XV. letnik.
V Gorici, 27. junija 1907.
26. številka.
'slovensko, ljudstvo na f).,
žTavaro dom egjjšgi
Uhnja rsakietrtek
ob 10. uri dopoldne. Rokopisi »e ne rra-iajo. Nefrankovana pisma 9® no sprejemaj«
Cena liitu nmfa ,n celo leto 4 krone, u pol leta 8 kroni. It manj premožno it celo leto 8 krone, u pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena ailu 6 K, za druge ielele izven Avstrije
6 K.
Bokopise sprejema ^Narodna Tiskarna" » Gorici, ulica Vet-tarini It. 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Naročnino in naznanila s pr ej ema upravništvo, Gorica SemeniSka ulica št. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« se računijo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Kmečka vojska.
Sotrpini naših kmetov, vinogradniki a Francoskem bijejo velik in hnd boj a svoj obstanek. Z velikimi žrtvami bo i prenovili svoje vinograde, uposlošene d trtne uši, in zadnja leta so jim vino-radi bogato rodili. Toda kmetje vino-radniki niso mogli prodati Bvojega pri-elka, ker se na Francoskem pridela iz-edno mnogo umetnega vina, kojega rčmarji in vinski kupci rajše kupujejo, er je — cereje. Pristno vino pa leži eprodano v kleteh vinogradnikov.
Kmetje že delj časa zahtevajo po-lavo, da se zabrani pridelovanje in voz umetnoga vina. Toda zaman. Fran-:oska vlada je liberalno-BOcialistična, in ma nima časa, delati za ljudske koristi, mpak njeno glavno delo je: boj proti lerikalizmu. Namesto da bi pomagalo metom, izganja redovnike, zapira samo-tanske šole in bolnišnice ter si osvaja erkve. Kmetje pa gladujejo med tem >ojem proti klerikalizmu.
Toda beda med francoskimi vino-radniki je zrastla tako, da je ne morejo eč mirno prenašati. Na velikanskih shodih alitevajo svojih pravic. Iueli so shod v Jontpeljeju, na katerem se je zbralo okolu
100.000	vinogradnikov iz cele Francoske, le v soboto so prihajali neprenehoma vi-logradniki v velikih trumah in so se med 'elikimi slovesnostmi sprejemali in spre-ernali v mesto. Mesto je bilo okrašeno n v zastavah. V nedeljo je 200 vlakov »ripeljalo vinogradnike. V vseh nlicah bo pile zdravniške priprave; škof je dal odmreti cerkve, da so kmetje lahko tudi v pjih prenočevali in v nedeljo so se božje službe vršile na vse zgodaj, da so se vinogradniki mogli pravočasno udeležiti zborovanj. Vse se je vršilo v najlepšem tadu. —
Govorilo je več govornikov, ki so
LISTEK.
jffli sem... ali nisem?
1’oljska humoreska (Dalje.)
Nič ni pomagalo. Ubogi Jakob je moral hitro s postelje.
„Čudno!... čudno!“ je mrmral sam s seboj, ko je stopal po hodniku. „Ali setu Jaka Žagar... ai nisem?“...
V	koru so se že zbrali vsi redovniki. Tudi Jakob je moral z njimi klečati in moliti. Skušal je zbrati svoje niisli in svojo pamet, pa se mu ni posrečilo. Vedno in vedno se je povpraševal: »Ali sem?... ali nisem?...
Korna molitev je bila končana, in sledila je sveta maša. Konečno so zapustili menihi cerkev in so odšli k zajtrku.
Tudi Jakob gre ž njimi. Po zajtrku ga odpeljejo na vrt in mu odkažejo neko delo. Prav pridno se poti in trudi novi brat Frančišek ves dolgi dan. Ko se je zvečerilo, ga pošljejo k počitku, j On vstopi v svojo celico, sede na trdo Posteljo in zre začudeno okrog sebe. Še vedno ne razume, kaj se je zgodilo z »jim. Njegova obleka, okolica, trda poste ja, vse mu pravi, da je menih. In ] 'endar on ve za gotovo, da je oženjen, ! da ima v vasi malo hišico in par oralov j Etnije...	'
udeležence navduševali, da vstrajajo v boju za svoje pravice ter na^nanjevali in navduševali za nove boje proti libe-ralno-socialistični vladi. Sklenilo se je, da kmetje ne plačajo nobenega davka več in da odstopijo vsi občinski zastopi na celem Južnem Francoskem. Ako tudi to ne bo pomagalo, šli bodo kmetje v Pariz, da tamkaj pred vrati ministrov povedo svoje mnenje.
Francoska vlada je hotela odvrniti javno pozornost od tega boja ter je začela napadati papeški dvor zaradi pisem nekega uplivnega rimskega duhovnika v Parizu. Toda to pot se ji nakana ni posrečila. Francoska javnost in posebno kmečko ljudstvo ji ni šlo več na limanice.
Pri shodu v Tonlonu je bilo navzočih 26.000 vinogradnikov. V Narbonnu je 3000 vojakovpozdravljalo demonstran-teviničarje. Častniki vojakov niso mogli pomiriti; moral je priti polkovnik.
Vlada hoče gibanj9 zatreti z orožjem. — Več voditeljev so že zaprli, nad kmete pa pošiljajo vojake. Zapreti so hoteli |tndi časnikarja Marcelina Alberta, ki vodi kmete, a kmetje so se zbrali pred njegovim stanovanjem in ga ščitili. Vojaki ponekod niso hoteli streljati na kmete. En polk se je uprl. Morali bo poslati nanj dva druga polka. Tu se vidi, kaj 4e godi ondi, kjer vladajo brezverski liberalci in socialisti.
Po vsem sveta vzbuja la velikanski boj francoskih kmetov pozornost, Tndi slovenski kmetje opazujemo francoske sobrate v njih težkih položajih ter jim želimo popolne zmage. Tembolj razumemo njih Blanje, ker je tudi izmed nas mnogo vinogradnikov, kateri se moramo isto-tako z vsemi Bilan<i boriti za svoj vsakdanji kruh.
Slovenski goriški kmetje se iz tega boja na Francoskem marsikaj lahko na-uče. Tudi našim kmetom se slabo godi,
Premišljujoč zmaje z glavo; nikakor ne more rešiti uganjke.
»Zabeljena kaša!“ zakliče jezno; „ali sem ali nisem ?!“
Dolgo časa je naš prijatelj premišljeval o svoji čudni usodi pa uganka je ostala uganka. Slednjič ga je premagal spanec, kajti bil je truden od dolgega dela.
Drugo jutro ga je zopet prišel budit stari brat'
„Brat Frančišek, vstanite k molitvi !“ —
Topot »brat Frančišek" pa že ni bil več tako zaspan. Urno je skočil pokonci, oblekel rjavo raševino in je hitel v kor, nato pa k zajutrku in na delo.
Tako je minil dan za dnem. Konečno je Jakob Žagar vendar prišel do prepričanja, da je redovnik.
»Umreti sem moral enkrat", tako je mislil pri sebi, in moja duša se je preselila v brata Frančiška-*.
