Ptuj, četrtek, 24. februarja 2005
letnik LVIII . št. 8 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj	Markovci
Kaj se je dogajalo pri Ani Nestrinjanje z županom Stran 2	Stran 5
Formin
Kam s čistilno napravo? Stran 7
Ormož	Kolesarstvo
Papirnate težave v kmetijstvu Uspešen začetek na Kubi Stran 11	Stran 15
Slovenski îampion.
GolfChamptaii1.9TDIza 3.990.000 SIT.
Dominico d.o.o., Zodnilni lig 8, 2251 Plu| 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65

Računalniki po odličnih cenah ^ /J
www«coiiitron«si
Zima se se kar noče posloviti
Folo: Martin Ozmec
Destrnik
Ob dnevu civilne zaščite
Ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite, bo osrednja regijska slovesnost v petek, 25. februarja, na Destrniku.
Za območje ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, ki zajema 16 ob~in, bo slovesnost ta petek, 25. februarja, ob 14. uri v gasilskem domu na Destrniku. Predstavnike civilne za{~ite Slovenije in regije ter drugih varnostnih struktur bo v imenu gostiteljev nagovoril župan občine Destrnik Franc Pukšič, slavnostni govornik pa bo Drago Klobučar, poveljnik Regijskega štaba civilne zaščite za Podravje.
Ob prazniku bodo najzaslužnejšim posameznikom, organizacijam ali skupinam oziroma tistim, ki se aktivno vključujejo v dejavnost civilne zaščite, reševanja in pomoči, podelili 2 bronasti in 3 srebrne plakete Civilne zaščite Slovenije; poleg tega pa bodo izročili tudi kipec in plaketo Civilne zaščite Slovenije. Za kulturni program bodo poskrbeli učenci OS Destrnik ter Destr-niški oktet.
-OM
Sprememba po 57 letih izhajanja
Štajerski tednik odslej v torek in petek
Radijsko sporočilo "Glas naše dežele naj se sliši pogosteje in glasneje!" že nekaj tednov napoveduje dvakrat tedensko izhajanje Štajerskega tednika. Razlogi za tako odločitev medijske hiše Radio-Tednik Ptuj so pojasnjeni v časopisnem sporočilu: "Dogodki so vse hitrejši, mi jim sledimo."
Pred vami, spoštovane bralke in bralci, je zadnja tedenska izdaja Štajerskega tednika. Po 57 letih izhajanja se časopis pomlajuje in s 1. marcem, poln nove energije, začenja izhajati ob torkih in petkih. Njegovim ustvarjalcem prinaša nove obveznosti in priložnosti, bralcem bogatejše in hitrejše informacije, oglaševalcem dodaten oglaševalski prostor.
Korenine Štajerskega tednika so v Našem delu, ki so mu us-
tanovitelji prve besede in stavke podarili davnega leta 1948. V desetletjih izhajanja je v domove naročnikov in na prodajna mesta prihajal še kot Ptujski tednik in Tednik ter si pred dobrima dvema letoma natančno določil svoje območje z imenom Štajerski tednik in poslanstvo z: "Glas naše dežele".
Od majhnega formata in skromnega števila strani je z leti, tudi po vsebini, prerasel v pravi časopis. Postopoma se je spogledoval z barvo, ki ga je aprila 2004 osvojila v celoti. Ko je dosegel vse, kar potrebuje časopis 21. stoletja, mu je postalo pretesno v tedenski izdaji. 1. marec 2005
bo tako nov, pomemben mejnik v življenju štajerskega tiskanega medija.
K odločitvi o poltedenskem izhajanju je prispevalo nesporno dejstvo o pomenu hitre informacije. Četrtkova izdaja je bila mnogokrat prepozna za dogodke, ki so zaznamovali vikend, in prehitra za opis dogodkov prve polovice tedna. Tako se je dogajalo, da smo več vedeli o bombah v Iraku, o cunamiju v jugovzhodnem delu zemeljske oble, o besedah in dejanjih ameriškega predsednika kot o načrtih domače občine, sklepih njenega sveta, uspehih in težavah soseske. Zato bo odslej Štajerski tednik
s podvojeno pozornostjo, v imenu svojih bralcev, gledal čez sosedov plot.
Čeprav se s pomočjo elektronskih medijev in svetovnega spleta dnevno spogledujemo z vesoljnim človeštvom, čeprav se iz dneva v dan soočamo z dobrimi in slabimi stranmi globa-lizacije ter s sodobnimi sredstvi bliskovito potujemo po zemeljski obli, smo vendarle najsrečnejši tam, kjer smo doma. Najgloblje lahko naša pljuča zajamejo domač zrak, najbolje se odžejamo z domačo pijačo in najlepše je srečevati znane obraze. Enako je z informacijami: ob veliki želji po poznavanju cele-
ga sveta je vendarle najpomembnejše vedeti, kaj se dogaja v naši neposredni bližini. Pomen lokalnega in regionalnega informiranja v svetu raste, Štajerski tednik postaja ustvarjalen del tega procesa.
Zagotovo se, drage bralke in bralci, sprašujete o stroških dvakratnega izhajanja - stroških iz vašega žepa. Več papirja in več informacij zagotovo tudi več stane. Zagotavljamo pa vam, da bo nov časopis zares poceni: za naročnike samo 120 tolarjev dodatnega stroška. Naročnikom bomo tudi v prihodnje nudili popuste pri oglaševanju. Petkovi izdaji bomo še naprej brezplačno pri-
lagali TV okno, pripravljamo že običajne brezplačne priloge s kopico koristnih nasvetov in zanimivih informacij. Tudi letos bomo zveste bralce povabili na tokrat drugi Vlak zvestobe, pripravljamo pa še nekaj drugih presenečenj. Vabimo vas, da postanete in ostanete član velike družine bralcev Štajerskega tednika. Vabimo vas tudi k sodelovanju, saj so ušesa uredništva vedno odprta za vaše predloge in strani časopisa na voljo vašim mnenjem. Glas naše dežele naj se resnično sliši pogosteje in glasneje.
Jože Bracic
nfifi«if1l#! en ifea Iiï4raïeï
9770040197060
Ptuj • Nadaljevanje sojenja v primeru umora Ervina Vidoviča
Rekonstrukcija gnusnega zločina pri Ani
V petem nadaljevanju sojenja v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča so v petek, 18. februarja, na Okrožnem sodišču v Ptuju kot priče zaslišali voznika ptujske vinske kleti, mater obtoženega Bojana Slane, kriminalističnega tehnika ter izvedenko psihiatrične stroke; opravili pa so tudi rekonstrukcijo zločina v prostorih zapuščene gostilne Ana - Beli križ.
Šoferja Franca Šmigoca, ki opravlja prevoze za ptujsko vinsko klet, so povabili k pričanju, ker je obtoženi Filip Fi-lipovič v zagovoru povedal, da se je z njim večkrat vozil in mu pomagal pri nakladanju ter razkladanju vina. Šmigoc je sicer pritrdil, da Filipoviča pozna, saj se je občasno resnično vozil z njim, na vprašanje, ali je šel z njim tudi 2. februarja 2004, torej na dan po umoru Ervina Vidoviča, pa je Šmigoc odgovoril, da tistega dne Filipovič zagotovo ni šel z njim. Sicer o Filipoviču kot o človeku ni imel kaj reči, saj ni bil do njega nikoli agresiven, včasih je šel z njim na teren, ker naj bi mu bilo dolgčas, tuintam naj bi mu pomagal odpreti cerado, natovarjal ali raztovarjal pa naj ne bi, saj naj bi to običajno počeli z viličarji. Sicer naj mu za spremljanje ne bi plačevali, le tuintam naj bi mu dali za kakšen sendvič.
Na vprašanje Okrožnega državnega tožilca Petra Čibeja, ali se je obtoženi Filipovič vozil tudi s kom drugim, je šofer Šmigoc odgovoril, da naj bi se vozil s katerimkoli od treh šoferjev, ki vozijo za ptujsko vinsko klet, včasih naj bi bil z njimi na poti skoraj vsak drugi dan, včasih pa naj ga ne bi videli tudi po 14 dni. Poleg njih naj bi pač šel, ko si ni imel kaj začeti, in še enkrat je poudaril, da 2. februarja zagotovo ni bil z njim, saj naj bi to ugotovil tudi po pregledu potnih nalogov in dobavnic. Ob tem je tudi obtoženi Filipovič dodal, da tudi sam ni povsem prepričan, ali je 2. februarja šel s kom na pot ali ne, saj je od takrat minilo že več kot leto dni.
Mati Bojana Slane sočustvuje z Ervinovimi starši
Kot pričo je predsednica senata Okrožna sodnica Marjana Kosi povabila na zaslišanje tudi Štefanijo Slana, mamo obtoženega Bojana Slane. Pred zaslišanjem jo je seznanila, da kot mati obtoženca ni dolžna pri-
23-letni Ervin Vidovič je bil vedno nasmejan in miren fant.
čati, pa je Slanova odgovorila, da tako nima kaj dosti povedati. Sinu naj bi že v priporu večkrat povedala, da če je kriv, naj to čimprej pove, če pa ne, naj se brani.
Sicer pa smo iz poznejšega pričanja izvedeli, da v času, ko se je zgodil umor Ervina Vido-viča, njen sin Bojan Slana ni živel doma, saj naj bi bil odšel z doma zaradi prepira že decembra 2003. Sicer naj bi občasno prihajal domov, saj mu je redno prala vse perilo. Denarja mu mati ni dajala, raje hrano, tudi pijače od nje ni dobival, saj doma naj ne bi bil nikoli pil.
Mati se je z grenkobo spomnila dogodkov, preden so 1. septembra 2004 sina Bojana odpeljali kriminalisti. Ker ga ob njenem prihodu iz službe ni bilo doma, naj bi ga poklicala po mobitelu in ga vprašala, kjer da je, on pa naj bi ji bil odgovoril, da je na policijski postaji v Ptuju zaradi nekega
Foto: M. Ozmec
Franc Vidovič, oče kruto umorjenega Ervina
Obtožena Bojan Slana (levo) in da pri Ani sploh nista bila.
Foto. M. Ozmec
Filip Filipovič sta ponovno trdila,
umora ter da še sam ne ve, za kaj gre. Pozneje naj bi tudi mamo Štefanijo poklical nek policist PP Ptuj in ji sporočil, da je Bojan osumljen uboja ter da ga verjetno ne bo domov, kar jo je zelo prizadelo.
Naslednje jutro naj bi bili prišli kriminalisti in podrobneje preiskali vso hišo ter še posebej vse Bojanove stvari, a podrobnosti o tem, česa je osumljen njen sin, ni izvedela od nikogar. Šele pozneje je o grozljivih podrobnostih prebrala v časopisju in ne more verjeti, da bi njen sin Bojan bil zmožen početi vse, kar je prebrala in slišala. Pojasnila je tudi, da Bojan boleha za epilepsijo, zato ne prenese veliko alkohola. Sploh pa je menila, da če bi bil spil, kolikor je pisalo v časopisju, bi zagotovo padel v nezavest.
Na vprašanje, ali je imel Bojan kakšne ključe, je odgovorila, da se spominja, da so neke ključe našli kriminalisti zunaj na polici pred njihovo hišo, tja pa naj bi jih bila dala ona, po tem ko naj bi jih bila našla nekje zunaj. Ni se spomnila, da bi Bojan doma kdaj komu grozil, še najmanj s sekiro, spomnila pa se je, da je nekoč, ko sta šla narazen z nekdanjim dekletom, Bojan že poskušal storiti samomor. Povedala je tudi, da je o Ervinovem izginotju in najdbi njegovega trupla izvedela iz časopisja, svoje pričanje pa je sklenila z besedami: "Sočustvujem s starši pokojnega Ervina Vidoviča, saj sem tudi sama mati in trpim." Pri tem se je obrnila proti zadnjemu
delu razpravne dvorane, kjer je zasliševanje spremljal Ervinov oče Franc Vidovič.
Ervinaje zadnji klical Sijanec
V nadaljevanju razprave je predsednica senata, okrožna sodnica Marjana Kosi, uspela zaslišati tudi pričo Stanislava Šijanca, ki so ga privedli s pomočjo policistov, saj je prejšnjo obravnavo zapustil še pred pričanjem. Šijanec, ki naj bi bil zadnji klical Ervina Vidoviča, preden je izginil, je povedal, da sta se z Ervinom poznala 3 ali 4 leta, bila naj bi celo dobra kolega, tuintam pa naj bi od njega kupil celo marihuano. Potrdil je, da je 1. februarja lani ob 17.55 poklical Ervina prav zaradi tega, ker je potreboval marihuano; okoli 19. ure naj bi mu jo bil Ervin pred Kegl-banom proti plačilu tudi izročil. Tedaj naj bi mu Ervin tudi povedal, da je v Keglbanu na pijači s tremi ali štirimi kolegi, ki jih ni imenoval. Sicer naj bi se bil obnašal čisto normalno, pogovarjala naj bi se bila kakih 5 minut, potem pa odšla vsak na svojo stran.
Na vprašanje, kdaj je izvedel za Ervinovo izginotje, je odgovoril, da menda kakšna dva tedna kasneje in da ne ve, kdo vse bi lahko bil v to vpleten. Na vprašanje Okrožnega javnega tožilca Petra Čibeja, ali je od Ervina večkrat kupoval marihuano, je Šijanec odgovoril pritrdilno ter dodal, da včasih tudi 3- do 4-krat na teden, saj naj bi ga bil dobro poznal iz Šolskega centra, kjer naj bi se dobro vedelo, kako lahko prideš do mamil. Iz lastnih izkušenj je zatrdil, da po uživanju marihuane ne moreš biti nasilen, ni pa se spomnil, s kom naj bi se sicer Ervin družil in kakšne prijatelje naj bi še imel.
Brez uporabnih sledov
Predsednica senata Marjana Kosi je člane senata na kratko
seznanila z vsebino izsledkov ponovne kriminalistične preiskave nekaterih predmetov, ki so bili najdeni na kraju umora in so jo na željo senata opravili v sektorju kriminalistične policije v Mariboru. Z daktiloskop-skimi in drugimi specialnimi preiskavami sledi na hlačnem pasu, ki je bil najden okrog vratu pokojnega Ervina Vidoviča, na električnem podaljšku bele barve ter na kovinskem ogrodju obešalnika namreč niso našli nobenih uporabnih prstnih odtisov ali drugih sledi obtoženih. Vse to je v pisni obliki predložil in ustno potrdil Marko Gričnik, kriminalistični tehnik iz PU Maribor. Okrožnega državnega tožilca Petra Čibeja
Po krajšem pričanju Lidije Rojič, znanke obtoženega Fi-lipoviča in Slana, ki se ni več vsega natančno spomnila, so prisluhnili še ponovnemu pričevanju izvedenke psihiatrične stroke Alenke Ficko Zalokar, ki je za vse tri obtožence izdelala svoje izvedeniško mnenje že v preiskovalnem postopku in se tudi tokrat ni spremenilo.
Rekonstrukcija zločina
Na predlog predsednice senata Marjane Kosi so nato izven javne obravnave opravili še rekonstrukcijo dogodka, ki so se ga v prostorih zapuščene gostilne Ana - Beli križ udeležili še sosodnik Andrej Žmauc, okrožni državni tožilec Konrad Rebernik, kriminalistični strokovnjak za iskanje sledi, obtoženi Slavko Hliš, Bojan Slana in Filip Filipovič, zagovorniki obtoženih odvetniki Alenka Čeh-Gerečnik, Vladimir Toplak in Vojko Škovrlj ter Ervinov oče Franc Vidovič. Slednji je zaradi izključitve javnosti povedal, da ga je rekonstrukcija krvavega zločina, v katerem je na zelo krut način v mukah umrl njegov sin, zelo prizadela. Potek dogodkov kritičnega večera naj bi po pričevanju pretresenega očeta podrobneje pojasnil in tudi pokazal obtoženi Slavko
Foto: M. Ozmec
Obtoženi Slavko Hliš je ob rekonstrukciji pokazal in povedal, kje in kako naj bi se bil zgodil umor.
je sicer zanimalo, zakaj niso našli nobenih sledov, pa se je moral zadovoljiti z Gričnikovim odgovorom, da verjetno zaradi tega, ker je od zadnje preiskave minilo več kot 6 mesecev. Čeprav naj bi bili vsi predmeti zavarovani, niso našli nobenih še uporabnih prstnih odtisov, le sledove posušene krvi, maščob, aminokislin in drugih izločkov človeškega telesa.
