tehniko, kako mu je šlo od rok slikarsko kom poniranje in kako je bil vsestransko globok in nadarjen, nas prevzam e čuvstvo obža­ lovanja. da je nehal ustvarjati, ko je dosegel vrhunec znanja in ga je boginja um etnosti pričakovala, kakor nevesta svojega ženina. G lavni del krivde p ri tem tragičnem preokretu nosi prevelika navezanost našega Ažbeta na um etnjakarsko krčmo »Simplicissimus« in njegovo demonsko lastnico K athv Kobus. 111. U m etnjakarska krčm a z Sim pl iciss i m u s « in njena lastnica K athy Kobus Wo w ird die deutsche Kunst gemacht, dass nur die L appen fliegen? Wo sitzt au f jedem Stuhl bei Nacht ein Schwabinger Geniechen? Wo w ird bewiesen, k lar und gross, dass Goethe ein Rhinozeros? Ich weiss es, und drum gröhl’ich los: Es gibt auf dem ganzen Globus nur eine K athy Kobus. »Das Lied von der Kathy Kobus« (iz münchenske »Jugend«) Es ist eine ganze W elt für sich, dieser Simpl, und es ist kein W under, dass von überall Menschen herkomm en, um ihn anzu­ schauen, und dass sich K ünstler und K ünstlerinnen jeder A rt dort hingezogen fühlen Hans Bötticher A ntou Ažbe je bil toliko povezan z ustanovitvijo krčme »Simplicis- simus« in življenjem v njej, da so ob m ojstrovi sm rti časopisi omenjali K athy Kobus, in ko je ta po dolgem presledku 24 let um rla (1929), so se m ünchenski časopisi spom nili tudi Ažbetovega imena. N ekateri so celo govorili, da so urno s pepelom um rle K athy Kobus položili v Ažbetov grob, ali o tem nisem mogel izvedeti nič zanesljivega. O d kod in od kdaj d atira mojstrovo znanstvo s Katico iz »Siinpla«, o tem mi mož ni hotel nikdar ničesar povedati, čeprav sem ga včasih vprašal. D a pa je bilo poznanstvo čvrsto in da je imel Ažbe p ri ustanovitvi Sim plicissima važno S l . 2 7 6 . P o s e b n a s o b a v S i m p l i c i s s i m u s u udeležbo, dokazuje jubilejna knjiga — m enda ob dvajsetletnici obstoja, ki jo je izdal hišni pesnik (Hausdichter) Hans B ötticher1 leta 1911. V tem malem album u stoji na prvem m estu fotografija Antona Ažbeta (Acbe) čez celo stran, kar naj bi pomenilo, da je delo posvečeno v prvi vrsti spom inu našega slikarja. Na drugi strani istega lista p a so navedeni v posvetilu razni um etniki: romanopisci, dram atiki, pesniki, slikarji, ri­ sarji, velik krog prijateljev, ki je pomagal K athy Kobus ustanoviti in vzdrževati krčm o »Simplicissimus«. N a vrhu posvetila stoji natiskano z velikim i črkam i ANTON ACBE, niže pa so našteti člani tega p rija ­ teljskega kroga, ki se je shajal v omenjenem lokalu pri večerji, zlasti pa pri kroku do zgodnjih ju tran jih ur: M ax Halbe, Ludvig Scharf, F rank W edekind, H annes Ruch, grof H. Kayserling itd. Potem sledi omizje »enajstih rabljev« (Die elf Scharfrichter) in risarji lista »Simplicissimus«, ki so vsi podpirali gostilničarko kot k repki pivci (tat- und trunkkräftig). Pri tem om enja posvetilo prosvetljeno omizje (illustre Tafelrunde) tudi um rlih članov: A. Rolfa, W ilkea, A. Langena, A. Ažbeta in Reznička, sli­ k arja elegantnega dam skega sveta. V tej knjigi sta K athy Kobus in pesnik B ötticher določila kraljevsko mesto našem u rojaku Ažbetu, ki je bil do svoje sm rti osrednja osebnost um etnjakarske boheme v Miinchenu. K ljub vsemu svojemu bohem stvu p a je ta možic zbujal vsesplošno spo­ štovanje kot lastnik največje slikarske šole v bavarski prestolnici, kot izvrsten učitelj in kot velikodušen in nesebičen človek (grossherziger und uneigennütziger Mensch), kakor piše avtor spom inske knjige. Javno m nenje je tako povezovalo Ažbeta, njegovo šolo in njegove prijatelje s »Simplom«, kot so kratko im enovali omenjeno um etnjakarsko krčmo, da si ne moremo m isliti enega brez drugega. Vsak inteligentnejši turist je obiskal ta znam eniti lokal bavarske rezidence, da bi videl nositelje nove um etnosti in novega dem okratskega življenja. V »Simplu« so se počutili vsi enake in enakovredne, ko so uživaje lepoto aristokrati pozabili na svoje grbe in gradove, bogati inteligentni meščani na svoje palače ter polne blagajne. P rijateljsko so se približali um etnikom , razvezali svoje mošnje v p rid um etnikom , nositeljem duševne pom laditve. V prašujem o se, zakaj je postal »Simpel« privlačna točka za inteli­ gentni ponočnjaški svet in kako je bila urejena ta um