S to razlago je bil novi redovnik čisto zadovoljen. Z veseljem in pridnostjo je hodil na delo.
Nekega dne je imel kakor navadno v vrtu opravek. Kar se mu zdi, da čuje onkraj zidu glas svoje žene.
Jejhata ! Kaj je neki bilo ? ... Marjanka?
(Dalje pride.)
zadolžujejo se, izseljujejo ter prodajajo svoja posestva.
V	teh za kmeta tako resnih časih prihajajo ljudje, goriški dohtarji in razni kramarji ter ponujajo svoje preležano blago o klerikalizmu; pridigujejo nam boj proti „farjem“ in cerkvi. Naš kmet je po Goriškem te bratce po večini že izpoznal, edino na Krasu so jim verjeli. Toda tudi tukaj je mnogo mož, ki vedo, da je sedaj potreben boj za kmečke koristi in pravice. Če pa napadajo vero, jo bomo tudi branili. Zato kmetje, pristopajte k »Kmečkim zvezamu ter jih pomagajte snovati, kjer jih še ni.
Občni zbor „SIoge“.
V	četrtek se je ob obilni udeležbi vršil redni občni zbor političnega društva „Sloge“. Dr. Dermastia je kot društveni podpredsednik otvoril zbor na mesto zadržanega predsednika dr. Gregorčiča, ki Fe mudi na Dunaju kot državni poslanec. Ko je konštatiral sklepčnost in pozdravil zborovalce, je podal poročilo o društvenem delovanju.
Omenjal je splošne in enake vo-livne pravice za državni zbor, za katero se je tudi „Sloga“ krepko potegovala. Pravično bi bilo, da se tudi za deželni zbor vpelje splošna in enaka volilna pravica. (Odobravanje.) Tudi to moramo doseči. — Ob otvoritvi bohinjske železnice se je bilo bati, da železniška uprava utaji Slovence v Gorici s tem, je napravila na goriški postaji le nemške in laške napise. Energičnemu nastopu združenih Slovencev, ined katerimi je veliko storilo tudi društvo »Sloga", se je posrečilo doseči, da so za Slovence sramotni napisi izginili. — Mnogo dela so dale društvu zadnje volitve v državni zbor in prinesle v društvo novega življenja. Pokazale so pa volitve pomanjkljivost naše organizacije. Bilo je veliko shodov, le škoda, da shodov ni bilo tudi poprej. Potem bi bil uspeh brez dvoma večji. Zmagali smo častno v dveh okrajih in tudi na Krasu smo dobili častno manjšino. — Nadalje naznani, da mu je pisal društveni predsednik, da odstopa od predsedništva ter da bi eventualne nove izvolitve kot predsednik ali pa odbornik ne mogel sprejeti, ker ima z državnim zborom preveč posla. — Slednjič naznani, da se je odpovedal odbornik dr. Aleksij Rojc, ker je zbolel in je v jako resnem položaju. Mož je storil za društvo jako veliko in zato je vsled svojega neumornega delovanja v društvu vreden, da mu občni zbor izreče najiskrenejšo zahvalo in željo, da bi skoro okreval, kar je bilo soglasno sprejeto. Poročilo podpredsednikovo se je vzelo na znanje. Nato je poročal o denarnem stanju društva do 10. t. m. blagajnik dr. Pavlica. Stanje je ugodnejše ko druga leta. Poročilo blagajnikovo se je sprejelo na znanje.
Pri volitvi predsednika je bil nato vnovič izvoljen dosedanji predsednik dr. Gregorčič, vkljub odpovedi, kise ni vzela na z n a n j e. V ostali odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: odvetnik dr. Franc Pavletič v Gorici; prof. I. Berbuč, dež. odbornik v Gorici; nad-
učitelj L. Likar v Ozeljanu; odvet. koncipijent dr. J. Dermastia v Gorici; dr. A. Pavlica v Gorici; dež. poslanec A. Klančič župan v Podgori; župan J V i d m a r v Lokavcu; svečar Jernej Kopač v Gorici; tiskar L. Špacapan v Mirnu. Za namestnike so bili izvoljeni gospodje: prefekt 1. Rejec v Gorici; župan Berce v Dornbergu ; župan v Št. Andrežu; veleposestnik in blagajnik »Cent. pos. Sfiligoj v Gorici; župan Černič v St. Petru.
G. prefekt Rejc je ob odobravanju utemeljil sledečo resolucijo, ki je bila z navdušenjem sprejeta :
„Obč. zbor „Sloge“ z zadoščenjem odobrava korak svojih obeh poslancev v državnem zboru, ki sta vstopila v en klub z delegacijo S. L. S. in štajerske K. Z. ter zahteva, da tudi posihmal postopata složna in edina med seboj, složna in edina tudi s poslanci S. L. S. in K. Z. ter neustrašeno stojita za kat. nar. program »Sloge", na kateri sta bila izvoljena. Isti zbor izraža tudi posebno veselje nad solidarnostjo slov. in čeških kat. nar. poslancev".
Dr. Brecelj je v daljšem govoru utemeljeval resolucijo o organizaciji naše stranke. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, se glasi:
Občni zbor »Sloge" prisrčno pozdravlja ustanavljanje stanovskih političnih organizacij po goriški deželi, pred vsem pa »Kmetske zveze" in želi, da se jih ves slovenski narod na Goriškem tesno oklene. Iskreno želi, da se ustanovi na podlagi teh organizacij izvrše-valni odhor naše stranke ki bo imel vrhovno vodstvo vsega našega javnega delovanja v svojih rokah’1.
Soglasno in z navdušenjem je bila sprejeta tudi sledeča resolucija, ki jo je utemtlji! dr, B r e c e 1 j:
„Obč. zbor »Sloge" se pridružuje protestu društvenega odbora proti uzakonitvi novega volivnegareda. ki ga je sprejel deželni zbor goriški. Hkrati zahteva spremembo volivuega reda na podlagi enake in splošne volivne pravice tudizadeželni z b o r“.
Župnik g. Roj c iz Mirna je predlagal, naj se ustanovi poseben odbor, ki imej nalogo sestaviti natančen organizacijski načrt za celo deželo. Naloga odborova bi bila tudi doseči zbližanje in boljše medsebojno spoznanje naših društev.
Svečar in posest, g. Jernej Kopač je v daljšem in temeljitem govoru pokazal potrebe slovenske trgovske šole v Gorici ter pokazal tudi krivice, ki se slovenskemu trgovstvu gode od strani Lahov. Predlagal je sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
»Redni občni zbor slov. političnega društva »Sloga" v Gorici dne 20. junija 1807. smatra za nujno potrebo vstano-vitev nižje trgovske šole v mestu Gorici za celo goriško deželo ter s zadovoljstvom sprejme na znanje, da se taka šola v najkrajšem času otvori.
Ker pa se je dokazalo iz verodostojnega vira, da ima biti ista ustanovljena samo z italjanskim učnim je-
zikom, protestira najodločneje proti laki krivici, da bi se nas Slovence, ki smo v veliki večini v deželi in imamo ravno tako potrebo in pravico do take gospodarske ustanove, kakor naši italjanski sodeželani, da bi se nas na tak način preziralo ter ustanavljalo z denarjem naših davkoplačevalcev zavode od katerih bi mi Slovenci ne imeli nikake koristi.