Oče pokojnega Ervina Franc Vidovič pa je Gričnika vprašal, ali je bila na kraju umora najdena tudi sinova osebna izkaznica in ali so našli kakšne odtise vsaj na njej. "Da, Ervinova osebna izkaznica ja bila najdena, a na njej niso bili iskani odtisi," je odvrnil Gričnik.
Hliš, medtem ko naj bi Slana in Filipovič ponovno trdila, da v prvem nadstropju zapuščenih prostorov nekdanje gostilne Ana - Beli križ sploh nista nikoli bila. Sicer naj bi bilo po zgornjih prostorih, kjer se je dogajal krvavi zločin, še vedno veliko posušenih madežev krvi, tako na tleh kot po stenah, pohištvu in predmetih.
Pričakovati je, da bomo to, kar so obtoženi povedali in pokazali na rekonstrukciji dogodka, izvedeli na naslednjem nadaljevanju glavne obravnave, ki naj bi bila razpisana prihodnji petek, 4. marca. Lahko pa se zgodi, da bo tedaj izrečena že tudi sodba.
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda je 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 14.560 tolarjev, za tujino 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Markovci • Med čustvi in razumom
Je Ekoles grešni kozel?
Kakšna bo nadaljnja usoda Ekolesa, oziroma ali bo podjetje uspelo zgraditi načrtovani obrat za začasno zbiranje in predelavo nevarnih odpadkov v obrtni coni Novi York, je po zadnjih dogajanjih nemogoče napovedati.
Čeprav so svetniki sprejeli sklep, da se ustavijo vsi postopki v zvezi z nadaljnjim umeščanjem Ekolesovega obrata v cono, je župan Franc Kekec ta sklep zadržal, za naš časopis pa svojo odločitev pojasnil tako: "Upravni postopek, ki sta ga sprožila Ekoles in Skupna občinska uprava (SOU), je treba pripeljati do konca. Ta postopek pomeni pridobitev soglasja za zazidalni načrt. Naša cona je bila namreč prej razdeljena na več parcel z vrisanimi objekti za še neznane kupce. Ker je Ekoles kupil pet parcel ter ima svoj načrt umestitve objektov za svojo dejavnost, je potrebno za te, zdaj združene parcele, pridobiti soglasje za nov zazidalni načrt oziroma za spremembo zazidalnega načrta. In tega postopka ne moremo zdaj kar ustaviti, ne glede na mnenje ali kasnejšo odločitev svetnikov. V tej fazi je tako prezgodaj reči ali sprejemati sklep, da se prekinejo postopki z Ekolesom. To je pravno mnenje in to moramo upoštevati. Zato sem bil, upoštevajoč zakonodajo, prisiljen zadržati sklep svetnikov o ustavitvi postopka izdaje soglasja za zazidalni načrt."
Razgrnitev osnutka zazidalnega načrta je bila izpeljana decembra lani, in kot pravi župan, je zdaj potrebno obravnavati podane pripombe in odgovoriti na vprašanja. Razprava o osnutku in predlogu odloka o zazidalnem načrtu bo tako še sledila in občinski svet se bo nato ponovno, na podlagi vseh podanih informacij z obeh (nasprotujočih) strani, odločal o (ne)izgradnji Ekolesovega obrata.
Dejavnost Ekolesa je v coni dovoljena
Zanimivo pri vsej tej zadevi je, da ni bilo slišati nobenega (javnega) nasprotovanja v času nakupa parcel: "Očitki, ki se zdaj pojavljajo, so neosnovani. Občina je že naredila študijo o vplivih na okolje za našo cono kot celoto. S to študijo je tudi določeno, kakšne dejavnosti se lahko umeščajo v našo cono in kakšne ne. In med temi dejavnostmi, ki se lahko opravljajo v naši coni, je tudi dejavnost Ekolesa! Če bi bila njegova dejavnost z vidika te
generalne študije sporna, ne bi imel niti možnosti kupiti parcel! Poleg tega je Ekoles moral pripraviti posebno študijo vpliva na okolje za svojo dejavnost."
Svetniki, ki so vseskozi podpirali razvoj te cone in tudi Ekole-sov projekt, so po besedah župana sprejeli omenjeni sklep zaradi izjemnega pritiska javnosti: "Težava je v tem, da izraženo javno mnenje nima nobene strokovne podlage ali argumentov, ampak gre za apriori zavračanje Ekole-sovega objekta na čustveni ravni. Civilna iniciativa ne dopušča in ne dovoli drugačnega razmišljanja, niti ni pripravljena poslušati strokovnih argumentov druge strani. To se mi ne zdi prav, niti ni demokratično. Koliko pa je v naši občini ljudi, ki nimajo nič proti Ekolesu? Tega ne vemo, slišijo se le tisti, ki so proti. Osebno pa sem se in se bom zavzemal za to, da imajo vsi pravico predstaviti svoja stališča, tako tisti, ki so za, kot oni, ki so proti Ekolesu!"
Župan Kekec: "Naj iniciativa pripelje svoje strokovnjake!"
Markovski svetniki bodo tudi v prihodnje očitno pred težko odločitvijo; ali se odločiti po volji občanov (Civilne iniciative) ali razumsko, na osnovi strokovnih argumentov. "Menim, da morajo svetniki razmišljati v
Direktor Ekolesa Vilko Pešec: "Na silo v Markovce ne bomo prihajali!"
dobro občine in občanov, kar pomeni, skrbeti za razvoj občine v vseh pogledih, tako gospodarskem kot socialnem, seveda ob nujnem upoštevanju ekoloških kriterijev. V našo občino nikoli ne bi sprejeli objekta, ki bi lahko bil ekološko sporen. Zato so študije, ki jim je treba verjeti, če jim kdo ne, pa mora in ima pravico naročiti nove okoljske študije. Ni dovolj reči: te študije so kupljene. Potem naj ti ljudje zahtevajo neodvisne strokovnjake, da se pripravi nova študija. Ampak teh strokovnjakov ne morem pripeljati jaz, ker se bodo spet pojavile govorice, da so prirejene! To morajo narediti tisti, ki ne verjamejo sedanjim študijam! In temu se reče moč argumenta, ki se ga mora upoštevati. Osebno se stri-
Zupan Franc Kekec: "Naj iniciativa pripelje svoje strokovnjake, ki bodo izdelali novo študijo, če sedanji ne verjamejo!"
njam, da ti, ki so proti Ekolesu, najdejo in pripeljejo svoje strokovnjake, ki bodo naredili nove študije, in jaz bom poskrbel, da bo te stroške plačala občina!"
Pravne podlage za zavrnitev Ekolesa ni!
Občinski svetniki imajo tako še vedno možnost glasovati za izgradnjo Ekolesovega obrata v obrtni coni ali proti njej. Kaj se bo zgodilo, če bo sklep svetnikov ponovno negativen za Ekoles? "Seveda se to, da glasujejo proti, lahko zgodi, kljub vsem informacijam in argumentom. Za mene kot župana, ki vidim tudi brezposelne in moram skrbeti za polnjenje proračuna, tudi iz obrtne cone in dejavnosti, je to potem zelo neodgovorno dejanje svetnikov. Imajo pa to možnost, in če bodo odločili tako, pomeni, da so upoštevali le eno mnenje, mnenje ljudske iniciative. V skrajni konsekvenci takšen sklep lahko in verjetno tudi bo vodil v tožbo Ekolesa, saj argumentirane oz. pravne podlage za zavračilo ni! Sicer pa o tem ne morem ugibati, osebno verjamem v študije, temeljito sem pregledal vse načrte in vem, kako je ta zadeva varovana. Če ne bo soglasja, ne vem, kaj se bo zgodilo. Mislim pa, da ima Ekoles v tem primeru pravico do odškodnine in verjetno ne bo šlo brez spora, prav gotovo pa ne brez materialne odgovornosti občine do Ekolesa," še pravi župan Kekec in obenem razmišlja tudi o tem, da imajo obrtne cone v bližini Markovcev urejene tudi sosednje občine, ter se sprašuje, ali bodo vplivi na markovski zrak (in okolje) v primeru izgradnje Ekolesovega obrata v neposredni bližini njihove občine kaj drugačni.
Pešec: "Na Ekolesu se lomi splošno nezadovoljstvo!"
Ekoles je parcele v obrtni coni Novi York kupil julija 2003 in vplačal 20 odstotkov kupnine, ki v celoti znaša krepko preko 40 milijonov tolarjev. Preostanek kupnine bi morali začeti odplačevati v kratkem, po izteku moratorija.
Direktor Vilko Pešec o zadnjih dogajanjih okoli predvidene izgradnje njihovega obrata raz-
Uvodnik
Kaj pa če bi udarilo pri nas?
v času, ko se čez svet zgrinjajo vsemogoče katastrofe, ko nam nek ruski znanstvenik kar konkretno žuga, da se bo prav pri nas zgodil velik potres, se zgrozim ob misli, kaj če bi udarilo pri nas. Pustimo tisto o verjetnosti in vzemimo dejstvo, denimo, da nas prizadene močan potres Verjamem oceni regijskega štaba civilne zaščite, da je območje Podravja v 7. stopnji potresne ogroženosti, kar pomeni, da bi ob potresu nastale le manjše poškodbe na objektih, praviloma brez človeških žrtev. Vem, da nas je zadnji potres prizadel pred 170 leti v okolici Ormoža. Kaj pa če bi se kljub temu zgodilo in bi se hudo zatresla tla?
Nemogoče se je izogniti paničnemu strahu med ljudmi, a prepričan sem, da bi se pri nudenju prve pomoči in iskanju izpod ruševin med prvimi vključili gasilci. Za celo armado jih imamo, saj jih je v 82 prostovoljnih gasilskih društvih med Ormožem, Bistrico, Lenartom in Ptujem okoli 1600. Zagotovo bi župani vseh 16 lokalnih skupnosti aktivirali okoli 700 pripadnikov civilne zaščite, med katerimi so najštevilčnejše enote prve pomoči. Prihitelo bi vsaj še okoli 100 pripadnikov regijskih enot civilne zaščite, ki so prav tako primerno usposobljene in opremljene. Prepričan sem, da bi pomagala tudi Rdeči križ in Karitas, če bi bilo treba, pa bi aktivirali še druge prostovoljne strukture, denimo tabornike in skavte, da bi pomagali pri postavitvi zasilnih bivališč - šotorov, pa kinologe s psi za iskanje izpod ruševin, če bi bilo potrebno reševati iz vode, pa tudi ptujske potapljače. Na pomoč pa bi zagotovo prihitele tudi druge gospodarske družbe, predvsem gradbene in transportne. Enote Civilne zaščite, ki niso več tako množične, kot so bile pred leti, same vsega ne bi zmogle. Vem, da ne bi ostale same.
Martin Ozmec
mišlja tako: "Menim, da gre pri vsej zadevi za mešanje različnih stvari, saj je iz ljudskega nezadovoljstva razbrati nasprotovanje celotnemu namenu obrtno-in-dustrijske cone v Markovcih. Mi ne moremo odgovarjati, kakšen je smisel cele cone in kakšen je vpliv cone na okolje. To ni naša zadeva in tu prihaja do kolizije. Če so ljudje nezadovoljni s kom, ki že tam dela, to ne pomeni, da Ekoles tam zato ne sme delati. Problematika celotne obrtne cone, Ptujskega jezera, celo stanovanjske izgradnje so stvari, ki nimajo nič opraviti z Ekolesom. V tem je problem, seveda poleg tega, da gre za prevladujoče emocionalno nasprotovanje izgradnji našega objekta. Pravih strokovnih argumentov na javni razpravi ni bilo slišati, očitno niti ni bilo niti želje ali potrebe po njih, bilo pa je precej ugibanja. Tako človek dobi občutek, da je Ekoles grešni kozel, ki se ga obsoja za nekaj, kar še sploh ni narejeno in na katerem se zdaj lomi nezadovoljstvo zaradi različnih stvari v občini!"
Pešec se čudi zadnji odločitvi svetnikov, saj pravi, da je bil ves postopek umeščanja Ekolesove-ga obrata ves čas javen in trans-parenten, da ni bilo ničesar skritega in da so bili v podjetju vedno ter so še pripravljeni odgovarjati na vsa vprašanja: "Verjamem, da bodo svetniki na prihodnji seji vsej zadevi prisluhnili tudi v strokovnemu vidiku in da bodo lažje razčistili zadeve. Zavedam se, da so zdaj pod velikim pritiskom okolice in takšen je tudi njihov trenutni odziv."
"V Markovce ne bomo prihajali na silo!"
Kot pravi Pešec, Ekoles želi prenesti v Novi Jork tudi sedež podjetja, kar pomeni, da bi bil občinski proračun deležen finančnih prilivov (tudi) iz tega naslova: "Konkretno pomeni naš obrat tudi zaposlitev za 20 ljudi z zelo različno izobrazbeno stopnjo, po pogodbi prvenstveno iz domače občine, hkrati pa tudi delo za povezujoče dejavnosti obrtnikov in impulz različnim dejavnostim, saj bi v okviru obra-
ta deloval tudi tehnološki in izobraževalni center. Poleg tega se mi zdi bolje, da se naša dejavnost opravlja na eni lokaciji pod kontrolo, kot pa da je nekontrolirana na več lokacijah. Navsezadnje imamo opravka z odpadki, ki nastajajo povsod, od kmetij naprej. In to ni sporno, nadzorovan objekt pa naj bi bil?! Ljudje tudi pozabljajo, da je naša dejavnost povezana s pomočjo pri ekoloških nesrečah; pri izlitjih olja v firmah in gospodinjstvih. Takrat je naša pomoč zelo dobrodošla! Res ne vem, kakšne vrste onesnaževanja se bojijo. Ničesar ne bomo onesnaževali, ne zraka, ne vode, ne zemlje, tudi hrupa ne bo. Nujno je tudi poskusno obratovanje pred pridobitvijo obratovalnega dovoljenja. In ne verjamem, da bi bil nekdo pripravljen investirati ogromno denarja za nekaj, česar potem ne bi mogel uporabljati! Ljudem pa tega ne moremo pojasniti, čeprav se trudimo. Naš objekt, tako kot vsi podobni, so odprti za javnost, vedno, nič se ne skriva!"
O morebitni dokončni zavrnitvi izgradnje v markovski obrtni coni Vilko Pešec zaenkrat ne razmišlja, vsaj javno ne: "Seveda pa ta možnost ni izključena. Ampak ne verjamem, da ljudje ne bodo prisluhnili strokovni razlagi in argumentom. Vsekakor ni naš namen prihajati na silo v Markovce, zato je že od začetka vse naše delo javno in se trudimo, da bi bilo kot tako sprejeto. Želimo vzpostaviti medsebojno zaupanje in dobro sodelovanje. In povem lahko, da si želimo, da bi občina v naš projekt vključila osebo, ki bi zastopala in ščitila interese občanov, ker nimamo kaj skrivati."
Kako se bodo odločili v Mar-kovcih, bo treba še počakati. Če bo projekt Ekolesa sprejet, prav gotovo ne bo všeč vsem, še posebej ne nasprotnikom izgradnje. Če pa se bo moral iz markovske obrtne cone umakniti (in preseliti v kakšno od sosednjih), se bodo Markovčani pač morali spoprijeti s finančnimi posledicami takšne odločitve, ki še zdaleč ne bodo majhne — prej vrtoglavo visoke, kot dokazuje eden zadnjih podobnih primerov v Spodnjem Podravju.
