Le še nekaj dni in pričelo se bo novo šoisinejši opazovalec najno- vejših modnih smernic se ne more izogniti spominu na 40., vojna leta, ki so tako vznemirila svet in prispeva- la futurizem, kuhizem, BE BOP in prvi ameriški sen z legendarnimi miti. Pri opazovanju motivov Iz zgodovin- skih arhivov in prenašanju na prazne strani zgodovine se ne morejo Izogniti delni ironiji, cinični ubranosti, morda preveč intelektualni, da hi lahko hila glamurozna. To je portret nove žen- ske, k i se sprehaja v visokih petah aihko In sproščeno. Ta ženska se holj ' kot kdajkoli prej zaveda svoje usodne privlačnosti. Nova ženstvenost je ljuhka s svojo prefinjeno in svežo elc- ganco, ki visoko ceni minimalizem, ki poudarja žensko telo, pri tem pa ne zaide v vulgarnost. Skratka ženska, ki je v popolnem ženska. Kratke, oprijete volnene jopice, kompleti iz puloverja in jopice, tanke svilene hluzice z nezapetimi "stra- teškimi" gumhki, ki odkrivajo dekolte in trebušček. Krila se spogledujejo z vsemi dolž inami, vztrajajo pa pri stranskem razporku. Nova ženska se ve de kot zvezda z modrim ličilom zasenčenimi očmi, voščeno poltjo in rahlo poudarjenimi lici. Barbara Plaveč PnefeCi PTUJ V CVETJU IN GLASBI V prejšnji številki Tednika smo objavili skrajšano pi- smo g. Janeza Laha, v katerem odgovarja g. Lepejti. Izpuščeni del pisma se ni neposredno tikal g. Lepeja, vendar ga na prošnjo g. Laha objavljamo v tej številki, zlasti ker gre za nadaljevanje predlaganja projektov, ki naj Ptuju prinesejo lepšo prihodnost. Uredništvo Ko sem ob neki priliki g. Brumna vprašal, zakaj laži, zakaj hudobija, zakaj izmišljotine, zakaj sov- raštvo, je odgovoril: "Bili ste nevarni, zato smo se odločili politi vas z gnojnico!" To sem sprejel, saj sem bil kapitalsko nemočen, nisem imel denarja pa tudi drugih sredstev, s katerimi bi bil, kot oni, pridobil pisce, ki bi ugovarjali piscem - razpihoval- cem postavljenih laži. Če bi se branil sam, bi me prikazali kot samoborca, človeka, ki hoče imeti -vedno prav, kot trmastega in nekomunikativnega, s katerim se ne da delati, kot tehnokrata in še mar- sikakšnega. Vendar sem takrat g. Brumnu povedal svoj preprosti odgovor: Vse najboljše stvari na zemlji rastejo na gnojnici in dreku. Ko ste gnojni- co zlili name, je niste zlili na pravo mesto. Da je šlo za spletko in predvsem strah pred delom, redom, spoštovanjem medsebojnih odnosov, urejenostjo, kaže dejstvo, da za imenovanje g. Brumna ni bilo zahtevano nič, kar so zahtevali od mene (ni pred- ložil programa, ni spremenil članov IS, NIČESAR). Izrabili so le g. Weingerla - načrtova- no. Odrekli se niso ničemur, kar sem predlagal, sestavil, uredil do takrat. Ni bil potreben niti nov program, saj so imeli "prepisanega", odrekli se niso niti avtomobilu, ki s' a pripisovali meni, zamen- jali niso nikogar, voda v Halozah je ostala nerešen problem. IN NIKOLI MI NISO PLAČALI OPRAVLJENIH UR, ki sem jih opravil v času mandatorstva. Vprašljivi novinar Milošič, ki jih je skrbno sešteval, pa ve, koliko jih je bilo. O odprav- nimi nisem sanjal, še manj sem jo dobil. Res pa je, da so me zadržali v delovnem razmerju do 13. 3. 1991. Zakaj do takrat, vprašajte legitimno komisijo ali pa tiste, ki so mislili, da so se mi s tem oddolžili za svoje znane ukane. Upam le, da to ni bila posle- dica takoj upočasnjenega in bolj sproščenega ter la- godnega dela odgovornih. Lahko, da je bila to pos- ledica veselja takrat popitih in prelitih šampanjcev, ker so se rešili g. Laha, ki je ves čas delal in se ni pripravljal na spopad z njihovimi spletkami. Po mojem odstopu so se zopet lahko šli igre eden naroča, drugi plača, vendar nikoli na svoj račun. Rad bi srečal vsakogar in z njim govoril, ki sem ga kakorkoli žalil, prizadel ali mu neposredno povzročil kakršnokoli bolečino. To seveda ne velja za primere, v katerih so hude misli, bolečine, pro- bleme umetno ustvarjali nekateri sodelavci, politi- kanti, barski pivci idr. zaradi zlonamer, spletkar- jenj. Vem, da so strašili sodelavce pred g. Lahom. Izmislili so si vsemogoče, za kar mi je zelo žal, saj so me izrabili. Vendar to je metoda "IZMA", na ka- tero nikoli nisem in ne bom pristal. Kasneje so še govorili, da imam tenis igrišče, pa nikoli ni bilo in ni moje. Je pa pri moji hiši. Am- pak pripisali so ga kar meni (češ, glej, kako si je na- grabil - ampak jaz nikoli nisem bil "medobčinski sekretar", tenis pri moji hiši je stal, kolikor vem, 11.000 DEM, ob velikem lastnem delu! So pa še drugi tenisi, vredni veliko več. So tudi ti bili zgra- jeni z lastnim delom?) Sami pa ves čas zganjajo lo- bizem in poizkušajo še naprej živeti na račun pre- prostih, poštenih, delavcev, kmetov, mladih družin in jim prodajati njihovo minulo delo in svoje pri- vilegije, ki so jih imeli ali jih še imajo zaradi svoje bližine proračunu. Kljub moji bososti - po gospodu Lepeju - pred- lagam nov projekt. Vprašujem se le, ali bo k sode- lovanju vzpodbudil negativiste, pozitiviste ali morda celo nikogar. Upam, da mi ne bo nakopal političnih revanšistov - tistih, ki to so, pa tako radi imenujejo druge. Moj današnji predlog projekta (kratkoročnega in finančno nezahtevnega) s po- dročja turizma: Naslov projekta: PTUJ V CVETJU iN GLASBI Cilj: Dobro, prijetno se počuti človek ob glasbi, v urejenem okolju, čistoči, prijaznosti, ko ima občutek, da je dobrodošel, zaželen in da mu poiz- kušate dati nekaj svojega. Vsaka ped zemlje naj bo cvetlična greda. Umaknimo betonska korita. Vse- povsod (po vsem Ptuju) naj nas spremlja lepa slo- venska narodnozabavna glasba. Saj imamo vendar tudi festival. Kratka vsebina: Mesto kljub nekaterim priza- devanjem še vedno ni našlo najina, kako pridobiti interes v mestu živečih meščanov za stalno skrb za cvetje, ki bo v njihovem interesu. Zato je to delo zaupalo komunali, ki pa to jemlje kot delovno ob- veznost, brez velike mere občutenosti, bolj na silo. Projekt bi ponudil novo filozofijo, ki bi jo soobli- kovali meščani in vsi v mestu tako ali drugače živeči prebivalci, seveda s predznakom dolgo- ročnosti in potrebnosti po takšnem okolju. Nosilec: avtor, mogoče g. Lepej, GIZ Petovio vivat, zainteresirana občina, razpis koncesije idr. Rok: mekaj mesecev za celovito pisno obliko- vanje ideje, 1 leto za realizacijo. Potrebna fin. sredstva: se ovrednosti, odvisno od variante! Janez Lah DORNAVA / OBČINSKA GASILSKA ZVEZA z novo lokalno samoupravo je tudi nekaj sprememb na področju organiziranja gasilstva. Odslej ima občinska gasilska zveza svoje po- veljstvo tudi v občini Domava. Vanjo spadajo štiri prostovolina ga- silska društva: GD Dornava, GD Mezgovci, GD Polenšak in GD Zamenci. Občinski štab, ki ga vodi Janez Starčič, višji gasilski častnik, tvorijo vsi poveljniki in podpovelj- niki omenjenih društev. Štab poveljstva zagotavlja požarno varnost, operativno sposobnost gasil- cev ter izobraževanje novih kadrov, skrbi za nabavo in vzdrževanje obsto- ječe gasilske opreme. V okviru po- veljstva je organiziran tudi štab civil- ne zaščite, ker menijo, da ima njihovo delovanje zelo sorodne naloge, n^- večkrat pa so v njih isti ljudje. Še zmeraj so povezani z občinsko gasil- sko zvezo Ptuj. V prihodnosti se bodo morali dogovoriti o rednejšem preto- ku finančnih sredstev. Občinska gasilska zveza ima nekaj. težav s financiranjem, saj do avgusta niso dobili nobenih sredstev iz občinskega proračuna, kljub temu da se v občinsko blagajno redno priliva- jo sredstva iz državne požarne takse. -❖MS PTUJ / POGOVOR Z BARMANOM GORANOM ČEBUUEM "Rad imam drugaciie stvari cikol jv ^m^ O cocktailih ste morda že slišali, da so mešanice najrazličnejših pijač, okrašene s sadjem, najverjetneje pa le malokdo pozna najmlajšega barmana v Sloveniji, Gorana Cebulja iz Grajene pri Ptuju. Goran je namreč član Društva barmanov Sh)venije, končal je Srednjo gostinsko šolo v Mariboru in v prihodnje so vse njegove želje ter pričakovanja usmerjena na pot barman.stva. Še pred dobrimi tremi leti, ko se je Goran prvič srečal s pravimi barmani, ni vedel, da bo prav to nekoč postal tudi sam. Seveda je imel v sebi le skrito željo, ta pa se mu je, kot pravi, v zelo kratkem času ure- sničila. Prav film Cocktail, v katerem je osrednjo vlogo zai- gral Tom Cruise, je bil ne- kakšen Goranov začetek na poti barmana. "Film Cocktail se mi je zdel zelo dober, predvsem zaradi tega, ker sem lahko v njem spoz- nal veliko novih načinov mešanja pijač. Seveda sem si ga pogledal kar nekajkrat. Sicer pa sem imel vedno rad drugačne stvari v okolju in prav to dru- gačnost sem začel v barmanstvu. V srednji šolo smo se srečali le z mešanjem pijač, kaj več smo lahko poiskali in izvedeli iz knjig. Avtorja Frelih in Polak sta vse o mešanju pijač napisala v knjigi z naslovom Mešanje pijač za poznavalce in ljubitelje in še danes mi je ta knjiga v veli- ko pomoč," je ob našem obisku povedal Goran. Na pot barmana se je Goran podal skupaj s prijateljem v srednji šoli, kjer sta ob strokovni pomoči mentorja poskušala pri- praviti nekaj svojih mešanic pijač, šele potem sta se včanila v Društvo barmanov Slovenije. Goran je v treh letih dobil precej veselja v tem poklicu, in kot pra- vi, ga pri tem pritegne ravno tis- to, kar ima zares rad. Njegov trud je poplačan z do- brimi uvrstitvami na tekmovanj- ih barmanov: uspešen je bil na zadnjem v Murski Soboti, prija- vil se je na tekmovanje Cocktail poletja, čaka pa ga še državno prvenstvo za barmane. Sicer si Goran v prihodnje želi še boljših uvrstitev na domačih tekmo- vanjih, ki ga bodo popeljale tudi v tujino. "V naših krajih o cocktailih vemo zelo malo, verjetno tudi ne tega, da je o nastanku cocktailov več zgodb. In morda je še vedno najbliže zgodba o petelinjih boj- ih, ko je zmagovalec povabil so- delujoče na pijačo. Pripravil je mešanice in jih okrasil s petelin- jimi repi različnih barv; iz tega izhaja tudi ime cocktail. Med cocktaili poznamo kratke in dol- ge pijače, tudi alkoholne in bre- zalkoholne cocktaile. Vsak bar- man mora seveda imeti ob tem še ustrezne pripomočke: nepo- grešljiv je shaker ali mešalnik pijač, ustrezne merice, cedila in barske žlice. Cocktail dobi svoj čar šele z dodatkom primerne dekoracije. Sam veliko izbiram med ponudbo tropskega sadja. Pravilo je tudi, da mora biti sad- je vedno užitno in v neposredni zvezi s ponujeno pijačo. Sicer pa mora imeti vsak barman še pri- merno, seveda elegantno oblačilo," pravi Goran Čebulj. V Sloveniji imamo pravih bar- manov le okrog 50, med temi so le trije iz Maribora in okolice. Po Goranovih besedah na tem kon- cu Slovenije tudi ni prevelikega zanimanja za ponudbo cocktai- lov, z njimi se lahko pohvalijo le redki gostinski lokali. Goran bo v prihodnje poskušal narediti tudi kaj v tej smeri, seveda s stro- kovno pomočjo. Prva takšna predstavitev cocktailov iz nje- gove osebne beležke bo že 9. septembra v bistroju Žaba ob Trojiškem jezeru. Tatjana Mohorko Gorart Čebulj. Foto: D. Sterle Eden izmed mnogih Gorano- vih cocktailov - poimenoval ga je Frog'slake. In kaj barman Goran Čebulj priporoča kot letošnje poletne cocktail napitke? Tokrat je izbral dva. Jagodni shake - brezal- koholni cocktail: 20 d hladnega mleka, 2 žlici vrtnih ali gozdnih jagod (lahko tudi sadje is kompota), po želji sladkor v prahu, nekaj brizgov limoninega soka. Vse sestavine je potrebno premešan z električnim mešalnikom. Za ljubitelje alkoholnih cocktailov pa Planter's punch (tropski long drink), za katerega potrebujemo: 4 d grenivkinega soka, 4 d pomarančnega soka, 4 d ana- nasovega soka, 1 d sirupa gre- nadina, 3 d svetlega rima baccardi, 3 d temmga ruma baccardi. MOZIRSKI GAJ / OD 1. DO 5. SEPTEMBRA RAZSTAVA Postoj, dragi popotnik! Odpri oči in srce! Za trenutek pozabi na vse tegobe in bodi z nami. Sirom Slovenije so premnoge zelene doline. Med najlepše lahko uvrstimo Gornjo Savinjsko dolino s prijaznim središčem Mozirje. V tem s cvetličnimi vrtovi obdanem kraju so leta 1978 marljivi in navdušeni kraja- ni ustvarili skupaj z vrtnarji iz cele Slovenije na površini nek- danje zapuščene gmajne in odla- gališča smeti z izjemnimi napori pet hektarjev obsegajoči park cvetja in zelenja. Obiskovalcu, ki zna ceniti nara- vo, oplemeniteno z mojstrovinami skrbnih vrtnarskih rok, mora zai- grali srce od navdušenja nad to- likšno lepoto. Zelenega gostoljubja nikoli ne odrečemo, zavedamo se poslanstva, ki ga imamo v deželi li- povega lista in na sončni strani Alp. Sprehodi po čistih stezicah sredi cvetja in zelenja nudijo obi- skovalcem užitek, ki ga ne najdejo daleč naokrog. Obiskovalcem Mo- zirskega gaja tudi pokažemo, kako so živeli ljudje na podeželju pred sto m več leti m kakšno opremo ter orodja so uporabljali. Kmečka hiša, kašča, preužitkarska koča, mlin, kovačija in čebelnjak obujajo spomine na sicer težko, a ne tako nemirno življenje v preteklosti. Kmečka hiša ni tipična "kmečka". Hiša, ki stoji danes v Mozirskem gaju, je bolj kočarska kot kmečka. Njena zanimivost je v izvirni no- tranji ureditvi, kar ji daje poseben čar. Med zanimive spomenike naše preteklosti sodi nedvomno tudi "preužitkarski dom" iz druge polo- vice 19. stoletja. Ta pomeni poleg drugih objektov bogastvo tako v narodopisnem kot zgodovinskem pogledu. Koča je nekdaj stala v Smihelu, od koder so jo prenesli v Mozirski gaj. Vse delo pri urejanju, gojenju cvetja in vzdrževanju Mozirskega gaja so prevzeli slovenski vrtnarji, ki so organizirani v svojem Društvu vrtnarjev Slovenije. Njim in številnim domačinom gre za- hvala za ta biser v slovenskem prostoru. Stalna razstava cvetja v naravi je vzpodbudila za sodelo- vanje pri urejanju okolja v krajih širom Slovenije. Mozirje vas vabi na največjo pri- reditev pri nas, razstavo CVETJA EVROPE in vrtnarstva, ki bo od !