Poživljamo vse slovenske državne in deželne poslance, da zastavijo na merodajnem mestu ves svoj vpliv v to, da se vstanovi v Gorici trgovska šola s slovenskimi in italijanskimi paralelkami, ali če bi se to ne moglo doseči, da se za Slovence ustanovi samostojna slovenska trgovska šola.
Gospodu Kopaču se je izrekla hvala za lepo poročilo.
Ob velikem odobravanju je bil sprejet protest, ki ga je predlagal dr. Brecelj proti temu, da je ..Društvo za pospeševanje male obrti" priredilo razstavo, za katero so se porabili tudi slovenski denarji, na tak način, da ta razstava kaže le laško lice iu da v njej ni ne duha ne sluha o Slovencih.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključi dr. Dermastia lepo zborovanje z nadejo, da bo začelo sedaj novo življenje v naši politični javnosti, ki bo doueslo lepih, trajnih uspehov.
Navdušeni so se razhajali zborovalci, pripravljeni za novo delo, navdušeni za nove boje, za nove žrtve. Bog jih živi!
„Po njih delih jih bodete spoznali".
Da so razni bogati svobodomiselni razuzdanci in židovski miljonarji zanetili npor proti katoliški cerkvi, je jasno kot beli dan. Njim je cerkev najbolj na poti, ker ona imenuje radovoljni uboj, nečistovanje. zatiranje ubožcev ndov in sirot, in delavcem ali najemnikom zadržavanje ali utrgovanje plač, vnebovpijoče grehe I
Zato torej, ker ravno ti grehi najbolj težijo njih vest, so se oni takorekoč zakleli, cerkev kot očitajočo veBt zadušiti in uničiti.
Za ta posel pa jih je hilo vedno premalo, ker cerkev je imela vedno zaslombo v zatiranem ljudstvu. Torej, kaj storiti da cerkvi odtujiti ubogo ljudstvo ?
.Judovske zvite buče so si znale vse eno pomagati četudi z lažjo in hinavščino I
Vsakdo ve, da je socialno demokratična stranka nastala zato, da se bode bojevala proti kapitalizmu t. j. proti izkoriščevalcem in oderuhom in ti so v prvi vrsti židovski miljonarji. Ti pa so spoznali, da bi jim vtegnila huda presti, ako bi se te številne mase zatiranega ljudstva nekega lepega dne nanje navalile in si mej seboj njih bogastvo razdelile. Zato so poskrbeli, da so se vrinili v vodstvo socialne demokracije, ter tako oklenili njeno časopisje in agitatorje na denarno verigo kakor pse, ki morajo varovati imetje svojih gospodarjev —judov !
Da je to res, priča vse delovanje socialne demokracije. Socialni demokratje so zdaj naščuvani po njib časopisju in agitatorjih, da se kakor stekli zaganjajo, mesto v res prave zatiralce in oderuhe, v kat. cerkev, katera je v njih očeh — klerikalni zmaj, ki žre denar, omiko, blagostanje ljudstva itd.
(Daljo prihodnjič.
Politični pregled.
Prestolni govor — cesarjev.
Zadnjo sredo je imel cesar prestolni govor, kjer je na kratko omenil, kaj želi, da izvrši novi državni zbor. Omenjal je tudi kmečkih teženj. Rekel je:
„Pomneč, kolikega pomena je poljedelstvo za splošni blagor, bo Moja vlada skrbela, da 6topi med Vas s predlogi, da se okrepi prebivalstvo, ki deluje v tej, nad vse važni panogi narodnega gospodarstva. Najprej se bo bavila z vprašanjem, kako urediti poljedelski osebni in realni kredit, da po možnosti zmanjša breme obresti na poljedelskih posestvih in zadrži njih preveliko za-dolženje. Ker more živinoreja pri umnem gospodarstvu dati mnogo več dohodkov kot doslej, namerava vlada izdati orga-nizatorične ukrepe, da se pomnoži šte-
vilo živine in da država bolj pospešuje konjerejo".
Cesar je omenil nadalje še tudi olajšanja vojaškega bremena in zavarovanja delavcev za starost in onemoglost. — Kor zastopamo pred vsem kmečki stan, nas veseli, da je cosar povdarjal kmečke potrebe. Stvar naših poslancev bo, da se cesarjeve željo izvrše in izvrši še marsikaj kmetu v korist, kar cesar ni omenil.
—	Govor priobčimo prihodnjič.
Predsednik državnoga zbora.
Za predsednika državnega zbora je izvoljen krščanski sociatec dr. Weiss-kirchner. Pod p r e d so d n i k a sta oba Slovana, eden je Ceh, drugi Poljak. Prvi podpredsednik je dr. Začek, drugi dr. Starczinsky,
Darovi.
Za slovensko „ Alojzijevišče". — Preč. g. Alfonz Poljšak 40 K; g. Fr. Vodopivec 3 K; slavna hranilnica in posojilnica v Tolminu 50 K.
Bog plati I
Novice.
Cenjenim naročnikom 1 — Polovica leta se bliža h koncu. Mnogo je naročnikov, ki niso še poravnali letošnje naročnine. So tudi nekateri, ki niso še plačali za minnla leta. Zato prosi podpisana uprava, naj bi gg. naročniki storili svojo dolžnost, kajti list ima mnogo stroškov in je treba sproti plačevati. Ob enem prosimo, svoje somišljenike, naj naš list razširjajo. Od sedaj do novega leta je cena za premožne 2 kroni, za manj premožne 1 K 50 v.
Kdor lista redno ne prejema, naj nas obvesti pismeno : „Zadnje štev. lista nisem prejel". Pismo bodi odprto, znamke ni treba. Na ovitku naj se poleg naslova : „Reklamacija".
Uprava „Prim. Lista".