Foto: SM
Ptuj • Javna tribuna z Borutom Pahorjem
Kongres alternative
2. aprila bo volilni kongres stranke ZLSD, za katerega že sedaj mnogi napovedujejo, da bo prelomen. Imel bo možnost izbire med dvema potema, tako pri programu kot imenu in nenazadnje pri voditelju.
Kandidatov za novega predsednika bo več, prav tako bodo odločali o novem imenu stranke, o novem programu, na podlagi katerega bodo zastavili delo v prihodnje in postopoma pričeli graditi temelje za razvoj močne socialne demokracije v Sloveniji.
Borut Pahor bo za predsednika ponovno kandidiral, če bo zmagal, bo to že njegov tretji mandat. Ker bo kandidatov več, bodo tisti, ki so se ga naveličali, ki so prepričani, da dela škodo stranki, da jo potiska preveč na sredino, imeli priložnost odločiti drugače, je povedal.
Sprejeli bodo tudi statutarni sklep, s katerim bodo omogočili predsedniku, da sestavi strokovni svet, neke vrste vlado v senci, ki bo omogočil, da bo javnost v imenu stranke lahko hkrati nagovorilo 15 govornikov, toliko kot je ministrov v vladi, ne več samo Borut Pahor in Miran Potrč, kot se to dogaja sedaj. Hkrati bo svet pripravil alternativni razvojni program vlade za obdobje 2008-12.
Širina - pogoj za uspeh
Širina stranke je pogoj za njen uspeh, poudarj'a Borut Pahor. Pogajajo se že o združitvi z Demokrati Slovenije, neformalni pogovori potekajo s Stranko mladih Slovenije, računajo pa tudi na katerega od zelenih gibanj. Za sodelovanje se pogovarjajo tudi s sindikati, intenzivneje bodo ti pogovori stekli po kongresu. Pri nekaterih je predsodek do stranke zelo velik, so pokazali prvi pogovori, zlasti še pri tistih, ki so bili ustanovljeni po letu 1989. Cenijo pa, da je ZlSD občutljiva za socialni dialog.
Kot stranka pa si želijo podporo kapitala; na slovenske bo-
gataše ne bi smeli gledati z nezaupanjem in prezirom, pravi Pahor. Čeprav je res, da ni bila dovolj glasna do tistih, ki so obogateli zaradi privilegiranega položaja. Ljudi jezi, da država ni bila odločna v teh primerih. Pogoste pa so zamude tudi pri odločitvah, ki zadevajo socialne pravice ljudi.
V ZLSD v tem času potekajo tudi volitve na ravni območnih in občinskih organizacij. Javna tribuna, kakršna je bila v soboto, 12. februarja, v Ptuju, je bila že dvanajsta po vrsti za Boruta Pahorja, do kongresa jih bo še dvanajst. V soboto sta na ptujsko javno tribuno vabila predsednika Območne organizacije ZLSD Ptuj in Ormož Boris Gornik in Tomislav Ivančič. Kljub sobotnemu popoldnevu je bila udeležba dobra, največ je bilo mladih in starejših, srednja generacija pa je za zdaj v stranki maloštevilna.
ZLSD - tretja politična sila
Po lanskih državnozborskih volitvah je ZLSD še vedno tretja politična sila v državi, resna preizkušnja za stranko pa so lokalne volitve v letu 2006, na katere se pripravljajo s polno paro. Janez Janša je javnosti spretno pokazal, da ima alternativni razvojni program, s katerim lahko prebije blokado korupcije, klientelizma. Volivci so v glavnem odgovornost za te pojave pripisali LDS in ne ZLSD. Nacionalni interes v novem obdobju je, da Slovenija odskoči z razvojne stagnacije, v katero je prišla v nekaj zadnjih letih v družbo Evrope prve hitrosti. "Če se hočemo znajti na tem vlaku, moramo sedaj blazno hitro pospešiti razvoj. Zdaj se bo pokazalo, koliko je Janez Janša s svojo ekipo sposoben. Če mu bo uspelo, je potrebno tej vladi
Foto: Črtomir Goznik
Borut Pahor napoveduje: "Lokalne volitve 2006 bodo resna preizkušnja."
Borut Pahor: "Aprilski kongres bo prelomen."
dati še en mandat. Lahko pa se bo pokazalo, da Janša ni kos tej zgodovinski vlogi in da je potrebna alternativa. Tu pa je priložnost za nas, da se pokažemo, da smo te iste cilje sposobni udejanjiti."
Social demokracija ali Združena levica
Predvideno novo ime stranke Socialni demokrati nekatere skrbi zaradi praktičnih in stvarnih posledic. Ime ni tako nepomembno, že izbira na kongresu bo pokazala, koliko je ura v stranki, je predvidljiv Pahor. "Ker je stranka Janeza Janše svoje ime spremenila, je sedaj pravno mogoče, da se mi poimenujemo s preprostim imenom Socialni demokrati. To je pravni vidik vse zgodbe. Na kongresu se bo pokazalo, da ima tudi svoj politični vidik. Predlog je tudi, da bi se poimenovali Združena levica. Znaka pa ne bomo spreminjali."
Social demokracija je gibanje, ki je sposobno sodelovati tudi z liberalci in desnico, to ji levičarji vedno zamerijo. Borut Pahor je tudi na Ptuju ponovil, da je predstavnik tega prepričanja. "Če program vlade predstavlja razlog za napredek Slovenije, kot ga vidimo v naši stranki, potem ni razlogov, da ne bi sodelovali z liberalci in demokrati. Aprilski kongres naj bi bil prelomen tudi glede tega, da se ločimo od naše zgodovinske vloge, ki smo jo imeli v tranziciji, da smo samo satelit LDS. Diskusija med partizani in domobranci je bila v zavesti ljudi vse doslej še tako prisotna, da je sleherni poskus tega, da bi se mi osamosvojili, štel kot napad na skupen levi tabor. Liberalne demokrate je javnost razumela kot levičarje, rešene komunistične preteklosti."
Slovenija odličnosti
Vseh kandidatov za vse položaje v stranki je toliko, kolikor jih je bilo skupaj doslej na vseh kongresih. "Prerivanje za položaje je veliko. To je dokaz, da se ljudje pričenjajo zavedati, da ima ta stranka neko priložnost in da ni nepomembno, kdo jo bo vodil. Leta 1997 sem jo prevzel samo zato, ker so iskali nekoga, ki jo bo pokopal na primeren na-
čin. Drugače meni nikoli ne bi prepustili oblasti v stranki. Vem pa, da bodo tisti, ki so mi zamerili zavzemanje za sodelovanje v vladi J. Janše, na tem kongresu glasovali proti mojemu imenovanju. Še vedno mislim, da je lahko uspešna samo tista stranka, ki je sposobna sodelovati z vsemi drugimi demokratičnimi gibanji v Sloveniji. Ker imamo proporcionalni volilni sistem, moramo vedeti, da če želimo enkrat zmagati, ne smemo biti samo odvisni od sil, ki so v sredini ali na radikalni levici."
Do 18. februarja morajo vsi kandidati pripraviti politične deklaracije. Pahorjeva bo imela naslov Slovenija odličnosti. Z njo bo povedal, da ne želi fotokopirati ali prepisovati tega, kar sedaj sprejema evropska social demokracija, ampak želi tudi z naslovom povedati, da slovensko social demokracijo vidi vpeto v najsodobnejše evropske tokove.
Novi župan Ptuja iz vrst ZLSD?
Lokalne volitve bodo za ZLSD resna preizkušnja, pred dvema letoma so bili na teh volitvah zelo uspešni. V vseh velikih slovenskih mestih ima stranka župane in županje. Zmagali so, ker niso vodili skrajne leve radikalne politike, ampak so šli v veliko širino. To je tudi pot oziroma razlog za uspeh ZLSD. Na Ptuju ZLSD še ni imela župana ali županje. "Morda pa je prišel čas, da ga imamo od leta 2006 naprej. Verjetno ga ne bomo dobili, če bomo v svojem političnem profilu preozki. Na ta se izziv pripravljamo."
Zadeva Juri -zasebna stvar
Položaj iz Bruslja mu daje privilegij, da vidi, katere stvari so bistvene, katere ne v Sloveniji. "Koliko časa se Slovenija ukvarja z eno zadevo, kot je zadeva Juri. Škandale v rumenem tisku Evropa pozna bolj kot mi, ampak niso v takšnem obsegu predmet politične obravnave kot pri nas. Novinarji so želeli od mene ne vem kaj. Zasebna zadeva, kaj hočem reči," je bil Borut Pahor kratek o zadevi Juri.
Od tod in tam
Ljutomer • Višje cene vrtca
V	ospredju 17. redne seje občinskega sveta občine Ljutomer sta bila druga obravnava proračuna za letošnje leto ter sprejem povišanja cen otroškega varstva v vrtcih občine Ljutomer.
Svetniki so po razpravi dveh neuspelih amandmajev s strani opozicije proračun v predlagani obliki sprejeli s 13 glasovi za, prav nihče pa ni bil proti, saj preostali sodelujoči niso glasovali. Soglasno so bile potrjene tudi nove ekonomske cene otroškega varstva.
Prihodki v proračunu občine Ljutomer v letošnjem letu znašajo milijardo 907 milijonov tolarjev, odhodki pa dve milijardi 146 milijonov tolarjev. Proračunski primanjkljaj tako znaša 262 milijonov tolarjev, pokrili pa ga bodo s sredstvi, ki so na računu občine Ljutomer ostala prejšnje leto. V letošnjem letu je za investicije namenjenih kar 43 odstotkov vseh sredstev v proračunu, med drugim za čistilno napravo v Ljutomeru okrog 250 milijonov tolarjev, za rekonstrukcijo primarnega vodovoda Ljutomer—Noršinci 119 milijonov tolarjev, za zaostale obveznosti, ki so nastale z rekonstrukcijo osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, bodo letos odšteli še 83 milijonov tolarjev, dobrih 22 milijonov tolarjev je potrebno plačati za že dokončano rekonstrukcijo vodovoda Desnjak—Stara cesta, preostali denar v investicijskih odhodkih pa bo namenjen za preplastitev nekaterih lokalnih cest, adaptacijo kulturnega doma v Mali Nedelji in strehe na ljutomerski glasbeni šoli, plinifikacijo v vrtcu Ljutomer ter obnovo kurilnice v osnovni šoli Janka Ribiča v Cezanjevcih. Za ureditev komunalne infrastrukture v industrijskih conah bo letos namenjenih 20 milijonov tolarjev, za načrte in drugo projektno dokumentacijo za industrijske cone pa predvidevajo blizu sto milijonov tolarjev.
Na seji so sprejeli tudi sklep o povišanju cen dnevnih programov v ljutomerskih vrtcih. Od 1. marca letošnjega leta naprej bo potrebno za otroka, starega do treh let, odšteti 84.606 tolarjev, za otroka od treh do šestih let bo mesečno varstvo stalo 69.732 tolarjev, za otroka v kombiniranem oddelku 75.660 tolarjev, cicibanove urice pa znašajo 7.478 tolarjev. Starši s stalnim bivališčem v ljutomerski občini bodo plačevali 3.518 tolarjev manj na omenjene cene, ker občina Ljutomer vrtcem zagotavlja del sredstev po namenih iz proračuna.
Miha Šoštarič
Benedikt • Prostorska ureditev
V	torek, 25. januarja, so se benediški svetniki sestali na 17. seji in najprej obravnavali odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Benedikt, katerega namen je prilagoditi urejanje prostora s spremembami in dopolnitvami planskih aktov iz lanskega leta ter tako določiti rešitve in ukrepe, ki bodo osnova pri poseganju v prostor na območju občine. Svetniki so predložen odlok v prvem branju sprejeli. V nadaljevanju so svetniki sprejeli pravilnik in cenik o uporabi nove športne dvorane, za katero predvideni stroški vzdrževanja mesečno znašajo okrog 1,1 milijona tolarjev. Svetniki pa so sprejeli tudi sklep o dodelitvi sredstev za sofinanciranje programov športa v občini Benedikt za leto 2005 za katere namenjajo 8 milijonov tolarjev. Potrdili so tudi 5 odstotno povečanje ekonomske cene oskrbnine v vrtcu, ki po novem znaša 63.525 tolarjev. Svetniki pa so se seznanili tudi z poročilom o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lanskem letu. Svetniki pa so sprejeli tudi Regionalni razvojni program statične regije Podravje.
Zmago Šalamun
Ljutomer t Preložili odločanje
Občinski svet občine Ljutomer je decembra lani sklenil, da se zaradi zmanjšanja kvalitete življenja v neposredni bližini deponije komunalnih odpadkov v Ljutomeru zagotovi ustrezna komunalna infrastruktura v višini pet milijonov tolarjev letno. Finančna sredstva naj bi se zagotovila v proračunih občin Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej, iz omenjenih namreč Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer vozi smeti v Ljutomer, vse do odprtja deponije v Puconcih oziroma največ do konca leta 2008.
V	sklepu ljutomerskega občinskega sveta je med drugim še zapisano, da naj bi se župani omenjenih občin do konca januarja dogovorili o razdelitvi plačila obveznosti za ustrezno komunalno infrastrukturo ter podpisali pogodbo.
V	primeru, da katera izmed občin ne bi pristopila k podpisu pogodbe, bi se ji s prvim majem letos prepovedalo odlagati smeti na ljutomersko deponijo odpadkov. Do dogovora in s tem tudi podpisa pogodbe še ni prišlo, župani pa so se dogovorili, da odločanje o tem preložijo na marec.
Občinski sveti v Križevcih pri Ljutomeru, Razkrižju in Veržeju, ki imajo s Komunalnim stanovanjskim podjetjem Ljutomer za odvoz odpadkov že sklenjeno pogodbo za letošnje leto, so "prisilo" občine Ljutomer obravnavali ter soglasno odločili, da ne pristopijo k podpisu pogodbe, saj ne nameravajo sofinancirati komunalne infrastrukture v neposredni bližini ljutomerske deponije. Prav tako imajo pomisleke, ali lahko občina Ljutomer sploh postavlja take pogoje za izplačevanje nekakšne odškodnine, zato bodopo-čakali na odločitev sodišča, ki že obravnava omenjen sklep občine Ljutomer.
Miha Šoštarič
Markovci • Odprto pismo svetnikom
Na borzi
Po dokaj medlem začetnem trgovanju v minulem tednu so tečaji vseh pomembnejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pričeli padati. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do petka izgubil 1,03 % in trgovanje zaključil pri 5.069,77 točkah. Borzno dogajanje je minuli teden zasenčil ponedeljkov aplikacijski posel z delnicami Pivovarne Union (PULG), pri katerem je lastnika zamenjalo 186.400 delnic oziroma 41 % izdaje, pri tečaju 91.000 SIT. S tem se je Interbrew umaknil iz lastniške strukture Uniona, Pivovarna Laško (PILR) pa je z nakupom postala 95 % lastnica Uniona. Obe strani "pivovarske vojne" sta se dogovorili za časten umik iz pat položaja, ki je trajal skoraj 4 leta in je predvsem slabo vplival na poslovanje Uniona in Fructala. Kot pa kaže, investitorji nakupa Uniona za zdaj ne občutijo kot za Laško ugoden razplet, saj so do petka delnice PILG ob prometu 414 mio SIT izgubile 6,95 % in petkovo trgovanje zaključile pri enotnem tečaju 7.445,04 SIT.
Na borznem trgu so med delnicami največ trgovali s Krkinimi (KRKG), tečaj je ob prometu 405 mio SIT pridobil 0,2 %. Med bolj trgovani-mi delnicami so bile minuli teden delnice Mercatorja (MELR), ki so se ob prometu 328 mio SIT pocenile za 0,5 %, trgovanje pa so zaključile pri enotnem tečaju 42.056,55 SIT.
Pretekli teden in prihodnji bo v znamenju objav letnih rezultatov slovenskih družb. V sredo je Petrol (PETG) objavil nerevidirane poslovne rezultate za leto 2004. Realiziran celotni poslovni izid obračunskega obdobja zna{a 8,2 mrd SIT, kar je 26 % več kot leta 2003. Skupina Petrol je v sredo dobila najvi{jo nagrado za kakovost. Tečaj delnic PETG na borzi je minuli teden ob prometu 203 mio SIT pridobil 0,1 %.