• do 5. spetembra. Razstava cvetja je na površini 70.000 m^, od tega 2.000 m^ pokritih površin. Na njei bo sodelovalo 150 domačih in tuj- ih razstavljalcev cvetja, vrtnarstva in tehnike. Na prireditvi Cvet]i Evrope bo tudi velik razstavno- prodajni vrtnarski sejem. Cvet- lični del razstave bodo okrasil' domači, nemški in holandski mol' stri cvetlične umetnosti. V času razstave je v parku posa- jenih več kot 500.000 sadik rož ^ številnih barvnih skupinah, raz- stavljeni bodo tudi razni ekspona* ti, etnografski objekti in razni pr'" kazi narodnih običajev. Tuji mo)" stri floristi bodo na razstavi praj^' tično prikazali način uporabe vezanja cvetja. Vabimo vas na veliko razstav'' desetletja! Društvo vrtnarjev Sloven¥ fcdnik -31.AVGUST 1995 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE - 9 PISE: UROS VIDOVIC / GORSKA ODPRAVA PTUJSKIH PLANINCEV - 1. (lani odprave mladinskega odseka pri Planinskem društvu Ptuj, ki smo v začetku letošnje- ga avgusta osvojili najvišji vrh Pirenejev Pico de Aneto (3404 m), vas želimo s tem člankom popeljati v čudovit gorski svet Pirenejev ter kraje in pokrajino ob poti tja in nazaj. Ob pre- |,ironju teh vrstic vam želimo, da bi podoživeli del noše odprave in ob tem uživali, tako kot jnio mi no somi odpravi. Večina ljudi, kijih poznam, dandanes (ilanira in razmišlja o tem, l^ani bi se odpravili v poletnih mesecih. Življenje, ki ga živimo v do- l;aj hitrem tempu, nas kar sili v takšno razmišljanje. Zavedati se ^loramo naporov in odrekanj celo leto in ob takšni misli, se nam liraji ob morju ali v gorah kar sami prikazujejo pred očmi. Seveda je potrebno naše želje in potrebe uskladiti z marsičim, in šele ko je ,se urejeno, se lahko odpravimo na pot. Veliko lažje je pripraviti vse potrebno, če imamo predhodne izkušnje ali pomoč ljudi, ki so podobno potovanje ali odpravo že organizirali ali doživeli. Tako se je tudi naša odprava v Pireneje pričela veliko prej kot 27. julija, ko snio posedli v "naš" kombi in se opeljali novim dogodivščinam na- proti. Ideja o osvojitvi najvišjega vrha Pirenejev, gorovja, ki se raz- teza od Atlantskega oceana na severozahoda do Sredozemskega morja na jugovzhodu, se je poro- dila že v lanskem letu. Takrat smo prijatelji in člani mladinske- ga odseka pri Planinskem društvu Ptuj razmišljali, kam v prihodnjem letu. Za nami je bila uspešna odprava na najvišji vrh Evrope Mt. Blanc (4807 m) (o tem smo obširno poročali tudi v Ted- niku), hkrati najvišji vrh Alp. Ob tej misli se mi je porodila ideja, zakaj se ne bi v prihodnjem letu povzpeli na najvišji vrh katerega drugega gorovja v Evropi. Ker sta za odprave v tujino po- trebna predvsem čas in denar, za študente pa sta oba pojma pravi tabu", sem se odločil za Pireneje oziroma Pico de Aneto (3404 m). Marsikdo bi pomislil, da so Pire- neji na zahodu, kjer je vse drago, vendar se je kasneje pokazalo, da je Španija v večini primerov celo ce- nejša od Slovenije. Glede časa pa lahko zapišem, da je možno z do- brim vozilom dokaj hitro priti do Pirenejev in še dlje, kajti ceste so v vseh državah od Slovenije do Špa- nije zares odlične. Porojena ideja je bila takrat prezgodnja in je (čeprav le začasno) potonila v pozabo. Prvi znaki resnejšega pristopa so se po- kazali ob začetku tega leta, saj je bila odprava uvrščena v program akcij PD Ptuj. Same priprave, ki so vključevale zbiranje sponzorskih sredstev, načrtovanje vzpona na Pico de Aneto, planiranje poto- vanja in številna druga opravila, smo pričeli v juniju. Pri tem so nas v začetku najbolj ovirale študijske obveznosti, kajti večina članov od- prave smo študentje in junij je za nas "najtežje" pričakovan mesec, prepreden s številnimi izpiti. Ven- dar smo stisnili zobe in pričeli zbi- rati sponzorske sredstve. Podobno kot v lanskem letu smo tudi letos naleteli na dokaj ugoden odziv ptujskih podjetij. Račune so nam delno prekrižali člani odprave na Matterhorn, ki so se istočasno po- dali v "lov" na prepotrebne finan- ce. Kljub vsemu sta obe odpravi uspeli, posledica so le tanjše štu- dentske denarnice. Že ob samem začetku nam je na pomoč priskočil Tone Purg, pod- predsednik planinskega društva, ki je tudi letos z veseljem sprejel naše namene. To je še vzpodbudilo naše delo in ob koncu letošnjega julija je bila odprava pripravljena. Poleg številnih manjših smo dobi- li tudi glavnega sponzorja TA- LUM iz Kidričevega. Manjkal pa nam je le še kombi. Tako se je pričelo tridnevno iskanje in ob koncu tretjega dne že raziskovanje vseh članov odprave. Kje dobiti kombi? Vsi člani odprave, še pose- bej pa sam, smo bili presenečeni, kako težko je v Sloveniji najeti kombinirano vozilo za prevoz lju- di. Seveda za zmerno ceno, saj je bila ponekod nenavadno visoka. Toda kdor čaka, dočaka, pravi sta- ri pregovor, in dočakali smo tudi mi. V Ljutomeru smo našli belega "lepotca", starega komaj 3 mesece. Volkswagnov transporter se je po- kazal v zelo svetli luči tako po udobju kot po drugih lastnostih. Čeprav smo bili v začetku neko- liko skeptični glede najema vozila pri podjetju Ibis, se je naše mnenje ob vrnitvi močno spremenilo. Za- dovoljni smo bili tako z vozilom kot tudi z najemodajalcem. Edini problem, ki nas je pestil, smo tako rešili in 27. julija smo se člani od- prave Pireneji 95 v sestavi Milenka Vindiš, Dejan Zadravec, Uroš Vi- dovič, Mojca Muršič, Mitja Muršič, Sergeja Zebec, Silva To- plak in Boštjan Šterbal podali na pot. Vožnja je sprva potekala podob- no kot lani: prek Ljubljane do Fer- netičev in naprej po Padski nižini, kjer so speljane številne italijanske avtoceste. Ker je vožnja zelo dolga, je nujno potrebno več šoferjev. Tako sta poleg mene vozila jekle- nega konjička še Mitja in Boštjan. Glede na kvaliteto vozila so se ki- lometri kar hitro množili in po osmih urah vožnje se je za hribovi- to pokrajino skrajnega severnega dela Apeninov pokazal Genovski zaliv. Čeprav je bilo v notranjosti Italije ves čas suho in jasno vreme, nas je v pogosto ciklonskem območju pričakalo nekaj kapljic dežja. Po avtocesti, ki se hitro spušča prek številnih mojstrsko zgrajenih viaduktov in tunelov, smo dosegli obale Genovskega za- liva. Vendar se kljub pogledom na rahlo vzvalovano morsko gladino ni mogoče približati morju, saj vodi avtocesta nekoliko višje od morja. Kratek postanek kljub vse- mu ni bil odveč, kajti po tako dolgi vožnji in že zjutraj vročih sončnih žarkih se je prilegel prav vsakemu od nas. Italijanska počivališča na avto- cesti se med sabo bistveno razliku- jejo. Medtem ko se na severu, kjer so veliko večja razvitost in višji standard ter gostejši promet, ob avtocestah dvigajo prave hotelom podobne stavbe, so nekoliko južneje povečini le še skromna počivališča z bencinsko črpalko. Toda to ne vpliva na počutje ljudi, kajti blago sredozemsko podnebje je poskrbelo, da so številna takšna počivališča odeta v bujno cvetoče oleandre. Vonj, ki ga začutiš, ko iz- stopiš iz pogosto že neprijetnega vozila, te kar prevzame. Tako smo se tudi mi predali prijetnim vonja- vam cvetlic in si nabirali nove moči za nadaljnjo vožnjo. Po okusnem zajtrku že drvimo naprej proti cilju, toda ne narav- nost v Španijo. Zdrveti mimo šte- vilnih zanimivih krajev na zname- niti Ažurni obali bi bilo zelo ne- spametno. Še preden pa zagledamo ob vznožju strmih gora in tik ob obalo stisnjen Monaco, nas čaka meja med Italijo in Francijo. Toda bili smo prav presenečeni, kajti us- tavili smo se le ob pobiralcu cestni- ne (ta je v Italiji občutno cenejša kot v Franciji). O kakšnem carini- ku ali mejnem policaju ni bilo no- bene sledi. Posledice združevanja v Evropsko unijo se tako kažejo tudi v praksi. Številne kolone vo- zil, ki smo jih pogosto vajeni pri nas, so tu že preteklost. O tem, da si prišel v Francijo, te obvešča le obcestna tabla z emblemi EU in napisom France. Le nekaj kilometrov za mejo je "žepna" državica oziroma kneževi- na Monaco. Kljub svoji majhnosti pa je celo rekorder v svetovnem merilu, saj ima največjo gostoto prebivalcev na Zemlji. Skupno živi v Monacu približno 25.000 prebivalcev na površini 149 ha. Od tega je manj kot 2500 državljanov Monaca, drugi so tuji državljani, ki živijo tukaj. Med temi "tujci" so številne svetovno znane osebe, kot npr. teniški igralec Goran Iva- niševič. V MONACU Kneževina Monaco (Principua- te de Monaco), je nastala v srednjem veku, prestolnica Monte Carlo pa se prvič omenja že v 6. stol. pr. n. š. ter so jo ustanovili Grki. Od 10. stol. in vse do leta 1641 je bil Monaco last Genove, nato pa do leta 1793 pod franco- skim protektoratom. Med franco- sko revolucijo se je pokazal pohlep Francije in majhno državico so priključili takrat zelo veliki Fran- ciji. Toda že na dunajskem kon- gresu so Monacu dodelili samos- tojnost. Sprva sicer pod protekto- ratom Sardinije, od leta 1861 pa je prišel pod francoski protektorat. Danes veže Monaco s Francijo ca- rinska, poštna in monetarna unija. Glavni vir dohodka, je poleg turiz- ma zlasti igralnica v Monte Carlu. Nadaljevanje prihodnjič Monte CarlOf glavno mesto Monaca^ zaznamujejo številne stolpnice^ ki zmanjšujejo prostorsko stisko. _LIDIJA NIDORFER IZ KORACIC / NA ŠTUDIJU V TUJINI Študij v tujini je postal zadnja leta tudi za Slovence nekaj samoumevnega. Običajno ubere- jo študenti dve poti. Če imajo srečo, za finančno plot poskrbijo starši ali po si pridobijo kakšno izmed razpisanih štipendij. Kaj po storiti, če štipendije ni in ko družinski proračun ne prenese tako velikih finančnih obremenitev? Daje s talentom, voljo in jasnim ciljem vse mogoče, dokazuje Lidi- ja Nidorfer iz Koračic, ki že dve leti študira operno petje v Italiji. Ljubezen do glasbe je bila prisotna že od malih nog, ko so skupaj z bratom in sestro obiskovali glasbeno šolo v Ormožu. Zelo sije žele- la igrati klavir, vendar seje že tukaj prvič pojavila težava - harmo- nika je bila pač cenejša in s tem tudi dostopnejša. Od Ormoža do konservatorija v Aquilu, kjer sedaj študira, pa je vodila pot čudnih naključij. "Morala sem končati kakšno resno' srednjo šolo, zato sem se Vpisala na živilsko ter jo brez ve- selja in tudi brez težav končala. Ko sem v Ljubljani opravljala Pripravništvo, sem razmišljala o 'zbiri študija. Zelo me je zanimal turizem, a eden izmed pogojev je bilo dobro znanje angleškega je- zika, s tem pa se takrat nisem ■Hogla pohvaliti. Zato sem šla v 'Anglijo. Stanovala sem pri ^nižini, skrbela za otroke in obi- skovala tečaj angleškega jezika. ^ soseščini je živela učiteljica Petja in me je začela poučevati. Kmalu sem sprevidela, da ure Petja pomenijo moj finančni po- 'om, saj sem zanje odštela 15 fun- tov na teden, nakar mi je od plače ''stalo le še 10 funtov," se spo- ■^inja Lidija Nidorfer. In vendar jo je vedno spremljala ^■"eča. Že takrat v Angliji in tudi se- ^sj v Italiji so ji učitelji pri plačilu Pogosto pripravljeni pomagati in Pogledati skozi prste, ko slišijo, da ^^oje izobraževanje plačuje sama. '■^igleška tehnika petja ji ni bila všeč in nasledn)! veliki korak )e bila selitev v Italijo. Ponovno se je morala začeti učiti jezika, iskati učitelje petja in se pripravljati na sprejemni izpit. "Potem ko sem že leto dni živela v Italiji ter se učila jezika in petja, sem se prijavila na sprejemni izpit. Takrat si še nisem znala predstavl- jati, kako naporen študij me čaka. Vsak dan imam več ur pouka kla- virja, tri ure petja in teorijo. Po pouku je potrebno še vaditi, tako da večino dneva preživim na šoli. Zvečer pa moram pohiteti domov, da poskrbim za 91-letno gospo, pri kateri živim. Na ta način lahko plačujem šolnino, ki je zaradi mo- jega dobrega uspeha nekoliko nižja, in druge stroške." Zaradi svojega dela Lidija ne more obiskovati koncertov in ope- re, kar bi gotovo sodilo med šolske obveznosti. Letos bo obiskovala tretji letnik, ki je še posebej napo- ren, zato bi ji bila kakšna štipendi- ja zelo dobrodošla. Povsod, kamor se je Lidija do sedaj napotila po šti- pendijo, so jo zavrnili z razlogom, da pač operno petje lahko študira tudi v Ljubljani. Vendar je Lidija mnenja, da je učenje petja zelo de- likatna stvar in ob slabem učitelju učenec tvega, da si uniči glasilke. Zato je zelo pomembno zaupanje v učitelja in njegovo znanje, da bo pri učencu našel in dopolnil njego- ve pomanjkljivosti. "Poleg mene so na konservatori- ju še drugi tujci. Vsi imajo štipen- dije ali pa zanje skrbijo starši. Moje življenje je zelo naporno in končni cilj je še daleč, vendar sem se odločila, da bom vztrajala," končuje Lidija Nidorfer. Viki Klemenčič HAJDINA / KARTING ZMAGOVALCI STOJŠIČ, PREK, KOKAU, JERANČiČ iN POPOVIČ Kartodrom Hajdoše je bilo prizorišče 4. dirke za državno prvenst- vo v kartingu. Marljivi športni delavci AMD Ptuj so se ponovno iz- kazali z odlično organizacijo. Prijavljenih je bilo 54 tekmovalcev v 5 kategorijah. Videli smo ogorčene borbe za vsako mesto, saj so točke iz predzadnje dirke še kako nomembne za končno uvrstitev. V predfinalnih dirkah so zma- gali favoriti. Tako je v 60 ccm Stojšič vso dirko prepričljivo vo- dil pred Grabnarjem. Za gledalce je bila zanimiva kategorija 100 J, kjer je domačin Dominko pre- močno zmagal. V najšte- vilčnejšem razredu SLO kart (17) je povedel Dobnikar pred Nino Jerančič, a ga je v 8. krogu prehi- tela in zmagala, kot je zmagala v kategoriji A 100, ko je prav tako v 8. krogu prehitela vodečega Ne- marnika, v kategoriji. Formula 125 pa je prepričljivo zmagal Pe- vec pred Popovičem. V finalnih vožnjah smo pričako- vali oster boj. Le v N-60 je uspelo zmagati Stojšiču - Moste pred Hu- dobivnikom - Kranj, Lisjakom - Portorož... V kat. 100 J je ponovno povedel domačin Dominko, z odlično vožnjo vodil, le trenutno nepazljivost v predzadnjem krogu pa je izkoristil Prek in zmagal. 