etnjakarska krčm a, v kateri je imel svoj prestol A nton Ažbe, k ralj tam ošnje boheme? U m etnjakarska krčm a »Simplicissimus« se je oficialno im enovala v nem škem jeziku »Künstler-Kneipe Simplicissimus« in je ležala v m est­ nem predelu Schwabing, Türkenstrasse 57; njena lastnica je bila K athy Kobus (1855—1929). M iinchenska m estna četrt Schwabing p a leži na severovzhodnem oglu mesta, nekako od K arl-Theodorstrasse na severu, do Schleissheim strasse na zahodu, do Schw abigerbacha ter K aulbach- platza na vzhodu. Južno od Schw abinga se vrstijo znam enita jav n a po­ slopja um etnosti in znanosti, kakor univerza, akadem ija upodabljajoče um etnosti itd. V severnojužni smeri seka to um etniško četrt B elgrader­ strasse, k jer je avtor tega spisa leta 1904 stanoval in od koder je imel kratko pot do Ažbetove šole in do »Simpla« ali do M axim iliankellerja. V tem mestnem predelu je stanoval in se kretal naš Ažbe, v glavnem seveda po Georgenstrasse, Elisabethstrasse in Türkenstrasse. R edkokdaj je zapustil to m ravljišče um etnikov, zlasti študentov upodabljajoče um et­ nosti. Schw abingu je ostal zvest do svoje smrti. Poslopje hiše št. 57 v Türkenstrasse je bolj skromno iti ne nudi nič posebnega niti v pogledu arhitekture niti v pogledu prostora. N ad glav­ nim vhodom je bila p ritrjen a svetilka, ki je m etala na ulico rdečo luč, klicaje pasantom : »Pridi noter, prezgodaj je še za spanje!« Tu je bila um etnjakarska krčm a »Simplicissimus«, kratko »Simpel« imenovana. Čez dan je bil lokal bolj m rtev in od študentov obiskan, ki so bolj malo potrošili za kosilo, in še to največkrat »na vero«. Čez dan se je dalo najbolj razgledati po gostilniških prostorih, zlasti opazovati stene, na katerih so visele mnoge slike. V prvi sobi, kjer je bila p ijača in jedača nekoliko cenejša, so visele mnoge slike. Tu so viseli prvenci slikarjev, ki so se borili za življenjski obstanek, pa so svoje prve um etniške produkte prodali ali zastavili gospodični Kobus. Na znotraj se je prostor zožil in prešel v nekak širši hodnik, ki je vodil v večjo notranjo sobo, ki je imela lepše pohištvo, podium za klavir, pevce in igralce. N a stenah so viseli portreti in k arik atu re znanih nmetnikov, sli­ karjev in literatov. Tu so bile razvrščene oljnate slike, akvareli, risbe, radiranke, ki so jih ustvarili Uhde, O. Seidel, Kanlbach, Segantini, Rez- niček, H arburger, V autier, W eissgerber, F utterer, Ažbe itd. N asproti klavirju je imel svoj stol in stalno mizo naš Ažbe: nad njo je visel njegov avtoportret iz njegove zgodnje monakovske dobe. Bil je naslikan v dveh tonih, kakor je delal von Lenbach po m išljenju M. Sternena v prvih letih. V času večerje in pozneje je bila notranja soba razsvetljena z m a­ gično rdečo lučjo v pričakovanju gostov. P ri klavirju je sedel hišni p ia­ nist (H auspianist) Klieber (čez dan uradnik kem ične tovarne). M lade lepe natakarice so stale v pripravljenosti, da postrežejo gostom. Počasi so začeli p rih ajati tudi drugi najeti um etniki v posvečeno notranjost »Sim- pla«: hišni pesnik Hans Bötticher, tem peram entna in graciozna odrska diva M ary Irber. A nny D urini s kitaro, s katero je sprem ljala svoje »Schnadahüpfl« in še mnogo drugih pevcev, igralk, pesnikov, ki so n a­ stopili šele po večerji, seveda v glavnem naročeni in honorirani od go­ spodične K athv. Ker je Ažbe navadno tu k aj večerjal, je spadal med prve večerne goste in ker se je rad zasedel, je bil običajno tu d i poslednji gost. Ko je dospel do svoje mize, so prihitele natakarice in K athy, če je bila v lokalu, in so ga vse spoštljivo pozdravile, mu pom agale sleci plašč in ga spravile s klobukom vred v garderobo. Naš »gospod profesor«, kakor ga je ženska služinčad titulirala, se je vsedel na stol pod svojim avto­ portretom in povečerjal k aj malega, k ar pa je moralo biti dobro p rip ra v ­ ljeno. Potem si je prižgal avstrijsko viržinko, ki mu je neprestano ugašala med m editiranjem o barvah njegovih bodočih slik. pa jo je ponovno in ponovno prižgal. N avadno si je naročil belega terlanca iz južne T irol­ ske, ali pa rdečega veltlinca iz iste dežele. Ko je tako zadovoljil svojim fiziološkim potrebam , je začel zadovoljno opazovati bližnjo okolico in odzdravljati številnim prijaznim