6ETBTA POBPGRA PO NESREoI POŽARA — IZPLAČANA. Dne 27. aprila popoldne okrog pete ure je udarila strela v poslopje kmeta Ignacija Plavčak, Tlake 11, pošta Ro•gatec. Pogorcla mu je stanovanjska higa, poleg te pa tudi vse drugo. — Imenovani je letos na novo naročil »Slov. Gospodarja« celoletno. In zdaj mu je v veliki nesreči lepa podpora Din 1000 od »Slov. Gospodarja« zelo dobrodošla. Koliko je še hiš po Štajerskem, ki so eriako izpostavljene nevarnosti požara, pa niso še naročene na »Slov. Gospodarj«! Naj si dobro zapomnijo ta slučaj, da bodo prihodnjie pravočasno pristopili v krog celoletnih naročnikov »Slovenskega Gospodarja« in s tem v krog zavarovanih stanovanjskih hiš. Pozor! Važno! Ako Je kdo pri kakem drustvu a!I sploh pri kaki oselsi za celo leto marožsn na Slovenskega Oospodarja, se mo- ra njegovo ime izrec.no prijaviti tipravsiištvu, da ga imamo v evidenci za slučaj požara. Le tisti celoletni maročniki, kojih imena poznamo, so za slučaj požara zavarovani za 1000 Din. Prijavite nam torej takoj imena takih celoletnih naročnikov, ki pri društvu plačujsjo, in pa dan, kdaj so plačali. — Uprava. ŽnpnijsM izpit so napravili te dni pri lavantinskem škofijskem ordinarijatu v Mariboru: Ignac Brvar, kaplan v Slivnici pri Mariboru; Stanko Lah, kaplan v Makolah; Anton Medved, kaplan v Novi cerkvi; Anton Oblak, kaplan v Grižah; Štefan Stiper, kaplan pri Sv. Potru pod Sv. gorami; Janez Šolinc, kaplan v Slovenski Bistrici ter Alojzij Zdolšek, provizor pri Sv. Juriju pod Taborom. D«Jb.ov3Eiške Irpj-ememba v lavantinski škofiji: za kaplana pri Sv. Lovrencu na Pohorju je imenovan g. Anton Radovanovič. GlavEO cepljenje koz. Glavno cepljenje proti kozam v slovcnjgraškem zdravstvenem okrožju se bode vršilo po nastopnem redu: V občini Šmartno dne 6. maja ob 13. uri v šoli, pre.gled 13. maja ob 13. uri istotam. V Golavabuki dne 6. maja ob 15. uri v gostilni Košutnik, pregled 13. maja ob 15. uri istotam. V Podgorju 7. maja ob 13. uri v šoli, pregled 14". maja istotam. V šmiklavžu 7. maja ob 15. uri v šoli, pregled 14. maja ob 15. nri istotam. V Starem trgn 9. maja ob 13. uri v gostilni tlbel, Dreirled 16. maja ob 13. uri istotam. Za občini Sele in Vrhe skupaj dne 9. maja ob 14. uri-v scli Sele-Vrhe, pregled dne 16. rriaja ob 14. uri istotam. V Slovenjgradcu dne 10. maja ob 11. uri v občinski pisarni, pregled 17. maja ob 11. uri istotarn. V Legnu dne 10. maja ob 13. uri v gostilni Borovnik, pregled 17. maja ob 13. uri istotam. V Pamečah dne 10. maja ob 15 uri v šoli, pregled dne 17. maja ob 15. uri isto-tam. V Razboru dne 12. maja ob 14. uri v šoli in ob 16. uri v gostilni Suhidol, pregled 19. maja ob 14. in 16. uri istotam. — Starši in varuhi se opozarjajo, da prineso k cepIjenju vse otroke, rojene v času od 1. januarja do 31. decembra 1929 kakor tudi one, ki še lansko leto niso bili cepljeni, ker bi drugače zapadli po določilih zakona za cepljenje zoper koze denarni, odnosno zaporni kazni. Vlak sniiino sunil etroka. V Slivnici pri Mariboru je stal tri in pol letni sinko železniškega delavca Janka Škrgeta tik železniške proge po kateri je prihajal stroj, ki ga je vrgel z vso silo na stran. Pri $ilovitem sunku si je dete razbilo lobanjo. Z rešilnim avtom so malega Janka pripeljali v mariborsko