1. Prek - Vrhnika, 2. Dominko - Ptuj, 3. Asja Zupane - Moste Ljubljana. Za dirko SLO kart pripravljene tekmovalce je zmotil naliv in tek- movalci so ob menjavi gum pripra- vili na spolzkem dirkališču za gle- dalce prav zanimivo dirko, saj je bilo polno obračanj in zaletov, za- radi česar so tri je odstopili, žal tudi vodeča Nina Jerančič. Zmagal je Kokalj pred Kalanom in Dobni- karjem - vsi Moste. V dirki F 100 se je Nina Jerančič oddolžila za od- stop in z odlično vožnjo in pre- pričljivo razdaljo zmagala, žal pa je morala odstopiti Nina Rožman, ki jo je odneslo s proge. Torej zmaga Jerančičeve - Portorož pred Pita- kom - Moste in Mernikom - Porto- rož ... V zadnji dirki formule 125 je zmagal Popovič, saj je Pevcu naga- jal motor, a mu je z velikimi težavami uspelo obdržati drugo mesto. Žal je moral Ogrinc 9 kro- gov pred koncem voziti s prazno gumo. Zmagal je Popovič - Porto- rož pred Pevcem in Kladnikom - oba Moste. Ekipna uvrstitev je tokrat pri- nesla uspeh AMD Moste (184 točk) pred Portorožem (165) in KK Kovinotehna Leasing Celje (112 točk). Foto: Langerholc Ob koncu je nad 1000 gledalcev navdušeno pozdravilo zmagoval- ce, ko so prejeli pokale organiza- torja in pripravili lep športni po- poldan ljubiteljem karting športa. •o^M.Z. TEDNIK - 31. AVGUST 1995 PO DORNAVSKI OBČINI ^ DORNAVA / POGOVOR Z ŽUPANOM MAG.TONETOM VELIKONJEM Dnsnnt cici|6 dcitcir po dfobiinttoh z novo lokalno samoupravo je nastala občina Dornava - Polenšak, ki jo vodi župan mag.Tone Velikonja. Z njim smo se pogovarjali o prvih izkušnjah vodenja novcuj, tanovljene občine ter o njenem razvoju. TEDNIK: Več kot pol leta dela na področju nove lokalne samou- prave je za vami. Kakšne so vaše izkušnje? T. Velikonja: "Pred ustanovitvi- jo nove občine smo bili prepričani, da obstajajo vsi pogoji za poslovan- je samostojne občine Dornava - Po- lenšak. Po sedanjih izkušnjah ugotavljamo, da nismo imeli dovolj dobrega vpogleda, kakšne bodo kompetence naše občine, predvsem kako bo s financiranjem in organiziranjem socialnega varst- va občanov, otroškega in osnov- nošolskega izobraževanja. Država namreč ni dovolj jasno predstavila, kakšne bodo naše finančne obveze na teh področjih." TEDNIK: Še letos bi morali adaptirati osnovnošolsko zgrad- bo v Dornavi, za uvedbo devetlet- nega šolanja pa bi morali zgraditi tudi prizidek. Bo občina imela po- trebna sredstva? T. Velikonja: "Šolska zgradba je bila sicer zgrajena pred dvajsetimi leti, a kljub temu jo že moramo adaptirati. Grajena je bila namreč po zelo slabih standardih in z ne- kvalitetnim materialom. Zgradba je slabo izolirana, streha pušča, že do letošnje kurilne sezone bomo morali v njej obnoviti napeljavo za ogrevanje. Dornavsko šolo,obiskuje 450 otrok in z uvedbo devetletnega Dornavski župan mag. Tone Velikonja šolanja bo v sedanji zgradbi prema- lo učilnic, zato bi morali zgraditi dodatne. Naša občina nima potreb- nega denarja, v letošnjem pro- računu smo komaj našli sredstva za izdelavo potrebne dokumentacije. Država je preveč formalno določila, kakšna bo višina financi- ranja občin in tudi o razporejanju denarja iz tako imenovanega šol- skega dinarja. Sedanja razdelitev je namreč krivična: tisti, ki so visoko nad republiškim poprečjem, dobijo enako kot tisti, ki močno zaostaja- mo. Pri sofinanciranju država ni upoštevala, da sega naš šolski oko- liš tudi v mestno občino Ptuj, saj je tretjina dornavskih učencev iz te občine. Če hočemo obdržati te učence v dornavski šoli in začeti program devetletke, bo mestna občina Ptuj morala prispevati svoj delež." TEDNIK: Imate precej vozačev - kako je s financiranjem šolskih prevozov? T. Velikonja: "Prevoze za učence, ki se vozijo iz bivše krajev- ne skupnosti Polenšak, financira naša občina, mestna občina pa svo- je. Kljub temu pa bremenijo naš proračun vse druge finančne ob- veznosti, ki nastajajo pri osnovnom šolstvu. Zato smo predlagali, da bi mestna občina Ptuj bila soustano- viteljica osnovne šole dr. Pranja Žgeča v Dornavi. Do sedaj niso po- kazali velikega navdušenja, saj imajo v svoji občini na področju šolstva že več investicij." TEDNIK: Kako pa je z organi- ziranim varstvom otrok? T. Velikonja: "Veliko bolje. V Dornavi poteka organizirana varstvo otrok že dvajset let, vrtec je organizacijsko povezan z Vzgojno- varstvenim zavodom v Ptuju. V or- ganizirano dnevno varstvo je vključenih okrog petdeset otrok in zaenkrat lahko sprejmemo vse pro- silce. Iz občinskega proračuna sub- vencioniramo tudi stroške oskrbe v vrtcu - vsakemu otroku petindvaj- set tisoč tolarjev." LETOŠNJI PRORAČUN PREMAJHEN TEDNIK: Občinski svet je že sprejel letošnji proračun. Bo za- dostoval za načrtovane projekte? T. Velikonja: "Proračun znaša 79 milijonov tolarjev. Tako jaz kot občinski svet sva med kladivom in nakovalom. Zavedamo se namreč, da se z ustanovitvijo nove občine občanom ne sme znižati kvaliteta življenja in bivanja. Prizadevali si bomo, da bomo nudili pomoč vsem, ki so socialno ogroženi. V proračunu nimamo denarja za razširjeni program - omenil sem že gradnjo prizidka k osnovni šoli, za sofinanciranje vodovodnega omrežja na področju Polenšaka, za sofinanciranje gradnje in modern- izacije cest ter drugih projektov. Bojim se, da so si nekateri delali prevelike načrte o občinskem sofi- nanciranju nekaterih projektov. Velik del letošnjega proračuna bomo porabili za izdelavo potreb- nih projektov, da bomo upravičeni do dodatnih državnih sredstev." TEDNIK: Kako boste poskrbe- li za enakomeren razvoj celotne občine? T. Velikonja: "Kljub temu da sem izvoljen s strani volilcev v Dornavi, se zavedam potrebe po enakomernem razvoju celotne občine. Na področju bivše krajevne skupnosti Polenšak je še vrsto nerešenih problemov. S Komunal- nim podjetjem Ptuj smo se že dogo- vorili, da bomo nadaljevali gradnjo vodovodnega omrežja. Najprej ga nameravamo dokončati v Preradu in delu Lasigovcev, v naslednjih dveh letih pa bi pripeljali pitno vodo tudi do vseh gospodinjstev v Brezovcih, Slomih, Strmcu, Žamencih in Bratislavcih. Nekaj potrebnega denarja bomo po- skušali pridobiti tudi pri skladu za demografsko ogrožene občine in iz komunalnega prispevka, preostali del pa bodo morali plačati krajani sami." RENTA ZA ŠPORTNO LETALIŠČE TEDNIK: Iz tako skromnega proračuna morate odšteti kar 270 tisoč tolarjev za vzdrževanje železniških prehodov... T, Velikonja: "Verjamem, da morajo biti prehodi varni in ustrez- no vzdrževani, a bi denar za to mo- rale nameniti Slovenske železnice, ne občina. V naši občini imamo kar štiri prehode." TEDNIK: Na območju občine Dornave je koridor za športno le- tališče Moškanjci, ki spada v občino Gorišnica. Govori se, da bo dornavska občina zahtevala plačevanje rente. T. Velikonja: "Steza za vzletanje in pristajanje letal, ki povzročajo največ hrupa, je res v Mezgovcih in v zračnem prostoru Dornave. V za- hodnih državah je renta za takšno letališče povsem normalna stvar, ko pa jo omeniš pri nas, te čudno gledajo in mislijo, da se šališ. Vodstvo letališča in občina Gorišnica bi se morali dogovoriti, kdo jo bo plačeval." TEDNIK: Bodo občani v Dor- navi morali plačevati kakšne do- datne takse za novogradnjo in po- dobno? T. Velikonja: "Zaenkrat bovj^ ostalo tako, kot je bilo doslej, novj občina ne bo udarila po žepu občanov. V letošnjem letu boino komunalno infrastrukturo gradil, še iz sredstev samoprispevka." TEDNIK: Dornava je tudi kmetijska občina... T. Velikonja: "Kmetijstvo zelo pomembna panoga v našj občini, a čeprav imamo nekaj veli. kih, sodobno opremljenih kmetij zaradi znane državne politike, ni takšnih prihodkov, kot bi morali biti. Veliko možnosti imamo tudi za razvijanje turizma, vendar ni no- bena panoga tako razvita, da bi lahko stavili samo nanje. Še naprej bodo naši prebivalci odhajali na delo v bližnja mesta." TEDNIK: Je v občini veliko brezposelnih? T. Velikonja: "Glede na število prebivalcev je 282 brezposlenih oseb veliko. Predvsem je veliko mladih, ki še iščejo prvo zaposlitev, Razveseljivo je, da vse več mladih začenja na svojem in odpirajo naj- različnejša zasebna podjetja." ŽUPANOVANJE ZAHTEVA STALNO PRISOTNOST TEDNIK: Delo župana opravl- jate neprofesionalno... T. Velikonja: "Včasih je zelo na- porno, saj tega, da nisi profesiona- lec, nihče ne upošteva. Zupanovan- je zahteva stalno prisotnost in cele- ga človeka. Zavedam se predvolil- nih obljub in še naprej se bom tru- dil, da jih bom uresničil. Zdaj bo lažje, saj imamo poklicno zaposle- nega tajnika. Prve mesece smo de- lali tudi v slabih razmerah: imeli smo le star pisalni stroj in eno tele- fonsko linijo. Upam, da se bomo kmalu preselili v obnovljene pros- tore, ki so v prizidku stare osnovne šole." Marija Slodnjak Nekoč so prostrane njive na dornavskem polju bile zasaje- ne s čebulo, s to panogo so se ukvarjali vsi vaščani in po njej so jih spoznali daleč naokrog, vse do Maribora in Gradca. Dornavčani trdijo, da je bila prva, ki je zapregla konje v voz, naložen s čebulo, Dor- navčanka. Prva liikarca naj bi našla na podstrešju knjigo, v kateri je pisalo: "Kupi, prodaj, kupi, prodaj!", spomnila seje na čebulo in s prodajo le -te obogatela. Najstarejša liikarca Marija Muršec, ki šteje 85 let, se takole spominja nekdanjih časov: "S to žlahtno kulturo je bilo delo vse leto. Njivo, na katero smo spomladi zasadili čebulo, smo morali že jeseni preorati, zgodaj spomladi smo jo še enkrat zrahljali in nekje v aprilu posadi- li čebulček. Moški so iz štirih brazd napravili posebne grede. Potem moraš liik večkrat oplesti in okopati, najmanj trikrat, kajti plevela ne prenese. Več pozor- nosti mu posvetiš, debelejši je in rajši ga kupijo. Ja, dolga je pot do šmentanega liika, saj moraš naj- prej zasejati seme, naslednje leto pa posadiš liikec, ki zraste v liik." Kako ste shranjevali pridela- no čebulo? "Ko smo ga v avgustu spulili, smo najprej ločili zdravega in tega hranili na podstrešju. Tiste- ga, ki ni bil tako lep, pa smo tako) prodali. Vso čebulo smo doma spletle v 'krence'. V njem je bilo spletenih dvanajst glav - trinajsta je bila za dobro vago. Ponavadi je tak kre- nec tehtal kilogram in pol. Neka- tere so spletle v eni uri tudi do pe- tindvajset vencev, a je tako uspešnih bilo zelo malo. Meni je to dolgo uspelo, danes pa jih sple- tem nekoliko manj, a sem v vasi še zmeraj med spretnejšimi. Nato smo ga morali spraviti v denar, saj je to bil ponavadi glavni vir zaslužka. Ze naprej smo si delali načrte, kaj vse bomo kupili z zas- luženim denarjem. Z vozovi smo ga vozili prodajat v Celovec, Gra- dec, Zagreb, na Mursko polje in v Maribor. Ponavadi smo zraven pešačili, saj so vozovi bili naloženi s čebulo. Ljudje so nas poznali po znanem klicu: "Kupte liik!" Prodajali smo tako dolgo, dokler nismo bili gotovi. Pona- vadi smo v kraju tudi prespali in nekaterim smo nočitev plačali kar s čebulo. Ob dobrih letinah se je veliko zaslužilo, spomnim se, da sem si eno leto kupila kolo, pohištvo in obleko," se spominja Marija, ki kljub letom trži s čebu- lo, ter doda, da moraš za dobro zdravje dnevno pojesti vsaj eno čebulo. Še danes domačini radi rečejo: "Kruh pa liik pa je jiižna vkiip!" Življenje in delo lukarjev je leia 1936 opisal v svojem romanu pisatelj Ingolič. "Najprej smo bili Dornavčani zelo ponosni na nje- govo pisanje, pozneje pa so se ne- katere spoznale in je prvotno navdušenje splahnelo. Zelo smo bili hudi na njegovo pisanje, saj nas je opisal kot lahkožive, za take reči pa na prodaji ni bilo časa, saj nas je vodil glavni motiv - zaslužek. Nekatere zapisane stvari v njegovem pisanju ne držijo in so izmišljene. Dor- navčanke smo bile zelo jezne nanj in spomnim se, da so Ingo- liča nekoč celo počakale v zasedi in ga kamenjale," razburjeno pri- poveduje Marija. Na obsežnih dornavskih nji- vah ni več toliko čebule, le tu in tam kakšna gredica - za domačo rabo. Marija Muršec mlajšim rada pove, kako je bilo včasih; vsako leto jo povabijo v domačo osnovno šolo, da se mlajši rodovi seznanjajo z življenjem in nava- dami lukarjev. Večkrat jim mora povedati tudi pesem, ki govori o njihovem življenju in je že posta- la himna Dornave. Ena izmed ki- tic pravi:"Prav lepa vas je dornav- ska, / vsak tja do Gradca jo pozna, / tja liik vozili, za krajcarje dali / po dornavski šegi liik, liik." Marija Slodnjak Marija Muršec je kljub častitljivi starosti še vedno zelo spretna v pletenju liika v "krence". Marija v družbi svojih kolegic na Liikarskem sejmu na Ptuju. V občini Dornava - Polenšak je 64 zasebnih podjetij in samostojnih podjetnikov, pri njih pa je zaposlenih okrog 77 delavcev. V bivši občini Ptuj je to pomenilo kar 4/4 odstotka. TEDNIK: Katere dejavnosti prevladujejo na območju dornav- ske občine? Mirko Donaj: "Največ jegostin- cev, trgovcev, obrtnikov kovinske obdelave, frizerjev, mesarjev in še drugih različnih dejavnosti. Starih rokodelskih obrti pa v naši občini več ni. Zanimivo, da nimamo no- benega čevljarja ali kovača." TEDNIK: Kako se boste v pri- hodnosti organizirali? Boste os- tali člani Območne obrtne zbor- nice Ptuj? Mirko Donaj:"Na tem področju je še veliko stvari nedorečenih. Prej so se zbirala sredstva za razvoj drobnega gospodarstva v poseb- nem skladu, ki je deloval v ptujski občini. Letos marca pa so delili za- sebnim podjetjem sredstva, ki smo jih odvajali vanj vsi zasebniki že lani, a naša občina ni bila več upra- vičena do njih, novega podobnega sklada pa še nimamo. Tudi v letošnjem proračunu še ni postavke za razvoj obrti in podjetništva, tako da za financiranje malega gospo- darstva vlada letos v občini fi- nančna suša. Še naprej se bomo združevali v Območno obrtno zbornico Ptuj, saj nam ta nudi veli- ko ugodnosti in servisnih storitev." TEDNIK: V prihodnosti bo vaša komisija imela odločilno vlogo pri izdaji obrtnih dovoljenj. Katere vrste obrti in podjetništva boste finančno podpirali v pri- hodnje? Mirko Donaj: "Najprej bomo morali ustanoviti svoj sklad za po- speševanje drobnega gospodarstva in iz njega bomo podpirali zasebni- ke. Temeljito bomo morali pre- tehtati, komu bomo dali prednost, kaj v občini potrebujemo in kaj je tudi ekonomično. Zavzemali se bomo za odpiranje delavnic, ki bodo zaposlovale čimveč ljudi, pa tudi tiste, ki prinašajo občini doho- dek. Izkoristi moramo nekatere ob- stoječe naravne in druge danosti. Na območju bivše krajevne skup- nosti Polenšak so velike možnosti za turistične kmetije, vinotoče, kljub številnim gostilnam nimamo pravih nočitvenih zmogljivosti, v Dornavi razmišljamo o gradnji obrtne cone." TEDNIK: Že imate lokacijo? Mirko Donaj: "Točne še ne." TEDNIK: Veliko Dornavčanov je na začasnem delu v tujini. Bos- te namenili posebno skrb za nji- hovo vrnitev? Mirko Donaj: "Z veseljem bomo podpirali