.Svobodna Misel" se imenuje neki list, ki kroži po Slovenskem in ga izdajajo slovenski framasoni. Namen lista je boj proti katoliški cerkvi, katerega že .Soča" več let vodi in poostrnje še vedno bolj. Slovenski framasoni hočejo francoskih razmer. Kakšne so te, je znano čitaleljem .Primorskega Lista", saj smo jih že opetovano omenjali. Tudi danes hočemo omeniti samo enega slučaja s Francoskega, o katerem so pisali pred časom razni časopisi. Francoski frama-soni so strogo prepovedali šolskim otrokom nositi okoli vratn kako svetinjico ali križce. Učitelji te vrste so žngali otrokom, da jih izključijo iz šol, ako se pre-drznejo priti s takimi znaki. Neki oče pripoveduje, da je njegova hčerka nosila že več let brožko v podobi križa. Učiteljica je zahtevala, da naj učenka takoj odstrani to brožo ali jo pa skrije, ker drugače bi jo morala spoditi iz šole. Mati učenke je poiskala učiteljico, da se radi te zadeve pomeni z njo. Učiteljica prizna, da dela po navodilu šolskega nadzornika, ki je znan framason, prizna pa tudi, da je Bama framasonka. Po odhodu matere je izjavila učiteljica, da bi ji bilo zelo ljubo, ako pride več takjh pritožb, ker ji bodo gotovo pripomogle k boljši službi. Učenka je izostala iz šole in stariši so jo začeli sami poučevati. Tako delajo liberalci in framasoni. —■ Take razmere hvali tudi list .Svobodna Misel". Na boj proti slovenskim framasonorn. Zmagali smo jih deloma pri zadnjih volitvah, glejmo da jih zmagamo tudi pri deželnozbor-skih ter popolnoma pri prihodnjih državnozborskih. Ne držimo rok križem, te-muč pripravljajmo se na nove boje, ki nas še čakajo. — Omenjamo še, da list .Svobodno Misel" zagovarjata „Soča“ in .Primorec", Gabršček jo pa prodaja. V Gorici je neko liberalno društvo, ki se imenuje .Prosveta". To društvo ima ta list naročen in ga hodijo brat dijaki, kmečki sinovi, ki jih pošiljajo pošteni naši kmečki očetje študirat v Gorico. Liberalni profesorji za to vedo, a ne rečejo nič, še podpirajo to. Taki so liberalni profesorji. Zato je treba, da vsi pošteni kmetje nastopijo proti takim ljudem. O teh liberalnih profesorjih bomo pa še govorili.
Kmečke zahteve. — Nemška agrarna stranka, ki pripada neraško-nacionaini zvezi, je določila v svoji seji sledeči pro-grem: Razmerje med Avstrijo in Ogrsko se mora tako urediti, da se bodo varovali interesi avstrijskega poljedelstva Po tem načelu se mora vlada ravnati tudi pri sklepanju trgovinskih pogodb z bal
kanskimi držnvami. Veliko spremembe v prid kmetu se morajo takoj izvršiti in sicer : splošno starostno zavarovanje, ki bo prirejeno tudi za poljedelca, razdol-žitev kmečkega posestva, saniranje deželnih in občinskih financ, rnzbromeni-tev poljedelstva pri novi davčni reformi, dveletna vojaška služba in preprostejša, cenejša državna uprava. Da bo mogoče to rešiti, zahteva agrarna stranka primerno izpremembo poslovnika, da bo mogoče hitro in uspešno delovanje v zbornici. Nato se je dalo začasnemu načelniku poslanca Peschki nalog, naj stopi v zvezo z agrarci iz nemško - radikalne in krščansko-socialne stranke ter z agrarci slovauBkih strank, da se ustanovi agrarna zveza iz poslancev vseh narodnosti. J »s-no se kaže, kako zgolj narodne skupine poslancev ne zadoščajo, ampak da se izkušajo združiti po kulturnih in gospodarskih načelih.
Skupaj s črnorizci. — To je aa naše liberalce nekaj jako sramotnega. Noben pravi naprednjak ni smel niti sesti na stol, na katerem js sedel kak čr-norizec. .Soča" je opila : „Vnn s farji iz našega političnega življenja, far v zakristijo I" — In zgodilo pa se je te dni, da je hud nasprotnik črnorizcev Ivan Hribar in njegov še hujši oproda Štre-kelj, zaprosil hrvaške duhovnike, naj ju sprejmejo v svoj klub. Ia tako je prišlo. .EdinoBt", posestrima .Soče" nori radi tega od veselja, češ: V jugoslovanskem kiubu je sedem duhovnikov, v slovenskem pa so le štirje. Kje so sedaj ostali bojevniki proti .farjem"? Ne upajo se na dan, ker njihovo delegacijo rešujejo hrvaški .klerikalci". Zato molče in se jeze. Da, tako jel
.Slovenski klub". — Race plavajo o naših poslancih po časopisih in blagor ubogim na duha, ki se od njih uče politiškega znanja. Pišejo, da je v hrvatsko-liberalnemu klubu 21 poslancev, v slovenskem 16; in še o teh so nekateri hrvaški listi pisali, da dr. Hočevar in Fon nskočita. Primimo te trditve 1 Klub, ki mu je podnačelnik značajni Ploj, ima danes 19 članov; Grafenauerja ni v njem in tudi Buliča iz Splita ne, ker ga še sploh ni na Dunaju. Pripomnimo še, da se n. pr. Prodan in še marsikdo drugi silno slabo počuti v tem azilu za slovenske liberalce. Le mirno počakajmo, pa se bo vse prav razrilo.
Za komenskega dekana je imenovan č. g.,Ign. Valentinčič, župnik v Renčah. Čestitamo 1
Proti premeščeuju moškega slovenskega učiteljišča je protestiral na predlog dr. Veniera goriški občinski sret. Županu so pa naročili naj v Trstu in na Dunaja Btori vse potrebne korake, da se prepreči premeščanje slovenskega učiteljišča v Gorico. Županov .klub" 2 mož bo imel sedaj priliko pokazati moč.
Slovenskim županstvom in dragim zastopora pa kličemo: Na noge!
—	Proti premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico je včeraj v državnem zboru stavil interpelacijo goriški župan M a r a n i.
— Nagla smrt. — V pond. zjutraj je imela tukajšnja garnizija vojaške vaje okrog Kormina. Teh vaj se je udele-leževalo tudi večje število višjih častnikov, med njimi tudi korni poveljnik Potiorek in ljubljanski brigadir polkovnik
V	a v r a. Pri naskoku na hrib svetega Kvirina. ki se je izvršil ob	zjutraj, pade Vavra s konja in obleži mrtev. Zadela ga je srčna kap. Truplo so naj-prvo prepeljali v komunsko bolnišnico, odtod v Gorico. Pogreb je bil včeraj.
— Razstava ročuili del iu risb.
—	V petek, I. j. 21. t. m. dopoldne se je otvorila na c. kr. izobraževelišču za učiteljice v Gorici (v sobi I. II. ital. tečaja I. nadstr.) razložba ročnih del in risb. Vabljeno je slavno občinstvo, da se ogleda to izredno zanimivo in poučno razstavo.
— Živinsko sejmišče v Gorici prenešeuo drugam. — V sobotni seji mestnega starešinstva goriškega je naznanil župan dr. Mirani, da je dobil od namestništva dopis, v katerem zahteva namestništvo, da se mora sedanje sejmišče do konca leta 1908 preložiti, ako se to ne zgodi, ne bo več sejmov. Našim čitaleljem je gotovo še znano, da so posl. Grča in tovariši v zadnjem zasedanja dež. zbora interpelirali radi nedoatatkov na tem sejmišča.
— Strela. — V nedeljo 16. t. m. popoldne je med nevihto z malo dežjem na Vojskem v Mrzli Rapi treščilo v lipo pred hišo pri Gomilnikarjn. Strela je šla
tudi v h;šo, kjer se jo vedrilo več Ijuj; ( Strela je omamila vse kar jih jo bilo ; izbi, le stari ženic', ki je ostala v ki, r hinji, je prizaneslo. Ko je žona šla I| hišo, našla ie vse na tleh brez zavet j Začela jih je tresti in premetavati tat j da so pomulem kazali, da je še življenje v njih. PriS-»l je tudi gospodar, ki so je bil zamudil na Vojskem in je pom<j>i| ljudi spravljati po konci. Vsi so bili tak-omamljeni, da se niso mogli dolgo z vesti. Nekateri še v nondeljek niso vi. deli, kaj je ž njimi. K len je bil Ufi omamljen, da je vpil, da ga je nekdi zaklal, tiščal se je pod vratom, da nu kri ne uide, akonvno ni bilo nikjer rane. Drugemu je strela uigala dih trake po roki in čez pr.sa. Dragi škofi hvaia Biga ni bilo.