bolnico, kjer je pa črez pol ure izdihnil. Avtamobil smirino povoztl otroka. — Štiriletnega Stanka Julijane Zdovc iz Petrovč je smrtno povozil na belo nedeljo v Tremarjih pri Celju pred gostilno Lipovšek celjski šofer. Šoferja ne zadene nobena krivda, ker je tekel otrok kljub opozoriln preko ceste. PoJaSEjen ufooj iz mesreče. V zadnji številki smo poročali, kako so našli v gozdu pri Šoštanju mrtvo delavko Marijo Cavnik. Dne 28. aprila se je javil ljutomerskemu sodišču Ivan Cehner iz Gornje Radgone, ki je izpoveda!, da je ustrclil po nesreči zgoraj imenovano. Marija je bila njegova ljubica in delav- ci iz Vošnjakove delavnice v Šoštanju so mu grozili, da bodo napravili z njim obračun z batino. Radi te grožnje je nosil na vse. sestanke z dekletom revolver. Usodni vecer. ga jo vprašalo dekle, če ima orožje seboj. Hotela je videti revoiver, ga jej je dal, a ker je nameravala sprožiti, jo je prijel za roko in po nesreči je padel strel, ki je zadel smrtno Marijo. Ko je videl »mrtno nesrečo, je ubežal v domovino in se izročil sam roki pravice. Prostovoljno v smrt. Dne 1. maja so našii v Savinji pod železniškim mostom v Tremarjih pri Celju truplo, v katerem so spoznali 65 letnega bivšega zidarja Valentina Juharta, rojenega v Braslovčah in pristojnega v Petrovče. Prebival je v Pečovniku. Vzrok samomora je bila beda. Divja lovea zakiala lovskega pazaika. Janko Rešetar je bil paanik lovišča pri Baunschpurgerju v Grdajncih pri Samoboru. Divji lovci so bili hudi nanj in mu grozili s ki*vavim obračunom. — Dne 14. aprila se jo nradil paznik pri svojem bratu v Dubrovi. Ko se je vračal zvečer proti domu, sta se-ga lotila Štefan Kos in Alojzij Vapnar. Da bi ju prepodil, je ustrelil v zrak, a kljub temu sta mu iztrgala lovski nož in Kos ga je zabodel v trebuh. Kmalu po pre-; vozu v bolnico v Brežice je zabodenf: umrl. Zapušča ženo in pet nepreski^bIjenih otrok. Otrok nionil v gnejnicL Sromlje pri Brežicah. V vasi Oklukova gora, občinaj Sromlje, leži na postelji težko bolan posestnik Lipar. Preteceni torek, dne 29. aprila, ko so vsi domači kopali v^ vinogradu, se je igral dveletni Liperjev sinček na dvorišču, zašel tam v gnojJ nico in v njej utonil. Fažne st©!etnice. Stoletnieo lokomotive smo že obravnavali v našem listu uatanCneieinradi tega sehogemo da-IJnis dotakniti par drugili stoletnic, ko Sjin prvotni izurai igrajo v sedajnem s tehniko prepojenem življenju najvažnejšo vlogo. Ko je bil izumljen vijak pred 100 leti za pogon ladij po Resslu, so zgradili parni čoln z imenom »Clermont« leta 1807. — Robert Fulton je plul z njim po znani reki Hudson v Newyorku. Štiri leta pred to vožirtjo se ]e cnak poskus na reki Selnl pri Parizu popolnoma ponesrečil. Leta 1819 je vozila prva parna ladja iz ameriške luke Savannah na AngleŠko v Liverpool 26 dni. 18 dni jo je gnala para, 6 dni pa jadra. Še le 20 let za tem prevoznim poskusom na paro se je upal prvi potniški parnik »Waschington« iz Evrope v Ameriko. Danes ena najmodernejših nem?kih motornih ladij je »Bremen«, last Nemcev. Ako primerjamo Bremen s prv'm parnim čolnom »Clermoint«, vidimo: »Clermont« dolg 46.67 metrov (»Bremen 286 metrov), »Clermont šlrok 4.57 m (»Bremen 31 m). — Badenski logar K. plem. Drais je izumil v Mannheimu podlago za današnji bicikelj