pozdravom prišlecev. T ukaj na svojem prestolu, kakor sem imenoval njegov stol. je izgledal im pozanten in m arcijaličen, čisto drugačen, kot če je hodil. Nihče ne bi bil mislil, da je to oni mali možic »Toni« — Anton Ažbe —. V čem tiči skrivnost te morfološke m etamorfoze, sem se vprašal? N alašč sem prišel podnevi v gostilno, ko »prestol« še ni bil zaseden in sem videl, da je bil čisto d ru ­ gače grajen in izoblikovan kot drugi stoli. Ker nisem verjel kakim ča­ rovnijam in magični moči, sem takoj pomislil, da je tu imela prste vmes prebrisana gospodinja. K athy je nam reč postavila stol na nekoliko višjo podlogo in ga je dala tako narediti, da je skoraj p ritlikavi m ojster iz­ gledal v sedečem položaju tako velik kot norm alno visoki možje. Zato se je kolikor mogoče vzdrževal hoje na stranišče, samo da ga ne bi gostje videli v pristni izdaji. Za Ažbetovo rezervirano mizo, se ni smel nihče vsesti, razen njegovih dobrih znancev, ki pa so lahko s seboj pripeljali kakega novinca in mu ga predstavili. Gostje so A žbeta od vseh strani pozdravljali kot »prosit H err Professor!« Y obraz ga ni nihče titu liral »Professor Nämlich«, kakor nekateri trdijo, pač pa se je o njem tako govorilo v tretji osebi. Ko je m ojster popil prve čaše terlanca in bil že truden od m editi­ ran ja o barvanih efektih na njegovih bodočih slikah, je vzkliknil: »Jutri p a začnem, veš ...« Njegove lepe, plave oči so se široko odprle, p a je zaklical pianistu K lieberju p ri nasproti stoječem klavirju: »Herr Klie- ber! B itte ,Der Bauer und der Dichter* ali p a ,Zu Rotenburg an der Tauber, näm lich ..T o sta bili nam reč dve m elodiji, ki sta bili všeč našem u Toniju. Čim bolj je m ineval čas m ed večerjo in polnočjo (ali tudi ju tran jo tretjo uro), tem bolj so se polnili gostilniški prostori. Cesto je postala situacija tako kritična, da bi se m orali mnogi gosti vrniti. Ali prebrisana in navihana K athy je vedno našla pot iz zagate. Iznašla je pravo um et­ nost zbližati in zbiti goste okoli že zasedenih miz, držeč se principa, nikdar ni Žakelj tako poln, da ne bi sprejel še enega zrna. H išni pesnik H. Bötticher je im enoval to spretnost: »Kathys Verpackungstalent«. To pa je p ra v prišlo m ladim gospodom in dam am , željnim medsebojnega poznanstva, ljubezni in uživanja. T a eksperim ent je K athy ponovila tudi d vak rat ali trik ra t v eni noči. Ce se ji je gostilna dovolj napolnila, je nastopala K athy v vlogi m enagerja in reditelja, pristopila je k vsaki mizi posebej, mnogim podala roko, nekaterim znancem samo pom ežik­ nila s svojimi jasnim i očmi, ki p a so se znale v k ritičnih mom entih jezno zabliskati. D a, to je K athv Kobus, duša »Simplicissima«, strum na in im pozantna ženska iz T raunsteina, s pikantnim nadihom črnih brčic, kar daje mehkim potezam obraza neko čvrstočo in ponos. Ko je bil končan honneurs za goste, je stopila na oder in spregovorila glasno v gornjebavarskem dialektu: »Bodite no tiho!« (Seids amoal staad!) in deklam irala »Das Kannonische«, »Die Blutegeln« in druge pesm i v km ečki govorici, p ri tem pa je vpletala k ratk e nagovore in vzklike go­ stom in personalu, kakor: »Geh, so seids doch staad!« ali »Sakradi, wer schmeisst m ir denn da h in t’n w ieder alle Glaseln z’samm!« Dobro raz­ položenje občinstva je prišlo v svoj tok in zabava je po pozdravu gospo­ dinje rastla. Po vrsti nastopajo razni um etniki in hum oristi, bodisi kot prostovoljci bodisi kot plačanci. Počasi stopa na podij nadarjen violinist. D unajčan, po rodu najbrže Slovak, ki pozdravljajoč znance galantno poljubi roko nekim dam am . Fino položi lok na strune, katere je um etnik izrezal iz lasnih črev, kakor je v šali omenil E rih Mühsam. Akordi kom ­ pozicije »Ave Maria« in barkarole iz H offm ann’s Erzählungen se ra z­ legajo po prostorih »Simpla«. Med ploskanjem povabijo godca k neki mizi, k jer zadostijo njegovi želji po šam panjcu. Ažbe, ki je postal dobre volje, si prižgal novo viržinko in naročil novo steklenico terlanca, pa zopet zakliče pianistu K lieberju: »Zu Rotenburg an der Tauber, näm ­ lich«. H itro pristopi solopevka in zapoje ob sprem ljavi k lav irja p rilju b ­ ljeno pesem. Ker je ta m elodija na Bavarskem obče znana, pojo v koru tudi gostje in celo Ažbe nekaj tiho m rm ra