Vodstvo Deželne banke Slovenije je prevzel bivši predsednik uprave Ljubljanske borze Draško Ve-selinovič, ki je bil imenovan za petletni mandat. Deželna banka Slovenije je nastala s preimenovanjem nekdanje Slovenske zadružne kmetijske banke (SZKB) in ob prevzemu obveznosti Zveze hranilno-kreditnih služb.
Upniški odbor Steklarne Rogaška, ki je januarja šla v prisilno poravnavo, je prižgal zeleno luč za pridobitev potrebnih sredstev za sanacijo talilnih peči, ki je pogoj za nemoteno delovanje steklarne.
Matija Lipar, itlcijski analitik
investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Ne strinjajo se z županovim ravnanjem
Na skupnem sestanku iniciativnega odbora oziroma predstavnikov vaških odborov in nasprotnikov prevelike ekološke obremenitve okolja v obrtni coni Novi Jork so v torek, 15. februarja, v Prvencih med drugim sklenili, da o svojih aktivnostih, željah in ciljih seznanijo tudi svetnike občine Markovci, saj se z županovim ravnanjem ne strinjajo.
Foto: M. Ozmec
Pogled na del druge faze obrtne cone Novi Jork, za katero naj bi nadaljevali izgradnjo, kot so zapisali, "ekološko nepreverjenih in okolju obremenjujočih obratov".
Predstavniki vaških odborov Stojnci, Zabovci, Borovci, Prvenci, Strelci, Nova vas ter iniciativnih odborov Prvenci, Zabovci—Mar-kovci in drugi (po podatkih organizatorjev je bil odsoten le predstavnik vaškega odbora Bukovci) so v želji po uspešnem sodelovanju in medsebojnem zaupanju na svetnike občine Markovci naslovili odprto pismo, v katerem so zapisali, da je bilo do občanov plemenito in odgovorno dejanje, ko so na zadnji seji občinskega sveta svoje svetniške glasove zastavili proti nadaljevanju izvajanja aktivnosti podjetja EKO-LES, d. o. o.
Predstavnik organizatorjev omenjenega skupnega sestanka
Mirko Slana iz Prvencev je poudaril, da se dejanje svetnikov ujema z njihovimi predstavami in pričakovanji o razvoju obrtne cone Novi Jork. Prepričani so namreč, da bi bila ekološka obremenitev okolja za občino Markovci v sedaj predvidenem obsegu in strukturi dejavnosti v obrtni coni Novi Jork prevelika in bi lahko imela dolgoročno katastrofalne posledice na kvaliteto življenja občanov.
V nadaljevanju pisma pa svetnikom sporočajo tudi svoje globoko nestrinjanje z dejanji župana Franca Kekca iz štirih bistvenih razlogov (citiramo):
"- Ker za tovrstni obseg dejavnosti v Obrtni coni Novi Jork
nima izdelane nobene analize prednosti in slabosti, ter priložnosti in nevarnosti za občane v občini Markovci. Iniciativnemu odboru očita, da še ni slišal nobenega strokovnega argumenta proti delovanju EKO-LESa. Menimo, da je on tisti, ki je občanom dolžan predstaviti njegove strokovne študije in podlage za odločitve, ki do te mere opravičujejo delovanje EKO-LESa, predvidenih livarn, Vitive in ostalih podjetij v obrtni coni, da bo to za občane dobro.
Verjetno ne bomo občani tisti, ki bomo naročili študijo ekonomske upravičenosti in študijo ekoloških posledic v primeru polne zasedenosti in delovanja podjetij na predvidenih 12 hektarjih in vprašali njega, če se s prikazanim strinja? Morate razumeti, da nas ena samcata parcialna študija (naročnik in plačnik EKO-LES!) in njegovo čustveno omenjanje novega zaposlovanja (za katerega nihče niti približno ne ve, koliko naj bi ga bilo, kako hitro se bo zaposlovalo in ali tak profil delavcev v občini sploh imamo itd.) ne more in ne sme zadovoljiti;
- Ker občanom očita čustveno reagiranje in izjave, mi pa menimo, da imamo, če je dolgoročno pod vprašajem naše zdravje in kvaliteta življenja, pravico tudi do čustvenega reagiranja. Niso pa naše pripombe bazirale samo na čustveni osnovi, saj so pri izdelavi pripomb na študijo sodelovali vr-
Ptuj • Komunalci za večjo varnost
Namesto vošcilnic opozorilna radarska tabla
V Komunalnem podjetju Ptuj so se pred koncem lanskega leta odločili, da bodo združili prijetno s koristnim, zato so finančna sredstva, ki jih sicer namenjajo za pošiljanje novoletnih voščilnic ter nakup daril za poslovne partnerje, namenili za nabavo preventivne radarske table VIASIS 3000.
Kot je povedal Janko Bohak, vodja poslovne enote Komunalne storitve v ptujskem Komunalnem podjetju, bodo tablo, ki je veljala 1,2 milijona tolarjev, izmenično postavljali na različnih odsekih javnih prometnih površin, kjer so do sedaj zabeležili ali opazili povečano nevarnost. Gre predvsem za območja z omejeno hitrostjo, gosto naseljene kraje, bližino otroških igrišč, šol in vrtcev ter bližino drugih javnih ustanov.
Radarska naprava VIASIS 3000, s katero želijo povečati prometno varnost na najbolj kritičnih prometnih odsekih v Mestni občini Ptuj, ima dvojni namen, saj deluje preventivno in informativno. Preventivni namen je koristen za vse voznike motornih vozil, ki takoj, ko tablo opazijo, podzavestno znižajo hitrost vožnje; to pa posledično povečuje tudi prometno varnost. Informativni namen pa je koristen tudi za upravitelja prometnih površin, saj s tem, ko beleži rezultate meritev, zagotavlja tudi statistično obdelavo podatkov po izbranih merilih, na osnovi katerih se lahko odločijo o morebitni spremembi prometne
ureditve na določenem območju.
Tabla prikazovalnika je lepo vidna tudi ponoči, sicer pa je naprava VIASIS 3000 od torka, 15. februarja, že nameščena na kandelabrih javne razsvetljave v smeri vožnje na višini treh metrov tik pred osnovno šolo na Grajeni in voznikom redno meri trenutno hitrost vožnje. Če vozite s hitrostjo nad 50 km/h, prikazovalnik hitrosti prikaže vrednost hitrosti utripajoče
ter tako voznika še bolj zaznavno opozori, da vozi prehitro. Lokacije meritev z napravo VIASIS 3000 se bodo spreminjale predvidoma mesečno, tako bodo lahko z eno napravo pokrili več nevarnih odsekov. V naslednjih dneh naj bi opozorilno radarsko tablo namestili v Maistrovo ulico, kjer se je zadnja leta pripetilo že nekaj prometnih nesreč s smrtnim izidom.
-OM
hunski strokovnjaki.
-	Ker noče komunicirati z občani, saj do sedaj z Občine nismo prejeli niti enega pisnega odgovora na podane pripombe. Prav tako opažamo, da gre za blokado informacij občanom o tej problematiki. Tako je bila npr. v zadnji mar-kovski kroniki od 93 minut problematika Obrtne cone Novi Jork zajeta le v slabi minuti, in še to le v obliki komentarja voditelja;
-	in ker smo do sedaj menili da "smo občina ljudje", ki nas zastopajo svetniki in ne da "je občina župan", ki mu ni mar za mnenje svetnikov in občanov. Vložitev veta je pomenila dokončno izgubo zaupanja vanj in nujnost nadaljevanja naših aktivnosti tudi v prihodnje."
Ob koncu so zapisali, da se z odprtim pismom obračajo na svetnike, ker so prepričani, da ti razumejo njihovo delovanje in ker jim zaupajo, zato apelirajo nanje, da na kar se da racionalen način omejijo in določijo prioritete obrtne cone Novi Jork; v prvi vrsti skozi prizmo dolgoročnega kvalitetnega življenja v občini Markovci.
"Nočemo izgube čistega okolja, nezmožnosti ekološkega kmetijstva, sekanja gozdov in nenazadnje odhajanja občanov. Želeli bi si tudi več informacij o Vitivi, zakaj je prišlo do izpusta odpadnih vod v kanal in ne na čistilno napravo, kot je bilo prvotno zamišljeno, saj bi na ta način izničili
dvome in ugibanja med občani o njihovi dobronamernosti."
Predstavniki vaških odborov Stojnci, Zabovci, Borovci, Prvenci, Strelci, Nova vas ter iniciativnih odborov Prvenci, Zabovci—Mar-kovci in drugi prisotni, natančen seznam udeležencev je na razpolago pri vaškem odboru Prvenci, so posebej poudarili, da je njihovo delovanje nestrankarsko ter brez kakršnihkoli materialno-pridobit-niških interesov posameznikov ali skupin.
Tik pred koncem redakcije pa so nas prav ti predstavniki obvestili, da so ogorčeni, ker so iz sredstev javnega obveščanja izvedeli, da bodo na sejo sveta občine Markovci, ki bo v četrtek, 24. februarja, vabljeni le predstavniki EKO-LESa. Prepričani so, da bodo na županovo željo ponovno poskušali vplivati na odločitev svetnikov, ogorčeni pa tudi zato, ker predstavnikov njihovega iniciativnega odbora na sejo niso povabili. Prepričani so, da se župan ni držal obljubljene besede in okrogle mize v Markovcih, ko je izjavil "nisem niti za, niti proti, o tem bodo odločali svetniki". Vsi vemo, da so se svetniki na zadnji seji sveta soglasno odločili, da se vse aktivnosti EKO-LESa ustavijo, zato menijo celo, da se postavlja tudi vprašanje moralne odgovornosti župana, saj je vendarle zadržal sklep svetnikov.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Preventivna radarska tabla Komunalnega podjetja Ptuj je te dni nameščena pri Grajeni.
Radenci • Obisk ministra
Vlada pride 2. marca
Foruma, na katerem so razpravljali o trenutnem stanju gospodarstva v severovzhodnem delu države, sta se udeležila tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ter minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar, ki se bosta v ta del države vrnila ponovno 2. marca, ko bo sem pripotovala celotna slovenska vlada na čelu s premierom.
"Osebno vidim turizem kot eno takih področij, ki bi v tem delu države lahko uspevalo, prav tako pa je kar nekaj državnega in evropskega denarja namenjenega za razvoj kar petih projektov v deželi ob reki Muri v okviru razvoja turizma. Verjamem, da se da prezaposliti številne delavce, ki so v drugih gospodarskih panogah ostali brez zaposlitve. Poleg turizma je še kar nekaj dejavnosti, ki bi lahko v tem delu države prosperirale, vendar je vse odvisno od podjetniškega potenciala. Ideje in projekti morajo izvirati od tu," je med drugim v svojem nagovoru dejal minister Vizjak ter poudaril, da se bo kot minister zavzemal za zagotovitev bolj enostavne in za podjetja razvojno naravnane davčne zakonodaje, izboljšati bo poskušal prožnost delovne sile ter odpraviti prostorske in administrativne ovire za ustanovitev podjetij. Minister Vizjak prav tako obljublja povečanje tujih naložb, s spodbujanjem podjetništva pa bi
se naj zmanjšale regionalne razlike.
Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je najprej potar-nal, da se "v Sloveniji namenja za regionalni razvoj le 12 odstotkov sredstev, na Finskem pa recimo kar 60 odstotkov". Ta razvojna sredstva se razporejajo po Žagarjevih besedah predvsem iz državne in ne lokalne ravni. "Ena od prednostnih nalog našega ministrstva ter vlade je pospešiti regionalni razvoj. V bistvu pomeni to preusmeriti sredstva v tiste regije, ki ta sredstva najbolj potrebujejo, in seveda za tiste programe, ki bodo v teh okvirih tudi najhitreje dajali pozitivne rezultate. Seveda, da lahko to izpeljemo, so nujno potrebni razvojni programi, v tem delu države je nekaj teh razvojnih programov, je pa seveda res, da mi želimo tudi razvojne agencije tesneje povezati v lokalnem okolju," je še dejal Žagar.
Miha Šoštarič
Ptuj • Srečanje turističnih vodnikov
O Ptuju se vedno traparije
Osmega oktobra leta 2002 je pričel veljati odlok o lokalni vodniSki službi v mestni občini Ptuj, za katerega so si vodniki v mestni občini in širše prizadevali dobrih deset let.
Foto: Črtomir Goznik
Minja Vučinič (prva z leve) se je srečanja vodnikov udeležila kot predstavnica oddelka za gospodarstvo mestne občine Ptuj, kjer pričakujejo dodatne predloge za spremembo odloka o vodniški službi.
Z odlokom je mestna občina Ptuj določila pogoje za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja na svojem območju, lokalni turistični organizaciji pa naložila, da določi program turističnega vodenja in organizira lokalno turistično vodniško službo. Vodenje lahko opravlja le oseba, ki opravi strokovni preizkus znanja iz programa strokovne usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika, ki ga prav tako organizira Lokalna turistična organizacija Ptuj.
28 mesecev po tem, ko je odlok o lokalni vodniški službi vstopil v veljavo, se v praksi še ne uporablja v celoti. Medtem se je sicer nekaj ljudi usposo-
Ptuj • 5. izredna seja sveta mestne občine
Piskrčki preuranjeni?
Ptujski mestni svetniki so se 18. februarja sestali na peti izredni seji.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan jo je sklical zaradi sprejema soglasja k predlogu spremembe načrta razvojnih programov v letih 2005/2008 za gradnjo Centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji, I/B faza.
Načrt je bilo potrebno sprejeti še pred sprejemom ponudbe izvajalca del ter podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem. Gre za to, da je ponudba presegla finančne okvire iz investicijskega programa, sprejetega v letu 2003, za 150 milijonov tolarjev.
Projekt pa tudi presega mandatno obdobje sedanje mestne oblasti, zato odločitve oziroma odgovornosti kot župan ni želel sprejeti sam. K takšni odločitvi ga zavezujejo tudi prevzete obveznosti prihodnjih let. Na razpis za izgradnjo I/B faze se je prijavilo 13 ponudnikov, pravo ponudbo je oddalo le VGP Drava Ptuj, katerega ponudba je bila sicer 1,3 milijarde tolarjev, a so jo uspeli oklestiti na 996 milijonov tolarjev, vključuje pa gradnjo sortirni-ce ter 1/a in 1/b odlagalnih polj.
Skupna vrednost izgradnje I/B faze znaša 1,631 milijarde tolarjev in je od investicijske večja za 10,1 odstotka oziroma za 150 milijonov tolarjev, ki jih bo potrebno plačati v letu 2007. Razlogi za povečanje so v dvigu cene nafte, železa ter v izboru multifunkcijske strojne opreme. Z gradnjo so pričeli že v letu 2004, in sicer s prvo fazo kompostarne z zmogljivostjo 300 ton vhodnega materiala na leto, katere pogodbena vrednost skupaj z dodatnimi bo predvidoma znašala 635 milijonov tolarjev.
Ptuj • Nove podrobnosti v zgodbi o KTV
Statut bo treba dopolniti
Na 26. seji sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 31. januarja, so svetniki in svetnice sprejeli tudi pobudo svetniške skupine Nove Slovenije o ureditvi statusa in lastniških razmer v KTV sistemu na Ptuju. Začuda se tokrat ob njo ni nihče obregnil, prav tako se o njej ni razvnela razprava.