leta 1817. Iznajdbo so krstili po izumitelju »ihajsina«. Sta bili dve kolesi eno za drugim in zvezani med seboj. Koj za earlnjim kolcsom je bll sedež fri sicer tako nizko, da je lahko segel vozaS z nogami do tal. Z enakomernimi sunki t nogami je porival vozilo naprej, kaketr to vidimo še danes pri onih lesenih bieikljih za male fante, na dveh kolesih, kako skačejo in frčijo na njih po mestnih ulicah. Še le leta 1821 se je posreiilo, da so pritrdili med prvo in zadnje fcolo zobčasto gonilno kolo z verigo, kalor sta še danes v rabi pri kolesih. — Ifciiajditelj brzojavnega aparata je bil A-nerikanec Samuel Finley Breese M^rse. Mudil se je v Evropi in bil po pcrklicu slikar. Ker je bila za njegovih čaiov navada, da so se pečali izobraŽenci z elektrotehniko, je posnemal druge tudi Morse. Na povratku iz Evrope v Ameriko sa mu je posrečil izum brzojavnega aparata, ki je še danes v rabi. Iznajdba je iz leta 1832. Erzojavni aparat pritiska v papir pike ter črte In brfcojavni alfabet je tudi Morsejeva izr.ajdba. Svojo iznajdbo je pustil Morse patentirati leta 1835. Brzojav je bil poBlao prviC 27. maja 1844 iz Waschingtona v Baltimore v Ameriki. Drnštvo čarovnikov v Berlinu. V Berlirni obstoja društvo čarovnikov, ki nosi ime »Maja«. To je družba umetnikov, ki nastopajo s svojimi copernijami po kavarnah, glediščih in cirkusih. Sprejetn v to društvo, ki prireja po raznih berlinskih lokalih redne sestanke, nl tako enostaven. Predvsem mora posedati pripravnik za to organizacijo že priučene spretnosti in mora pokazati kako čisto izvirno coprnijo. Ko je prestal pripravo, se sestanejo vsi redni člani. Pred vsacega položijo dve kroglici in sicer eno črno in drugo belo. Bela pomeni — da, črna ne. Člani iemljejo kroglice po svoji volji in le ena crna zadostuje, da pripravnik ni sprejet v organlzacijo. Ako so se pa izrekli vsi Clani za Bprejem, mora novi član priseči z dotikom z levico čarovniške palice, da se bo držal z vso natančnostjo pravil organizacije. Očividec seje  zgpsndruštva berlinsklh čarovnikov beleži sledeče: »S pomočjo bivšega predsednika »Maje« E. W. Konrada Hflrsterja se mi tje posrečilo, da sem smel blti navzoč, ko je posetil zbrane največji čarovnik današnjih dni svetovno znani Goldin. Pokazal je celi družbi tole spretnost, katere si ni mogel razložiti nikdo: Vzel je svojo zlato s pokrivalom zaprto uro. Dal jo je sosedu, naj pomakne po cija, kjer so morali večkrat vlaki obstati, ako so bile kobilice na tiru. Dve leti pred tem je bilo na Franooskem letališču pri mestu Arles toliko kobilic, da so jlh morali odstraniti z lopatami, j predno so lahko pričeli z letalskimi vežbami. Kobilice so ustavile vlak v Španiji med Saragosso in Escatronom leta 1920. Pred desetletji so bile v Se- ; verni Ameriki velika ovira za železnice črede bivolov. Večkrat ]e moral vlak stati po cele ure, ako so tekall ob progi razjarjeni bivoli. V Afriki ovh-ajo ; železniški promet levi, ki radi gladu \ oblegajo stanovanja železniških uradnikov, da ne morejo vršiti službe. Pred leti se je zgodilo, da se je zagnala v železniški stroj jata vrabcev, ki je sprožila zavoro in vlak se je ustavll. Pred svoji volji kazalec Cisto na skrivnem. ||  par leti je ubil v Siamu vlak slona, ki Pri zanrti nri 1r novpdal -nntfmFnn