— Korni poveljnik Fml. Poti* rek se je pripeljal v Gorico in nadzj. ruje tukajšnjo posadko.
— Konec šolskega leta. — Tj kajšnja gimnazija konča šolsko leto 2! t. m. realka pa 5. julija. Sprejemni izpit za gimnazijo se vrše dne 1. julija. Mi tura na ženskem izobraževališču n prične prihodnji pondeljek.
— Labonska surovost. — V noi od četrtka na petek so neznani divjati razbili v ulici Vatturini optika g. Prim* žiča reklamno steklo, najbrže ker jih ji bodlo slovensko ime.
— Porotne obravnave. — V torek in sredo se je vršila obravnavi proti Matiji Šuligoju, ki je lani na binkošti sunil v srce Ivana Markiča, ki jt takoj umrl, ter ranil še dva druga. Obsojen je bil na 4 leta in pa obema ranjencema mora plačati skupaj 400 K. —
V	četrtek in petek se je vršila razpravi proti 20-letnemu Alojziju Vončini ii Volarjev, ki je ubil 27. februarja Ni brantovega hlapca Antona Eržena, kakor smo poročali. Obsojen je bil na 5 let ječe, poostrene vsak mesec s postom.
— Gorelo jtf v četrtek od 9 — 11. ure dopoldne na eksportnem trgu. Zgorelo je 5 lesenih kolib. V eni teh kolib se je nahajala tudi kuhinja, v kateri u prekupčevalci dobivali jesti. 40 q sadji je uničenegi. Škode do 2000 K.
— Tatvina. — V soboto po noči so udrli tatje v prodajalno Mazzuliniji v ulici Aquileia št. 6 ter pokradli več steklenic maršale, 60 kron denarja, ur in brivno britev. Tam blizu je irnd shranjenih 8000 K, ki jih pa niso našli Policiji se je posrečilo na Kornju v nedeljo zvečer prijelo neko sumljivo osebo, pri kateri so res našli ukradeno uro io britev. Rekel je, da se piše Gregor Šora, bivši redar v Trstu že kaznovan radi tatvine.
Proti Hribarjevi volitvi je vloži volilni odbor S. L. S. zadnjo soboti protest, kakor je bilo sklenjeno v vodstvo stranke. Na dan pridejo lepe stvari.
— Rektorjem zagrebškega vseučilišča za bodoče šolsko leto 1907-—08
je izvoljen dr. Milivoj M a ur o vi č, pro-IL fesor juridične fikultete.	|G
—	Pri občinskih volitvah v Pulju«! so zmagali v lil. razredu Lahi in so-ltl cialisti z malo večino 150tih glasov. Vo-B^ litve bodo r azveljavne. Volilo je veifc mrtvih.
— Sto in štirideset letnico svo-Rj jega obstanka praznjuje letos kranjskiHi ^Kmetijska družba". Ta dražba je eni najstarojših v naši državi.
— Kadilci tobaka po 26 v se pri-tožujejo da se nahaja v istih pakelcih i znamko V. večinoma mešan tobak po H v. To na znanje merodajnim činiteljem'
— Koliko prehodi pismonoši
—	Povodom 25!etnice nekega pismonoši so njegovi prijatelji v veseli družbi ir računali, koliko km je tovariš prehodil ' tem čaBU. Če se računa, da prehodi pismonoša na dan 33 krn, znaša njegf* pot na leto 11.000 km, ali v 25 let"1
275.000	km; vrli mož bi torej lahko » času svojega službovanja sedemkrat oh hodil ravnik.
Organizacija katoliških časnikarjev. — List „Našinec“ priporoč* ustanovitev organizacijo katoliških ča-tii-karjev. Organizacija bi imela namen podpirati moralično in materijalno mož«, ki se junaško bore za vero in domovino, ne zmenivši ve za svoje zdravje in drugo. .Dandanes je že jasno", pravi list dnljo> „da so uspehi katoliškega napredka p'1' pisovati v prvi vrati katoliškim časnikarjem. Katoliško ljudstvo bo z veselj«® pozdravilo organizacijo teh mož, ki i08 gredo na čelu, ter jih bo z veselje®
podpiralo. Gotovo je, da katoliški časni-Urji v Avstriji nujno potrebniejo stanovsko or(?anizacije in le želoti je, da bo la misel kmalu izvfdo".
Iz cerkljanskega okraja.
e Pripravi,javili hIkmI političnega driiStva „ Iv močit n 7,ve/.au bo imeli predzadnjo nedeljo v Cerknem. Potrebo leua društva sta utemeljevala govornika dr. Knavs in Abram. Pravila se v krutem potrdijo. K vstanovnemu shodu, ki ne bo vriiil, če bo mogoče, na prostem, se vabijo somišljeniki. Govorili bodo iz-vanredni govorniki, kteri dobro poznajo potrebe kmetskega stanu.
Iz tolminskega okraja.
t Kmetje tolminskega okraja !—
V	nedeljo je pri Sv. Luciji ustanovni shod „Kmečke zveze1* za tolminski sodni okraj. Vstop le z vabilom dovoljen.
t Umrla je ljubljanski bolnišnici 21. t. m. gospa Marijana vdova Kenda, veleznana gostilničarka v Biči pri Sv. Luciji. Po njeni želji se je truplo prepeljalo k Sv. Luciji in položilo v grob pri Sv. Mavra. Pred kakimi osmimi leti je bila od hudobnega človeka ponoči napadena in na več krajih hudo ranjena. Zaradi nasledkov ene rane je morala iti zdaj v Ljubljano k operaciji, ta se je sicer dobro posročila, a že po par dneh je umrla za srčno kapjo. Bila je v svojem zakonn skrajno nesrečna, drugače pa uinna, pogumna in energična žena, izvrstna gospodinja, sposobna voditi vBako in 5e tako veliko posestvo. Znala je govoriti in nastopiti, da je vsakomur imponirala. Liberalci so jo v zadnjih letih radi imenovali »kavko* (klerikalko), tudi naravnost v obraz so ji to psovko zabrusili, pa se ni za to dosti zmenila.
-	Bog se ji duSe vsmili I
t Šolsko vodstvo v Selih-Rutih se najiskrenejše zahvaljuje v imenu šol. mladine vsem čč. g. darovalcem, ljubiteljem rnladeži, da so pripomogli omisliti za obe šoli dve krasni sliki sv. Alojzija.