Svetnika Janez Rožmarin in Peter Pribožič sta v svoji pobudi mestnemu svetu predlagala, da kot najvišji organ političnega odločanja v občini prekliče doslej sprejete sklepe, ki jih je ta v zvezi z ureditvijo statusa KTV Ptuj že sprejel, ker so v nasprotju z navedbami ustavne odločbe. Predlagata rešitev v imenovanju začasnega odbora, ki bo po imenovanju izvedel nujne postopke legalizacije sistema. V začasnem odboru, imel naj bi tri do pet članov iz posameznih mestnih četrti, bi lahko sodelovali le tisti, ki so plačali prispevek za izgradnjo sistema in tudi redno plačujejo mesečno vzdrževalnino. Njegova naloga bi bila priprava potrebnih dokumentov za delovanje družbe, od statuta naprej. Do vse potrebne dokumentacije naj bi mu pomagal upravljavec. Javno naj bi objavili imena graditeljev KTV sistema Ptuj, ki so plačali osnovni prispevek za gradnjo, imena koristnikov sistema, ki redno plačujejo mesečno vzdrževanje, in spisek drugih solastnikov. Volitve v redni organ upravljanja naj bi se izvedle na
prvih rednih volitvah ali referendumu. Svetnika Janez Rožmarin in Peter Pribožič sta prepričana, da bi tako izvoljeni organ imel vsa pooblastila za upravljanje s sistemom KTV Ptuj in bi lahko tudi uredil vse potrebno za zakonito delovanje, kajti v zdajšnji rešitvi so graditelji izločeni.
To, da pravno nasledstvo krajevnih skupnosti v mestni občini Ptuj ni rešeno, že dolgo opozarjajo nekateri četrtni predsedniki oziroma svetniki. Med najglasnejšimi je Stojan Žižek, predsednik sveta MČ Ljudski vrt, pa tudi član tega sveta Boštjan Florjančič. Zanimivo je, da so o tem govorili na več srečanjih zagovornikov sedanje rešitve statusa v okviru delniške družbe in tistih, ki temu nasprotujejo ter vidijo rešitev v dvojni komanditni delniški družbi, vendar so jo tisti, ki bi morali spoštovati zakonitost, redno obšli. Kot je znano, v mestni občini Ptuj trdno stojijo na stališču, da je na podlagi 4. člena zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij občina tista, ki je pravna naslednica premoženja
prejšnjih krajevnih skupnosti, ne pa ožji deli mestne občine Ptuj, torej četrti. Mestna občina Ptuj bi morala s statutom določiti, da premoženje in delavce prevzamejo nove krajevne, vaške ali četrtne skupnosti ali pa jih prevzame občina, pa tega ni storila. Edina zakonita ureditev nastalega stanja - spora med občino in njenimi ožjimi deli - je dopolnitev statuta mestne občine Ptuj; to izhaja tudi iz mnenja, ki so ga oblikovali v vladni službi ministra brez resor-ja, ki je pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Tema dvema papirjema oziroma predlogoma za rešitev nastalega stanja v KTV Ptuj se bo v kratkem pridružilo tudi državno ministrstvo za finance . Po pustu, tako je obljubil ptujski župan dr. Štefan Čelan, naj bi vsi vpleteni nadaljevali razpravo o ureditvi razmer, ki so jo slednji pričeli 19. januarja z enournim njegovim videnjem zadeve. S tem je že na začetku želel pokazati, kdo je glavni poklican za reševanje problematike.
MG
bilo za vodenje po mestu, se vpisalo v register turističnih vodnikov pri oddelku za gospodarstvo mestne občine Ptuj, pridobilo licenco lokalnega vodnika, vendar dela, za katerega so se usposobili, ne opravljajo tudi zato, ker obiskovalci mesta še vedno ne vedo, da ima Ptuj vzpostavljeno vodniško službo za vodenje po mestu. Po Ptuju še vedno turiste vodijo ljudje brez potrebnih znanj, ki o mestu s častitljivo zgodovino govorijo razne "traparije".
Zato je hvalevredna pobuda podjetja Ptujske vedute, da so se po 28 mesecih prvič za skupno mizo usedli vodniki in se pogovorili o uresničevanju od-
loka. Čeprav naj bi bilo sobotno srečanje bolj druženje pred svetovnim dnevom turističnih vodnikov, je izzvenelo kot okrogla miza o problematiki ptujskega turizma. Zaradi sprememb v zakonodaji bo sedaj prišlo tudi do sprememb odloka o vodniški službi, nova zakonodaja več ne pozna lokalnega vodnika, temveč vodnika turističnega območja, zato je sedaj priložnost, da se odlok popravi še v drugih določilih. Med drugim je tudi novost, da njegovo izvajanje nadzoruje tržni inšpektor in ne več komunalni. V mestni občini Ptuj so odprti za pobude. Na sobotnem srečanju vodnikov so se zavzeli za to, da se odlok o vodniški službi dosledno spoštuje, kdor vodi po mestu in okolici, mora imeti licenco. S tem, ko bodo resno pristopili k uresničevanju odloka o vodniški službi, bosta pridobila tudi vodniški poklic in turizem kot dejavnost. Praksa pa tudi kaže, da bo potrebno odlok razširiti in ga sprejeti za turistično območje. Kar ni uspelo politiki, Lokalna turistična organizacija
je bila ustanovljena le za območje mestne občine Ptuj, negativna dediščina GIZ Poetovio Vivat je največ kriva za to, da novi obliki organiziranosti turizma na lokalni ravni ni zaupalo več občin na Ptujskem, naj bi turističnim subjektom v okviru turističnega grozda, da bi sprejeli odlok o turističnem vodenju za širše območje. Turistično območje naj bi gradili iz potreb turističnega gospodarstva, so poudarili.
Lokalna turistična organizacija Ptuj ima že po odloku veliko nalog, dodatno so ji jih naložili v soboto, med drugim bo skrbela za redna srečevanja vodnikov in za pridobitev dodatnih znanj. Skupaj s Turističnim društvom Ptuj pa bo potrebno oživiti dejavnost krožkov turističnih podmladkov na ptujskih šolah, več turističnega znanja ob prebivalstvu potrebujejo tudi gostinci in trgovci, za katere naj bi turistično izobraževanje organizirali v okviru gostinske sekcije Območne obrtne zbornice Ptuj.
MG
S sprejemom soglasja za spremembo I/B faze Gajk pa se je mudilo tudi zato, da bi lahko mestna občina vso potrebno dokumentacijo do 28. februarja dostavila na ustrezno državno ministrstvo, da bi ne izgubili že zagotovljenih deležev države pri tej investiciji. Soglasje k predlogu spremembe načrta razvojnih programov 2005/2008 za gradnjo Centra Gajke, I/B faza, je sprejelo vseh 24 na seji prisotnih svetnikov. Med vprašanji, ki so jih v zvezi s to točko dnevnega reda na petkovi izredni seji imeli ptujski svetniki, je najbolj razburila svetnica DeSUSA Meta Puklavec, ki je predlagala, da bi razliko sredstev med vsakoletnimi prihodki in odhodki pri Gajkah namenili tudi za dobre izobraževalne programe s področja varovanja okolja, ne samo za nakup zemljišč, odškodnine, projektno dokumentacijo in po-
dobno, glede na obveznosti, ki jih ima to okolje do mlade generacije. To po njenem sploh ne bi smel biti problem, ker so sestavni del vsake investicije tudi človeški viri. Dobro osveščeni občani pa lahko bistveno prispevajo k zmanjševanju stroškov za investicijo v Gajkah. Za dober in kvaliteten nadzor pri investiciji v Gajkah se je zavzel Vlado Čuš, Zeleni Ptuja. Konrad Rižner, LSD, pa je prepričan, da je najprej potrebno izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med MO in MČ Jezero ter za vrhunsko tehnološko opremljenost nove deponije, šele potem je mogoče razmišljati o drugih vlaganjih oz. drugačni porabi sredstev. V tem trenutku pristavljati piskrčke je po njegovem še prezgodaj. Rajka Fajta, SDS, pa je zanimalo, ali je pri programu Gajke pričakovati kakšno spremembo, če pride do izgradnje
sežigalnice. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je odgovoril, da se lahko zgodi nekaj plusov, od zmanjšanja površine deponije in počasnejše izgradnje odlagalnih polj med drugim. V vsakem primeru bodo iz ostankov denarja financirali gradnjo eko industrijske cone s šestimi predelovalnimi obrati. O pobudi oziroma predlogu svetnice Mete Puklavec bodo podrobneje razpravljali na prihodnji seji. Namestnica predstojnika skupne občinske uprave Alenka Korpar pa je povedala, da nekateri izobraževalni projekti s področja varovanja okolja potekajo, in sicer že od leta 1997, ko so v vsako osnovno šolo postavili ekološke otoke. Ločeno zbiranje odpadkov pa se v osnovnih šolah ni tako prijelo kot v vrtcih, kjer poteka program miniaturnih ekoloških otokov.
MG
Ptuj • Prodajna razstava na gradu
Za bolj human svet
Skupina staršev otrok s posebnimi potrebami je v nedavno ustanovljenem društvu Poskoči združila odločenost pomagati vsem osebam, predvsem pa otrokom s posebnimi potrebami. Društvo se bo prvič javno predstavilo 8. marca ob 18. uri na ptujskem gradu s prodajno razstavo slik slikarja in grafika Izidorja Jalovca.
Društvo Poskoči, s sedežem v Kranju, si je z lanskim decembrom začelo na organiziran način prizadevati za kar se da intenzivno vključevanje oseb s posebnimi potrebami v normalno življenje. V boj proti njihovemu izključevanju stopajo z domiselnimi delavnicami, srečanji ter strokovno vodenimi tečaji in dejavnostmi. Pri svojem delovanju se društvo Poskoču načrtuje po-
vezovati s sorodnimi slovenskimi in mednarodnimi združenji.
"Imamo dva cilja. Otrokom, ki so na kakršen koli način prikrajšani, bomo pomagali ustvariti prijaznejše okolje, hkrati pa bomo poskušali vplivati na zavest ljudi. Svet okrog nas moramo naučiti sprejemati drugačnost," povzema glavno usmeritev društva Poskoči njegov predsednik Borut Dolinar. Soočanje javnosti s
Izidor Jalovac v svojem ateljeju
problematiko izključevanja oseb s posebnimi potrebami in boj proti njej sodi med najbolj smele načrte društva.
Društvo združuje vse ljudi, ki v srcu čutijo, da so dolžni pomagati osebam z motnjami v telesnem in mentalnem razvoju. Člani trenutno že pripravljajo za mlajši rod šolo potapljanja, jahanja, plesa, glasbene in likovne delavnice ter posvetovanja s starši. V nekoliko dolgoročnejših načrtih v sodelovanju s sponzorji oz. z doniranimi sredstvi načrtujejo nakup vozil za prevoz oseb s posebnimi potrebami ter odprtje lastnega centra.
K sodelovanju vabijo logopede, fizioterapevte, psihologe in vse, ki želijo prispevati k pestrosti življenja oseb s posebnimi potrebami, predvsem mladim, ki šele stopajo v svet. K prvim korakom društva Poskoči sta velikodušno prispevala kranjski slikar in grafik Izidor Jalovec ter generalni sponzor za izvedbo prodajne razstave na Ptuju, podjetje Sirius.si iz Ptuja.
MHan Krajnc Pavlica
Gorišnica • Civilna iniciativa proti čistilni napravi
Kam s čistilno napravo v Forminu?
Občina Gorišnica je ena od tistih, ki so vključene v skupni projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja pod imenom Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja. Da se s projektom, vsaj kar se tiče prijave na razpis za evropska sredstva, že hudo zamuja, je splošno znano.
Še dodatno pa županoma Go-rišnice in Markovcev sivijo lasje zaradi krajanov Formina, ki nasprotujejo izgradnji čistilne naprave (ČN) v Forminu.
Forminčani, kot zatrjujejo, nimajo popolnoma nič proti gradnji ČN in nikakor ne želijo upočasnjevati postopka prijave skupnega kanalizacijskega projekta, nikakor pa se ne strinjajo z umestitvijo načrtovane ČN tik ob sedanji HE Formin. Zato so že pred časom na pobudo Slavka Kokota ustanovili civilno iniciativo (CI), ki je do konca januarja zbrala podpise vseh 99 krajanov, ki naj bi v prihodnje živeli v neposredni bližini tega objekta in jih skupaj z dopisom o nestrinja-nju z lokacijo ČN predala goriš-niškemu županu Jožefu Kokotu.
Čistilno napravo stran od hiš!
"Vsi podpisniki listine živimo v pasu do 500 metrov od predvidene lokacije ČN. Kot CI smo na župana naslovili prošnjo, da se lokacija spremeni, oziroma da se ČN zgradi nekoliko dalje od stanovanjskega naselja, hiš. To območje je že tako hudo obremenjeno zaradi HE Formin in menimo, da ga ni treba še dodatno obremenjevati s takšnimi in podobnimi projekti," je vsebino dopisa županu na kratko povzel Stanko Žuran.
Krajani se sicer zavedajo nujnosti in pomembnosti objekta, zato, kot poudarjajo v dopisu, želijo čimprejšnjo rešitev svoje prošnje in s tem tudi nemoteno nadaljnjo realizacijo projekta: "Ne želimo, da se nas razume napačno. Nič nimamo proti ČN, le zgradi naj se nekoliko bolj vstran od hiš. Možnosti je veliko, pa tudi primernejše bi bilo, če bi odpadne vode iz ČN spuščali v staro strugo Drave in ne v kanal. Poleg tega so v neposredni bližini še namakalni sistemi, kar je prav tako treba upoštevati."
Zaradi tega so krajani Formina že sklicali tudi sestanek, ki se ga je udeležil tudi župan Kokot, kjer so ga seznanili s svojimi zahtevami po prestavitvi ČN na drugo lokacijo, vendar župan naj ne bi prisluhnil njihovim zahtevam.
Od zahteve ne bodo odstopili
Tako je pred dnevi civilna iniciativa dopise poslala tudi na ptujsko Upravno enoto (Oddelek za
okolje) in na sedež Skupne občinske uprave. V dopisu so prizadeti Forminčani zapisali: "Občani iz neposredne bližine predvidene lokacije ČN smo pri županu občine Gorišnica poskušali doseči dogovor, da se predvidena lokacija ČN odmakne od vasi. V ta namen smo imeli tudi sestanek vaške skupnosti, kjer je bil prisoten župan Gorišnice. Na omenjenem sestanku smo bili soglasno proti tej lokaciji, župan pa vztraja pri predvideni lokaciji, zato smo primorani svoje aktivnosti razširiti na pristojne službe, kjer bomo lahko zaščitili naše interese. Zbrali smo podpise, ki jih prilagamo in vse pristojne službe obveščamo, da nas obravnavajo kot stranko v postopku in nas o svojih odločitvah pisno obvestijo."
Kakršnegakoli odgovora CI doslej še ni prejela: "Zoper izbrano lokacijo smo predvsem zato, ker nas je najbolj strah smradu. Nihče nam ne more zagotoviti, da smradu ne bo. Živimo na južni strani od načrtovanega objekta, poleg tega je v neposredni bližini ČN lokal in trgovina, najbližje hiše pa so oddaljene manj kot 150 metrov," v imenu krajanov njihovo stališče in zahtevo po prestavitvi ČN pojasnjuje Alojz Žuran in še dodaja: "Ubrali bomo vse razpoložljive pravne poti in bomo vztrajali na tem, da se lokacija ČN premakne bolj stran od hiš! Samo to, nič drugega. Ni nam pa jasno, zakaj sta iz projekta izpadli dve drugi ČN v Muretincih in Mali vasi. Kakorkoli že, te forminske ČN nikakor nočemo praktično tik pred pragovi naših hiš. Tega si ne moremo predstavljati in zato tudi ne odstopamo od svoje zahteve po prestavitvi ČN!"
V Markovcih so hudo zaskrbljeni
Lokaciji oziroma še bolj načrtovanemu funkcioniranju ČN, ki naj bi imela vod za prečiščene vode speljan v kanal, nasprotuje tudi ormoški župan Vili Trofe-nik, saj občina Ormož uporablja kanalsko vodo za svoj vodovod.
