. „ _____ _ „_ 3t .-v Lienz, ponedeljek bhovembra 1945. Leto' 1. ^ 1 v Pogosto beremo in slišimo o "štirih svoboščinah." Da jih bodo naši čitatelji poznali, jih tukaj objavljamo POSLANICA PREDSEDNIKA ROOSEVELTA AMERIŠKEMU KONGRESU $, JANU¬ ARJA 1941- "V bodočnosti, ki jo poizkušamo narediti varno, želimo vi¬ deti svet, zgrajen na temelju štirih osnovnih človeških svoboščin. Prva je svoboda govora in izražanja - vsepovsod na svetu. Druga je svoboda slehernega človeka, da lahko moli Boga po svoje - vsepovsod nasvetu. Trenja je svoboda pred pomanjkanjem, le-ta pomeni* če jo imenujemo z jlavadniini besedami, da moramo skleniti takšne gospodar¬ ske sporazume, ki naj zagotovijo prebivalcem vseh držav zdravo in mirno življenje - vsepovsod na svetu,, Četrta je svoboda pred ustrahovanjem le-ta pomeni, če jo imenujemo z navadnimi besedami, zmanjšanje oborožitve pd ‘vsem svetu v tolikšni meri in tako korenito, da ne bo .mo .el noben narod-zatirati nobenega svojih sosedov - nikjer na sveta. To ni kakšna utvara daljnega tisočletja. Je dejanska osno¬ va za svet, ki ga lahko zgradimo v našem času in v našem rodu. Takšen svet je pravo nasprotje takoimenovanemu novemu redu" tiranije, ki bi jc diktatorji želeli uvesti ob gromu topov." v/ v/ Danes jugoslovanski oblastniki bolj glasno dopoveduje;., svet to, kar smo mi vsa štiri leta_ okupacij. zaman pridigali, da so nam¬ reč Titovi partizani borijo samo za zmago komunizma in razširitve boljševiškega uplivnoga področja na Balkan« Jugoslovanski uradni tisk namreč dosledno zastopa stališče protizavezniškega pisanja sovjet¬ skih no vin in prikazuje Sovjeti jo kot edinega svojega prijatelja in zaščitnika. Ce človek ta pisanja bolj natančno bere- prihaja do za¬ ključka, da jugoslovanski oblastniki pripravljajo priključitev Jugo¬ slavije kot federalne edinice k Sovjetski zvezi. "Ljudska pravica ’oglasilo KPS,- v svojem mednarodnem poli¬ tičnem pregledu dne 21.oktobra t.l.piše dobesedno: "Dan osvoboditve Belgrada bo ostal v naši zgodovini kot najpomembnejši dogodek zaradi potrditve* zavezništva med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo., Z osvoto- ditvij ..Belgrada, z izgonom Nemcev iz Srbije* je bilo dokončno uniče¬ no gnezdo 6etniškoruedi6evske izdaje, ki je bila ž.e od vsega začetka organizirana po navodilih londonskih begunskih klik kot orožje proti svobodoljubnim težnjam jugoslovanskih narodov, Rde-ča armada pa je v teh skupnih bojih pri osvoboditvi. Belgrada potrdila svoje poslanstvo vojske osvoboditeljice. Zato pomeni osvoboditev Belgrada krvno zvezo naših narodov z narodi Sovjetske zveze, krvno zvezo Rdeče in Jugo¬ slovanske ar ade, ki odslej nikdar več ne bo prenehala obstojati,ki nV d r ne bo popustila. Osvoboditev Belgrada skupno s tako velikim, motnim in nesebičnim zaveznikom pomeni dokaz, da je neodvisnost in neciptakljivost Jugoslavije za vse čase neizpodbitna resnica. Nadaljni Str.2. ■twv- ■mani- K£i945< dogeiki take na vojaškem kakor pozno je na političnem polju, so p o- kčsalir da je taka trditev popolnoma resnična. - Dovolj je, ako pov- (iarim n Samo podporo Sovjetske zveze Jugoslaviji v času londonske kon¬ ference* Broz take pomoči ti se. ..lahko zgcdilo, da ti krojili naše, tako