vsakogar, ki se ima željo vrniti in začeti na svojem". TEDNIK: So člani vaše komi- sije tudi strokovnjaki za gospo- darsko svetovanje? Mirko Donaj: "Ne, zaenkrat smo njeni člani le zasebniki. Zave- damo se, da za pridobitev domačega in tujega kapitala potre- buješ tudi dobre programe in stro- kovno svetovanje. Vse to bodo naši zasebniki lahko izrabili v Območni obrtni zbornici Ptuj. Sčasoma pas£ bo tudi delo naše komisije spreme* nilo in bomo lahko zaposlovali raz- lične strokovnjake. V tem 'prehod- nem' času pa se moramo zavzemati) da bomo tudi mi dobili od držav^ finančno podporo za malo gospo- darstvo." TEDNIK: Kakšne so možnosti razvoja turizma? Mirko Donaj: "Gotovo je tur'" zem ena izmed možnosti razvol^ občine, vendar bomo morali še ve- liko storiti in vložiti veliko denarja ter spremeniti tudi miselnost ljudi' Poskrbeti bomo morali za ustrezn" promocijo naših krajev in turiS' tično ponudbo, ki je zdaj skromni- Mirko Donaj, vodja komisije za obrt, gospodarstvo in tur- izem. tednik -SLAVGUST 1995 PO DORNAVSKI OBČINI - II NAJLEPŠI BAROČNI DVOREC S PARKOM V SREDNJI EVROPI IKiilcšiici je n jegovci piiliocliiosl? Sredi ravnice na začetku vasi pornava stoji eden izmed naj- pomembnejših kulturnih spo- nienikov iz obdobja baroka. V Dornavi je bil že v srednjem veku sedež manjše gospoščine. Od 1597. leta dalje je bila last Herbersteinov, ti pa sojo po letu 1666 prodali grofom Sauer- jem. Sauerji so posest z dokupo- vanjem okoliških zemljišč še povečevali. Okoli leta 1730 jo je Ivupil grof Dize von Attems, nje- gov sin Jožef pa seje v letih 1739 do 1743 lotil večjih prenovitve- nih del. Se najbolj nezanesljivi in skromni pa so zgodovinski podatki iz obdobja, ko je posest- vo Dornava poslednjič imelo lastnika. Ferdinand von Attems je mnda posestvo takoj, ko gaje leta 1862 podedoval, prodal Oskarju Pongratzu in Sloven- ske Bistrice. Družina Pongratz je bila zadnji zasebni lastnik dornavskega posestva do konca druge svetovne vojne. Zdaj je v njem Zavod za varstvo in delov- no usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja. Dornavčani so na dvorec upra- vičeno ponosni, vendar je njegova bodočnost negotova. Odgovorni zavoda pravijo, da je grad dotrajan in nujno potreben sanacije, zato bi se morali sedanji stanovalci čim- prej izseliti. In kaj bo, ko se bo iz- praznil? Tega nam nihče ni vedel natančno povedati. Grad je v lasti državnega mi- nistrstva za kulturo, ker pa je v njem zavod, je njegov uporabnik ministrstvo za delo, družino in so- cialne zadeve, zanj pa naj skrbi strokovna institucija; Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Kljub številnim poskusom, da bi grad in park uredili, do tega do zdaj še ni prišlo in tako je kot mno- gi drugi prepuščen zobu časa. Vse pristojne institucije smo pov- prašali, kakšne načrte imajo z njim. Anka Ostrman z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve nam je povedala, da ga bodo iz- praznili najkasneje v dveh letih. Zaenkrat še ne vedo, ali bodo gra- dili nadomestni dom ali bodo za sedanje gojence doma našli kakšno drugo rešitev. Leta 1990 je bila konstituirana posebna komisijama bi pripravila in vodila obnovo gradu ter parka, v njej pa je sodelovalo več vrhunskih strokovnjakov z raznih področij. Dr. Sergej Vrišer, ki je bil med nji- mi, je povedal: "Čisto natančno je bil razdelan program obnove stavbne arhitekture in celotnega parka. Šlo je za načrt generalne ob- nove Dornave, vodil pa jo je prof. Dušan Ogrin. Spomnim se, da je na papirju vse bilo zelo natančno napisano, skupina pa se v celotni zasedbi sploh ni sestala. Mogoče je bil vzrok v tem, da je Zavod za spo- meniško varstvo imel svoj načrt obnove. V resnici sta delali dve skupini strokovnjakov iste stroke. Ne vem, k je je bil vzrok, da se za- pisano ni nikoli uresničilo, imam občutek, da je nekdo zaviral. Vse od takrat se ni nič spremenilo. Delno se je grad že izpraznil in zdaj je še večja nevarnost za propa- danje zgradbe. V njem bi se lahko uredil muzej posvetne baročne umetnosti, v enem delu pa bi bila ustrezna gostinska dejavnost. Bile so tudi ideje, da bi ga vključili v muzejsko pot, ki bi zajela vse gra- dove v okolici ter nekatere cerkve. Nujno potrebno bi bilo, da bi ustrezna državna institucija prižgala zeleno luč za obnovo gra- du. Najenostavneje bi bilo, da bi ga v celoti izpraznili in začeli celovito obnovo." Na ministrstvu za kulturo so nam povedali, da jih čaka kar nekaj nedokončanih podobnih projek- tov in zaenkrat nimajo denarja za začetek tako obsežnih in finančno velikih projektov, kot je obnova dornavskega gradu. PREDLOG REKON- STRUKCIJE PARKA Projekt za obnovo in rekon- strukcijo baročnega parka pri dornavskem gradu je izdelal kraj- inski arhitekt Aleš Hafner. Pove- dal nam je: "Ko opazujemo njegovo razgi- bano arhitekturo, komaj vemo, da je to del nekdanje velike baročne kompozicije s poldrugi kilometer dolgo osjo in razsežno parkovno zasnovo. Danes je dornavski park ohranjen samo v osnovnih pote- Grad Dornava zah. Posekano je drevje, uničeni so nasadi, poškodovani so kipi. V ne- posredni bližini so postavili razne objekte, tako da je uničena in raz- vrednotena njegova celovita pros- torska zasnova. Park je eden naj- pomembnejših spomenikov poz- nobaročne dobe, a je danes zaradi uničene parkovne zasnove izgubil kvalitete, ki so potrebne za obstoj in ohranjanje neokrnjenosti zgo- dovinskih spomenikov." TEDNIK: Izdelali ste predlog za rekonstukcijo parka. Nam ga lahko predstavite? A. Hafner: "Končna rešitev je dokaj specifična, saj ne temelji na statično zasnovanem predlogu v obliki dokočnega projekta. Celot- no problematiko obnove in ohra- nitve praka obravnavam kot dina- mičen proces, ki omogoča večje prilagajanje danim razmeram. Za- radi tega sem izdelal projekt v obli- ki več variantnih predlogov, ki si sledijo od oblikovno in kompozi- cijsko popolnoma reducirane obli- ke do kompozicijsko in oblikovno najpopolnejše vrtnoarhitekturne zasnove. Tako lahko variatni pred- logi v nekem smislu pomenijo tudi že dokončno rešitve, čeprav so to le delni projekti, ki so oblikovani tako, da je z minimalnimi poprav- ki in dopolnitvami izvedljiv pre- hod iz ene variante v drugo. Tak koncept je nujno terjal tudi uskla- ditev s faznostjo gradnje, tako da je vsakem variantnem predlogu pri- lagojena določena gradbena faza. Celotna zasnova parka temelji na nekdanji kompozicijski zasnovi in je razdeljena na dva dela: ožji del parka z dvorcem, ki je parterno oblikovan, in širše območje okoli- ce, ki sega do zaključka glavne osi ob reki Pesnici. Poleg prvotne kompozicijske sheme so v zasnovi zajeti tudi vsi še ohranjeni elementi parka. Sicer pa ureditev temelji na značilnostih baročnega vrtnoarhitekturnega oblikovanja, tako da so uporablje- ne le take osnovne slogovne kom- ponente, ki omogočajo, da je park spoznaven kot baročen. Obseg in kvaliteta njihovih likovnih ele- mentov pa se v posameznih varian- tah spreminjata. Projekti vrtnoarhitekturnih ob- jektov morajo nujno vsebovati za- radi vegetacije, ki je v njih prevla- dujoč gradbeni element in je po- drejena biološkim značilnostim rasti, tudi načrt faznosti gradnje. Posamezna dela je treba namreč terminsko uskladiti tako, da je po določenem času vsa vegetacija v takšni fazi razvoja, ki ustreza obli- kovnemu konceptu končne ure- ditve. Načrt faznosti obsega pros- torsko širitev in časovno določitev posameznih gradbenih del. Gradnja se lahko izvaja po stopnjah ali gradbenih fazah ali pa poteka zvezno, vendar tako, da si dela sledijo v pravilnem časovnem in vrstnem zaporedju. Zaradi do- kaj splošno opredeljenih preosta- lih pogojev, ki lahko precej vpliva- jo na faznost izvedbe, je le-ta opre- deljena zgolj na splošno in se pre- težno omejuje na gradbeno- tehnična dela. Prva faza obsega pripravljalna dela na celotnem prostoru, ki ga obsega parkovna zasnova, priori- tetno določitev ureditve osnovnih elementov kompozicije in saditev tistih drevoredov, ki počasneje rastejo ali pa morajo biti drevesa precej velike. Druga faza obsega ureditev ras- tiščnih razmer, zlasti na ožjem parternem delu parkovne zasnove, ter njegovo postopno urejanje, naj- prej tistih delov, ki so najbližje dvorcu, nato pa bolj oddaljenih in hkrati usklajevanje in uvajanje no- vih namembnosti, navezanih na predvideno spremenjeno rabo ob- jekta. V tretji fazi pa naj bi se dokočno uredilo tudi širše območje: spre- menili naj bi se namenbnost pris- tave, dokončno uredile poti z dre- voredi in osrednja os v celotnem obsegu ter zgradili objekti z ele- menti, ki spremljajo na novo orga- nizirane dejavnosti." TEDNIK: Menite, da bo vaš projekt kdaj zaživel? A. Hafner: "Odkar sem pred dvanajstimi leti začel delati na projektu v Dornavi, se je stanje parka in tudi gradu zelo pos- labšala. Če nočemo za vedno izgu- biti tega najkvalitetnejšega spome- nika vrtne arhitekture iz obdobja baroka pri nas, bomo morali začeti projekt uresničevati." KAJ BO V GRADU V PRIHODNOSTI Tako kot o obnovi se tudi o tem, kaj bo v gradu v prihodnje, veliko govori in obstaja veliko napisane- ga. O načrtih smo povprašali Jane- za Mikuža, ravnatelja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Vhod v baročni park. "Najprej bo potrebno ugotoviti in razrešiti, kdo so lastniki, saj je del zemljišča še v lasti Kmetijske- ga kombinata. Obstaja več načrtov, kaj vse bi se lahko dogaja- lo v zgradbi gradu in v njegovi okolici. Ne smemo pozabiti, da je grad potreben celovite obnove, kar pa je povezano z velikimi stroški. Pridobiti bi morali takšne projek- te, za katere bi dobili tudi nepov- ratna sredstva. Na več strani smo že poslali ponudbe in upam, da se bo v kratkem našla primerna rešitev - vsaj takrat, ko se bo iz- praznil. Drugače se bojim, da se bo z njim zgodilo podobno kot z ne- katerimi okoliškimi gradovi. Naj- prej bi morali opraviti vsaj nujna vzdrževalna dela." Vsi, ki so tako ali drugače od- govorni za dornavski grad, pon- avljajo potrebo po njegovi čim- prejšnji ureditvi in zaščiti, toda nihče nima zanj v bližnji prihod- nosti realne rešitve. Le kdo bo kriv, če se bo "baročni lepotec" nekoč spremenil v razvalino in bodo naši zananci lahko le na fo- tografijah opazovali njegovo le- poto? Marija Slodnjak Z zgodovino in usodo gradu se ljubiteljsko ukvarja domačin Franc Zagoršek, kije odkril že prenekatero zanimivost Svečana dvorana v dvorcu je okrašena s freskami, ki prikazu- jejo dejanja antičnega heroja Herakleja. Žal tudi ta prostor za obiskovalce Dornave ni dostopen. Polenšak na obronkih Slovenskih goric. Občina Dornava- Polenšak meri 31,75 kvadratnih kilome- trov in zajema dvanajst naselij. Večja naselja so Dornava, Mezgovci ob Pesnici in Bratis- lavci. Del občine je na ravnin- skem Ptujskem polju, del pa na obronkih Slovenskih goric. Po zadnjih statističnih podatkih ima 2653 prebivalcev. Veliko jih je zaposlenih na Ptuju, v Ki- dričevem in Mariboru. Polovi- co prebivalstva je kmečkega in se ukvarja s pridelovanjem pšenice, koruze in čebule. Razširjena je vzreja mladega goveda,ki je zraven mleka po- memben vir dohodka; razvita sta tudi svinjereja in perutni- rastvo. Na področju bivše kra- jevne skupnosti Polenšak pa raste veliko vinogradov in sa- dovnjakov. Od večjih podjetij v občini Dornava so: Kmetijski kombi- nat Ptuj - enota Dornava, Zavod za varstvo in delovno uspo- sabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja, kjer stanuje 327 duševno prizadetih otrok in so zaposleni 303 delavci, pretežno ženske. V občini je osnovna šola dr. Franja Žgeča s podružnico na Polenšaku. Občina je neenakomerno raz- vita, saj nekaj vasi in zaselkov spada v demografsko ogrožena območja. Vodstvo te mlade občine bo moralo v prihodnosti največ pozornosti posvetiti boljši oskrbi s pitni- vodo, boljši cestni in telefonski povezavi ter turistični promociji. •>MS 12 - NASVETI 31. AVGUST 1995 - TEDNIK Flambiranje Tako kot pečenje nad žerjavico je tudi flambiranje mikavna in vznemirljiva Igra z ognjem, ko pri- pravljamo jedi, pa hkrati ustvari- mo tudi prijetno razpoloženje. Kuhanje pri flambiranju še dodat- no postane paša za oči in kasneje seveda užitek za želodec. Pri flambiranju odigrata gostitelj ali gospodinja glavno vlogo. Teore- tično lahko flambiramo prav vse jedi, ki jih postavimo na mizo, od mesa do rib, sadja, palačink in veli- kih gosjih pečenk. Flabiramo lahko tudi juhe. Iz praktičnih razlogov pa flambiramo samo tiste jedi, ki pos- tanejo zaradi izgoretega žganja še boljšega okusa, to pa je navse- zadnje tudi naš namen. Zelo težko flambiramo hladne jedi, ker slabo gorijo. Če torej želimo flambirati hladne jedi, moramo eno izmed sestavin ogreti, nato tej sestavini primešamo žganje, in ko se to žganje prav tako segreje, ga prižgemo. Razvije se sivkasto mo- der plamen. Takšne zvijače lahko poskušamo brez premislekov. Če želite, da vam bo flambiranje uspelo, pa se natan- ko ravnajte po receptih. Če na pri- mer goreče sadje potresemo s pol žličke sladkorja, bomo podžgali plamenčke, da bodo še močneje zagoreli. Če pa bi vzeli preveč slad- korja, bi bil rezultat zoglenelo in neužitno sadje, iz katerega bi se za mizo neprijetno kadilo. Ko govorimo o flambiranju, vemo, da gre za jedi visoke kuhinje, to pa ni razlog, da ne bi poskusili tudi vi. Od mesa najpogosteje flambiramo boljše kose, kot so goveji file, pu- ranje prsi in podobno. Jedi iz gove- jega fileja imenujemo biftek, turne- doji ali medaljoni. Iz govejega fileja ali katerega drugega dela govedi- ne, ki ne vsebuje veliko vezivnega in maščobnega tkiva, narežemo nekoliko debelejše zrezke in jih na- rahlo potolčemo, lahko kar z roko, solimo, popopramo in narahlo pre- mažemo z gorčico. Tako pripravlje- no meso na hitro popečemo z obeh strani v nekoliko višji ponvi. Ponev je istočasno najprimernejša poso- da za flambiranje. Jed zgostimo in pripravimo omako po želji. Tik pred koncem dušenja prilijemo 3 do 4 žlice konjaka, ga segrejemo, in ko je segret, ga prižgemo. Na začetku, ko še niste spretni, je najbolje, da prižgete jed s pomočjo vžigalice