Še veliko bolj kot Trofenik pa je zaradi sporne ČN v skrbeh markovski župan Franc Kekec, saj je na forminsko ČN speljan glavni kanalizacijski vod, ki vodi skozi to občino in za katerega bi Markovci lahko dobili evropsko pomoč. "Osebno menim, da je forminska ČN projektirana na ustreznem mestu. Vem, da ji nasprotuje ormoški župan Vili
Stanko Žuran je v imenu krajanov Formina, ki so ustanovili civilno iniciativo, povedal, da si želijo le prestavitev čistilne naprave nekoliko bolj stran od hiš.
Določena lokacija forminske CN je tik ob HE Formin.
Trofenik in njegovo dilemo zaradi morebitnega onesnaževanja kanalske vode z izlivi iz ČN, ki jo Ormož uporablja za napajanje svojega vodovoda, tudi na nek način razumem. Vendar je rešitev za to dokaj enostavna; treba je le premakniti vod iz ČN, da ne bo speljan v kanal, ampak v staro strugo, ki s tega vidika ni sporna. Seveda pa smo v Markov-cih zaradi težav okoli te ČN zelo zaskrbljeni, saj lahko povzročijo ogromne negativne posledice. Prva je gotovo izguba dragocenega časa, kar lahko posledično vodi tudi v izgubo evropskega denarja. Projekt je namreč zdaj fazni in tiste občine, ki se bodo uvrstile v prvo fazo, bodo gotovo še deležne evropskega sofinanciranja, za vse druge pa bo denarja manj, če sploh še kaj. V naši občini imamo vso dokumentacijo že pripravljeno, vse je rešeno in bi lahko kandidirali v prvi fazi. Vendar, dokler ne bo rešena ta ČN v Forminu, na katero je vezan naš kanalizacijski sistem, ne moremo nič, imamo zvezane roke. In če se zadeva ne bo uredila v kratkem času, se nam lahko zgodi, da bomo zaradi tega izpadli iz prve faze izgradnje. Vsekakor je treba zdaj delovati izjemno hitro, časa za razprave in dogovore ni več! Če zaradi te ČN izpademo iz evropskega razpisa, je to za nas prava katastrofa!"
Premestitev ČN iz predvidene lokacije se županu Kekcu zdi praktično neizvedljiva, saj bi to, kot pravi, lahko podražilo projekt nad postavljen kriterij 800 evrov po prebivalcu. Svoje ČN pa si v Markovcih zaradi - po evropskih normah - premajhne kapacitete ne morejo zgraditi.
Župan Kokot: "Se CI zaveda milijardne škode?!"
Zemljišče tik ob HE Formin, kjer naj bi stala ČN, je zaenkrat še v lasti DEM, v teku pa je že podpis prodajne pogodbe, po kateri bo nova lastnica občina: "ČN je locirana in projektirana na dani lokaciji že dolgo časa; vnesena je tudi v naš občinski prostorski plan, ki je bil na državnem zboru potrjen že lani. Pred tem smo izvedli razgrnitev tega plana, vsi so lahko videli, da je bila na zdaj sporni lokaciji predvidena ČN, pa ni prav nihče podal pripombe na to dejstvo! Kakršnakoli premestitev ČN na drugo loka-
cijo je v tem trenutku nemogoča in če bi šlo le za vprašanje denarja, bi bilo to rešljivo. Vendar pa je sprememba prostorskega plana oziroma novi prostorski načrt s potrditvijo možen šele leta 2007! Če odmislimo že to dejstvo, bi morebitna premestitev pomenila spremembo projekta, kar zahteva dodatni čas, ki ga v lovljenju zadnjih rokov za prijavo za evropska sredstva ni več. In tudi če bi ta čas imeli, bi to pomenilo dodatne stroške, s tem pa ne bi več dosegali postavljenih evropskih kriterijev in tako spet izpadli iz kandidature. Mislim, da je na osnovi teh dejstev dovolj jasno, zakaj premestitev ČN ni možna," pojasnjuje župan Jožef Kokot in še nadaljuje: "Če ČN zaradi zahteve CI zdaj izpade, potem pade naš celotni kanalizacijski vod skupno z Markovci vred. Se podpisniki peticije proti lokaciji ČN zavedajo teh posledic milijardne vrednosti in so sposobni prevzeti odgovornost za padec tako kompleksnega sistema dveh občin?! Poleg tega je podpisnikov 99, prebivalcev Formina pa štirikrat več. Ali so tudi ostali proti? Mislim tudi, da 99 ljudi, kar je četrt Formina, ne more odločati v imenu vseh Forminčanov! Če bo res skrajna situacija, bo potreben pač referendum vseh Forminča-nov! Mi smo v stiski, Markovci tudi. O tej problematiki bo zato danes razpravljal tudi občinski svet in naj svetniki odločijo, kako rešiti to zadevo! Osebno pa me najbolj moti to, da sta oba predsednika vaških odborov (Formin in Placerovci—Gajevci) podpisala to peticijo proti, čeprav sta bila že od vsega začetka informirana in sta vedela, kje je ČN projektirana! Zakaj zdaj ta reakcija, prej pa nič?!"
Težav v izvedbi kanalizacijskega sistema na drugih trasah občine po besedah župana Kokota v Gorišnici nimajo. Tudi očitki ormoškega župana so po mnenju Kokota neupravičeni: "Sicer razumem skrb gospoda Trofeni-ka, vendar je naša ČN projektirana po vseh normah EU. Odgovor stroke na njegove pomisleke, ki smo jih posredovali projektantu, je, da ČN z ekološkega vidika ni niti malo sporna in da ne prinaša nobenih negativnih posledic. In tudi ne vem, zakaj bi bila sporna prav naša ČN ob vseh tistih, ki so s kanalom Drave že povezane in nameščene v sosednji Avstriji?!"
SM
Od tod in tam
Hajdina • Selitev ob občinskem prazniku
Foto: Črtomir Goznik
Na Hajdini so 30. julija lani odprli napisno ploščo ob pri-četku gradnje poslovno-stanovanjskega centra Hajdina. Pred tem pa so si pet let prizadevali, da so dokončali vse postopke za začetek gradnje. V sklopu novega centra bo imelo svoje prostore tudi občinsko središče. Novi center bo imel okrog 3200 m2 uporabnih poslovnih in stanovanjskih površin. V bistvu ga sestavljata dva objekta, objekt A obsega poslovno-stanovanjske prostore, v objektu B pa bodo prostori Mercatorjeve trgovine in mesnice. Gradnja naj bi bila končana do jeseni, ko bo center tudi vseljiv. V nove prostore naj bi se občina Hajdina predvidoma preselila ob občinskem prazniku v novembru letos, je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. Gradnja poteka po terminskem planu in glede na vremenske pogoje.
MG
Ptuj • Dobra glasba za dober namen
V	kulturni dvorani ptujske gimnazije je bil 18. februarja dobrodelni koncert Rotary cluba Ptuj ob 100-letnici Rotary International in 10-letniciptujskega kluba. Nastopili so Toti Big Band Maribor (v njem igrajo tudi trije Ptujčani: pozavnista Mirko Orlač in Marjan Rus ter saksofonist in klarinetist Štefan Petek - na fotografiji v solo nastopu) pod dirigentsko palico Edvarda Holnthanerja, tudi solist na trobenti, legenda slovenske klasične trobente Stanko Arnold, vokalistka Dragica Kladnik
-	Dada, Murwatter Ramblers - Dixieland Band iz Gradca in Simona Vahe. S humanitarnim koncertom so se ptujski rota-rijanci tudi poklonili spominu ob 100-letnici rojstva velikana bigbandovske glasbe Glenna Millerja.
MG
Bukovci • Dobrodelni večer ljudskih pevcev in godcev
Ljudski pevci in godci Kulturnega društva Bukovci pripravljajo v soboto, 26. februarja, ob 18. uri v prostorih večnamenske dvorane v Bukovcih dobrodelni koncert z ljudskimi pevci in godci. Na večeru domačih ljudskih viž se bodo poleg organizatorjev
-	ljudskih pevcev in godcev vasi Bukovci - predstavili tudi ljudski pevci in tamburaši iz Cirkulan ter ljudske pevke iz Oslušev-cev, Dornave in Kebla. Med nastopajočimi bodo tudi člani pevske skupine Dur iz Rogoznice, Fantje treh vasi, Nives Tajnikar iz Ko-ritnegapri Oplotnici, pevci in godci Prosvetnega društva Prvenci ter ljudski pevci iz Pragerskega in Račne pri Grosupljem. Poleg vseh omenjenih se bodo na bukovskem odru predstavili tudi mladi muzikantje iz Sel in Bukovcev. Oboji nastopajo kot trio.
Dobrodelno prireditev, katere izkupiček bo namenjen za nakup stolov v novi večnamenski dvorani Bukovci, bo povezovala predsednica tamkajšnjega Kulturnega društva Silva Pilinger.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Insignije mestnega sodnika
V	četrtek, 10. februarja, so v palaciju ptujskega gradu postavili na ogled insignije mestnega sodnika Ptuja, ki izvirajo iz 16. stoletja. Gre za meč in nožnico ter sodniško palico, kijih je leta 1555 dal izdelati ptujski sodnik Jakob Ris. O insignijah sta spregovorila Polona Vidmar (ki je, kot je povedal direktor Pokrajinskega arhiva Ptuj Aleš Arih, pred kratkim doktorirala) in mag. Tomaž Nabergoj, zgodovinar in arheolog iz Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je insignije raziskoval in o njih tudi pisal. Mag. Nabergoj je meč ptujskega sodnika označil kot najstarejši ohranjeni sodniški meč na Slovenskem, ki pa je pomemben tudi za evropski prostor, saj so tudi v Evropi redko ohranjeni. Ptujske insignije doslej niso našle svojega mesta v muzejski stalni zbirki, saj o mestu Ptuju takšne zbirke ni. Sedaj bosta meč z nožnico in sodniška palica kot del stalne zbirke v romanskem palaciju na ptujskem gradu. Ptujsko muzejsko društvo je insignije prejelo že po letu 1894, ko seje na insignije podpisal zadnji od podpisnikov, župan Ernst Eckl.
Fl
Foto: SM
Foto:MG
Foto: SM
Videm • Zupnišče ponuja, občina neodločena
Kdo bo najemnik kleti?
Če smo lani še pisali o tem, kako v središču videmske občine straši "Hitchockova podrtija" oziroma razpadajoča župnijska stavba, je letos podoba tega območja precej drugačna.
Župnik Emil Križan: "Z Občine se ni oglasil še nihče, da bi se dogovorili o ceni najemnine."
Namesto grozljivega bloka namreč že stoji nekoliko manjša novogradnja, katere namembnost je v celoti že določena, vprašanje pa je, kdaj bo tudi uresničena.
Kot je povedal domači župnik Emil Križan, postavitev stavbe s pokritjem ostrešja in vgradnjo oken ter vrat po računu znaša dobrih 13 milijonov tolarjev. Račun še ni plačan, sredstva se aktivno zbirajo in seveda se iščejo tudi drugi finančni viri, saj prispevki faranov ne bodo zadostovali za dokončanje objekta: "Kdaj
bo stavba dejansko uporabna, se pravi tudi opremljena in primerna za bivanje, ne morem napovedati, vsekakor pa bo to zelo težko izvedljivo v dveh letih, saj moramo najprej poravnati račun za dosedanje delo. Jasno je, da iščemo finančne vire in v tem kontekstu je bilo že pred samo izgradnjo znano, da se bo klet, katere notranjost je treba še urediti, dajala v najem."
Če naj bi v pritličju stavbe župnišče poskrbelo za ureditev širše veže, toaletnih prostorov
Benedikt • Nova dvorana
1180 kvadratnih metrov vadbenih površin
V Benediktu so ponosni na novo večnamensko dvorano, za katero so pridobili začasno uporabno dovoljenje, ker še objekt nima fasade. Narediti pa jo nameravajo takoj, ko bo popustila zima, najpozneje pa do poletja.
Notranjost dvorane meri 1650 kvadratnih metrov, od tega je 1180 kvadratnih metrov vadbenih površin. To pa pomeni, da v dvorani lahko telovadijo trije razredi učencev hkrati. Dvorana je tudi sodobno opremljena. V njej je poleg igrišč za nogomet, košarko, odbojko in rokomet tudi atletska steza.
V dvorani je možno organizirati tudi najzahtevnejša športna tekmovanja. Ogledalo si jih bo lahko najmanj 400 gledalcev, z uporabo pomičnih tribun pa je v dvorani prostora za okrog 900 gledalcev. Za kulturne prireditve pa je v dvorani možno zagotoviti do 2500 sedežev.
Vrednost investicije je znašala okrog 400 milijonov tolarjev, od tega je država primaknila 200 milijonov tolarj'ev. Za dokončanje dvorane pa bo potrebnih še
dodatnih 100 milijonov tolarjev.
Ob dvorani pa so tudi športna igrišča, pripravljene pa že imajo projekte, da bodo v naslednjih letih dvorano povezali z osnovnošolsko stavbo, ko bodo dogradili še šolsko stavbo, v kateri jim vedno primanjkuje prostorov. Dvoizmenskemu pouku so se izognili tako, da imajo nekateri učenci pouk v prenovljenem kulturnem in gasilskem domu. Prvošolčki pa pouk obiskujejo v prostorih vrtca. V dvorani so zaposlili gospodarja, ki bo bdel nad dogajanjem v dvorani in skrbel, da bo dobro vzdrževana.
Vsekakor pa nova dvorana dobro vpliva na odbojkarice Benedikta, ki lahko sedaj prvoligaške tekme igrajo doma in jim je pred domačim občinstvom uspelo že dvakrat zmagati.
Zmago Šalamun
in večnamenske sobe, naj bi bila klet namenjena v prvi vrsti vinski oziroma turistični ali podobni, kot se reče, nekoliko kulturnejši dejavnosti. Kakšne mesarije, kot pravi Križan, si v tovrstnih prostorih ne predstavlja, sicer pa je najemna pogodba, ki so jo v župnišču že spisali, dokaj širokogrudna glede namembnosti kletnih prostorov v široki kulturni sferi. Kaj vse si kdo pod tem pojmom predstavlja, je seveda drugo vprašanje. Prav tako je zaenkrat še (zelo) odprto vprašanje, kdo bo bodoči najemnik okrog 90 kvadratnih metrov kletnih prostorov.
Za svetnike je najemnina predraga
Ve se namreč, da kulturne zadeve, tudi v pogledih promocije domačega vinarstva ali kakšne podobne turistične ponudbe, ne prinašajo prav ogromno denarja, najemnino in stroške pa je treba poravnavati. Navsezadnje niso temu niti namenjene, razen če se najde kakšen res iznajdljiv in aktiven podjetnik, ki mu uspe tržiti tudi tovrstne stvari. Poleg znanja pa je za kaj takega potrebno še veliko dela in še več poguma, vsaj na začetku.
Najemnina za župnijsko klet, ki naj bi postala vinska (ali nekaj v tem stilu), namreč ni majhna, kar je bila tudi skupna ugotovitev videmskih svetnikov, ki so se že na decembrski seji seznanili s ponudbo o najemu. Kot so ugotovili, bi občina sicer lahko najela kletne prostore, vendar se ne sme ukvarjati s profitno dejavnostjo. In tako so zaključili, da bi bil najem kleti za takšne ali drugačne promocijske namene predvsem strošek, pa še tega bi — kot je bilo razumeti — nekako prenesli, če se jim predstavljena cena mesečne najemnine ne bi zdela previsoka. Ta namreč po ponudbi v najemni pogodbi znaša približno 300 evrov mesečno ob zahtevi oziroma nujnosti, da se klet najprej obnovi, saj v sedanjem stanju ni primerna za kakršnokoli dejavnost. Pri vprašanju ureditve kleti ob hkratnem plačilu najemnine (letno torej okoli 3600 evrov) se je svetnikom še najbolj zataknila kost v grlu. "Pri takšni najemnini, ob stroških obnove prostorov, bi lahko bila občina solastnik in ne le najemnik kleti," je bilo slišati iz vrst svetnikov, ki se niso povsem zedinili niti okoli mnenja, ali gre za odlično ali slabo reklamno točko v občini. Zato pa so soglašali, da se jim zdi najemnina previsoka in
Klet novogradnje župnišča v centru Vidma še nima najemnika.
da bodo o morebitnem najemu odločali, če bo cifra nižja.
