94
Še nekaj zastran našega slovnika.
V 22. listu „Novic" sem željo izgovoril, naj bi se v slovenski del našega slovnika jemale imena gor. rek, dolin, oseb itd. Tukaj hočem nekoliko ta-košnih imen razložiti, da se vsak prepriča: koliki zaklad v njih tiči.
i. P r m, Prem, Pri m , P r i m s k o po Kra jnskem, Koroškem in Štirskem zlo navadne poznamljevanja za ukne (špičaste) gore in bregove. Korenika je sansk. par, — odtod p ar v a in par m a, „mons". Korenika par pome-nuje: moleti, „hervorragen". Po odpadlem končnem a dobivamo v slovenščini: parni, po metatezi pram, po oslabljenem glasniku prm, prem, pri m, in iz teh priložno obliko: prmsk, premsk, primsk.
2.  Tragasa, Tragesa, Tragisa, ime rečic na Štirskem in Koroškem ponemčenih v Tragoss, Tragense n itd; že v listinah od leta 980 najdemo: „St. Rupprecht an der Tragessen", — blizo Velkovca. Korenika je tragaju, trogaju še v ruskem jeziku znana beseda v pomenu: gibam se, bežim, gotiški: thragjan, wcur-rereu. Tragisa je že za Rimljanov znana bila, kakor pričuje rimski napis: 5,Divo Neptuno aquarum potenti ob induetum e TRAGISA flumen muris ejus accolae votum po-suerunt libentissime merito" (Duellius, in Excerpt. Ge-nealog. str. 310.)    Zavoljo sufiksa s a primeri: klobasa itd.
3.  Grintovec, ime visoke gore, na verhu plešaste, litevski: grynas, 55calvusc', primeri slov.: grintav, grin-tava glava.
4.  S6tla, ime rečice na Štirskem z vijugastim tokom, sansk.: ^unth, „claudicare, hinken, krum gehen". So tj a rs Soča, „der in Kriimmungen fliessende Stromm". Sotsko, kraj v vijugastem dolu, menda: Santicum, ime rimske postaje, polatinčena oblika za Santsko, novejše: Sotsko.
5.  Skarbina, ime pustega kraja blizo Konjic, primeri gotiški: kara, Sorge, staro visokonemški: charag, novonemški: kar g, izvirno: „vastus , desertus", wiiste, ode, san^k.: kara, „moeror", slov. karmine, wTrauer-mahlzeit", sansk.: karu na, „quaerebundus, flebilis", hin-dostanski: kurhna, „lamentaiia, primeri: Skarbantina,
ime v najisih rimskih mest, ktero se dandanašnji veli: Oedenburg!!! Glasnik s je predskočil, kakor v gerškeni
fJhXQOQ   in   (TfllKOO^.
6.  Grapače, grepeče. ime vesi med pečinami; retiški : erap, tudi grip, Fels, slovenski: grapa in g rop a, Fels, talijanski: gre p po, Feis, g = k, zato Kra p in a, ime mesta med pečinami; primeri rimsko-siov. postajo Graviacae = Gravača, ker v z: p, z: Grapa č a, sansk.: grava, „Stein, Fels".
7.  Kober, kebel, na Kobanskem, imena bregov in bregovatih krajev na Štirskem, cimriški: cefin, basbre-tonski: kefen, kevn, Riicken, Bergriicken, bavarsko in koroško nemško: kofel, švedski: kuf, Riicken, Bergriicken.
8.  Kragelj, ime gore na Pohorji, Kragelj, Kra-geljnik, ime kmeta na bregu stanuvajočega, primeri gotiški: haruc, auglosaks.: hearg, staronord.: horg, „saxetum(i.
9.  Klek, ime gore pečovnate v hervatskem Primorjf, primeri: irsko: cloch, galsko: clach, Stein.
10.  Kelvšek, Helvšek, ime brega in kmeta na pečovji stanuvajočega na Pohorji, primeri gotiško: h al as, Fels, staronord.: h al Iz, lapis siiex, cimriški: celit, koroški: kellester, silex, latinski: calcus, diminutiv. cal-cullus = lapillus , kterega so v urno metali; finiški: kaljo, laponski: kallo, rupes; primeri: Heivetia =2 Koroško, Felsenland.
11.  Paneče, ves v mužnatem kraji blizo Laškega (Tuffer), serbski: pa ni ca, cisterna, pa niča, Sumpfvogel, gotiški: fani, Sumpf, staronordiski: fenn, Sumpf, sansk.: panka, Sumpf, primeri: Pančova, mesto zares v mužnatem kraji stoječe.
Iz teh drobtinic vidite   dragi domorodci,   koliko zakla-
v
dov našega jezika tiči v topiskih imeuih. Živi jezik jih ne pozna več, in Keltomani večidel strežejo po teh besedah terdeči , da so to keltiške besede, akoravno so obče blago arjanskih Oodogermaniških) jezikov.
Zato še enkrat: Ne zanemarjajmo lastnih in osebnih imen !                                                    Davorin Terstenjak.