Bog povrni stotero vsikdar in povsod I
Bogomil Bratina, voditelj.
t Najdena ura. — Pred nekaj časom je oznanil nekdo v „Gorici“, da je izgubil gredoč iz Bače na postajo pri Sr. Luciji svojo uro. Ta ura je najdena in se dobi v župništvn pri Sr. Luciji.
Iz kanalskega okraja.
ki Pripravljavni sestanek za kanalsko „ Kmečko zvczo“ se vrši Se le 7. julija v Kanalu.
ki Občni zbor okrajne posojilnice v Kanala se je vršil v nedeljo 23. t. m. ob povoljni udeležbi.
ki Velikansko slnvlje priredi veteransko društvo v Kanalu v Boboto na praznik sv. Petra. Blagoslovila se bo društvena zastava, ki nosi podobo sv. Martina, in sicer ob lepem vremenu na vo-aškom vežbališču. Tam bo tudi tiha sv. maša Iz Trsta pride s posebnim vlakom tamošoje veteransko društvo.
Seveda, če ne bo zraven plesa, potem se svet podere.
ki Kanalskim okoličanom ! — O t volitvah so pokazali nekateri kan. ostilničarji, da ni so prijatelji kmečkega stana Tega gotovo niste še pozabili. Sedaj pa je napravljen ples, ki bo kmečke iepe praznil, gostilničarje bogatil, vam
pa nič koristil. Pokažite jim, da so oni od vas odvisni. Storite vsak Bvojo dolžnost, da bodo sami Kanalci plesali, če bodo hoteli, z metlami Z plesom se ne razširja ne omika, tudi <ie ne budi narodni čut, temveč gola dobičkarija.
ki Občinske volitve so prešle. Utok je vložen za 3. razred, kor so baje svitle kronco in rnjno vince igrali veliko vlogo.
Iz goriške okolice.
g V Prvačini se vrstijo plesi zaporedoma. Pravijo, da hoče sedanji župan, bivši napredni kandidat, s tem mladino ukrotiti, da se enkrat napleše. Tudi naprednost na gospodarskem in socijalnem polju. Zganite se vendar, kar vas je dobromislečih mož, ter vstavite to kugo, in preskrbite mladini zabavo in poduk na drug način.
g Minuli teden se je splašil v Prvačini gospodarju vol, ki je šel z vozom iz vasi na cesto. Odtrgal se je od voza in dirjal tako naglo kakor najhitrejši konj. Vstavili so ga le pri reki Vipava. Gospodar in njegov mali sin sta padla iz voza in se pobila, a vendar ne nevarno.
g Iz Solkana. — „Soča“ po svoji navadi adari po duhovščini če le more. Seveda za to ji pride prav tudi neresnica, če je še tako debela. V št. 10. z dne 22. junija govori v prilogi o trdosrčnosti g. nunca solkanskega, češ, da ni hotel dati žejnim vojakom vode iz praznih vzrokov. O resnicoljubnosti gospodov tega lista in o resničnosti teh in enakih „Sočinib“ poročil naj sodijo čitatelji, če jim povemo sledeča dejstva: G. nune solkanski je hitro, ko je bil za vodo naprošen dal poklicati svoje posle in postavil pred hišna vrata vso vodo do zadnje kapljice, kar jo je imel v hiši zraven pa 3 kozarce, da jih je več naenkrat lahko pilo. Poslal je dalje jedno deklo na studenec Gorišček, ki je nosila vodo — ne domov — ampak na cestni moBt nad studencem, koder je šlo vojaštvo, tako, da je ime! vsakdo priliko piti in napolniti si posodo. Domov je prinesla vodo še-le, ko je vse vojaStvo odkorakalo.
Brez komentarja. Pa še naročajta „Sočo“ in jo berite, saj vaa pita s prečudno dobro hrano 1
g Osel in srnjak. — Pretečeno nedeljo so imeli goriški lovci lov v vitovskem okrožju. Ustrelili so lepega srnjaka, katerega so naprtili na osla. Oiel — sicer pohlevna živalce, se pod svojim bremenom ni počutil nič kaj dobro. Ko je zagledal na svojem hrbtišču čudno rogato glavo, doslej neznane mu zverine, se je splašil in spustil v divji dir proti dolini. Poganjač je sicer tekel za njim, a osel ma je kmalu izginil izpred oči. Ko je gonjač prišel ves upehan domov, je našel oslička čiBto mirno stoječega v hlevu pri jaslih. Na hrbtišča pa so bingljali prednji deli srnjakovi, zadnji del se je na potu odtrgal. Poganjač pa je moral slednjič od lovcev slišati zabavljico, da osel ni osel, marveč oni, ki ga je gonil.
g Sklep šolskega leta. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici konča šolsko leto 1906—1907 dne 28. junija t. 1. Prihodnjo šolsko leto 8“ prične dne 16. septembra. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi, dečki, ki ho dosegli 14 ali več let ali vsaj 13‘la leta svoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko Solo ali pt* kak razred srednjih šol ter se želi posvetiti učiteljskemu stanu. Podrobnosti glede vpisovanja za vstop v ta zavod se pravočasno objavi.
g Ustanovni shod „ Kmečke zvezeu za goriški sodni okraj se vrši v nedeljo dopoludne v dvorani hotela „Central“ ob 9h dopoludne. Skorogotovo govori tudi državni poslanec g. F o n, če ne bo zadržan. Le z vabilom dovoljen vstop.
g Mlad. pevsko društvo ,.Slavček" v Mirnu. — V Mirnu so so združili domači mladeniči in si vstanovili svoje pevsko društvo. To društvo priredi dne 7. julija svojo prvo veselico, na kateri nastopi pevski zbor broječ 40 mladeničev.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Črnič pri Kuku. — Naš Virgilč je šel sedaj po volitvah v pokoj ter šteje prislužene kronce. Dober tek! Tudi ne piše več v poredne liBte. Morda je postal res Črtomir kakor njegov sinček?! O ne, ni postal Črtomir ampak najbrž obhodnik, ker s svojim starim dvokolesom nosi neprenehoma razna napredna povelja od vasi do vasi. Pravijo celo, da je postal Gibrščekov agent, ki ponuja „Zaraorce“ po 60 vin.
a V Batujah ne verujeta dva napredna dohtarja »Tuma in Luzato“ v vstajanje mrtvih, zato upata, da prideta nekdaj oba v „neč“.
a V Dobravljah bi znani .vzorni" učitelj prav rad koga tožil pri sodniji, a za sedaj bo je zadovoljil, da je pozvonil le na samostanska vrata. Res velikodušnost.
a V Črničah se govori, da se je izrazil solati podžupan in sedanji namestnik županov: „Kaj vera, zadostuje da kedo pošteno živl“. To je liberalna vera in hinavska poštenost.
a Na vipavski železnici bi bilo zelo želeti, da bi zadnji vlak, ki pride v Prvačino ob 811 čakal tam dokler pride ob 8 34 vlak bohinjske železnica, ker zlasti v tem času je mnogo izletnikov iz Vipavske doline, ki pridejo z bohinjsko železnico zvečer v Prvačino, od koder morajo potem peš domov, ali pa najeti si voz; dasi je vlak vip. žel. takrat komaj v Dombergu. To naj uvažujejo merodajni krogi.