Župnik Križan: "Pripravljeni smo se pogovarjati!"
Od decembra pa do februarja se ni zgodilo še nič. "Nihče z občine se še ni oglasil pri nas, da bi se dogovorili, kako in kaj. Najemna pogodba s cenovno ponudbo ni končna, o ceni se lahko še pogovarjamo, vendar se mora nekdo oglasiti, da poiščemo kompromis, ali ne? Res je, da smo najprej dali ponudbo za najem občini, a se za najem kleti zanimajo tudi drugi interesenti. Občinske ponudbe ne moremo čakati v nedogled in če v določenem roku ne bo odziva, se bomo začeli pogovarjati z drugimi, saj denar nujno potrebujemo," še pojasnjuje župnik Križan, ki se mu najemnina, kljub temu da se je pripravljen pogajati o njeni višini, ne zdi ravno previsoka:
"Navsezadnje bo klet imela fasado, nova vrata in bo z zunanje strani v celoti urejena. Pav tako naj bi ostala ohranjena avtohtona notranjost, kar pomeni, da bi bilo treba le nekoliko obnoviti zidovje."
O morebitnem moratoriju odplačila najemnine za določeno obdobje oziroma v višini vloženih sredstev v obnovo notranjosti pa v župnišču ne razmišljajo: "Mislim, da je jasno, da potrebujemo denar za pokritje računov, zato ta varianta ne pride v poš-tev. Kot sem že rekel, pa smo se o višini najemnine pripravljeni pogovarjati, saj je pri pogodbi, ki je bila predstavljena svetnikom, šlo za prvo ponudbo."
Ali bo občina postala najemnik kleti, ki naj bi postala neke vrste turistično-reklamna točka Vidma, ali pa bo župnišče poiskalo kakšnega drugega najemnika, tako ostaja odprto vprašanje. Neizrabljena in neobnovljena klet pa zaprta.
SM
Nova večnamenska dvorana v Benediktu
Dornava • Letos 160 milijonov za kanalizacijo
1000 evrov za individualni priključek
V Dornavi, vsaj v nižinskem delu te občine, bodo letos zakopali stroji, saj naj bi se začela izgradnja kanalizacijskega omrežja. V proračunu je za ta namen že pripravljenih slabih 160 milijonov tolarjev.
"Na razpis za izvajalca del v projektu kanalizacije se je prijavilo osem ponudnikov, kot najugodnejše pa je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj s predračunom v vrednosti 300 milijonov tolarjev. Če ne bo pritožb na razpis, potem v kratkem sledi podpis pogodbe in takoj zatem, ko bo vreme dopuščalo, tudi začetek del," napoveduje dornavski župan Franc Šegula.
Sredstva za kanalizacijo si je občina zagotovila iz več virov; ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je primaknilo kar 138 milijonov tolarjev (zaradi zavoda), 25 milijonov je nepovratnih sredstev, pridobljenih na razpisu, 75 milijonov tolarjev pa je dolgoročnega kredita s subvencionirano obrestno mero na 15 let, kar pomeni, da letna anuiteta v višini približno 5 milijonov tolarjev ne bo bistveno obremenjevala občinskega proračuna. Del denarja pa seveda predstavljajo tudi priključnine občanov.
Nikogar ne bodo prisilili, ampak ...
Dornavčani, tisti z nižinskega dela (da ne bo pomote), bodo tako med prvimi v primerjavi s sosednjimi občinami, ki se bodo lahko pohvalili s celovitim kanalizacijskim sistemom na va-kumskem principu, ki vključuje tudi izgradnjo vakumske postaje: "Najmanj, kar nameravamo letos, je izgradnja kanala, ki povezuje
Zavod dr. Marijana Borštnarja oziroma pretežni del kanalizacije skozi Dornavo in Mezgovce. Ostale, sekundarne veje pa se bodo gradile glede na interes občanov. Za letos je, kot rečeno, predvidenih nekaj čez 150 milijonov tolarjev, čistilna naprava s kapaciteto 2300 PE, ki je stala dodatnih 120 milijonov, pa je že zgrajena." Posebne otvoritve čistilne naprave v Mezgovcih ob Pesnici si v Dornavi niso omislili, pač pa nameravajo, kot pravi župan, otvoritveno slovesnost organizirati ob zagonu celotnega sistema.
Priključnina na kanalizacijski sistem za posamezno gospodinjstvo bo znašala 1000 evrov v tolarski protivrednosti, občani pa jo bodo lahko poravnali na 24 obrokov: "Za obročno odplačevanje smo se odločili, ker naših ljudi ne želimo pretirano obremenjevati. Mesečni znesek bo tako znašal okrog 10.000 tolarjev. Prav tako ne bomo nikogar prisiljevali v priključitev, vendar se je treba zavedati, da bodo tisti, ki se ne bodo odločili za priključitev, morali plačevati višjo takso za obremenjevanje voda," pojasnjuje Šegula. Občani Dornave, vsaj tisti, ki se v začetni fazi izgradnje iz kakršnihkoli razlogov že ne bodo mogli (ali hoteli) priključiti, pa bodo imeli možnost tudi naknadne priključitve v sistem. Cena priključnine bo tudi za takšne, tako zagotavlja župan, enaka (torej 1000 evrov), vendar pa bodo takšni "zamudniki" najverjetneje morali poravnati pri-
Župan Franc Šegula: "V dveh letih nameravamo zaključiti kanalizacijsko omrežje v nižinskem delu občine!"
ključnino v enkratnem znesku.
V gričevnatem območju po letu 2017
Gričevnato področje občine bo na kanalizacijo moralo še počakati. Sicer so že v pripravi idejne zasnove, z realizacijo pa se nikakor ne bo mudilo, saj tudi državna zakonodaja zahteva in predvideva, da je treba problematiko odpadnih voda najprej rešiti v gosteje poseljenih območjih in šele po letu 2017 tudi tam, kjer so gospodinjstva redkejša. Prav tako je že jasno, da kanalizacijski vodi ne bodo speljani prav do vsake posamezne hiše, saj bi bilo to s finančnega vidika nerentabilno.
Ta gospodinjstva naj bi po zaenkrat znanih načrtih nekoč v bodoče imela zagotovljeno redno praznjenje greznic, ki bi se plačevalo mesečno v enakem znesku kot ostala, ki bodo priključena na kanalizacijski sistem. Če se bodo ta predvidevanja uresničila, potem bo potrebna ustanovitev kakšnega javnega zavoda ali službe ali pa tudi podjetja, ki bo, tako kot danes Čisto mesto, skrbelo za "ravnanje z odplakami".
V Dornavi sicer razmišljajo, da bi za posamezna strnjena naselja v naslednjem desetletju zgradili zaokrožene manjše kanalizacijske sisteme z lastnimi čistilnimi napravami, toda to je stvar prihodnosti.
Foto: SM
Foto: ZS
Lenart • Sprememba območij policijskih okolišev
Kdo skrbi za nas
Na Policijski postaji v Lenartu je prišlo do spremembe območij policijskih okolišev.
Zakaj so se za spremembo odločili, komandir Janez Lovrec pravi: "Za spremembo smo se odločili zaradi zmanjšanja števila policijskih okolišev na PP Lenart s 1. januarjem letos s štirih na tri. K zmanjšanju nas je vodilo predvsem dejstvo, da so zaradi manjšega števila policistov na PP Lenart morali vodje okolišev (VPO) pogosto delati v patruljah. Z zmanjšanjem smo pridobili policista več za delo v patruljah, posledično se VPO lažje razporeja za delo v okoliših, kar pa je tudi osnovni namen njihovega dela."
VPO so nosilci preventivnega dela v policijskih okoliših, kjer neposredno opravljajo preventivne naloge in sodelujejo z državljani, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in drugimi pri zagotavljanju varnosti v okolju.
Policijski okoliš Lenart vodi policist Mirko Kojc: "Moj namen je predvsem, da bi ustregel vsem, ne glede na problem. Počutje državljanov bi bilo veliko boljše, če bi lahko prisluhnil tudi drugim težavam, zato je pomembno, da sem med njimi, da me opazijo, da vedo, kdaj se name lahko obrnejo in kje me lahko najdejo. Želim, da bi me na ta način spoznali in da bi se pri vsakodnevnem delu obračali name s svojimi priporočili ali željami ter problemi, ki bi jih lahko rešil. S svojo prisotnostjo želim ljudem prenesti sporočilo, da nismo tam samo zato, da bi delovali represivno, ampak preventivno. Zmanjšati hočemo napetost med policijo in skupnostjo, da se lahko tudi v drugi obliki, ne samo kaznovalni, pogovarjamo z ljudmi in pomagamo." O spe-cifiki njegovega terena pa pravi,
Vodja policijskega okoliša Lenart policist Mirko Kojc
da je največji problem gostota prometa na glavni cesti skozi Lenart, ki je najbolj pereč za najšibkejše udeležence v prometu - otroke. Izpostavil je tudi odsek ceste pri lenarški hladilnici, kjer se množično dogajajo prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Zaskrbljujoč podatek je tudi, da je vse več prekomernega uživanja alkohola med mladimi pred diskotekami in gostinskimi lokali v centru mesta. Pojavlja pa se tudi problem uživanja lahkih drog — kajenje marihuane. "Problemov je še več, vendar so ti najodmevnejši," zaključuje VPO Lenart Mirko Kojc.
Policijski okoliš občine Sv. Ana, KS Sv. Jurij in KS Voličina vodi Zoran Ahmetovič, ki pravi, da se občani nanj najpogosteje obračajo s težavami, s katerimi se ubadajo v vsakdanjiku. To so medsosedski spori, nekatera kazniva dejanja in druge stvari, za katere mislijo, da niso pravilne. Na vprašanje, kako gledajo nanj, pa pravi: "To je v tem tre-
nutku največja težava, saj vsak občan misli, da jim policist v uniformi ne bo pomagal, vendar se z vsakim dnem stanje izboljšuje. Predvsem s tem, da se pojavljamo, razlagamo ljudem, da jim pomagamo. Sčasoma bodo ljudje na nas gledali kot na preventivce in ne kot na represivce." O spe-cifikah policijskega okoliša pa pravi, da so problemi podobni kot drugje, vendar izstopa problem parkiranja in hitre vožnje skozi Sv. Ano, na kar so s strani lokalne skupnosti večkrat opozorjeni. Gre tudi za tipično problematiko podeželskega okolja, kot je nasilje v družini, pri tem je predvsem prisoten alkohol: "Največja težava je v tem, da se oškodovanci ne obrnejo na nas, nam ne zaupajo svojih problemov. Če nimamo oškodovanca, ne moremo ukrepati. Zato pozivam vse, ki kakorkoli čutijo nasilje v družini, da se obrnejo na policiste in jim bomo poskušali pomagati."
Policijski okoliš občine Benedikt in občine Cerkvenjak ter KS Sv. Trojica vodi Danilo Juršnik: "Na mojem območju sodelujemo največ s šolami, občinami in njenimi organi, kot je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na občinah Benedikt in Cerkvenjak smo v prejšnjih letih ustanovili varnostne sosvete. Njihov namen je, da skupaj z organi lokalne skupnosti in drugimi rešujemo trenutno problematiko na tem terenu. Pri sodelovanju z OŠ dajemo največji poudarek varni udeležbi otrok na poti v šolo predvsem na začetku šolskega leta. Sodelujemo z učenci na temo medvrstniškega nasilja, ki ga ni tako malo in se mu do sedaj ni dajal velik poudarek. So-
Polenšak • Spomin na boj Natašine skupine
"Temeljne prvine boja ostajajo"
V soboto, 19. februarja, je v dvorani gasilskega doma na Polenšaku potekala spominska svečanost ob 60. obletnici poslednjega boja Natašine skupine v Bratislavcih.
Svečanost se je pričela s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Polenšak, mešani pevski zbor in moški pevski zbor iz Polenšaka ter recitatorji pod vodstvom Marije Štebih. Slavnostni govornik na prireditvi Stanko Lepej, član Območnega odbora ZZB NOB Ptuj, je opisal dogodke 9. febru-
arja 1945 v Bratislavcih, ko so v zaključnih bojih z okupatorjem boju 9. februarja 1945 padli člana ptujskega okrajnega odbora OF Mimica Regvart—Nataša iz Stojn-cev in Konrad Petrovič — Jurek iz Bukovcev, Sonja Fajs — Majda, mladinska aktivistka iz Stojncev, Marija Gašparič — Dragica, sekretarka okrajnega odbora ZSM iz
Foto: ZS
Delegacija, v kateri so bili župan občine Dornava Franc Šegula, Mimica Šegula in Janez Petek, je položila venec k spominski plošči na Polenšaku.
Trgovišča, kurirja Andrej Jurko-vič iz Nove vasi pri Markovcih in Franc Golob iz Stojncev ter Vilko Vresk, aktivist KP iz Trbovelj; pobegniti je uspelo le enemu, tri pa so Nemci zajeli. Stanko Lepej je v govoru poudaril pomen letošnje 60. obletnice zmage nad nacifa-šizmom in povedal, da bodo ob letošnji obletnici pri območnem združenju izdali zbornik, ki bo posvečen boju za slovenstvo na Ptujskem.
Po kulturnem programu je delegacija v sestavi župan občine Dornava Franc Šegula, Mimica Šegula, najstarejša članici občinske organizacije ZZB NOB Dornava—Polenšak, in Janez Petek, predsednik občinske organizacije ZZB NOB Dornava—Polen-šak, položila venec k spominski plošči na gasilskem domu na Po-lenšaku. Druga delegacija pa je položila venec k spominskemu obeležju v Bratislavcih. Slovesnosti se je udeležil tudi edini preživeli borec iz Natašine skupine — Franc Geč iz Zamušanov.
Zmago Šalamun
delujemo že z najmanjšimi otroci v vrtcih, kjer jih poučujemo o pravilnem ravnanju v cestnem prometu, o pomenu prometnih znakov in podobno."
Vse leto poteka več preventivnih projektov policije. Sedaj izvajajo projekte v OŠ na temo medvrstniško nasilje, saj v zadnjem času zaznavajo, da je to nasilje vse hujše in se pojavlja v različnih oblikah (na poti v šolo in iz nje, na avtobusih itd.). Drugi projekt je varnost starejših občanov. Na to temo organizirajo razna predavanja. Izvajajo druženja s starejšimi tudi v oblikah športnih srečanj, kjer jim predstavijo vse pasti oziroma varnostne samozaščitne ukrepe, ki naj bi jih upoštevali, da ne bi prišlo do kaznivih dejanj s strani storilcev in da bi pravilno zavarovali svoje premoženje. O speci-fikah njegovega VPO pa policist
Vodja policijskega okoliša občine Sv. Ana, KS Sv. Jurij in KS Voličina policist Zoran Ahmetovič
Juršnik pravi: "Problematika je podobna kot v ostalih okoliših. Izpostavim lahko problematiko parkiranja v centru Cerkvenjaka, razne oblike vandalizma, kar je posledica raznih javnih prireditev čez vikend. V centrih občin Benedikt in Cerkvenjak je velik porast vlomov in tatvin iz telovadnic in kleti stanovanjskih blokov. Ob vikendih je največja problematika cestnega prometa, saj so takrat mladi vozniki bolj 'sproščeni', kar se vidi po hitrem speljevanju, zvočnih signalih, premočni glasbi v avtomobilih.
Policijski okoliš občine Benedikt in občine Cerkvenjak ter KS Sv. Trojica vodi policist Danilo Juršnik
Posebno smo pozorni na porast odkritega nasilja v družini, to je plod dela in dobrega sodelovanja VPO in drugih policistov pri osveščanju ljudi, da ne smejo te problematike držati zase, ampak nas morajo o njih obvestiti, tako lahko mi ukrepamo."
Lenarški policisti še dodajajo, da bodo poskušali narediti vse, kar je v njihovi moči, vendar na področjih, za katera je policija pristojna. Dosegljivi pa so na telefonski številki 02/729-11-50.