v svoje velike brke. Že je m inila polnoč, a Ažbe ni zapustil svojega prestola, niti za toliko časa, da bi šel ven zaradi fizioloških potreb, ne, 011 mirno sedi med pogostim prižiganjem svoje viržinke. Se vedno p rih ajajo novi gosti in družba se vedno bolj zbližuje, zaradi zgnetenosti veselo razpoložena, le k Ažbetovi mizi K athy ne pošlje nikogar. M ojster se n ah aja v situaciji splendid isolation. Ce pa je prišel kak priznan um etnik ali prijatelj, mu je brez besede ponudil mizo in družbo. T ake osebe so bile 11. pr. Lvdke, slikar von H offm ann, grof Kaiserling, grofica Somšič, M. Sternen, Hansi Deciu, operna pevka Hedw iga Geiger, W ally Ach , 11 baron von Osten-Saclien in nekateri jugoslovanski dijaki. S takim i člani svojega omizja se je znal mojster lepo razgovarjati ter razdreti m arsikatero šalo. Zanimivi so bili večeri, na katerih so se običajno zbrali dobavitelji »Simplicissima«, posebno vinski trgovci na debelo, ki so prišli v družbi Sl. 2 7 7 . A. Ažbe s študenti pri hišnem balu v Simplicissimusu svojih žena in odraslih hčera, v sijajnih večernih oblekah, z namenom, da bodo čimbolj postreženi in da bodo pustili čimveč denarja. O b taki priliki ni imela samo K athy bogat skupiček, am pak so bili večkrat de­ ležni opulentne večerje tudi m ladi kulturniki. Tu se je pilo, pelo, plesalo, da je v lokalu šumelo, kakor v panju. Ko je bilo že dosti goslanja, je nastopil za spremembo plesalec Maks Pollinger s partnerico Bobby Weiss s svojim »Cakewalk« in »Matehiche«. Nato prim e Pollinger gospodinjo K athy okoli pasu in jo zavrti plešoč alpski Schuhplattler in Dreher. Sledi hrum eč aplavz »bravo« in vse občuduje »hudičevo žensko«, ki se na vse spozna. Popolnočne ure tečejo v »Simplicissimu« in na podij stopi K athy s krepkim »Silentium für Ludwig Scharf.« Vse utihne in s spoštovanjem poslušajo gosti bradatega in kosm atega lirskega pesnika, ko deklam ira svojo pesem »Proleta sum« ter »Das tote Kind«. Po časti zavzema lirik L. Scharf drugo mesto v etablisem entu »Simplicissima«. K akor nad Ažbe- tom, tako visi tudi nad njegovim sedežem njegov portret in izpod p o r­ treta p lak at (Sim pelplakat): rdeč buldog na rum enem polju, ki poskuša odpreti šam panjsko butiljko. Sicer pa pravi hudom ušno hišni poet, da ta žival nikakor ne misli odpreti steklenice, ker se boji vode (je w asser­ scheu). Okoli lirika Scharfa in njegove duhovite soproge so se zbirali številni stalni gostje, največ um etniki. Med skupaj zgnetenimi mizami, se je neprestano plazila, kakor belouška večno m lada cvetličarka (Blu­ menmädchen) s prekrasnim i rožam i in nageljni v košarici, k ar je samo povečalo barvno pestrost lokala in družbe. M ojster Ažbe še vedno sedi na svojem mestu in s pepelom na ugasli viržinki še vedno m editira o kristalizaciji barv na njegovih bodočih slikah: » Ju tri res začnem, hu-hu-hu ...« N eprijetno ga iznenadi prihod nekega gospoda s šaljivim pogledom in s satiro na ustih. »Dober večer plem eniti vitez Ažbe!« »Futterer du bist a Vieh, nämlich!« mu odgovori naš Toni. F utterer je bil nam reč znan m onakovski slikar in risar, ki je rad zafrkoval našega m ojstra in smešil njegovo odlikovanje, k ar pa je bolj pomenilo nevljudnost, kakor šalo. Na podij pod krasnim rokoko-ogledaloin je stopil imeniten pevec Heinz Lebrun, ki je pel s polnim tenorjem, potem pa se je obrnil k dam i v obleki kričeče barve in jo nagovoril z originalnim začetkom : »Mary, du bist eine Gans!« Ta sirota, ki je bila slaba pevka in slaba slikarica (Malweib) ni pokazala užaljenosti, ker M ary je bilo v nasprotju s svojo zunanjostjo srčno dobro dekle. »Veš, p rijatelj Niko. tu k aj nastopajoči domači um etniki, zlasti ple­ salci in plesalke niso slabi, ali vendar se lahko skrijejo pred Isadoro Duncan, ki je pred nedolgim časom tukaj nastopila in je sedela tudi pri moji mizi,« je pripom nil Ažbe. 1 rdil mi je. da ni še nikoli videl tako visoko um etniškega plesa »Weisst sie w ar eine M ordstänzerin«. Isadora D uncan (1878-1927) je bila am eriška um etniška plesalka, ki je lela 1899 prišla v Evropo na um etniško potovanje, boreč se proti baletu in za reform o um etniškega plesa v smislu grškega antičnega plesa v koru. Gibi njenih plesov so bili naravni in neizum etničeni stremeč za klasično