ali vžigalnika, kasneje pa jed prižgemo vedno s pomočjo plinskega gorilni- ka, tako da ponev nekoliko odma- knemo in narahlo pridržimo h gorečemu plinu. Razvije se sivkasto moder plamen in ugasne takoj, ko izgori aljkohol. Nikoli ne flambiramo s čistim alkoholom. Čisti alkohol ali špirit vsebuje 70 do 90 odstotkov al- kohola. Gorel bo sicer lepo, vendar ne pridobite nobenega okusa. Večinoma lahko jedi flambiramo z močnim rumom 56 %, ki rad in lepo gori, njegov okus pa se ujema z vsako jedjo. Z rumom lahko flambi- ramo vse od rib do sadja. Flambira- mo lahko tudi z raznimi zeliščnimi in dišavnimi žganji, kot so bananov li- ker, vendar jih moramo bolj segreti. Ne flambirajte z vodko, škoda je tru- da in pijače, ki jo lahko popijete ob kakšni drugi priložnosti. Lepo sicer gori, vendar ne pušča nobenega okusa. V receptih navadno piše, da po- trebujemo en kozarec tega ali one- ga žganja. Kozarec pomeni pri- bližno 2 cl, torej toliko, kot držijo mali kozarci za žganja in likerje. Al- kohola, s katerim flambiramo jed, nikoli ne dolivamo neposredno iz steklenice; ogenj se lahko razširi na vsebino v steklenici. Ena izmed zelo znanih flambira- nih jedi so palačinke crepes Suzet- te. Če še niste pokusili nobene flambirane jedi, vam priporočam prav to, saj je priprava enostavna. Spečemo tanke palačinke, v testo pa lahko dodamo sok pol poma- ranče. Za začetek palačinke pre- mažite z marelično marmelado in jih zvijte v trikot. Pripravimo preliv: sladkor segrevamo v ponvi, da por- javi, dodamo maslo, sesekljane lešnike in zalijemo s pomarančnim sokom. V omako damo palačinke. V džezvi za kavo segrejemo poma- rančni liker ali vinjak. Palačinke damo na krožnik, prelijemo z vročim žganjem in prižgemo pred gosti. Čez vsako porcijo vlijte eno do dve žlici žganja oziroma vinjaka. Če boste poskusili flambirati, vam želim obilo uspeha in pazljivosti. CREPES SUZmE (FUUVIBIRANE PALAČINKE SUZETTC) Količina za 20 palačink: Testo: 2 del mleka, 2 del sladke smetane, 24 dag gladke moke, ščep soli, 2 jajci, 4 rumenjaki, maslo za peko Za flambiranje: 16 dag sladkor- ja, 12 dag masla, pomarančin in limonin sok, 3 cl konjaka. Žvrkljano testo pripravimo tako, da razžvrkljamo jajca in rumenjake, prilijemo mleko in sladko smetano, dodamo sol in nazadnje prisipamo presejano moko. Dobro pre- mešamo in spečemo čimbolj tanke palačinke, ki jim lahko obrežemo robove tako, da na palačinko položimo desertni krožnik in obrežemo ob robu krožnika. Flambiranje: Sladkor svetlo karameliziramo, dodamo maslo, prilijemo poma- rančni in limonin sok in prevrnemo. Palačinke zložimo v omako, še prej pa smo jih premazali z marmelado in zvili v trikot. Prilijemo konjak, ga prižgemo in flambiramo. Palačinke takoj preložimo na ogrete krožnike in ponudimo. Omaki za flambiranje lahko dodate fino sesekljane lešnike. Palačink pa ni potrebno premazati z marmelado, lahko jih daste posamezno v omako, in ko se je palačinka vanjo potopila, jo pre- ložite v trikot. Tako pripravljene so bolj originalne. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE; 30 / 3 KaMni m faxir«|Bi pogoji zdrave osebnosli ■li ^liP' m Razvojni pogoji zdrave osebnosti POMEN DRUŽINE Kot smo že povedali, so načini vzgoje, osebnost staršev in družin- ski odnos glavni povzročitelji nev- rotičnih in drugih motenj in je tako pomen družine v razvoju zdrave osebnosti velik. Za osebnosti in duševni razvoj otro- ka je velikega pomena, če družina iz- polni zlasti naslednje štiri naloge: - vzgojno nalogo, kar pomeni, da mora družina pravilno skrbeti za otroka v dolgih letih zorenja. Sem štejemo vso skrb zanj od prvih dni življenja do pomoči mladostniku, ko išče svojo samostojnost. Pri tem mo- rata vsakokratna skrb in ravnanje z otrokom ustrezati njegovi fazi razvo- ja. Od te skrbi je odvisen razvoj otro- kovega zaupanja vase in v druge ljudi ter razvoj inciativnosti, samostojnos- ti in odločnosti. - dinamično nalogo - družina mora skrbeti za intenzivne in dalj časa tra- jajoče čustvene odnose med člani družine. Svojo dinamično nalogo družina najbolje izpolnjuje, če ima otrok oba starša. V tem primeru ni pretirano navezan na enega od staršev niti ne pride od tega, da bi moral prezgodaj "odrasti" in se spre- meniti v tolažilca ali skrbnika svojih staršev. Dinamična naloga družine prepečuje, da bi prišlo do razcepa v otrokovi duševnosti ali do posebnih konfliktov glede njegove spolne vlo- ge. - socializirajočo nalogo - družina mora otroka seznaniti z osnovnimi socialnimi vlogami (npr. z vlogo otroka, staršev, moških, žensk), z družbenimi vrednotami, merili, in- stitucijami in podobno. Seznanjenost z vlogami, normami in institucijami omogoča otroku jasnost in uspešnost v njegovih nadaljnjih socialnih od- nosih. - kulturno nalogo, pri čemer misli- mo, da je družina dolžna posredovati otroku najvažnejše "orodje" kulture - to je besedni in pojmovni zaklad. Otrok naj torej v družini pridobi čim večje besedno bogastvo in jasnost pojmov. Jezik in jasnost pojmov omogočata otroku logično razume- vanje sveta, pravilno orientacijo v njem in ustrezno odzivanje nanj. Izkušnje kažejo, da starši oz. družina duševno motenih otrok in poznejših duševnih bolnikov navad- no odpovedo pri eni ali celo večini teh nalog. Raziskave v slovenskem prostoru pred leti so pokazale, da polovica (46,3 %) šoloobveznik otrok odrašča v družinah, kjer nanje vplivajo razni neugodni dejavniki. Mednje štejemo zlasti preobremenjenost otrok z domačim delom, slabe stanovanjske in gmotne razmere ter bolezen v družini. Posebno usodno je, da najde- mo kar pri 9,6 % otrok v družini alko- holizem, do 8 % staršev ne kaže po- sebnega zanimanja za otroke (1,7 % staršev z otrokom posebno slabo rav- na) in da odrašča vsak osmi otrok v nepopolni družini, medtem ko vlada v vsaki petnajsti družini izrazito ne- soglasje. Resnost stanja kaže tudi podatek, da vlada v vsaki deseti družini hkrati dvoje ali več za otroka neugodnih dejavnikov (zlasti alkoholizem, slabe gmotne oz. stanovanjske razmere, družinsko nesoglasje in nezanimanje staršev za otroka). Pri duševnih bol- nikih so seveda te številke še mnogo večje. Neugodne družinske razmere najdemo kar pri 62,2 % družin, v ka- terih so odraščali poznejši duševni bolniki. Vloga očeta je v sodobnih družinah skoraj popolnoma splahnela in se pri- kazuje vloga matere v vzgoji otrok v naši kulturi kot naravni model. Pou- darjena je tudi vloga matere kot čust- venega vodje, očeta pa kot instru- mentalnega vodje (kar je napačna predstava). Potrebno bo spet najti v družini prostor za očeta, brez napačnih predstav (v smislu "Vsak je lahko oče, tudi man." ipd.). Naslednjič bomo začeli govoriti o kritičnih obdobjih v otrokovem živl- jenju. KRVODAJALCI 16. AVGUSTA: Marjan Vrhovšek, Lancova vas 27, Videm pri Ptuju; An- drej Smiljan, Rimska ploščad 8, Ptuj. 17. AVGUSTA: Franc Novak, Godeninci 7, Sre- dišče ob Dravi; Janko Murat, Skolibrova 8, Ormož; Franc Malek, Žabjak 14/a, Ptuj; Marjan Jozič, Ul. Jožefe Lackove 48, Ptuj; Boštjan Dre- venšek, Pleterje 44, Lov- recn; Darko FeliČ, Ul. B. Kraigherja 4, Kidričevo; Vlado Rožman, Markovci 9; Borut Šalamun, Nova vas 101, Ptuj; Anica Be- drač, Rimska pl. 15, Ptuj; Branko Firbas, Moškanjci 125, Gorišnica; Anton Pauko, Vintarovci 12/a, Destrnik; Nada Kožar, Industrijsko naselje, Ki- dričevo; Marjan Šegula, Reševa 7, Ptuj; Erna Fu- rek, Skorba 18, Hajdina; Bojan Stanič, Mihovci 7/a, Velika Nedelja; Stanko Veldin, Ul. 5. prekomor- ske 17, Ptuj; Mira Ogri- zek, Ilčeva 1, Ptuj; Vesna Šuligoj, Apače 59/a, Lov- renc; Branko Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1; Janez Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1; Ivan Kovači č, Polenšak 44/b; Tone Jus, Lancova vas 61, Videm; Vladimir Meško, Sodinci 78/a, Velika Nedelja; Dra- gica Horvat, Destrnik 38; Stanko Frčeč, Apače 175, Lovrenc; Marjana Bom- bek, Volkmerjeva 28, Ptuj; Jožica Tetičkovič, Lovrenc na Dr. polju 8; Marjana Rozman, Po- brežje 47, Videm pri Ptu- ju; Mojca Gorjup, Pleterje 15/a, Lovrenc na Dr. pol- ju; Edvard Skok, IlČeva 1, Ptuj; Vida Gajzer, Gra- jenščak 39/a, Ptuj; Ivan Pišek, Lovrenc na Dr. polju 7; Karlo Šuligoj, Apače 59/a, Lovrenc; Alojz Geč, Pobrežje 39, Videm pri Ptuju; Renata Širec, Slape 14, Ptujska Gora; Roman Fridauer, Kvedrova 5, Ptuj; Stanko Pal, Draženska c. 19, Ptuj; Ivan Kosec, Moškanjci 118, Gorišnica; Tomo Vrabič, Proletarska 4, Ki- dričevo; Štefan Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Anton Čelan, Ptujska 67, Pragersko; Franc Rožmarin, Stojnci 69, Markovci; Franc Karo, Janežovci 14, Destrnik; Marija Veingerl, Dornava 27; Štefan Drevenšek, Kungota 154, Kidričevo; Dušan Pungaršek, Strelci 8/a, Markovci; Darko Horvat, Tržeč 11/b, Vi- dem pri Ptuju; Rudi Ma- roh, Osojnikova 5, Ptuj; Vlado Perhač, Mestni Vrh 7, Ptuj; Albin Kaiser, Betnavska 16, Maribor; Franc Kuri, Janežovci 3, Destrnik; Franc Fridl, Zg. Hajdina 97/a, Hajdi- na; Darko Klaneček, Skorba 19/b, Hajdina; An- ton Vučina, Grajena 26, Ptuj; Karel Frangež, Brunšvig,51, Rače; Alojz Brunčič, Trnovski Vrh 11, Trnovska vas; Štefan Vantur, Zg. Jablane 25, Cirkovce; Branko Ivančič, Hrastovec 73, Zavrč; Ivan Bubnjar, Ul. Kirbiševih 73A), Miklavž; Jožef Pla- več, Ivanjkovci 4. V SADNEM VRTU zorijo vse vrste sadja. Za večino.vrst je značilno, da ne zorijo hkrati vsi plodovi, zato jih obiramo v dveh ali treh časovnih obdobj- ih. Ločiti namreč moramo drevesno ali botanično zre- lost, pri kateri so plodovi do- segli normalno velikost, v njem pa se je razvilo seme, sposobno za kalitev, od upo- rabne ali užitne zrelosti, ko je v plodovih nastalo za sadno vrsto in sorto značilno raz- merje med kislino, sladkorjem in drugimi sestavinami in ko so sposobni za hrambo, prede- lavo ali uživanje v svežem stanju. Zimske sorte jablan in hrušk dosežejo užitno zrelost šele v hrambi. Pri nekaterih sadnih vrstah, kot so jago- dičevje, koščičarj i in lupinarji, drevesna in užitna zrelost sov- padata oziroma je razlika med njima le nekaj dni. Pri jesen- skih in zimskih sortah jabolk in hrušk pa je razmik med eno in drugo zrelostjo večji, lahko tudi več mesecev. Ne glede na letino - ali je ta zgodnejša ali da nekaj kasni - velja, da je ob ve- likem šmarnu sredi avgusta zrelo vsako jabolko, le da ga obiramo šele takrat, ko posta- ne uporabno zrelo za hrambo, predelavo ali uživanje. Ločiti drevesno zrelost od uporabne je pri nekaterih sad- nih vrstah, izrazito pa pri peškarjih, pomembno zato, ker vsega sadja ne namenjamo le za uporabo svežega, temveč ga namenjamo za najraz- ličnejšo predelavo in razne oblike hrambe, za vsako pa je še kako pomembna stopnja zrelosti, saj je od nje odvisna kakovost predelanega proiz- voda, kot so sokovi, marmela- de, kompoti, džemi, ali trpežnost hrambe v navadni shrambi, hladilnici, kontroli- rani atmosferi, v zamrznjeni obliki ali trpežnost in čvrstost pri sušeni obliki sadja. Pa še na nekaj velja opozori- ti! Ko sadje zori, med obiran- jem in še posebno po obiranju pridelka skrbno in sprotno iz sadovnjaka odstranjujemo sa- moodpadle, poškodovane in nagnite plodove. Taki zapuščeni plodovi v sadovnja- ku, pa naj so so ostali na dreve- su ali so na tleh, predstavljajo žarišča bakterijskih rastlin- skih bolezni za okužbe v nas- lednjem letu. Precejšen del učinkovitega varstva sadnih rastlin pred rastlinskimi bo- leznimi smo si zagotovili že, če okužene plodove sproti od- stranimo in uničimo. V OKRASNEM VRTU je septembra najugodnejši čas za pripravo zemljišča in obnovo trate. Trava, ki jo bomo sejali na koncu poletja oziroma v zgodnji jeseni, se bo do zime lepo in košato obrastla, med- tem ko širokolistni pleveli, ki so za vsako trato največja nad- loga, ob tem času nimajo več dovolj kalilne energije, da bi se iz njih razvila še tolikšna rast- lina, ki bi ovirala rast trave. Zemlja je strukturno in po stopnji vlažnosti v tem času najprimernejša za pripravo in setev. Prelopatamo jo, skoraj nujno pa je, da v prelopatano in še neporavnano brazdo iz- datno dežuje, da se dobro na- poji. Ko po dežju nekoliko usahne, vendar se ne preveč izsuši, zemljišče poravnamo, pregrabimo in odstranimo ve- like in goste korenine trajnih plevelov. Dokler je še primer- iiu vi(u:,iia, z,uivjuiiuu gl u- de in vrhnjo plast bo mogoče dobro zdrobiti. Zaradi iz- ; boljšave strukture in da vrhnjo plast obogatimo s po- trebnimi organskimi hranili in drobnoživkami, nanjo po- trosimo plast kompostnice. Kaljivost travnega semena bo ugodnejša na povaljani zemlji, saj se mora tesno prilegati prsti. Ob vzniku potrebuje seme primerno vlažnost tal, to pa najbolje izpolnjuje rahel in obilen dež. Če posevek zalivamo, je pri- poročljiva uporaba takšnih razpršilcev, ki vodo razpršijo v obliki rahlega dežja. Nikakor ne škropimo iz vodovoda pod pritiskom z dolgim curkom, ker ta seme, ki je obliki plevic, odnaša in se kopiči, vmes pa na površini ostajajo praznine, na katere se naselijo širokolist- ni pleveli. Semenska podjetja nudijo semena različnih travnih mešanic, ki se ločijo glede na vrsto zemljišča, ki ga namera- vamo zatraviti, in namene rabe trate. Nekatere vrste trav prenašajo tudi večje obreme- nitve, po njih lahko teptamo, pa se kljub temu dobro obraščajo. Povprečno na 100 m^ površine posejemo 2 kg se- mena. Na nagnjenih površinah, kjer je nevarnost izpiranja semena, količino se- mena primerno povečamo. Kot je v ZELENJAVNEM VRTU pestro že od zgodnje pomladi, tudi v tem času dela ne zmanjka. Nekatere vrtnine dozorevajo in jih pobiramo, za druge pa je še čas, da jih seje- mo, sadimo ali presajamo na izprazneje gredice. Rani korenček izkopljemo, da koreni v tleh ne bi popoka- li. Počen koren je slabše upo- raben in manj vzdržljiv. Sedaj izkopan korenček še ni prime- ren za zimsko hrambo v svežem stanju, za dalj časa ga lahko hranimo le v predelani ali zamrznjeni obliki. Poberimo tudi glave zgodnjega zelja, ki so dorastle in zorijo, preden spokajo. Nizek stročji fižol iz pozne julijske setve zahteva skrbno nego, da bo dal še pred mra- zom želen pridelek. Skrbno ga prehranjujemo, plevemo, oko- pavamo in po potrebi tudi za- livamo. Če na listju opazimo pojav plesnivih peg, škropimo s pepelinom v 0,2 % koncen- traciji. Sejemo še špinačo, saj se bo do hladnih dni še dovolj obrastla in utrdila za prezimi- tev. Radič zeleni solatnik porežemo, da ne bo preveč list- ne mase, ki bi pod snegom seg- nila. Kitajsko zelje, ki smo ga po- sejali v začetku avgusta, raz- redčimo na dokončno razdaljo 20 cm med rastlinami. Listno zeleno belimo tako, da korenu prigrnemo rahle zemlje. Obnovimo lahko še nasad rabarbare. Sadike si pripravi- mo z delitvijo korenike. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, od 1. do 3. septembra, zaradi korenike od 27. do 31. avgusta in od 5. do 7. septembra, zaradi plodov od 3. do 5. septembra ter zaradi cveta in zdravilna zelišča 31. avgusta ter /., 7. in 8. septembra. Miran Glušič, ing. agr. fEDNIK -31.AVGUST 1995 ŠPORT - 13 ŠPORTNE NOVICI PADALSTVO • ptujčani odlični v Italiji Ptujski padalci so znova doka- zali, da sodijo v zgornjo polovico lestvice najboljših v Evropi. To potrjuje njihov odlični nastop na 6. avropskem pokalu v italijan- skem Belunu, ki je potekal od 18. do 20. avgusta in na katerem so dosegli enega svojih do sedaj naj- večjih klubskih uspehov. Med 15 ekipami evropskih držav so nam- reč dosegli odlično 7. mesto. V ptujski ekipi so bili: Matej Kos- tanjevec, Aleksander Čuš, Igor Glažar, Aleš Debeljak, Peter Bal- ta in Milan Jurič. Ekipo sta spremljala mednarodni sodnik in sodnik na tekmovanju v Belunu Zlatko Čuš in vodja ekipe Stanko Čuš. -OM TENIS # Jagarinec - zmagovalec turnirja "STRAF" Teniški klub "ŠTRAF" je 26. in 27. avgusta organiziral kljubsko tekmovanje posameznikov v te- nisu. V finalu je Aleš Jagarinec premagal Danila Cajnkarja. Oba tekmovalca sta pokazalo lepo in borbeno igro. Tretje mesto je osvojil Rok Solina, ki je prema- gal Jerneja Laha. Tekmovanja se je udeležilo 18 igralcev. Turnir se je končal s pik- nikom in družabnimi igrami. J. Štrafela Uspešna ekipa ptujskili padalcev s spremljevalcema v Italijanskem Belunu. PTUJ / ŽENSKI ROKOMETNI KLUB Strah je bil odveč, v Ptuju so se odločili p^^avilno: ženski rokomet ima tradicijo in bo v tem starodavnem mestu še naprej živel. Teden priprav mlade vrste Ptujčank na Javorniškem rovtu nad Jesenicami je mimo, v ptuj- skem taboru pa je čutiti veliko za- dovoljstvo z opravljenim delom. "Začetek je bil gotovo nadvse uspešen. Vse aktivnosti smo ure- sničili stoodstotno. Dekleta so iz- redno delavna, disciplinirana, kon- kurenca je vidna, zato se še posebej 'grizejo'. Bazične priprave so zajele treninge vzdržljivosti, gibljivosti. hitrostne vzdržljivosti, skupne tak- tike in individualni trening. Za ne- katere kar težka preizkušnja. Brez tega žal ne gre. Tudi v prihodnje tega ritma ne bomo spreminjali," našteva trener Alojz Klaneček, ki je skupaj s pomočnikom Vaupo- tičem vse bolj zadovoljen tudi z igro in primernim ritmom. Pri ŽRK Ptuj normalno nadalju- jejo delo. Treningi potekajo pod budnim očesom dr. Maračiča, ki skrbi za uravnoteženost mineralov v od napora izžetih telesih. Poško- dovana dirigentka Suzana Boj ima posebno terapijo in bi morala čim- prej okrevati. "Sprva bomo testirali igralke, da vidimo, kako so izpolnile progra- me. Do prve ligaške tekme z bivšim prvoligašicami iz Bakovcev 23. sep- tembra v Ptuju bomo odigrali do 6 tekem in opravili kar 50 treningov. V nizu prijateljskih tekem bomo med drugimi gostovali pri hrvaških ekipah. Zaključno 'pil- jenje' forme se bo začelo v začetku septembra, ko bo že znana udarna sestava za novo prvenstvo," je raz- kril rpgram priprav strateg ptuj- skih rokometašic. Nobenega dvoma ni: v ŽRK Ptuj delajo načrtno v vseh selekcijah. Mladim je torej posvečena vsa po- zornost. Za načrtno delo skrbijo prizadevni trenerji Dušan Grego- rin (starejše deklcie), prof. Milan Muhič, Marjetka Malek, Urška Farkaš in Boris Kvas (mlajše de- klice). Tradicija ptujske rokomet- ne šole se torej nadaljuje od prvih pobudnikov Milana Baklana in Alojza Klanečka, rezultat tega pa so vsako leto nove in nove izšolane igralke. Barve mesta Ptuja bodo zastopa- le: A. Potočnik, Cvetkova, Šijančeva, Petkova, Srebrnjakova, Bojeva, Zamuda, Vidovičeva, Go- sakova, Pučkova, Maračičeva, Vla- hova, Bezjakova, Mlakarjeva in N. Potočnik. Ivo Komik STRELSTVO V nedeljo, 27. avgusta, je v Mariboru potekalo prvo regijsko prvenstvo z malokalibrskim orožjem. Strelci iz Ptuja in Kidričevega so bili za razred boljši od Mari- borčanov in Slovenjebistričanov, saj so si od možnih deset odličij pri- borili kar devet - le zlato z maloka- librsko puško - posamezno je osvojil Matjaž Dobršek iz Maribora. Z malokalibrsko puško so člani SK Kidričevo v postavi Gorazd Maloič, Albert Frčeč in Franc Ljubeč zanesljivo zmagali s 1425 krogi pred mariborskim Želez- ničarjem in SD Franc Lešnik iz Hotinje vasi (1194 krogov). Ekipa si je priborila tudi pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 9. septembra v Ljubljani. Posamezno so strelci iz Kidričevega osvojili dve kolajni: Gorazd Maloič srebro (481 krogov) in Albert Frčeč bron (479 krogov). Z malokalibrsko pištolo "drulov" so ptujski strelci osvojili vse, kar se je dalo osvojiti. Člani SD Ptuj v ses- tavi: Janez Stuhec, Milan Stražišar in Ludvik Pšajd so z na- streljanimi 1478 krogi osvojili po- kal. Drugi so bili strelci iz SD Poli- caj Maribor (1133 krogov) in tretji SD Maribor (892 krogov). Zmaga s tristo krogi je več kot samo pre- pričljiva, saj so strelci iz Ptuja lan- ski državni prvaki in rekorderji v tej disciplini. Nenastopanje naj- boljšega strelca s pištolo "drulov" Alojza Trstenjaka se ni niti opazilo. Posamezno si je Janez Štuhec (509 krogov) priboril zlato, drugi je bil Ludvik Pšajd (494 krogov), Milan Stražišar (475 krogov) tretji, četrti pa Slavko Ivanovič (472 krogov). Mladinci so tekmovali le v kate- goriji posameznikov. Z maloka- librsko puštolo je zmagal Sašo Po- rok s 448 krogi, drugi pa je bil Pa- vel Fabrici. Ptujčani so na tem tekmovanju osvojili štiri zlate kolanje, tri srebrne in dve bronasti. Norme za državno prvenstvo si je priborilo deset strelcev, tako da se delo tre- nerjev Krambergerja, Trstenjaka in Maleka obrestovalo. S.I. Mednarodna judo šola uspela VIDNA PRISOTNOST IN STROKOVNO SODELOVANJE FrUJSKIH STROKOVNJAKOV IN STROKOVNIH DEL- AVCEV TER TEKMOVALCEV Od 5. do 19. avgusta, ko je v Izoli potekala že tradicionalna med- narodna judo šola, so samostoj- no potekale naslednje aktivnos- ti: - priprave vrhunskih športnikov - trenerska šola in strokovno iz- popolnjevanje - sodniški seminar s potrjevan- jem licence - priprave perspektivnih športni- kov - judoistov V okviru mednarodnih priprav je sodelovalo blizu 100 judoistov iz Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Slovaške, Poljske in Slovenije, med njimi tudi nosilci medalj z največjih svetovnih tek- movanj. Priprave sta ob sodelo- vanju tujih trenerjev vodila tre- ner ptujske Drave in selektor članske reprezentance Fihp Leščak ter trener reprezentance Štefan Cuk iz Celja. Priprav sta se udeležila tudi tekmovalca ptuj- ske Drave Sebastijan Kolednik, kandidat za mladinsko evropsko prvenstvo v Španiji, in Andrej Murko, kandidat za svetovno vojaško prvenstvo v Rimu. Pri- prave so potekale 8 dni in so po oceni Filipa Leščaka v celoti uspele. Med predavatelji je bil sodeloval Ptujčan prof. Vlado Čuš z eno od nosilnih tem seminarja v okviru strokovnega izpopolnjevanja. Vlado Čuš je prejšnjih nekaj let opravljal funkcijo predsednika trenerjev v okviru trenerske ko- misije, sedaj pa je kot podpred- sednik Judo zveze Slovenije, hkrati tudi vodja projekta stro- kovnega dela in raziskovalne na- loge na področju j uda. S. Starček ROKOMET Če se po jutru dan pozna, po- tem v Ptuju nastaja nova kako- vostna rokometna ekipa, ki pa bo zaradi številnih mladih igralcev pravo vrednost poka- zala v prihodnjih sezonah. Tekma s hrvaškim prvoli- gašem iz Osijeka, ki se pri- pravlja v Trakoščanu, pa je prejšnji torek pokazala, da Drava v drugi ligi kljub odho- du najboljših ne bo igrala ne- pomembne vloge. Trener Ivan Hrupšič ima v prvem moštvu trenutno deset igralcev iz prejšnje sezone, za preostali dve mesti pa kandidira več kot deset mladih rokometašev. Trenutno najboljši bodo igrali v drugi, kandidati za prvo eki- po pa v tretji slovenski ligi. Tekmo z Osiječani, ki imajo zaradi vojnega stanja v svojem okolju precej težav s priprava- mi, so Ptujčani odigrali izjemno zavzeto in na ugoden rezultat, zato nekaj mlajših igralcev to- krat ni dobilo priložnosti. Blizu 100 gledalcev je bilo kar prijet- no presenečenih nad zavzetost- jo in kakovostjo igre Drave v se- danjem obdobju priprav, čeprav čaka igralce do začetka prvenst- va (v začetku oktobra) še veliko dela in prijateljskih tekem z močnimi nasprotniki. Druga liga bo na našem območju znova zanimiva tudi zaradi medsebojnih srečanj Ormoža, Velike Nedelje in Dra- ve. Ormožani, okrepljeni z bra- toma Potočnjak, zagotovo meri- jo višje kot lani, podobno kot Velika Nedelja, ki je že bila na pripravah na Rogli. Po drugi strani pa so tu še močni drugoli- gaši Pomurka iz Bakovcev, Sev- nica, Krog, Radeče ter drugi ekipi Celja in Velenja. Na tekmi z Elektro so za Dra- vo nastopili vratarji Mlakar, Belič, Valenko in Berlič ter igralci Vrtarič, Žuran, Mikulič, Hrnjadovič, Kramberger, Belšak, Pisar, Osterc, Margušič, Kozel, Kotar, Kolednik, Mla- kar, Kac in Zajšek. Še strelci: Belšak 6, Vrtarič, Kramberger in Pisar po 3, Hrnjadovič, Os- terc in Margušič po 2 ter Koled- nik. l.k. Po mokrem šampionatu v Ljubija- ni so v Gornji Radgoni v soboto iz- vedli tradicionalne kasaške dirke v okviru 33. Kmetijsko - živilskega sejma. Razpleti dirk so bili zelo raz- burljivi, saj je bilo ob izostanku ne- katerih favoritov (Albatros, Lex, Fi- gar As), kar nekaj najboljših diskva- lificiranih zaradi galopa (Duras, Dori Lobell). Vozniki so krivili pro- go, saj so skoraj vsi konji zgalopirali na istem mestu, kjer je bila kar pre- cejšnja neravnina, ki zmoti ritem konja. Sicer pa Radgonska proga velja za eno najslabših in najmanj preglednih v Sloveniji, tako da prav- zaprav preseneča kilometrski čas, ki sta ga dosegli v osrednji dirki kobili Leona in Alija -1:16,5 in je obenem rekorden med kobilami. Dvoletna kobila IRA MS iz Sla- vičevega hleva je tudi v Radgoni doka- zala, da med dvoletniki nima konku- rence, saj si že ob eksplozivnem startu pridobi precejšnjo prednost in jo nato med dirko samo povečuje. Zmagovalci: dirka za 2-letnike: 1. IRA MS (M. Slavič ml., Ljutomer) 1:21,1; dirka za 3 - 4 letnike z zas- lužkom do 100.000 SIT: 1. LILLY HANOVBR (Slavko Jureš, Ljuto- mer) 1:21,9; dirka za 3 - 12 Itnike z zaslužkom do 200.000 SIT: 1. BU- KEFALOS (Vojo Maletič, Šent- jernej) 1:22,6; dirka za 3 -12 letnike z zaslužkom do 300.000 SIT: l.ANTO B (Brane Aljaž, Komenda) 1:19,9; dirka za 3 - 12 letnike - nagrada Po- murskega sejma: 1. ALIJA II (Marko Skube, Visoko) 1:16,5; dirka za 3 -12 letnike z zaslužkom do 400.000 SIT: 1. ROSSO B (Pero Crnkovič, Bled) 1:19,0; dirka za 3 - 12 letne uvožene kasače: l.CHARLVSOMOLLI(M. Slavičml.) 1:16,7. (R.Š.) NOGOMET PRVASNL Izidi 5. kroga: Rudar (Velenje) - Maribor 2:0 (1:0), Mura - Izola 4:0 (1:0), HIT Gorica - Beltinci 0:0, SCT Olimpija - Mag Korotan 2:1 (0:1), Primorje - Publikum 3:1 (2:1). 11.MURA......„...................5 3 2 O 10:3 11 2.H1TG0RIC A....................5 3 2 O 9:3 11 3.RUDAR(V ).....................5 3 2 O 7:2 11 4. PRIMORJE.....................5 3 1 1 8:5 10 5. SCT OLIMPIJA ...............5 2 1 2 10:9 7 6. MAG KOROTAN..............5 2 1 2 6:6 7 7.BI0STARTPUBUKUM,...5 1 2 2 12:11 5 S.MARiBOR.......................5 1 1 3 9:9 4 9.BELTINC I........................5 O 2 3 1:11 2 10, IZOLA...........................5 0 0 5 1:14 O Pari 6. kroga, 3. septembra: Ma- ribor - HIT Gorica, Mura - Primor- je, Biostart Publikum - SCT Olim- pija, Mag Korotan - Rudar (Velen- je), Izola - Beltinci. 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati tekem 3. kroga: Drava -Vevče 1:0, Rudar - Črnuče 0:0, Železničar Maribor - Naklo 2:0, Kopčr - Nafta 0:1, Family Shop Pi- ran -Napredek BST 1:0, Šentjur - Era Šmartno 2:3, File Mengeš - Železničar Oscar 1:4, Zagorje - Radeče Papir 0:0. 1.fRNUft.. ........................3 2 1 O 10:2 7 2.NAFTA „..........................3 2 1 O 4:0 7 3.DRAVA........ ...................3 2 O 1 3:2 6 4.ŽELEZN.OSCAR.........,..,3 1 2 O 4:1 5 5.fAMiLVSHOP.. ...............3 T 2 O 3:2 5 6. RADEČE PAPIR..............3 1 2 O 3:2 5 7.ŠENTJUR. .......................3 1 1 1 4:3 4 8. ERA ŠMARTNO...............3 1 1 1 6:6 4 9.NAPREDEKBS T..............3 1 1 1 2:2 4 10.ŽELEZN1ČARMB..,. .......3 1 1 1 3:4 4 11. KOPER..........................3 1 O 2 2:3 3 12.V£VfE.. .........................3 1 O 2 2:3 3 13.KAKL 0........................3 1 O 2 2:5 3 14.RUDAR..... ........„..........3 O 2 1 0:1 2 15.FILCMENGE Š...............3 O 1 2 3:8 1 16. ZAGORJE......................3 O 1 2 2:9 1 Razpored tekem 4. kroga: ne- delja, 3. septembra, ob 16.30: Železničar Oscar - Drava, Era Šmartno - Filc Mengeš, Napredek BST - Šentjur, Nafta - Family Shop Piran, Rudar - Železničar Mari- bor; ob 10.30: Črnuče - Radeče Pa- pir; sobota, 2. septembra, ob 16.30: Vevče - Zagorje, Naklo - Ko- per. DRAVA-D. FILTRI 1:0 Ptuj - stadion Drave, gledalcev okoli 450, sodnik Bohinc iz Škofj e Loke. Strelec: 1:0 Volk v 24. minUti Drava: Klinger, Volk, (Korber), Janžekoznč, Zolek, Pučko, Koren, Čeh, T. Emersič, Baškovič, M. Emeršič, Vesenjak. V tretjem kolu druge slovenske nogometne lige so nogometaši Drave gostili nekdanjega prvoli- gaša iz Vevč. Kljub temu da je pri n j ih prišlo do sprememb v ekipi, bi lahko bili zelo nevarni. Toda nogo- metaši Drave so igrali taktično zelo dobro. Niso silili na polovico gos- tov, ampak pričenjali akcije počasi in s hitrimi prenosi na krila. Ne- kajkrat so izigrali gostujočo obrambo z dvojnimi podajami. V 24. minuti so domači povedli. V prodoru je bil T. Emersič, ki je lepo podal na desno krilo do Korena, ta je poslal žogo pred vrata gostov in Volk je z glavo zadel mrežo gosm- jočega vratarja. V 29. minuti bi lahko domači dosegli še drugi za- detek, vendar Boškovič z razdalje sedmih metrov nekoliko z leve strani ni dobro zadel vrat gostu- jočega vratarja Klešnika. V drugem polčasu so bili domači igralci zopet boljši nasprotniki. Ustvarili so si nekaj priložnosti, a jih žal niso izkoristili zaradi nena- tančnosti ali pa zaradi dobrih obramb gostujočega vratarja, ki je zaslužen za minimalni poraz svoje ekipe. Največjo priložnost na srečanju je imel v 87. minuti eden izmed boljših igralcev Drave na tem srečanju Čeh, a ni zadel praz- nih vrat. To bi se lahko skorajda maščevalo, saj so gostje zamudili priložnost v zadnji minuti srečanja. Nogometaši Drave v naslednjem kolu gostujejo pri lanskem prvoli- gašu Železničarju Oscarju iz Ljubljane. D.K. 3. SLO LIGA-VZHOD Rezultati tekem 2. kroga: Alu- minij - Odranci 3:0, Pohorje - Bi- strica 5:2, Bakovci - Dravograd 2:l,Kungota Broker- Beltrans2:l, Paloma Sever - Kovinar 3:2, Tur- nišče - Dravinja 0:0, Steklar - Unior-Zreče 3:0. 