resnične in izpričane nacionalne zahtevo pod odločujočim pri¬ tiskom reakcionarnih krogov. Dosledno stališče Sovjetske zveze je preprečile vsako, če tuli včasih skorajda neopazno nasilje nad demo¬ kratičnimi zahtevami posameznih narodov, predvsem pa glede zahtev in stremljenj Jugoslavije. Sovjetska zveza je pribila, da se z njo ne da politično kupčevati ne v taki, ne v drugačni obliki! Sovjetska zveza se je borila za ideale, ki niso pribiti v kupčije in trgovinske pogodbe! (Jpg ve, kaj pravijo zapadni demokrati na takšno namigo¬ vanje, ko so priča, kako nasilno uvaja SSSE po svojih koristih iz¬ merjeni gospodarski in trgovinski red na Balkanu, v Romuniji - Sovrom- .Petrol - in na Madžarskem!!!' Nedvomno je, da takšno podporo, kakor jo ima Jugoslavija od Sovjetske zveze, lahko dajo edinole (!!) Sov¬ jetska zveza, najboljši zaveznik in zaščitnik stremljenj vseh malih narodov. (?!!) Naj_su sleherni patriot naše dežele .zavoda besed,ki jih je 1 zre :kel maršal Tito v Skoplju in jih je treba šo znova in ?no- v/ ■ - j ska zv .ti "rmeti takšnega nesebičnega zaveznika, kakor je Sovjet- jza, imeti matrialno in moralno podporo tako velike bratske de- a šele pomeni imeti sigurne zaledje za poln razvoj in uspeh naše dežele Se so zapadne demokracijo, ki znajo politične članke brati tu iz se bodo dale ni piuvv. .d vrsticami, to čvekanje zabeležile, so morale razumeti, d c go 6 njega kriči zahteva. "Tu nimate kaj iskati! Ven iz Balkana!" - Ali vroči ven, bo pokazala bodočnost, ki mo¬ reš tako poceni 6 daleč... a §(B (2UJKUI IJD^OdCO ooo . "Zedinjena Slovenija" objavlja sledeče poročilo: "Pred dnevi smo dobili od zanesljive osebo, ki se je re¬ šila -iz komunističnega taborišča v Sloveniji t...r pobegnila v inozem¬ stvo, naslednje strahotno poročilo o razmerah in nasilju v Sloveniji, kjer nosilci sedanjega režima načrtno pobijajo vse svoje politično nasprotnike tor s tem uničijujejo slavonski narod. Sedanje, obupne razmero v Slavoniji nam popisuje takole; V Celjo sen prišel bi. maja t.l. Z ostalimi so mo odpeljali v taborišče v Teharje. Spremljali so nas partizani iz ljubljanske bri- ter nas pretepali z jermeni.Partizani so nas spremljali na kon- .i in sortirali. Vse so ponovno pretepali,No- :adc, ;o nas zaslišova ;o razbili 6 črni. kanto so se vračali nazaj j ih. Tu katerim so razbili čeljusti. Od udarcev so bili vsi v^ak večer odvažali proti Tri ovijam. Avtomobili so prazni, pač pa so bili na njih krampi in lopate. Na ta način so jih gotovo odpeljali'J.000. Vse so skoraj gotovo pobili. Žc v taborišču so govorili, da itak nima več smisla pretepati ljudi,ker jih bodo itak pobili. 0 moriji in množičnem pokolju v Kočevju so znani sledeči po¬ datki komunisti so v Kočevskem rogu v smeri proti Starim žagam po¬ bili okoli 14.000 ujetnikov. To je bilo 7 transportov. Vsak vlak je imel 10 - 45 vagonov ter so ga vlekle tri lokomotive. Vse ujetnike so n'" ’’roj pripeljali v Marijin dom ali pa v gimnazijo v Kočevje. Od tod o. jih odvažali na komijonih na morišča. Naših fantov so tu pobili o- koli 2.000. mirali - br. rcvedujej o, Hrib jo bil ves krvav. . okrvavljen in popolnoma srečil fce£ so pa v jamo strelja. 