ritm ično in harm onično jasnostjo. Plesala je po glasbenih kom pozicijah Beethovena, Schuberta in Čajkovskega. Isadoro je nekako posnem ala prekrasno raščena Cleo de Merode, ljubica belgijskega k ralja Leo­ polda II. (1835 1909), mecena um etnosti in znanosti. N jen ples sem imel priliko občudovati pri njenem nastopu v dunajskem V olkstheatru v času študija na dunajski univerzi. V nočnem času je tu in tam obiskal »Simpel«, ki je izglodal kakor razsvetljen in cvetoč park, tudi hudom ušni poganski demon Pan in je udaril zdaj po eni zdaj po drugi m izi s svojo kosmato nogo, da bi raz­ jezil srečno in vzradoščeno gospodinjo. Nekega večera je prišel v Ka- thyno gostilno elegantno oblečen gospod, po rodu Rus, lepo je povečerjal in se v družbi zabaval. Ko inu je n atak arica podala račun in je gost liotel plačati, ni našel denarnice v svojem suknjiču, p a je vljudno za­ prosil, da naj odgode poravnavo računa do drugega dne, ker je v stano- novanju pozabil listnico z denarjem . N atakarica je kritični položaj raz­ ložila gospodinji in K athy je priletela, rdeča od jeze, in glasno, gospodo- Sl. 278. E duard Thöny, K arik atu ra A. Ažbeta valno stresla na gosta: »Plačajte račun!« Ruski gospod ji je v slabi nem ­ ščini zatrjeval, da bo ju tri zagotovo prinesel denar, n ak ar ga je ona ozm erjala: »Sie H ochstapler, sie Schuft elendiger!« Razžaljeni gost pa ji je prim azal tako močno klofuto, da je K athy odletela lasulja z glave in se je v hipu pokazala njena po tem enu obrita buča. Ženska zmešana, ne­ hote privzdigne krilo in si z njim pokrije glavo, p ri čemer p a je razgalila noge in doljni del telesa. In eden od Srbov p ri Ažbetovi mizi je zavpil: »Pašičeva brada!« »Da, ali iz njegovih m lajših let,« je pripom nil drugi Srb. Ažbe p a je sam sebi dejal: »Neumna goska je ta K athy. N aj le grize ta žaltavi kvargelj, ki si ga je sama pripravila.« U žaljena zaradi kroho­ tan ja se je K athy hitro um aknila v svoj kabinet v ozadju in se nekaj dni ni pokazala v lokalu. Toda ta komični interm ezzo je bil km alu pozabljen in veselo življenje v »Simplu« jc šlo svojo začrtano pot. P rim erjajm o malo M ünchen in D unaj, življenje in k arak ter D u n a j­ čanov; kakor mi je leta 1916 zatrjeval v C hikagu tam ošnji ruski gene­ ralni konzul, je bil zanj D unaj, zaradi vljudnega in ljubeznivega značaja meščanov, najljubša in splošno najbolj zaželena rezidenca na svetu. Na D unaju se je tujec lahko hitro udom ačil med ljudstvom , ki je rado pelo in m uziciralo, ki se je rado veselilo in p ri vsem tem ostalo delavno. Nekaj sorodnega in podobnega je nudilo miinchensko meščanstvo, saj se je raz­ vilo iz istega plem ena Bavarcev kakor dunajsko, samo, da je zgodovina germ anskem u bakru prim ešala močno dozo mehkega češkega srebra, ki je dalo etnološkemu am algam u lepši zvok. T reba je tudi upoštevati, da je bil D unaj m ilijonsko in obenem cesarsko mesto, ki je tako nudilo m eščanu več ugodnosti, da razvije svoj okus do najvišje finoče. Z malo denarja se je znala D unajčanka čedno in šikovno obleči, znala je biti ljubka v obnašanju in okretna p ri plesu. D unaj in M ünchen sta v Ažbe- tovem času dihala življenjsko ozračje tako im enovane »Die süsse M ädel­ zeit«, to je obdobje, ki nam ga je v svojih spisih ohranil dunajski d ra­ m atik in novelist A rtu r Schnitzler (1862—1931), ki naj bi bil po m nenju nekaterih literarnih kritikov neke vrste dunajski A. Cehov. A. Schnitzler je znal odlično opisati duševne procese in u stvarjati tipe dunajskega človeka, kar je ustrezalo tudi m arsikaterem u problem u in potezi časa na prelom u 19. v 2 0 . stoletje. (Der Schleier der Beatrice, L eutenant G ustl 1901, C asanovas H eim kehr 1918.) U m etniki in tujci so prinesli v M ün­ chen samosvoj čar občevanja z ljudm i, v prvi vrsti s svojim dem okratič­ nim in prirodnim gledanjem na svet. Prinesli so v južno Nemčijo neko večno pom ladansko navdihnjenje — ver sacrum —, ki se je m anifestiralo v dostojni um etniški bohemi. To je izviralo iz časov največjega nemškega pokrovitelja um etnosti, k ra lja Ludvika I. (1825—1848), ki je sam bil um etnik in je imel za ljubico lepo plesalko Lolo Montez. \ času Ažbetovega bivanja v M ünchenu je bilo tam ošnje um etniško življenje in delovanje na vrhuncu svojega razvoja. K akor so za mojega bivanja trdili, je tedaj živelo okoli 60.000 um etnikov in tujcev v rezidenci ob reki Isari, največ v prvih zim skih mesecih, ko se je sem preselilo iz puste severne Nem čije okoli 2 0 . 