a Pred par meseci je v Sela nekdo porezal trem posestnikom po nekoliko trt. Minuli leden dobijo pa vsi trije po pošti v navadnem pismu denar, dva po 20 K in eden 10 K. Kdo ve, ali je tudi to že izposloval učeni napredni poslanec na Dunaju?
a Naprednjaki v vip. dolini ne mirujejo še. Vedno iščejo prilike kako bi kterega od naše stranke mogli tirati pred sodnijo. Pred kratkim so bile klicane priče iz Sela in sv. Križa. Kaj bo tam pričale se ne ve, pa sliši se, da naprednjaki na ta način ne pridejo do plačila pri rolitvi zapravljenih kron.
a V neki vasi na Vipavskem se je hvalil nekdo da on pripada napredni stranki že trideset let. Žana, ki je to slišala mu je odgovorila, mi pa se prištevamo svoji stranki, že skoro 1900 let. Obmolknil je.
a Y „Soči“ St. (J!), t. 1. se je oglasil iz Sala na Vipavskem neki noso-in trebuho-merec ter hoče da povemo da Bavčar po domače „Šklembič“ in Mermolja po dom. Janezove so skupaj s Cekora in Brekom poštenima osebama. Naj bo. Tem se pridružujejo v ^Sočl* Še Virgilč iz Huka in Lojze županov iz Batuj. V svoji sredi si želijo, da bil tudi g. Krampir, „Škribar“ ki piše v „eajtnge“ naj ps nikar ne tlači vse Selce v „Sjčo“, ker nas v Salu še mnogo „neodvisuih“ kmetov, kterim ni potreba zatekati se v Janezovo in Šklembičevo posojilnic}.
a Somišljeniki na Krasu, na noge, mi na Vipavskem se gibljemo, da
je veselje. Navdušenost za naio kmečko zvezo je vsestranska.
a .Kmečka zveza" za ajdovski okraj. — UUanovni shod „Kmečke zveze“ za ajdovski okraj se vrši v nedeljo ob 4h popoldne na Goričici. Vstop le z vabilom dovoljen.
a Nn predvečer dne 29. t. m. je na čast novopridoblienemu žabeljskemu županstvu kres na Gibričju ob metanju umetnih ognjev.
a Šolska veselica se vrši dne 30. junija 1907 v Velikih Zabijali v grajskih prostorih. Zičetek ob 3' . nri popoluJne, Vstopnina 30 vin., s sedežem 60 vin. Cisti dohodek je namenjen v nakup knjig za Sol. knjižnico Vabi se uljuduo k obilni udeležbi.
h komenskega okraja.
km Iz Nabrežluo. — Nekdo je v *Prim. Listu11 poročal mej novicami s Krasa, da misli županstvo v Nabrežini, naložiti vsem tujcem ki tam služijo občinski davek!? Mi pa pravimo: Prav je, da se hoče poskrbeti najprej za domačine, zato pa ni potreba nalagati tujcem posebnega davka, ker ti tujci bo ubogi delavci, ki morajo hoditi s trebukom za kruhom. Tudi naši delavci so tujci v drugih državah in bi jim gotovo ne stalo prav, ako bi jim tam nalagali še posebne davke samo zato, ker so tujci.
Sicer pa, naj nabrežinski „svobo-domiselci" in vsi drugi sploh rajše pišejo italijanskim „svobodomiselcem;1 naj raje poskrbe za zaslužek njih delavcem doma, kakor pa da uganjajo razne protiklerikalne rabuke, od katerih ima njih delavstvo samo prazne želodce in nič druzega. O priliki še kaj.
km Vč. g. člgon, vikar na Vojščici je bil obsojen v Komnu dne 25. t. m. na 160 K globe in stroške, češ da je govoril, da ima Štrekelj dve ženi. Zagovornik je prijavil priziv ničnosti, ker ni bil dopuščen dokaz resnice.
km Teinniškl liberalci 8e jeze nad dopisom iz Temnice, ki ga je priobčila „GoricaM. Sedaj groze, d* bodo poslali v „Sočo“ odgovor. Mi pa smo poučeni, da bodo v tem odgovoru nagromadili vse polno laži, ker z resnico so se že zdavnaj skregali. Ni ta liži torej pozor!
Iz sežanskega okraja.
s Iz Ilodika. — Cenjeni gospod urednik, blagovolite sprejeti od velike množine časnikarskega gradiva ki ga izdeluje uzorno rodiško liberalno obč. starešinstvo, nekoliko v svoj cenjeni liat. To uzorno starešinstvo je v svoji seji dne 14. aprila t. 1. izreklo in podpisalo županu Ivanu Čeparju in tretjemu podžupana Franja Babiča, ki je „klerikal-negaM prepričanja ntižaupnieo, <5e$ ker je poslednji s privoljenjem prvega za g. župnika v poravnavo neke pristojbine posekal v cbčinskem gojzdu nekoliko drv. Župan Iv, Čepar, ki je podoben popotniku v tujini, kjer ne pozna nobene steze niti ceste, ter gre kamor mu kdo b prstom pokaže, je uprašal liberalca, kam se ima obrniti, da pride zopet na pravo mesto in v veljavo pri liberalnema starešinstvu? Zvedenec se razume, mu je pokazal liberalno pot, katero je naš g. župan z veseljem nastopil ter volil državnozborskega poslanca z liberalci, in ko so tej poslednji dne 14. maja po noči okolu župnišča demonstrirali in rjoveli, je on z veseljem in mirno poslušal misleč si: ,,To so ljudje ki znajo postave14. Se ve, da on pozna „po!i-cijski red namreč:	Policijo pozna, ko
vidi policaja v Trstu, in „redM pa pozna, kadar travo kosi. Sadaj stopimo zopet k’
*****
######*t#
P »KROJAŠKA ZAPRU(JA“ -
« v corid Penis za opreme nevesti,
*&*&**<
v Gorici via Signori 7, skladišče 6.
####### jjj
»KROJAŠKA 2APRU<3A“-
v Gorici Via Signori 7, skladišče G.
kak01‘ tUdi *<lhotetc» restavracije, gostilne, zavode, itd Rnmberško, belgijsko in Švicarsko platno, bombažem ino, chiflon, ereton, namizni prti, Hcrvrete brimilkc, žepni robci itd. ittl. itd.
3©t.
Cene stalne. *************
po tovarniških cenah.,
Postrežba poštena.