1 klon v jami, tako, da tudi komunisti sami. Fantje so junask u- To so izpovedan z vsakih obsodb. Nekateri so se rešili z da so jih streljali na nekom hribu in to : morišča. Ti strojnicami \ri- 7ant, ki to pripoveduje, je pribežal domov ves nag. Drugi fantje, katerim sc je pravtako po- pripovedujejo, da so jih l ve meta i Rešil so jc krogla ni na ta način, zadela. V jam: v kraško jamo, nato da jo poiskal nek za¬ je ostal tri dni. Stav.4. —- Ikmači._glascnrL- / 3>XI -1945 Str. 3* Kor v jami niso bili vsi takoj mrtvi; ju- Til jok in stok v jami še po troh. dnoh. Ljudjo pripoveduj o;, o , da jo v tom kraju mo&an smrad. Ujetnike s< tu pobijali 7 tednov. Krvnički posul je najprej vršila Gubčeva brigada nato pa Cankarjeva z enim srbskim oddelkom. Eo je bil angleški veleposlanik na pregledu zaporov v Slo¬ veniji, jo prišel tudi v kočevsko zapore. Pred njegovim prihodom so vse zapornike odpeljali v smeri proti Starim žagarji,kjer so pozneje ljudje naleteli na kup sežganih trupel. Okoliška dekleta so pri gra¬ bljenju listja pravtako naletela na kup zakopanih človeških trupel. Pred pobegom v inozemstvo sem se ves čas skrival v Slove¬ niji. la nas so komunisti razpisali nagrade. Kdor debi častnika slo¬ venske vojske živega ali mrtvega ? dobi 20.000 din nagrade." ~Kako j? vCjorici z Taboriščnik v Lienzu je te dni prejel pismo od prijatelja iz Gorice, v katerem stoji med drugim. "Kolikor iz raznih poročil poznam stanje o taboriščih, so¬ dim, da je vašo.taborišče Še najbolj urejeno in če nebi bilo na mr¬ zlem Tirolskem, ampak kje'na Siciliji, bi ti svetoval, da se ga kar držiš. V našo Gorico se je natrpalo že toliko beguncev iz Italije, ki bi vsi bili radi bližjo doma. Tu postopajo, stradajo, si iščejo dela in čakajo, kdaj bodo lahko šli domov,. Skoraj ti ne bi svetoval siliti semkaj, vsaj dokler se razmere kaj ne spremenij o, zlasti še ker je tudi za stanovanja zelo velika stiska. J Ni pa izključeno, da pridejo nazadnje le Jugoslovani kot defenitivni gospodarji teh krajev nazaj« Saj to si tudi vsi želimo,le režim tam doma se mora popolnoma izpr^menitl. Lah postaja že sedaj, ko še nismo nikamor dodeljunij spet nasilen. Kakšen bi bil do nas, ako bi postali njegovi?! V Gorici izhaja katoliški tednik "Slovenski Primorec" (ki je zelo dobre urejevan). ON-arji so ga nekaj časa. ignorirali, potem dali tiho parolo za bojkot,' nato pa dejansko napadli prodajalce lista, toda list si je pridobil že t, ki li.od gledalci veliko zanimanje in bi bilo želeti da sc tovrstni tv mod dijaštvom vežkrat ponovijo . SLOVENSKA SRAMOTA! - "L j. pr A" poro&a, da bo pri bodožih volitvah v Avstriji nosilec komunistične lis¬ to Slovenec Ivan Kopljenik! - Koplje nik je predsednik komun.part.Avstrije! SE MALO, LA BO POČIL. - Maršal- Lito. je na konferenci žena v Zemunu vožigled volitev zabrusil zapadnim 'zaveznikom za slučaj njihove interven¬ cije pri volitvah takole.. "Žene! Ne poslušajte nobenih glasov s katerekoli strani, tistih, ki mislijo, da smo mi slabiči in da nas je mogoče omajati! . Mnogi nas Ve ne pozna.jo! - (Upamo,da že vsi - ves svet - preveč dobro!!!) Nas ne'bodo mogli omajati!' Vsi oni, ki mislijo drugače, se motijo, zelo motijo!" - Bomo videli, kako bo, ko •se bo zaradi napihovanja razpočil! KAKO JE OPOZICIJA