0 0 0 aristokratov in bogatašev. V M ünchenu je nam reč trajal karneval skoraj tri mesece, od Novega leta pa do pustnega večera. M eščani so se počutili v vsakem pogledu sproščeni, pozabili so nekoliko na resnost in trdoto dela, izbili so si po možnosti skrbi iz glave, privoščili so si izvrstno pivo posedajoč ob godbi v gostilnah in pivnicah. M ladina se je začela m askirati in noreti že na večer Novega leta, um et­ niki, zlasti slikarji, p a so posedali ob čaši vina, v najrazličnejših kostu­ mih, etnografskih in historičnih, kakor je slučaj nanesel. Svojevrstno mesto v »Simplu« in v um etnosti je zavzem al baron F erdinand Rezniček (1868—1909). slikar elegantnih dam. ki je z lahko satiro in šalo upodabljajoče očital lahkom iselnem u svetu prestopke zoper dekliško in zakonsko zvestobo lepotic, ki so vsak teden obiskovale slo­ veči bal pare. Ženske so imele v zobeh zlasti gardne oficirje in m ladega princa H einricha, ki je bil ju n ak karnevala. Po svoji čedni zunanjosti so slovele operni pevki Belina in H .G eiger ter slikarica H ansi Deciu. Zadnji dve, Hedwig Geiger in H ansi Deciu, sta bili naši dobri znanki, ki sta včasih prišli v Simpel, kjer jim a je Ažbe rad ponudil svojo mizo. K adar niso bili napovedani posebni gosti, je K athy nosila narodno nošo iz okolice Chiemsee, k ar je ustrezalo njenem u gornjebavarskem u dialektu. V pustnem času so se zaljubljeni pari v gostilni držali kar okoli vratu in uživali rdečo luč v »Simplu«. M ladi petični slikarji so si najeli lastne prostorne ateljeje, četudi so znali le nekoliko risati in m azati po platnu, ker so tako lahko dostojno sprejem ali obiske boljših dam, so si včasih priredili vsak svoj A telierbal, samo za nekaj parov iz števila intim nih prijateljev in prijateljic, ker na planini in v ateljeju ni greha (»auf der Alm und im Atelier, da gibt’s koa Sünd«), K athy je vsako leto p rirejala za Ažbetovo šolo in za svoje stalne goste tako im enovani »hišni Sl. 279. O laf G ulbransson, K arikatura A. Ažbeta bal«; zadnjega sta se udeležila tudi M atej Sternen in avtor tega članka (1905). Ponosno in že premožno K athy je vleklo tudi na mestne ulice izven Schwabinga, v središče mesta, zlasti na Neuhauserstrasse, glavno prom etno žilo prestolice. Naročila je s svojimi intim nejšim i prijatelji kar po pet kočij, okrašenih z zelenjem in cvetlicami, kam or so se vsedli v kostim ih baročne dobe. V prvem vozu je sedela K athy, kot »Serenissima« in zraven nje kot »Serenissimus« njen hišni pesnik Hans Bötticher, m lajši plavolasi mož, verjetno njen šocelj (Gespusi), pa hajdi ven po mestnih ulicah! T akih obhodov se Ažbe ni udeleževal. N avedli smo zgoraj, da je Ažbe učil slikanja sinove Hohenzollerjev in drugih nem ških dinasiov. Neke noči je inkognito prišel v »Simplicis- simus« tudi nem ški cesarski prestolonaslednik F ridrik Viljem, ki je pozneje v prvi svetovni vojni (1915-16) zapovedoval nem škim arm adam pred Verdunom. Vrnimo se zopet v prostor »Simpla« in poglejmo kakšno nalogo je imel še zraven hišni poet H. Bötticher. Sam pripoveduje v svoji spom in­ ski knjigi, da si je pridobil čast hišnega pesnika, ker je svojega Pegaza vpregel v službo K athy Kobus, češ da naj laže in trosi med ljudi intim ­ nosti o njej in »Simplnu«, da p a ga potem po končanem nastopu potegne s podija za lase. Veliko h ru p a zbuja njegova im provizirana opera »Die Elsa von W olfratshausen«, v kateri se neka od narave z brkicam i po­ čaščena in v zavesine čipke redko pokrita dam a zabode s kuhinjsko žlico, k ar sta na podiju izvajala igralec W illms in Maks Pollinger. G lavna ju n ak in ja igre p a ni nihče drugi, kot K athy Kobus sama, šaljivo im enovana po svoji vili ob Chimsee Elsa von W olfratshausen. N ekaj posebnega je nudil »Simpel« na dan sv. K atarine, 25. novem ­ bra, ko je K athy slavila svoj god. T ak rat je bil lokal nabito poln, ker so zlasti študenti-um etnjakarji prišli v velikem številu, dobro vedoč, da jih bo gospodinja pogostila z jedačo in pijačo. Seveda niso izostali tudi stalni gostje, posebno