k-n- se je postavil na tir med Bankongom in postajo Radburi. Šest mesecev pozneje je na isti progi slon iztidl vlak. ^eta 1899 je zraslo po tirolski dolini oliko cvetlic narcis, da skozi morje Pri zaprti uri je povedal natančno, koliko je. Ker so zahtevali, naj pokaže isto na tuji uri, je to tudi storll. Ko so bili kazalci premaknjeni, je zavil uro v servi'jeto in skozi to in pokrivalo določil z vso natančnostjo čas. Med člani so bile tudi ženske. Ena je presenečala družbo s tem, da je razcefrala Casopis na tanke pase in naenkrat je bil papir zopet cel. Že omenjeni predsednlk Konrad Hčrster je pokazal omaro, v kateri je bila zaprta ženska. Počasi sta začela z ženske izginjati meso ter obleka in se je prikazalo golo okostje in ostala je cela le še glava, ki se je pa tudi spremenila v mrtvaško lobanjo.« Vse našteto so slepilne spretnosti, katerih si pa toliko in toliko tisoč navadnih smrtnikov ne more razlagati in jih smatra za čarovnije. Aero čoln. Moderna tehnika ne pozna samo letala, ampak tudi čolne, ki so opremljeni s propelerji, hitreje tečejo po vodi in se imenu-jejo aeročolni. Najnovejši aeročoln je dolg 12 metrov, preko peruti širok 15 metrov in ima na vrhu vsake perutnice po en Liberty motor s propelerjem. Zgradil je čoln K. Dudley. Brzina znaša 150 km na uro in ima v njem prostora 32 oseb. Prvi poskusi s to novo iznajdbo so se obnesli dobro. Izumitelj bo poskusil na aero čolnu prepluti Ocean in upa, da bo potolkel glede brzine vse dosedajne najhitrejše motorne ladje. Živali in rastline, ki nstavljajo vlaka V angleSki Guyani v Južni Ameriki se je pripetilo, da so lezle preko železniškega tira tolike množine polžev, da je vlak, ki je vozil preko polžje nadloge iztiril. Prekosibirsko železnico je navalilo tolikQ črvov, da je moral vlalf počakati, dokler ni zapustila golazen tira. Pri sibirski postaji Berskoje se je nabralo ob železniškem nasipu toliko zemeljskih črvov, da so kolesa vozeče ga vlaka zaoela spodrkavati. Da je mo gel vlak naprej, so morali progo daleJ potrositi s peskom. Leta 1926 je bilo na stranski progi od nemškega mesta Neuburg toliko gosenic, ki so prilezl iz njiv za repo ter zelje, da je vlak mo ril stati, dokler mu niso omogočili pre mik z natrošenjem peska. Radi gose ničje nadloge je iztiril v Nemčiji vlak leta 1917 mcd postajo Sellin in lovskiir gradičem Granitz. Velika ovira za že lezniški promct so kobilice. Leta 19222  je raočno trpela od kobilic južna Fran cvetk vlak ni mogel naprej. V severoameriškem polutoku Florida zaustav"jajo vlak hijacinte. Prva zdravnica. Gaj Julij Hyginus, , iateremu je podelil svobodo rimski j cesar Avgust ln ki je bll vodja palatin- | ske knjižnice v Rimu, beleži sledeče: } Prva zdravnica je bila Grkinja Agnotice v Atenah. Zgodaj jej je umrla ma> ti, a njen oče je bil premožen. Ko je dorasla, je videla, kakim mukam in nestrokovnjaški postrežbi so prepuščeno ' ženske pri porodu, ker tedaj babic sploh niso poznali. Zdravniška veda je bila samo za moške in ženskam strogo | zabranjena. Podjetna mlada Grkinja se je poslužila prevare, da bi postala I zdravnica. Odrezala si je lase in stopila | kot fant v uk pri tedaj slovitem zdrav- ; niku Hieropygo.su. Učenjak mladenke ni razkrinkal in tako je končala prva zdravnica srečno zdravniško