1. DRAVINJA......................2 1 1 O 6:1 4 2. KOVINAR.......................2 1 1 O 6:2 4 3. POHORJE......................2 1 1 O 6:3 4 4.TURNI^f E.................„..,2 1 1 O 3:0 4 5. BAKOVCI........................2 1 1 O 3:2 4 6. BISTRICA.....................„2 1 O 1 7:6 3 7. DRAVOGRAD.................2 1 O 1 3:3 3 B.STEKUR.......................2 1 O 1 4:5 3 9. ALUMINIJ......................2 1 O 1 3:4 3 10. ODRANCI.....................2 1 O 1 2:3 3 n.KUNGOTA BROKER...... 2 1 O 1 2:3 3 12.PAL0MASEVE R...........2 O 1 1 3:8 1 13.BELTRAN S...........,„.....2 O O 2 2:4 O 14. UNIOR ZREČE..........„...2 O O 2 0:6 O Razpored tekem 3. kroga: sobo- ta, 26, avgusta, ob 16.30: Bel trans - Aluminij, Bistrica - Bakovci, Unior Zreče - Pohorje, Dravinja - Steklar, Kovinar - Turnišče, Odranci - Paloma Sever, Dravo- grad - Kungota Broker. ALUMINIJ - ODRANCI 3:0 (2:0) Kidričevo • stadion Aluminija, gledalcev 250, sodnik Knuplež iz Maribora. Strelca: 1:0 Kovačec (9), 2:0 Hoj- nik (25), 3:0 KovaČec (50) ^Aluminij: Budimir, Rozman, J. Šmigoc, Zemljič, EmerŠič, Husel, Huzjak (Jerenko), Zrnko (Fridl), Hojnik (Prelcec) in Kovačec. Nogometaši Aluminija so proti novincu v tretji slovenski nogo- metni ligi zaigrali nekoliko boljše kot proti mariborskemu Kovinar- ju. Takoj so ustvarili terensko in- ciativo in potisnili goste na njiho- vo polovico. Iz velikega števila pri- ložnosti so izkoristili samo dve, in sicer v 9. ter 25. minuti. Po teh za- detkih so gostje poskušali za oko lepo igro, ki se je končala na razdal- ji 30 m od domaČih vrat. Takoj na začetku drugega polčasa je bila podobna situacija kot v prvem delu srečanja. Domači napadalec Kovačec je dosegel še tretji zadetek za domače nogome- taše, s tem pa tudi končni izid srečanja. S to zmago so Kidričani popravi- li slab vtis s srečanja prvega kroga. Že na naslednjem srečanju bodo gostovali v Veržeju pri nekdanjem drugoligašu. Upamo na boljšo igro v gosteh. D.K. 1. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 1. kroga: Gerečja vas - United Eagles Pra- gersko 1:1, Bukovci - Slovenja vas 1:4, Stojnci • Rogoznica 4:1, Sre- dišče - Gorišnica 3:1, Dornava - Vi- dem 1:1, BoČ - Hajdina 1:1. 1. STOJNCI......................... 1 1 O O 4:1 3 2. SLOVENJA VAS.............1 1 0 0 4:1 3 3. SREDIŠČE.......................1 1 O O 3:1 3 4.GEREČiAVA S.................1 O 1 O 1:1 1 5. DORNAVA......................V O 1 O 1:1 1 6. BOČ................................1 O 1 O 1:1 1 7.HAJDIN A.......................1 O 1 O 1:1 1 8. VIDEM............................1 O 1 O 1:1 1 9.U.EAGLESPRA G............1 O 1 O 1:1 1 10.GORIŠNIC A..................1 O O 1 1:3 O 11.BUKOVC I......................I O O 1 1:4 O 12. ROGOZNICA.................1 O O 1 1:4 O Razpored tekem 2. kroga: sobo- ta, 2. septembra, ob 16.30: United Eagles Pragersko - Rogoznica, Slo- venja vas - Boč; nedelja, 3. sep- tembra, ob 16.30: Hajdina - Stojnci, Videm - Bukovci, Gorišnica - Dornava, Gerečja vas - Branko Lešnik PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ Napovedni koledar za september 10. 9. - dan planincev Podravja - Uršlja gora; vodi Tone Purg 16. in 17. 9. - Storžič; vodita Vlado Fridl in Franc Korpar 23. in 24.9. - Zeleniške špice; vodi Sandi Kelnerič 23.9. - Celjska koča - Hudičev graben; vodi Franc Kodela 23.9. - gora Oljka - pohod Štirje letni časi; vodi Uroš Vidovič, pri- jave do 19.9. na sedežu društva. 30.9. - Svečinske gorice; vodi Primož Vidovič Odbor za informiranje in propagando 14-ZA RAZVEDRILO 3I.AVGIST 1995- TEDNIH ^igDNIK > 3L AVGUST 1995 ZA KRATEK CAS -15 Info - kviz Ali ste uganili, katera pevka je na sliki? Izrežite glasovnico, vpišite njeno ime, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili CD. Pred štirinajstimi dnevi jebila na sliki Dolly Parton. Nagrado prej- me Dunja Radičevič, Rogaška c. 2 a, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite(ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek,?, septembra. te pevke na sliki: 19. oktobra bo v ljubljanski lorani Tivoli nastopila zased- 1 svetovnega slovesa SIM- LE MINDS. Preproste misli - IMPLE MINDS bodo gotovo jvdušili s skladbami Don't JU forget about me, Alive and tfking, Belfast child, Let the- tbe love, She's a river... Rap predalček je poln tehle !p glasbenikov: Player's Ant- em - Junior M.A.F.I.A. , I 5t 5 on it - Luniz langsta's Paradise - Coolio Od rapa se selimo k plesni alasbi, ki bi lahko bila v Dmoč D.J.-jem pri izbiri in 'enju novih plošč. Med boljše jmade spadajo: Son of a gun - I Dive to paradise - •arogroove Experien- :- RNB Strong like a ti - Star Wash (, U got 2 iow - Slam Lest in -e - Up yer Ronson •Ig it (Hallelujah Song) - Mo- iic Keep Warm - nny , Sweet harmony - ;qued I luv U baby - llginal Danska pevka WHIGFIELD eleži tri velike plesne spešnice z naslovi Saturday ight, Another day in Think of ou. Opazno spremembo je HIGFIELD naredila s soul alado CLOSE TO YOU Philadelphijski super soul '-■artet BOYZII MEN je z dru- fga albuma snel tri čudovite alade: Fll make love to you, 'n bended knee, Water runs 'ry in ritmično pesem Thank BOYZ II MEN so tokrat 'dpeli hitrejšo soul pesem VI- 'IN' tVtVsV CHARLES & EDDIE sta 'fed dvema letoma osvojila tesbeni svet s skladbo Would I Ho you. Letos sta se fanta že feizkusila s skladbo 24-7-365, ^jo bo sedaj nadomestila malo "ggae obarvana sklaba JEA- ■OUSY Pevec skupine UB40 ALI ;^PBELL je svoj solo album ^^slovil z Big love. Veliko Iju- 52ni do glasbe je ALI pokazal :skladbi LET YOUR YEAH ''EVEAH .v.v.v .kanadski reggae raper je velik "boom" naredil s .^thadom Informer. Informa- .te o lepih dekletih pa SNOW v najnovejšem komadu GIRL .v.v.v ^'"oskočil bom nokaj trlasbo- nih zvrsti in se ustavil pri novih pop izdajah pesmi: On the bi- ble - Deuce Wherever I would be - Dustin Sprinfield if you were mine - Bed&BreakFast škotski pevec ROD STEW- ART je z albuma A spanner in the works po skladbah You're the star in Leave Virginia alone izdal pesem LADY LUCK Najboljša neodvisna britan- ska nova ročk skupina OASIS se je uspešno predstavila v skladbah Live forever, Cigaret- tes & Alcohol in VVhatever. OA- SIS pripravljajo novi album, kot prva pa prihaja pesem s preprostim naslovom ROLL WITH IT Indie band BLUR sestavljajo Damon Albarn, Graham Co- xon, Alex James in Dave Rown- tree. Kvartet BLUR se je povzpel na vrh britanske lest- vice s skladbo COUNTRY HOUSE MORTEN HARKET je pe- vec norveškega pop-rock tria A-ha. MORTEN je posnel solo ploščo, kot prvi singl pa je izdal pesem A KIND OF CHRIST- MAS GARD Seatlska grunge skupina PE- ARL JAM je pomala legendar- nemu pevcu Neilu Youngu pri najnovejšem albumu Mirror- ball in pri najnovejši pesmi DOWNTOWN Člani skupine PEARL JAM pa so hkrati z lanskega albuma Vita- logy pripravili četrto pesem z naslovom IMMORTALITY David Breznik INeverforget-TAKETHAT 2. Scatman's world -SCATMANJOHN S.Alice (Who the fuck is Alice)? - GOIVIPIE 4. Boom! Boom! Boom! - OUTHERE BROTHERS 5. You are not alone -MICHAELJACKSON 6. lwannabewithU -FUNFACTORV 1. M//S/? you were fiere -REDNEK 8. Trymeout-CORONA 9. Agirllikeyou - EDWIN COLLINS 10. In the summertime -SHAGGV •c^Mladi dopisniki TO SEM JAZ Ime mi je Irena in hodim v 4. razred. Sem srednje postave, imam rjave lase in rjave oči. Zelo rada plavam, ližem sladoled in pijem sok s smetano. Rada pojem in se vozim s kolesom. Doma se učim, delam nalogo, pomagam mami in pazim na sestrico. Najbolj sem jez- na, ko me sestrica Katja vlači za lase. Zelo pa sem vesela, ko dobi- mo obisk. Irena Žalar, 4. b OŠ Velika Nedelja IZBIRA POKLICA Prvi najpomembnejši korak v mojem do sedaj še kratkem živl- jenju je izbira poklica. Želje neka- terih so velike in jih bo težje ure- sničiti kot pa nekaterim, ki so si iz- brali preprost poklic, pri katerem ni potrebno toliko učenja kot v srednjih šolah. Tudi jaz sem se odločila za dokaj zahtevno šolo. Upam, da mi bo uspelo najprej do- biti zagotovljeno mesto v tej šoli, kasneje pa tudi čimveč lepih ocen in na koncu poklic, ki bi ga rada po študiju pridobila. Izbrala sem si ekonomsko šolo. To pa predvsem zato, ker me veseli delo z računalniki, rada tudi pišem, to pa je pri mojem želenem poklicu pomembno. Pomembna sta tudi trdna volja in cilj, ki ga je treba doseči. Vem, da v srednji šoli ne bo tako, kot je sedaj v osnovni. Potrebno se bo veliko več učiti in veliko manj lenariti, posedati pred televizorjem. Po osemletki bo po- trebno iskati nove prijateljice. To pa vem, da ne bo lahko. Če imaš v šoli dobre prijatelje, ki ti radi sve- tujejo, sem prepričana, da svoj cilj lažje dosežeš. Predvsem pa ne smeš pozabiti, zakaj hodiš v šolo. Ne smeš pozabiti, kako močno si se nekoč želel osvojiti šolo in kako si se trudil, da bi dobil čim boljše ocene in da te v življenju nikoli ne bi spremljala misel: "Nisem se do- volj učil, sedaj pa imam slabe oce- ne." Vedno moraš tvegati in biti pogumen ter iskati vedno let naj- boljšo in najlepšo pot. Pot, po ka- teri je mogoče priti do tako imeno- vanega paradiža, v katerem gre vse kot po maslu. Nikoli pa ne smeš iskati poti, ki pelje v težave, skrbi in življenje, ki ti nič več ne pome- ni. Poklicev je več, a le eden izmed mnogih je pravi, le eden ti bo pri- nesel srečo. Zato vedno izberi le tisto, kar te veseli, nikoli ne obu- paj, vedno se najde rešitev, čeprav morda tistega poklica ne dosežeš več. Albina Cafuta, 8. r. OS Leskovec STARI MLIN PRIPOVEDUJE Stojim ob žuborečem potoku ter imam dan za dnem dovolj dela. Sem že precej star, saj štejem že ne- kaj čez sto petdeset let. Moji kam- ni so že zelo obrabljeni, ne vem, kako dolgo bom še zdržal. A kljub starosti me radi obiskujejo šolski otroci. Zelo sem jih vesel. Denis Munda, 3. r. OŠ Velika Nedelja POŽIRALA SEM SOLZE V glasbeni moram veliko delati in se truditi tudi doma za nastop, izpit in da o delu za tekmovanje ne govorim. Spet je bil ponedeljek in grizla sem si nohte, ker sem se bala iti v glasbeno. Dobila sem note za tek- movanje in morala bi vaditi (igranje na flavto) vsaj dve uri na dan. Tega nisem storila, ker se mi enostavno ni ljubilo in sem igrala kakšno uro, v soboto in nedeljo mogoče pol ure več. Vedela sem, da bo v šoli ena velika polomija in učiteljica mi bo malo težila. Nič, sem si rekla in se odpravila z znan- jem, takšnim ali drugačnim, v glasbeno šolo. Najprej na avtobus. Pekla me je vest, saj sem vedela, da ne znam dobro in mi tekmovanje lahko splava po vodi. Pred sabo sem videla note, ki skačejo in nimajo nobenega konca, ne ritma in tudi melodije ne. Naj- večje težave mi je delal ritem in iz nahrbtnika sem vzela note ter jih odtrkala. Nisem vedela, da trkam in odštevam narobe. To vem zdaj in zabijam si v glavo, da tako je in mora biti. Končno Maribor. Avtobus se je ustavil in izstopila sem ter se pos- lovila od učiteljice Andreje, ki se je peljala z mano v avtobusu. Do glasbene sem hodila kakih petnajst minut - počasi, zasanjano. Ni se mi mudilo, zato .sem zavlačevala z vsa- kim korakom. Opazovala sem dol- gočasne, vsaj meni enake, skoraj enake izložbe, se zavedla, koliko je že ura, in pospešila korake. Pred glasbeno šolo so stali moji sošolci iz ur teorije in me glasno pozdravili: "Zdravo, Nina, kako je?" Odzravila sem jim: "Zdravo, mudi se mi! Se vidimo!" Hitro sem se povzpela po neskončnih stopni- cah do drugega nadstropja in prišla do vrat ševilka 64 b, kjer je z velikimi črkami pisalo VIOLETA OZVATIČ (moja profesorica za flavto). Potrkala sem in vstopila. Kot vsak ponedeljek in sredo je tudi danes stala tam v tisti učilnici moja učiteljica in me z nasmehom pozdravila. "Zdravo, kako je, je šlo doma?' S tem je mislila na vajo in ritem ter vse, kar spada k uri flav- te. Vrnila sem nasmeh in odgovo- rila s čudno zvenečim: "Ja, še kar." Srce mi je bilo in v želodcu sem čutila, da me stiska in boli. "Pa saj nisem na izpitu! Pa saj sem silama kriva! Vem, da sem norec na kva- drat, potem pa se sekiram!" sem tiho, tiho razmišljala. Iz torbe sem potegnila note in flavto, jo sestavi- la in nesla kontrolno knjižico do profesorice. Note sem postavila na stojalo in že zaslišala Violeto: "Boš kar tonske vaje, ne." "Mhm," je bil moj tihi odgovor. Pihnila sem in že je zvenel prvi, drugi, tretji ton do zgornjega C. Po tonskih vajah pa lestvica, vaje za vibrato, etude in končno skladbe za tekmovanje in tudi tista zagulje- na je prišla na vrsto. Začela sem, noge so mi trepetale. Prvi takt: do- bro. Drugi: "Grozno," sem slišala nekje v notranjosti. Učiteljica pa: "Ne, Nina, narobe si se naučila, to ni četrtinka, ampak pavza in osminka, pazi!" Ponovila sem še enkrat, a ni šlo, bilo je popolnoma narobe. Profesorica me je vprašala odločno: "Si dosti vadila?" "Kako uro," sem hitro povedala. Nadalje- vala je: "Veš, da to ni dovolj, da lahko izpadeš s tekmovanja; veš, pa nič ne storiš." Vedela sem, da se bo to zgodilo, in oči so me pekle od solz, ki so mi silile iz oči. Požirala sem slino in solze ter se nekako