pesniki, od katerih so nekateri prinesli s seboj kako gratulacijsko K athy Kobus-Lied ali tudi Simplicissimus-Lied. Teh se je v letih nabralo lepo število; spesnili so jih duhoviti pesniki, kakor n. pr. Frh. von Osten-Sacken, K arel Beyerlein, Julius Beck itd. Za prim er p ri­ našam o pesem »Zum 25. November« od Juliusa Becka: Meine D am en, meine Herren! Ein p a a r A ugenblick m it H uld U nd m ich anhören m it Geduld! Heute gilt mein Pegasus n u r dem Simplicissimus. Nicht dem, der in W ort und Bild der G esellschaft Sünden schilt, Nein, er m it dem grim m en Zahn B richt die Scham pusflasche an. Na, wer da kennt in unser Stadt N icht das leuchtende P lakat, und w er kennt nicht jene Räume, Wo’s Genie sinnt hohe Träum e und der Simplicissim us scheu entw eicht Vor der grossen Geist geleucht, Die bei Bacchus traulich spinnen und U nsterbliches ersinnen (W enn’s auch m ancher nicht vollbracht, Heim lich h at er’s doch erdacht). — Ja, die gastlich trau te Stätte K ennt jeder wohl, ich wette, Der die Sterne n ur will sehn, Die am Künste-Him m el stehen, und wer ist’s der sie vereinet, Die als Liebliche erscheinet Und für jeden sonder W ank’ Spendet herzlich W ort und T rank? Die m it nim m er m ühden Sorgen Jeden fü h rt zum schönen Morgen, D er aus D utzend Röm ern blinkt, W enn der Mond erbleichend sinkt? Ja, wer ist’s die uns bem üttert und m it allem reichlich füttert, Was uns nach und nach m it Schwung F ühret zur Begeisterung? — Ei, ihr kennt sie, die so probus Unsere W irtin K athy Kobus, Sie ist, die m it allen Leiern, W ir heut wollen herzlich feiern, Denn, wie jeder wissen mag, Ist ja heut’ ihr Nam enstag! — Ihr, die schuf dies Paradies, Ihr, der Amme der Genies, Ihr, die an Rebekkas Stelle, T ränket m anchm al auch Kamele, Ihr, der jeder F rau wie Mann, Ist in Liebe zugetan. Der, w ir wünschen, dass der Tag, Ihr noch oftm als kommen mag, In G esundtheit froh und heiter, G lück und Segen usw. Ihr allein gilt dieser Toast! Nehm t die G läser a u f zum Prost! Rufet, dass die W ände beben: K athy Kobus sie soll leben! K athy je odgovorila vsako leto enako, nam reč s pesmijo v gornje- bavarskem kmečkem dialektu, takole: G rüass Gott, all’ z’samm! Jiatz gel’, da spannt’s, Dass i m i’ da, so als a ganz Aufs B rett’l stell’ und h alt’ a Red’ No, nur koa Angst — lang dauert’s net. Fürs erste m öcht’ i Enk halt gern, Oes Habe Damen. liabe H err’n, F ü rn B’suach und G lückw ünsch zu m ein’ Tag So danke, w ia’s mei’ H erz verm ag: Oes w isst’s ja selba, w ia i’s m oa\ I ko’ net grosse R ed’n toa. Oes seid’s m ir alle, ohne F ax ’n, Gor z’tiafast in mei’ H erz nei’g V ac h s’n, U nd mei’ »Grüass Gott«, m ei’ H ändedruck, D er sagt Enk m ehr als W ortgeschm uck. D rum kurz nur: »Recht an schöna Dank!« U nd bleibt’s m a’ guat mei’ Leben lang! I’ will ja tra c h t’n m einerseits, D ass’s alle m it m ir z’fried’ n seid’s! Ja, secht’s, da bin i jiatz dabei G rad an a Reform iererai, 1' m öcht’, dass an de Abend w ird No’ m ehr als jiatza rezitiert, Es gibt so viel schöne Sachen, de gross’ und kloane D ichter m achen Und die m a’ recht gern liürat o’, Aba — z’erscht da fangt h alt neam and o’. Des kost’t a Betteln allaw ei’, Bis wer dazua si’ lasst herbei! D rum passt’s jiatz auf, dees m ach’ m a so’. W enn neam d grad will — fang’ i’ halt o’, Net hochdeutsch! — seid’s net glei’ dersclxreckt! — I’ trag ’ nur vor im • — D ialekt, Net aba eigene G edicht — Denn dichten — leider! — kann ich nicht. So in G edanken und im G ’fühl, Da h ä tt’ i freili’ aa gor viel, Do aba epps in D ichtform z'briga, Ja, dees — dees will m ir net gelinga. No’, guat, für was san D ichter da, 1’ nim m m ir halt dee z’leiclia n a ’ Und bring’, was dee uns ham beschieden — I’ denk’, Sie san dam it aa z’frieden. So, also, P unkt und Streusand dro’, W enn’s Enk recht is — fang’ i’ o’! Da, vsekakor so resnične in pom em bne trditve pesnika J. Becka v navedeni pesmi, da je K athy z ustanovitvijo Sim plicissima ustvarila paradiž za um etnike in prijatelje um etnosti, ker je zares bila »dojilja genijev« (Amme der Genies). P ri zasledovanju in opisovanju nočnega življenja v »Simplu« po­ vejmo še nekaj o pozni uri, preden so lokal zaprli. Ko je že šlo močno proti ju tru , proti tretji uri po polnoči, je K athy navadno glasno nazna­ nila, da je topla ju h a s cmoki gotova (Knödelsuppe), k ar je bil gostom opomin, naj se p ripravijo na odhod, podobno srbskem u običaju, da po­ nudijo gostu tretjo skodelico kave, imenovano »siktir kafa« (čisti se!). Še zvenijo vinske čaše, glasno se še mešajo glasovi govora, pesmi in smeha, ko K athy zavpije: »Policijska ura, gospoda moja!