'
nezsnpnici: Naše obč. starpSinstvo je obvestilo o nezaupnici c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani, in deželni oilbor v Gorici. Pred nekoliko časom jo prijel sem en deželni uradnik, d« »e o zadevi prepriča, in ako mogoče, ptvar uredi, Občinsko starešinstvo se jo sešit) ter proti županu, ki je prestopil k njihovi atranki nezaupnico dejansko preklicalo, in zahtevalo, da se „klerikalecw tretji podžupan l-ranc Babič in starešina Anton Bernetič odstavita, ali pa da se občinsko starešinstvo razpusti. Ko je uradnik svetoval, da se ima za slučaj, če bi bilo obč. starešinstvo razpuščeno, voliti enega upravitelja ; kateri bode vodil sam brez starešin občinska opravila do nove voiitve je obč. slarešinstvo, ravno onega župana, ki je bil do državnozborske volitve nezanesljiv in nesposoben, volilo občinskim upraviteljem z« slučaj, ako bode starešinstvo razpuščeno. Iz vsega tega postopanja in obnašanja lahko vsak desetlelni deček razsoja, da to občinsko starešinstvo sestoji največ iz samih domačih juristov", ki se jim po modrosti nobeden dunajski jurist primerjati ne more. Ono ne potrebuje nobene knjige. Ima vse pcstave v glavi, pa celo take, ki jih ncbeden odvetnik ne pozna. Ta občina je lahko ponosna s takim liberalnim starešinstvom, ki tako vrlo „na-preduje14. Izgledi so izborni, srečna bodočnost! Kje ste bili pametni volilci. na dan občinskih volitev ako vas je še kaj pri življenju ?
Gospodarske vesti.
g Sečenjc sena naj se začne, predno trava napravi seme, ker Bamo tpkrat dobimo dobro seno. Ako čakamo predolgo a košnjo, spravimo le slamo, ktere živina ne mara. Seme odvzame zemlji preveč moči, in za to tudi otava je manj vredna, ako se seče Beno pre-kasno. Rena ura, zlata ura, velja posebno pri košnji. Ako se zgodaj začne seči, dokler je še rosa, gre delo veliko lažje od rok; ko trava ovene, ne seče se več tako lahko. Kadar smo spravili seno, ne pozabimo gnojiti s kajnitom in Thomasovo žlindro; tisti ki ima dosti gnojnice, naj jo pomeša z vodo in travnike s tem pokropi; prepričal se bo da se mu ta majhni trud obilo poplača.
g Konj na celem svet« je pri-lično 93 milijonov 550 tisoč. Od tega pripada na Evropo 38 milijonov 400 tisoč; Azijo 29 milijonov; Afriko 1 mil. Ameriko 22 mil. 'J25 tisoč; Aastralijo
2 mil. 300 tisoč. V Evropi največ konj ima Rusija, namreč 22. mil. Ogerska ima
3 mil. AuBtrija 1'2 miljona.
—a—
Loterijske številke.
22. junijn
Trst....................8	74	40	39	64
Line.................. 21	9	62	16	53
Odlikovana pekarija in sladčinmia
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hifii)
Izvršuje naročila VHakovrMtuegu peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v oris. buteljkah. Priporoča hc h1. občinstvu. Cene jako nizke.
VIKTOR TOFFOLI
velika zaloga otjkinega olja iz naj-ugodnejih krajev.
Gorica, vla Teatra št. 20 fijrlca, Via Sendnarlo št. 10
Olje	za luč	40	k',	lit.	Olje corfu	6)	kr.	III.
„	fineje	56	„	.,	„	bari	60	„
„	bolje	56	„	„	.,	In;ca	70	„
„	dalmat.	56	„	.,	„	nina	80	„	„
„	istrsko	56	„	„	„	aajtUi	I	gl.	„
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvotn.
Edina zaloga oijkinega olja v Gorici.
J. ZOBNIK, GORI
Gosposka ulica št. 10,
priporočil svojo niijvočjo ziilogo ni-znovrslnrga blatit, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jager^rajce. nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za žensko obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za bir mance itd.
Vhc iiotrohšoiiH1 zn g1. šivilje1; in krojnči1.
Velika zaloga vina.
.j Podpisani prodaja črno ^ iif belo briško, vipavsko, fur- 3] > lansko in istrsko vino. Pošilja 5?
na vse kraje v sodili od 50 84 ,2 litrov naprej. Cene zmerno. S S Postrežba to^na in poštena, c* Se priporoča.	p
Josip Toroš,
Via Ponte Isonzo 6.
And. Fajt,
pek. izvedencc Goric« I——1 tekallide hr. Josipa št. 2 (lastna
hUa,
Izvršuje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi najfinejšega, k>' hor za nove maše in godove, kolatt aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po &elji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Delavnico cerhvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorica, IHagistratna ulica štev. 8.
Priporoča preč. duhov-ščni svojo delavnco cer-& kvonega orodja in cerkvenih posod, svečnikov td., vsakovrstnih kovin v vsa-kum slogu po najnižjih conah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
yrMf IM ;|4 Ur? Lekarna
Crislofiletti v Gorici:!
Prave In edine žel. kapljice
b znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije.— Okrepi
Selodec, stor6, da zgine v jfU kratkem času omotica in Si- 4^ votna linost (mrtvost). Te kap- -d ljice tudi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
i
St. 425 l<>07
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Olronooll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovalSi** nlrnlit- rnkega in drobnega bagatertkanin, i>rt*Jeln ultlj.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
aa krojače in čevljarje.
SvetinjicL, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi
OBJAVA.
Varilstvo deželnega hipotečnega kreditnega zavoda je sklenilo znižati eskompt zastavnih pisem od 98°j0 na 071 a°o* i'i to nvažuje trajajočo depresijo denarnih trgov, ki se izraža v visokem merilu eskomptov in v nizkih kurzih vseh vrednotnic neizvzemši rentne in hipotečne papirje.
Ta ukrep, ki je bil že popred opravičen, se je izkazal kot neodložljiv kakor hitro je prišlo varuštvo ■ o prepričanja, da se utegne zavleči kriza na denarnih trgih za precej časa.
Ravnateljstvo deželnega hipotečnega kreditnega zavoda.
Stiskalnica za Tino.
stiskalnice za vina
in OLJKE so naše stiskalnice „H E H Kilt"
najno-ejšega in najboljšega sostava z dvojnim innepretrganim pritiskalom; zajamfceno najboljše dolovanjo, ki prokaša vso drage stiskalnico ; hidravlična stiskalnica, najboljše auto-vintitn« patonto- C U n U VI N I 3U delujojo same »ane Škropilnice |»U I V II U 111 H od sebe, ne da bi jih bilo troba goniti. Plugi, mlini za grozdje, sadje in oljke. Ilobkalnice za grozdjo. Vinogradski plugi. Sušilnic® »a sadje in drugo vegetalno, živ-ijenske in minoralno pridelke.
Stiskalnice za sono, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žito. čistilnice, rešotalnice. Slamoreznice, roftni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji za poljodolstvo. hdoluje in prodaja z jamstvom kot posebnost najnovojo, izborne iz-kušone, kot najboljše pripo-znane in odlikovane sestavi
Ph. Mayfort S G
tovarna za poljodolske in vinske Btrojo M* UH DUNAJU II. Taborstrasse St. 71.
Antumat. škropilnica.
Odlikovani v vseh državeh sveti z nad 609 zlatimi in srebrnimi kolajnami. Cenik h podobami In miioffoStetllna pohvalna ptnina. - Kazprodajalcl In zastopniki so Ifttejo poTsoril, kjer le nismo zastopani.
1»
®
TJ
as
S
I
Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z žeSezjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nore anerlkasske blagajne, da je kupil pri naju za 1<X) kron blaga.
Prosiva sahtevati listke!