zadrževala. "Vaditi moraš dve uri na dan. Dobro se nauči in bo šlo," je rekla in me zaupljivo pogledala. Pokimala sem in prisluhnila sem ji, ko je lepo vibrirano, pravilno in glasno zaigrala mojo skladbo, ki je še posebej pomembna, saj je obvez- na skladba in jo igrajo vsi na tek- movanju; in kdo jo zaigra naj- boljše ... Pospravila sem, se poslovila in profesorici obljubila, da pridem v sredo, upam, da bom znala. Vsa žareča in rdeča sem odšla po stop- nicah do Feguševe učilnice in sto- pila skozi druga vrata, kjer sem zagledala znane obraze sošolcev, ki so me gledali in se smejali. Oddahnila sem si, ker mi je ne- kako uspelo, nisem vsega zapravi- la, imela sem srečo in imam pri- ložnost, da jo izkoristim, saj je po- membna za mojo prihodnost. Imam dober občutek za sredo in to veliko pove. Nina Kodrič, 8. a OS Cirkovce 16 - POSLOVNA SPOROČILA 3 L AVGUST 1995- TEDNi f CDNIK - 31. AVGUST 1995 POSLOVNA SPOROČILA - 17 18 - OGLASI IN OBJAVE 31.AVGUST 1995- TEDNl|( fEPNlK -31. AVGUST 1995 OGLASI IN OB.IAVE- 19 v februarju se je na začetku Nove vasi v bližini Rogoznice ob cesti Ptuj-Lenart pričela gradnja nove podružnične cerkve sv. Leopolda Mandiča. Investitor projekta so kapucini župnije sv. Ožbalta, ki so potrebna sredstva zbrali samo iz prispevkov ljudi. Cerkev naj bi pod streho spravili do oktobra, ko bo pripravljena tudi za notranjo ure- ditev in opremo. I ČEMU NOVA CERKEV Najverjetneje se bo marsikdo vprašal, čemu gradnja nove cerkve. Tisti, ki malo bolje pu/najo zgodovino Ptuja in okolice ter zgodovino ptuj- skih župnij, vedo povedati, da seje s porastom števila prebi- valstva v Ptuju in okolici povečevala tudi potreba po novih cerkvah. Iz letopisa Cerkve na Slovenskem iz leta 1991 izhaja, da ima Ptuj tri župnije, ki imajo skupaj 20175 prebivalcev: župnija sv. Jurija 4.613, župnija sv. Petra in Pavla 4.562 in župni- ja sv. Ožbalta 11.000 prebi- valcev. Slednja jih ima danes še nekaj več. Pater Fraričišek Obran: "Gradnjo cerkve si /.e že zdaj ogledalo veliko romarjev od blizu in daleč." "Osnovni razlog izgradnje nove cerkve sv. Ožbalta v Ptuju je predvsem želja po razbremenitvi cerkve v centru, na Potrčevi ces- ti," je povedal pater Frančišek Obran, sicer župnik v pokoju, ki pa na povabilo provinciala slo- venskih kapucinov patra Vinka Škafarja sodeluje pri gradnji cer- kve v Novi vasi. "Sedanje število prebivalcev župnije sv. Ožbalta in zgodovinski prerez Ptuja in okolice sta zadostna razloga za potrebo po novi cerkvi v tem delu Ptuja. Tam namreč ni nobenega Gradnja podružnične cerkve sv. bogoslužnega prostora. Pa tudi cerkev in nove veroučne prostore bi radi približali bolj oddaljenim naseljem župnije. Vemo, da bo to pomenilo dodatno obremenitev za naše patre, vendar nam bo hkrati odprlo vrata proti seve- rovzhodu. O gradnji cerkve v tem delu Ptuja se je razmišljalo že pred desetletji, žal pa do ure- sničitve ni prišlo." ZADOVOLJNI S POTEKOM GRADNJE Slovenski kapucini, ki upravl- jajo župnijo sv. Ožbalta, so se odločili, da bodo po svojih močeh podprli zidavo nove po- družnične cerkve. S prihranki cerkve in prispevki župljanov so uspeli zbrati potrebna sredstva ter zagotoviti parcelo, na kateri je stekla gradnja. "Cerkev je s svojo površino 500 kvadratnih metrov razdeljena v dva dela," razlaga pater Frančišek Obran. "V spodnjem delu bodo kapela, dve učilnici, pisarna in pomožni prostori. V zgornjem bodo osrednji del s 350 sedeži, zakristija in kor. Zraven cerkve bo tudi 30-metrski zvo- nik. Cerkev bo v gradnji tako dol- go, dokler ne bo končana. Cerkve namreč služijo namenu več stole- tij, zato ni nič narobe, če njihova gradnja traja dlje časa. Vsi pa si prizadevamo, da bi bila pod stre- ho do oktobra. Tako bo veliko lažje nadaljevati preostala po- trebna dela. Zaenkrat smo zelo zadovoljni z opravljenim, še po- sebej z delom arhitekta profesor- ja dr. Jožeta Marinka, Antona Daljavca, odgovornega za gradnjo, ter z delavci in delovodji podjetja Gradnje Ptuj nasploh. Njihovo delo tudi sam redno spremljam." ZAKAJ CERKEV NA ČAST SV. LEOPOLDU MANDIČU? "Sv. Leopold Mandič je svetnik današnjega časa, kije umrl med drugo svetovno vojno v Padovi. Za- radi svoje skromnosti je ljudem zelo blizu. Je tudi zavetnik duhovnega ekumenizma, saj je vsa svoja dobra dela in žrtve namenjal za edinost med kristjani. Ptujčani živimo v bližini Hrvaške. Zato se nam zdi cerkev na čast sv. Leopoldu Mandiču ne samo ekumenska, marveč tudi sosedsko, narodno povezovalna. Sv. Leopold je ljubil ljudi vseh narodnosti, ker smo vsi božji otroci." Tako so zapi- sali slovenski kapucini v letak, izdan ob začetku gradnje cerkve v Novi vasi. Izbira imena je že na samem začetku zmotila marsikaterega župljana Ptuja in okolice. Jih moti mehki "č" ali dejstvo, da je bil pater Leopold Mandič po rodu Črnogorec, rojen 1866 v Hercegnovem? Mogoče mislijo, da bi bilo primerneje izbrati ime kakšnega slovenskih svetnikov, a kaj ko jih ni. Dejstvo je tudi, da je pater Leopold pri svojih osem- najstih letih stopil v kapucinski red v Benetkah in da je do konca svojih dni 1942. leta živel v Itali- ji. S Hrvaško torej nima opraviti ničesar. Literatura pa navaja, da je pri Slovencih zelo čaščen. Ko- nec koncev pa je sveti sedež tisti, katerega beseda je zadnja. Tekst in foto: D5 Leopolda Mandiča hitro napreduje. NA PREHODU TRČIL V PEŠKO v ponedeljek, 21. avgusta, okoli poldneva je v Slovenski Bistrici po Titovi cesti vozil osebni avtomobil Jožef B. iz Poljčan. V križišču s Par- tizansko cesto je trčil v 73-letno Da- liborko P. iz Slovenske Bistrice, ki je po zaznamovanem prehodu za pešce šla čez vozišče. Peško je zbil po cestišču in pri tem seje hudo ra- nila. UMRL PO PREVOZU V BOLNIŠNICO v sredo, 23. avgusta, okoli 8. ure je Kolodvorsko ulico v Slovenski Bi- strici neprevidno prečkal 75-letni Alojz Oblak iz Slovenske Bistrice. Med prečkanjem ga je z osebnim avtomobilom zadel 32-letni Jože K. z Zgornje Polskave. Pri trčenju je pešca vrglo na pokrov motorja, od tam pa je podal na pločnik, kjer je obležal hudo ranjen. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je še isti dan zaradi posledic poškodb umrl. ZAGORELO NA ELEK- TRIČNI^^ Na električni lokomotivi motorne- ga vlaka, ki je vozil na progi Maribor - Celje, je v torek, 22. avgusta, ob 21.35 med vožnjo od Poljčan proti postaji Dolga Gora nenadoma iz- bruhnil požar. Pogasili so ga gasilci iz Poljčan. Po prvih ocenah naj bi požar na lokomotivi povzročil škode za okoli 10 milijonov tolarjev. Vzroke požara podrobneje razisku- jejo. VRNIL UKRADENO LOVSKO PUŠKO Pred tremi tedni smo poročali, da je neznani storilec Francu Č. z Vita- na, KS Kog pri Ormožu, ukradel 200.000 tolarjev vredno lovsko puško in naboje. Ukradel bi lahko bil še več stvari, tudi orožje, a ni. Zato je med ljudmi naraščal strah, da je orožje ukradel z določenim zlim namenom. Pred dnevi pa seje storilec srečal v gozdu z lovcem Mirkom L. iz sosednje Lačavesi in z grožnjo z ukradeno puško tudi nje- ga razorožil. Toda Mirko mu je začel prepričevalno dopovedovati, da s takim početjem ne bo ^dosegel ničesar, le sebi bo škodil. Šlo naj bi za domačina iz Vodrancev, 27-let- nega R.R. Kaže, daje razumno pre- pričevanje tudi razumno dojel. Dru- gi dan je v spremstvu lovca ukrade- no puško in naboje odnesel na poli- cijsko postajo v Ormož, kjer so ta primer tudi uradno uredili. Vseeno pa bo R.R. moral policistom poja- sniti nekatera druga dejanja, za ka- tera ga sumijo, da jih je storil. O DRUGIH PIŠEŠ, O SEBI PA NIČ Tako me hudomušno zbadajo nekateri znanci. Pa naj bo, čeprav nekoliko z zamudo. V soboto, 12. avgusta, popoldan sem na svoji rojstni domačiji v Nadolah obiral plodove rane slive. Naključje raznih okoliščin, resk! - in že sem se znašel z zlomljeno lestvijo na tleh. Nesreča pa je bila v tem, da sem dobil pre- lom in zloma kosti pod kolenom na levi nogi. Prepeljali so me v ptujsko bolnišnico, kjer se še vedno zdra- vim. Ob razumevanju in pomoči uredništva pa še naprej zbiram po- datke, da ta rubrika ne ostaja praz- na. Z MOPEDOM V MOPEDISTA V petek, 25. avgusta, ob 13.30 se je po Travniški ulici na Pragerskem peljal s kolesom z motorjem 12-let- ni K.B. s Pragerskega. Ko je zapeljal na magistralno cesto, je trčN z mo- pedistom, 30-letnim H.F. iz Šikol, ki je pripeljal po prednostni cesti iz smeri Spodnje Polskave. Oba mo- pedista sta padla, vendar se nobe- den ni resneje poškodoval. Huje pa se je ranil sopotnik na mladoletni- kovem mopedu, 15-letni S.G. s Spodnje Polskave. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. MOPEDIST HUDO RANJEN PO Poljski cesti v Miklavžu na Dravskem polju se je v soboto, 26. avgusta, ob 12.20 peljal s kojesom z motorjem proti Mariboru Š.S. iz Radizla. Tedaj je s stranske ceste na Ptujsko ceeto zapeljala z oseb- nim avtomobilom 30-letna K.D. iz Metave, trčila v mopedista in ga zbi- la po cestišču. Pri tem se je 21 -letni Š.S. hudo ranil. RODILE SO - ČESniA. MO: Nataša Žcrak, Zakl 5, Podlehnik - deklico; Marija Kostanjevec, Stojnci 58, Markovci - Evo; Tanja Vau- potič, Noršinci 14, Ljutomer - Mateja; Danica Cafuta, Dravinjski Vrh 19, Videm - dečka; Ida Kangler, Ritoz- noj 7, Slov. Bistrica - dekli- co; Dušanka Feguš, Dr. Kovačiča 5, Ormož - Katjo; Dušica Avguštin, Zg. Prista- va 32, Ptujska Gora - Gre- gorja; Shicjerije Kokollari, Bračičeva 17, Zg. Polskava - deklico; Lidija Kunčnik, Za- gorci 62/a, Juršinci - Saro; Ljudmila Vogrinc, Vičanci 45, Velika Nedelja-dečka. POROKE - FIUJ: Danilo Kolarič, Ormoška cesta 1, Ptuj, in Huanita Planine, Kvedrova ul. 5, Ptuj; Andrej Caf, Ob gozdu 27, Radizel, in Jasmina Vcršič, Frasova ul. 11, Ptuj; Branko Vidovič, Mezgovci ob Pesnici 5 l/a, in Marija Cenar, Moškanjci 72; Antun Zagoranski in Marija Svenšek, Podlehnik 72; Evgenij Vedlin in Jolan- da Benkovič, Cesta 8. avgus- ta 12, Ptuj; Andrej Holc in Slavica Ljubeč, Zagorci 5; Zvonko Žibrat in Sonja Ma- rinkovič, Volkmerjeva c. 5, Ptuj; Frančišek Žibrat, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj, in Dubravka Dimič, Ul. 5. pre- komorske 2, Ptuj; Robert Majcen in Dragica Toš, Grlinci 37; Andrej Petek in Suzana Emeršič, Zgornja Hajdina 147; Alekdander Roškar in Ksenja Golob, Stojnci 25/b; Janez Vidovič in Zinka Petrinjak, Bukovci 143. UMRLI SO: Otilija Fošner, Cirkovce 49/a,;:i 191,0-t 18. avgusta 1995; Simoni Korez, Nadele 17, 1906 -119. av- gusta 1995; Marija Strašek, rojena Učakar, Ciril-Meto- dov drevored 1, Ptuj, 1908 -118. avgusta 1995; Angela Vajdič, Jadranska ul. 17, Ptuj,1921 -119. avgusta 1995. VLAMLJALI PREDVSEM V LOKALE v noči s petka na soboto, s 25. na 26. avgust, je bilo na območju med Slovensko Bistrico in Mariborom več vlomov v razne točilnice in me- snice. Med drugim so neznani sto- rilci vlomili v bistro Debeli Tomo in market Drot na Spodnji Ložnici pri Slovenski Bistrici. Odnesli so mo- torno žago ter se založili s klobasa- mi in drugimi mesnimi izdelki. Po oceni so lastnika oškodovali za do- brih 100.000 tolarjev. •^F.F. PTUJ # Zaradi izjemnega zanimanja bo gledališče Zato v četrtek, 31. avgusta, ob 21. uri v ptujskem gledališču po- novilo predstavo Krčmarica avtorja Petra Turrinija in v režiji Sama Strelca. Rezerva- cije vstopnic: TIC, tel. 779- 601. ŠjŠ 77r635 « n otroke y odrasle M stiski I v PONEDEUEK IN ČETRTEK od 18.** do 20.** URE Vasica Šalovci v KS Središče ob Dravi je dobila cestno og- ledalo, postavljeno v nepreg- lednem ostrem ovinku na oto- ku dveh cest proti Ormožu in Vitanu. Pohvale vredne vred- no dejanje, saj seje tukaj zgo- dilo več prometnih trkov, na srečo samo z materialnimi posledicami. V letošnjem letu pa je otok z og- ledalom zacvetel. Prizadevna vaščanka (ali vaščanke?) je uredi- la lično gredico ter zasadila cvet- lice. Gredica je lahko v ponos vaščanom Šalovcev in vzpodbu- da novonastalemu turističnemu društvu v Središču. •o- Fr. Krnjak Na Okrajnem sodišču v Ptuju je bila v petek, 25. avgusta, sodna obravnava proti Antonu Kramber- gerju, Jožetu Letniku, Jožetu Mat- jašiču, Francu Simoniču, Alojzu Pihlerju, Janezu Zeleniku, Jožetu Zeleniku, Stanku Zeleniku in Ja- nezu Zampi. Kot smo že poročali, so omenjeni kmetje 18. aprila letos preorali 32 ha njiv v katastrski občini Levanjci, ki jih ima od državnega sklada kmetijskih zemljišč v najemu Kmetijski kom- binat Ptuj, in posadili koruzo. KK Ptuj je proti njim podal kazensko ovadbo zaradi motenja posesti. Kmetijski kombinat si je za zasto- panje na sodišču najel odvetnika, toženi pa ga nimajo. Zaradi tega so zahtevali preložitev sodne obrav- nave, kar jim je bilo odobreno: obravnava je preložena za petnajst dni in v tem roku si lahko najamejo odvetnika. "Odvetnika si nismo na- jeli, ker smo pričakovali pameten dogovor s KK Ptuj," so pojasnili obtoženi. •»Z.Š. ^iriii^^ d.o.o. Maril>orska cesta 33, Puhtel. 0609 626 763, 0609 631-579 R G O VIN A ^SV^ ABLcfENIH ^^^ VT OMOBILOV Kredit uredimo mi namesto vas! Krediti od 1-4 let (obrestna mera od 8 cto 1 2 %) il OPEL KADETT 1.61, rdeč, 1991 13.800 DEM OPEL KADETT 1.5 TD intercoler, lxjli, 1988 11.500 DEM VW JETTA 1.6 1,6 lien., vin. rdeč, 198 8.800 DEM VW GOLF GTD 1.6 , l:>eli, 1 986 9.800 DEM VW GOLF 1.6 diesel, l^eli, 1 988 10.800 DEM OPEL OMECA 2.0 CLS, teli, 1 990 14.400 DEM OPEL VECTRA 1.7 DIZ., rdeč, 1 990 12.500 DEM OPEL VECTRA 1.81, m. moder, 1992 18.600 DEM FIAT UNO 70 lE, m. zelen, 1 992 12.200 DEM R 21, m. siv, 1990 12.900 DEM ALJDI 1 00 CD-DR., teli, 1988 12.200 DEM PASSAT 1.8 i, moder, 1990 18.800 DEM* AX FIRST, v. rdeč, 1 993 11.900 DEM GOLF diesel 1.6, teli, 1987 8.600 DEM RS CAMPLJS, rdeč, 1 993 12.300 DEM FORD 1.8 ELEGANCE, m. zelen, 1993 21.000 DEM Na zalogi več kot 30 avtomobilov! Odkup rabljenih vozil! 22 - 26. FESTIVAL DOMAČE ZABA VNE GLASBE 31. AVGUST 1995 - TEDNh 4il!nNIK - 31. AVGUST 1995 26. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE - 23 24 - 26. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE 31. A\ (;UST 1995 - TEDNU f CDNIK -31. AVGUST 1995 26. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE - 25 26 - NAGRADNA KRIŽANKA 31. AVGUST 1995 - TEDNIK