« Gostom se zdi nemogoče, da je tako hitro prišla tretja popolnočna ura in ko se nekateri obotavljajo prekiniti družabno uživanje, postane K athy od­ ločna in energična iz strahu pred strogo policijo. Ažbe je odhajal med zadnjim i domov v Georgenstrasse, večkrat pa je ostal kar v Simplu, kjer so ga brhke natakarice spravile spat v m ali kabinet poleg kuhinje. Kakor so zlobni jeziki pravili, je bil naš Ažbe večkrat olajšan za enega ali več zlatnikov, m enda zato, da bi lažje vstal. Im e »K iinstlerkneipe Simplicissimus« je v začetku vsekakor odgo­ varjalo stvarnosti, to se pravi, da je bilo podjetje skromno in da mu je odgovarjalo ime »U m etnjakarska pivnica«, ki je bila v glavnem vzdrže­ vana od dijakov ter um etnikov iz Ažbetovega kroga. Zvesto se držeč prostornega Sim pla so ti um etnjakarji pom agali na noge gospodinji K athy Kobus, ki je varčno zbirala denar ter ga postopom a porabljala za izboljšanje um etnjakarske pivnice. V letih 1900—1905 je Simpel dosegel višek svojega razvoja in se mu ni več prilegalo ime Kneipe (točilnica), ker je sedaj predstavljal elegantno restavracijo, ki je bila obenem svojevrstna galerija slik; razpolagala je tudi z gotovim ensam- blom varieteja. Tedaj je Sim plu bolj pristojalo ime »Kiinstler-variete- restaurant«. Do vsesplošne znam enitosti in slovesa je Sim plu pom agal Ažbe s svojim krogom, ki se je povezal z organizacijskim talentom K athy Kobus, nekdanjega km ečkega dekleia iz T raunsteina zapadno od Miin- chena. Ažbetova um etnjakarska bohema, bavarska folklora in razne va­ rietejske moči so ustvarile slavno zabavišče »Simplicissimus«, katerem u bi težko našli p ar v tedanji Evropi. »Simplicissimus« je slovel tudi po Ažbetovi sm rti in nad njegovo mizo je še dolgo visel portret tega zna­ menitega učitelja slikanja. OPOM BE 1 »Jug«, I, 1 —7. D unaj, 1 9 0 1 . 2 »Maeedonien und das T ürkische Problem« str. 4 8 , Wien, 1 9 0 3 . 3 Zbornik za um etnostno zgodovino, IV, str. 1 2 — 1 3 . 4 Ažbe je bil zelo ponosen na ta svoj um otvor; govoril je, da ne bi nobeden tedanjih nem ških slikarjev uspel pri slikanju zamorcev, ker da bi se jim barva na sliki izprevrgla v »šubiks« ali p a v »čokolado«. Slikanje in portretiranje zamorcev je sm atral za bravuro in se je s tem postavljal med um etniki, češ pa še vi poskusite, če si upate! Če je le mogel je pripeljal v šolo zam orca za model, da bi lahko pokazal novim učencem, kako težavno je naslikati tako temen obraz, njegov topli vijoletni lesk, žam etasto kožo in vse te nenavadne in zato težavne stvari. Škoda, da se ni tedaj Ažbe kosal z Vavpotičem v slikanju črnil) ljudi in črnih živali, k ajti Vavpotičev portret mojega črnega dakeljna »Kaleta« je prava m ojstrovina. Pesek je bil popolnom a črn, bil je m odročrn in ta odblesk je im enitno barvno izražen. 5 »Slovenski poročevalec« XIV, št. 1 8 6 , od 9 . VIII. 1 9 5 3 . 6 E. Pacovsky, Anton Ažbe, slikar in učitelj. ZUZ IV, str. 6—10, L jub­ ljana, 1 9 2 4 . 7 R. Jakopič, Začetek Ažbetove šole, istotam , str. 10—11. 8 M. Sternen, Spomini na Ažbeta, istotam , str. 1 4 — 1 8 . 0 M. Klopčič, Nemški pisatelj o slikarju Ažbetu. Slov. poročevalec, 1. XI., štr. 1 8 6 , od 9 . VIII. 1 9 5 3 . 1 0 Bötticher. Sim plicissim us, Künstler-K neipe und K a th y .Kobus, M ün­ chen, 1911. 1 1 P ortretiral jo je M. Sternen. 1 1 e s u m e SOUVENIRS SUR LE PEINTRE ANTON AŽBe L’au teu r a reuni ses souvenirs sur Anton Ažbe, peintre et chef d’ecole im por­ tant ä M unich et l’un des principaux representants de la Boheme dans cette ville, en 1904 et 1905, quelques mois avant la m ort d’Ažbe. Ces souvenirs renfer- m ent des donnees precieuses sur l’ecole et la m ethode d’instruction ainsi que sur la vie de la Boheme dans le local des artistes «Simplicissimus» oü fresquen- taient les personnages les plus en vue parm i les peintres, les poetes et les publi- cistes du debut du 2 0 < > siecle.