vedo. —¦ Ženske so kar vrele k njej, vendar vsaka je morala priseči, da je ne bo izdala, da leži v moški preobleki. Ker je lme!a toliko opravka in zaslužka, so ji postaH nevoščljivi drugi atenski zdravniki in so jo zatožili pri sodniji takozvanem aeropagu. Koj prl prvi preiskavi so dognali, da ne gre za zdravnika, ampak za žensko. Hoteli so jo obsoditi zelo stro^o in izgnati po prestani kazni iz Aten. Ko je bila v zaporu, so fravalile na rotovž razkačene Atenke in ga oblegale tri dni in tri noči neprestano. Sodniki so bili prisiljeni, da so odnehali, pustlli prvo zdravnico na svobodo in jej dovolil.i lečenie ženskega spola. Iz nastopa prve grške zdravnice se je rodilo in vpeljalo po celi stari Grčiji babištvo. NEKAJ O PRVIH CESTNIH FREDPISIH. Najstarejši iz zgodovine znani cestni predpis nam je ohranjen iz leta 320 pred Kristusom in je bil izdan v starogrškem mestu Atene. Oblast je zapovedala hišnim poscstnikom, ako sami trpijo, da se nabira nesnaga na ccsti pred njiliovo hišo, jo morajo odstraniti na lastne stroške. Ta starogrški cestni predpis je služil Rimljanom kot podlaga za njihove cestne zakone. ter odred- be. Po preteku štirih stoletij za zgoraj onasnjenim predpisom je bilo v Rimu zapovedano, da morajo hišni posestniki vsako jutro pred svojimi hišami spraviti na kup smetl in nesnago, ki se je nabrala en dan ter eno noč. Krog poldneva je ropotal po rimskih ulicah voz, na katerega so nakladali smeti, da jih je odpeljal v reko Tibero. Rimljanl so i^dali odredbe glede čiščenja ulic in so bill v Rimu posebni uradnlki, kl so nadzirall in bili tudi odgovornl, da so blle tilice posnažene. Ko je propadlo rlmsko c?sarstvo in ]e prišepal srednji vek, zavladata po mestlh blato in neverjetna nesnaga. Ulice in trgl nlso bill tlakovani, ljudje so hodili bosi ln mu je bilo vseeno, kamcr je stopil. Taistl pa, kl je bil lepo oblečen ter obut, ni hodil peš. Še le v 12. stoletju naletimo na oblastno zapoved, da morajo hišnl posestniki odstraniti izpred hlš nosnago. V današnjl švicarski Ženevi je obatojala iz leta 1387 naredba, po katerl so se morale smeti pometatl lzpred hiš v poletnem času vsak tretji dan, v zimskem času pa vsak osml dan. V 14. stoletju so začeli tlakovati najbolj znamenite rtiestne trge. Prvi zgodovlnsko dokazani trg, ki je bil tlakovan leta 1346, je bll ribji trg v nemškem mestu Breslau. V 15. stoletju se pojavijo poklicni snažilci cest. Po Francoskem je bilo glede snage mestnih ulic presneto slabo. Veliko čiščenje je bilo izvršeno v Parizu leta 1666. To je bllo za tedaj tako nekaj izrednega, da sta bill izdani kot spomin na ta dogodek dve medajli. Na Dunaju so zvonili za vladanja Marije Terezije 8 posebnim zvoncem, ki je klical k pometanju. Cesar Jožef je pustil Cistiti dunajske ceste od kaznjencev. V Rimu se je brigal za snažnost ulic sam papež, kl je poveril to nalogo posebnemu prelatu. Ko je zvedel papež, da zanemarja prelat svojo dolžnost, se je peljal v kočiji po najbojl umazani ullci, v kater1' se je mudil prelat s snažilci. Po tedajir navadi je moral prelat na ullci poklekniti, ako ga je sreCal papež, da je prejel njegov blagoslov. Za kazen radi zanemarjenja dolžnosti je pustil papež prelata klečati v največjem blatu pol ure, predno je postal deležen blagoslova.