V JUGOSLAVIJI SVOBODNA. - Notranji min»Vlada Zoče- vič je .izjavil sledeče-; "Skupine iz¬ ven 'Domovinske fronte se v glavnem poslužujejo pripovedk, da ne bo voli¬ tev ali pa da bodo odgodene.Njihovi odposlanci so po večini kompromitira¬ ni ljudje, ki so izgubili volilno pra vico»" - To je torej Skoda, v kateri ima tudi opozicija pravico odločati, ko so ji vzeli volilno pravico... "IZVEŠTJA" SE ČUDIJO, - Ko sov¬ jetski uradni list "Izvestja" piše o volitvah v Jugoslaviji in Bolgariji, ki jih seveda imenuje najbolj svobod¬ ne -volitve v zgodovini, psuje dr. Mačka s hitlerjancem, ostale opozicio- nalce pa z drugimi lepimi pridevki in piše: "Obrokovalne trditve, ki hočejo sejati nezaupanje in sovražnost mod zapadom in vzhodom, so glavni aduti politikov in pustolovcev, ki skušnjo diskreditirati demokratične pridobitve narodov Jugoslavije in Bolgarije,. Mo¬ ramo se buditi, kako je mogoče, da jim uspe vzbuditi usmiljenje pri nekaterih ljudeh in včasih celo pri trupih držav¬ nikih, ki pričenjajo dvomiti o zakoni¬ tosti svobodnega izražanja volje ogrom¬ ne večine ljudstvo, balkanskih držav..." "Izvestja" se iz razumljivih razlogov čudijo, kdor pa razmere gleda skozi o- čala k mačistične politične miselnosti, se zgraža nad krvavo svobodo ljudstev balkanskih držav! 0 KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH je zagovornik Krammerja na iiineburškem procesu izjavil sledeče: "Taborišča so ustanovljena, da bi osamila n-eznfe' 1 jene elemente od ljudstva. Znano je, da so bila podobna koncentracijska taborišča organizirana tudi od Britancev in da obstoje še celo sedaj v Egiptu. - V ta¬ borišču v Oswieczimu so bili le so se ki no Židje, Rusi in cigani. To izrodki družbe, ljudje#ki niso znali podrediti in niso vedeli, kaj je. po.tr ob- za red..." Tako je govoril Krammerjev zagovornik angl. major winwood. Razumljivo je, da ga jo sovjetska "Pravda" strahotno napadla in mu oči¬ tala, da "ne brani samo Kram¬ merja, temveč zagovarja celo hitlerjevski režim." Ko tako pravi, da "je Winwood v res¬ nici govoril v zagovor' hitler¬ jevskega reda v Evropi", se¬ veda ni pozabila sprožiti ce¬ le vrste sumničenj in zbadljivk na angleške in amerikanske po¬ glede v splošnem. IZ VOJAŠKEGA TABORIŠČA V EBOLIJU (Jaž.Italija) nam javljajo, da zavezniki posto¬ poma preoblačijo jugosl.vojako v angleške uniforme in jih u- borožujejo s pištolami ter da jih bodo poslali na "ustre¬ zajoča dela". 600 jih. je že Tudi "Zmagoslav" oboroženih, z vsemi, ki jih je rešil, jo med njimi. Hrano imajo isto kot zavezniški vojaki. TUDI Nil KOROŠKEM SO JIH SPOZN iLI. - Mariborski "Vest¬ nik" piše; "Angleško vojaško sodišče je obsodilo koroškega partizana Korošca Ivana iz Goselne vasi pri Dobrli vasi na 18 mesecev zapora. Faniko Simon je vojaško sodišče v Ce¬ lovcu obsodilo na 4 mesece za¬ pora. Aretiran je bil Ernest Sadovnik, ki so ga odpeljali v zaporo v Velikovcu." AKADEMIKOM! - Te -dni je bil g.Corsellis z zastopniki akad.odbora v Gfacu, kjer je imel razgovore z vojaškimi o- blastmi, BRK in UNRO. Zadeva slov.akademikov dobro stoji in je verjetno, da se bo večina, ki je že na seznamu,kmalu lah¬ ko vpisala. Častnik BRK v Grad¬ cu kaže za naše akademike ve¬ liko zanimanje.