Zmago Šalamun
Ptuj • Volilna konferenca OO ZLSD
V	boju za župana
V	delavskem domu Franca Krambergerja na Ptuju je bila 16. februarja volilna konferenca Združene liste socialnih demokratov Občinske organizacije Ptuj.
Na konferenci so izvolili novo vodstvo: po štirih letih se je poslovila dosedanja predsednica Marija Magdalenc, nadomestil jo je Miran Meško, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, predstavnik mlajše generacije v stranki, ki se prvič podaja v politične vode. Prepričan je, da mu bo uspelo združiti mladost in interese ter znanje in izkušnje. Podpredsednik je Dejan Levanič, tajnica Petra Kurnik, za odnose z javnostjo pa bo skrbela Mirjana Nenad.
Sprejeli so tudi spremembe pravil, ki omogočajo ustanovitev strokovnega sveta, neke vrste vlade v senci, tudi na občinski ravni; po napovedih ga bo vodila Marija Magdalenc. V okviru strokovnega sveta bodo posebej skrbno proučevali dogajanja na gospodarskem in finančnem področju,
Novi predsednik Občinske organizacije ZLSD Ptuj Miran Meško
področju družbenih dejavnosti, varstva okolja, skratka na področjih, za katera so ustanovljeni
tudi odbori pri mestnem svetu in v katerem naj bi delovali strokovnjaki z različnih področij.
Delo ptujske ZLSD je bilo v zadnjem obdobju uspešno in odmevno, četudi jim ni uspelo tako povečati članstva, kot so si želeli, zlasti niso bili uspešni pri vključevanju mladih članov in srednje generacije. Na njihovo pobudo sta se pričela uresničevati projekta nekdanje ptujske vojašnice in Unesco. Z velikimi pričakovanji so se vključili tudi v aktivnosti za lokalne volitve 2006. Računajo na štiri svetnike v svetu mestne občine Ptuj in prvega župana iz vrst svoje stranke. Da je čas za župana iz njihovih vrst, so odločno povedali tudi na javni tribuni s predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem, ki je bila 12. februarja v hotelu Mitra na Ptuju.
MG
Ljutomer • Občine ne želijo sofinancirati
Kdo bo plačeval?
V prvi polovici leta 2004 je ljutomerski občinski svet ustanovil javna zavoda Splošna knjižnica Ljutomer ter ŠIM — za šport, izobraževanje odraslih in mladino, ki naj bi ju financirale vse štiri občine Upravne enote Ljutomer.
V novoustanovljeni zavod Splošna knjižnica Ljutomer so člani ljutomerskega občinskega sveta poleg knjižnice vključili še vzdrževanje Doma kulture skupaj s kinom ter delovanje Galerije Ante Trstenjaka in muzeja. Za "življenje" omenjenega zavoda bodo v letošnjem letu potrebovali blizu 80 milijonov tolarjev, ki naj bi jih iz svoji proračunov prispevale občine Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej. Ljutomerska občina je storitve tega
zavoda ponudila preostalim trem občinam Upravne enote Ljutomer, razdelitev sredstev za delovanje pa naj bi si vse štiri občine razdelile glede na število prebivalcev v posamezni občini. Na minuli seji občinskega sveta občine Veržej so se že odločili, da bodo financirali le delovanje knjižnice, kar morajo svojim občanom zagotoviti po zakonu, za preostale dejavnosti, ki jih opravlja novoustanovljeni zavod, pa niso zainteresirani. Podobno razmišljajo tudi v ob-
činah Razkrižje in Križevci pri Ljutomeru, tako da bo občina Ljutomer za Splošno knjižnico Ljutomer morala poleg svojega deleža v višini 53 milijonov tolarjev zagotoviti še kar nekaj milijonov, ki so jih pričakovali iz preostalih treh občin.
Podobno je tudi s financiranjem drugega ljutomerskega javnega zavoda ŠIM, ki skrbi za šport, izobraževanje odraslih in mladino.
Miha Šoštarič
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Videm/Markovci • Odločati bo moralo upravno sodišče
Bo meja spet vroča?
Mejna črta med občinama Markovci in Videm je sporna že od samega nastanka občine Markovci. Da se z njo nikakor ne strinjajo, so Videmčani zelo nazorno pokazali že večkrat v preteklosti, ko so izruli občinsko tablo z napisom Markovci, ki so jo Markovčani postavili tam, kjer je mejo med občinama začrtal državni zbor.
Ta državni organ si z vprašanjem meje leta 1994 nastale občine Videm ni kaj prida belil glave; črta je bila pač potegnjena po katastrskih razmejitvah. Ko se je štiri leta kasneje (1998) iz ptujske občine izluščila še občina Markovci, pa se Videmčani nikakor niso strinjali, da bi njihovi novi sosedje kar, kot pravijo, dobili del zemljišča (gre za del ptujskega jezera in Šturmovcev), ki naj bi pripadal njim. In se je začela mala vojna, brez žrtev, če ne štejemo markovske table, ki je kar nekajkrat letela z mejne črte, ki je Videmčani ne priznavajo.
Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi Vidma
Da bi se vprašanje meje rešilo legalno, so tako Videmčani že pred lepim časom sprožili spor pred domačim upravnim sodiščem, ki pa je njihovo tožbo najprej zavrnilo oziroma ji ni ugodilo, zato se je občina Videm pritožila na vrhovno sodišče. Slednje je pred kratkim, če precej poenostavimo zapleten pravni jezik, pritožbi Vidma ugodilo in vso zadevo vrnilo upravnemu sodišču s pojasnilom, da je le-to storilo procesno napako in da se mora ponovno lotiti zadeve pri začetku; torej obravnavati pritožbo občine Videm in če bo potrebno, ponovno razmejiti ozemlji obeh občin.
Zakonodaja namreč pravi, da če sosednji občini ne dosežeta soglasja o meji (ki jo je določil državni zbor), je potrebno mejo pač določiti po predhodni obravnavi na osnovi meritev geodetske službe. In ker se v občini Videm ne strinjajo in tudi ne pri-
Pozdravne table občin so namenjene obveščanju ljudi o mejah oziroma vstopu ali izstopu z ozemlja občine. Če je meja sporna, potem je sporna tudi postavitev tabel.
znavajo državno določene meje z Markovci, bo potrebno ponovno ugotavljanje (ne)spornosti medobčinske meje, morebiti pa tudi ponovna (nova) razmejitev, ki jo Videm tudi zahteva.
Ugoditev vrhovnega sodišča pritožbi Vidma sicer še ne pomeni, da bo sedanja meja tudi spremenjena, pač pa zgolj to, da je občina Videm imela popolnoma prav, ko je presojo za njih sporne meje zahtevala s postopkom pri upravnem sodišču. Kako se bo zadeva oziroma spor zdaj razpletal naprej, je nemogoče napovedati, dejstvo je le, da se bo z vso stvarjo moralo začeti ukvarjati pristojno upravno sodišče. Jasno je tudi, da se bodo Videmčani zavzemali za zanje ustreznejšo in pravilnejšo mejno črto, ki naj bi tekla po stari strugi Drave, pridobitev dodatnega ozemlja, ki je po njihovem prepričanju neupravičeno pripadlo občini Markovci, pa bodo zagovarjali tudi z zgodovinskimi dejstvi, ki jih bo sodišče moralo upoštevati.
Zupan Kekec: "Tablo bomo postavili nazaj!"
Z odločitvijo vrhovnega sodišča so seznanjeni tudi v Markov-cih, kjer pa se, kot pravi župan Franc Kekec, s sedaj začrtano mejo strinjajo: "Mi smo to mejo z Vidmom pravzaprav podedovali od bivše ptujske občine in kot taka je bila zarisana že pred enajstimi leti, ko naše občine še ni bilo. Ne vem, zakaj Videm glede te meje ni sprožil spora že s takratno ptujsko občino, ampak je postala zanje sporna šele po ustanovitvi občine Markovci?!"
Župan Kekec tudi meni, da Videm nima prave osnove za tožbo oziroma spor: "Če bodo zahtevo po spremembi meje utemeljevali z zgodovinskimi dejstvi, bomo argumentirano nastopili tudi mi, saj naša zgodovinska dejstva pravijo drugače; namreč, da so naši Zabovci in Markovci imeli katas-
trske meje še dosti globlje, kot so zarisane sedaj."
Markovčani so svojo "izgubljeno" tablo po dolgem času dobili nazaj in župan Kekec še pravi: "Sedanja meja, ne glede na to, komu je všeč in komu ne, je edina veljavna, dokler ne bo drugače. Zato bomo našo tablo postavili nazaj tja, kjer je že stala! Če bo meja po končanem postopku zarisana in sprejeta drugače, se bomo ravnali po odločbi in tablo takrat prestavili na ustrezno mesto!"
Zupan Bračič: "Bojim se reakcije Videmčanov!"
Nad napovedjo o ponovni postavitvi table občine Markovci na prejšnje mesto župan Vidma Friderik Bračič ni navdušen: "Ne morem napovedati, kakšna bo reakcija naših občanov, bojim pa se, da se bo zgodilo prav to, kar se je že dogajalo. Mislim, da bi morali upoštevati mnenje vrhovnega sodišča in - če že ne bomo mogli doseči izvensodnega dogovora o poteku meje - počakati na izid postopka pred upravnim sodiščem. Šele potem bo jasno, kje teče meja med občinama in to mejo bomo tudi upoštevali. Dokler pa je meja sporna, je sporna tudi postavitev table. Z nestrpnostjo ne bomo dosegli ničesar, razen ponovnega razplam-tevanja strasti med občani, ki so se v zadnjem obdobju že polegle, vendar to ne vodi nikamor!"
Ali bo tabla tokrat obstala v zemlji ali ne, bomo še videli. Težav z mejami torej očitno nimajo le lovci in lovske družine, ampak se za svoja občinska lovišča dajejo tudi občine.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo se igra?
Te dni so posamezni ministri in visoki funkcionarji Janševe vlade (Rupel, Simoniti, Zver, Zorn) kar tekmovali med seboj v nekakšnem banaliziranju vznemirjenosti in ogorčenosti precejšnjega dela slovenske javnosti zaradi pače-nja in negiranja zgodovinskih dejstev in zvez s strani Avstrije in Italije. Tudi sam predsednik vlade Janez Janša je na svoji tiskovni konferenci dejal, da ni "razlogov za paniko" in to svojo trditev utemeljil z navedbo, da "na strateški ravni odnosi s tema državama niso nič slabši". Čisto po svoje so se na vse skupaj odzvali v zboru za republiko, kjer so najprej ugotovili, da se jim zdi "umirjena reakcija slovenske vlade povsem pravilna, saj se ni zgodilo nič takšnega, da bi se morala odzivati drugače". Hkrati pa so dodali, da je zbor za republiko "takšna struktura, ki lahko na tovrstne dogodke odgovori bolj odločno in ostro" (Delo, 18. februarja 2005).
Vsekakor so tako Italijani kot Avstrijci dosegli, da jim svoje-
ga početja ni treba posebej pojasnjevati ali opravičevati. Naši politiki so namreč namesto njih začeli na veliko — seveda spet v funkciji starih političnih zamer in medsebojnih obračunavanj — pojasnjevati, kakšno težo ima (oziroma nima), denimo, izjava predsednika avstrijskega parlamenta Kohla o tem, da Slovenija ni pravna naslednica avstrijske državne pogodbe, katere 7. člen zagotavlja povsem določene pravice slovenski manjšini v Avstriji, ki pa jih Avstrija še vedno ni ustrezno izpolnila. Visoki uradnik zunanjega ministrstva nas je na televiziji celo poučeval (oziroma zavajal), češ da besede predsednika parlamenta ne pomenijo nič strašnega, ker menda o tem drugi (vodilni) avstrijski politiki ne govorijo tako kot on. Ob prikazovanju italijanskega fllma o fojbah pa so nas aktualni ministri poučevali (in smešili), da se zaradi enega "umetniškega" fllma pač ne spodobi delati meddržavnih problemov in napetosti. Minister za kulturo Simoniti je celo dejal,
da mnogi pri nas fllm napadajo, ne da bi ga sploh videli.
Seveda je ena izmed funkcij vlade tudi ta, da preprečuje, da bi se posamezni politični, kulturni, tudi športni dogodki tendenč-no zlorabljali za najrazličnejše manipulacije in za ustvarjanje razmer, ki bi objektivno škodile normalnemu življenju države in v končni posledici tudi njeni stabilnosti in njenemu ugledu. S tega vidika bi lahko tudi razumeli tako primera kot posamezne ministre in druge visoke uradnike in njihova opozorila proti pretiravanjem in za zmernost oziroma realnost pri ocenjevanju posameznih dogodkov pri sodnikih, ki zadevajo nas in naše življenje. Po svoje bi lahko tudi upravičeno pričakovali, da bo vlada (z vsemi svojimi resorji) razpolagala z veliko več relevantnimi dejstvi in s takšnimi (lastnimi) analizami, ki bi lahko manj poučene prepričali, da zares ni razlogov za vznemirjanje in nezadovoljstvo. Namesto tega pa je dneve in dneve — ob vse bolj zanimivih (in očitno iskrenih in patriotskih) reakcijah javnosti — vlada molčala in ustvarjala vtis, kot da ne ve, kako naj se odloči in kakšno stališče naj zavzame. Tudi potem, ko so se oglasili, posamezni vladni predstavniki niso bili prepričljivi, saj
bi predvsem oni sami — glede na položaje, ki jih zasedajo, in na informacije, ki jih objektivno morajo imeti — morali vedeti, da izjava kakšnega predsednika parlamenta ni kakršnakoli izjava in da fllm o fojbah ni predvsem umetniški fllm, ampak še vse kaj drugega, še zlasti glede na motive, zaradi katerih je nastal ... Niti v enem niti v drugem primeru pa ni bilo nobene potrebe, da so tako Italijani kot Avstrijci dobili za svoje objektivno gledano provokativno (in nenormalno) obnašanje glavne odvetnike v posameznih naših najvišjih funkcionarjih.
Vlada je splošen vtis na koncu sicer popravila s svojimi četrtkovimi stališči "do aktualnih razprav o medsosedskih odnosih in polpretekli zgodovini". Vendar pa ostaja še vedno neprijeten in grenak priokus, da se ne znamo sami doma pogovarjati in presegati razlik, ko gre za obrambo skupnih nacionalnih interesov. Konec koncev bi morali prav ta čas — ne glede na politične in druge razlike — odpreti temeljito skupno razpravo o tem, kaj pomenijo najnovejša dogajanja v Italiji in Avstriji za Slovenijo in ali so res zgolj naključna in epizodna.
Jak Koprive
Od tod in tam
Ptuj • Zbrali 300 podpisov
Tudi študentje na območju upravne enote Ptuj so v sredini februarja zbirali podpise v podporo noveli zakona o dohodnini. Na širšem ptujskem območju so podpisa zbirali pod okriljem Kluba ptujskih študentov (KPŠ). Kot sta po končani akciji povedala Dejan Levanič in Aljaž Petek, predstavnika KPS-ja, so uspeli zbrati okrog 300podpisov. "Zahtevamo, naj bodo študentje oproščeni plačevanja akontacij, razen v tistih primerih, ko prejemek presega 113.538 tolarjev. V primeru, da študentski zaslužek presega omenjeno vrednost, predlagamo, da se plačuje 25-odstotna akontcija dohodnine. Študentje in dijaki pa moramo s predlogom uspeti tudi zaradi vedno bolj zaskrbljujočega položaja, slabe štipendijske politike, vedno novih poizkusov uvajanja šolnin ter vedno večjih vpisnih in življenjskih stroškov," sta prepričana Aljaž Petek in Dejan Le-vanič.
Mojca Zemljarič
Maribor • Mladost s plusom
V	Novi KBM so v sodelovanju s Študentskim servisom Maribor za študente in dijake izdali novo bančno kartico. Plus kartica, kot se imenuje, je po eni strani bančna kartica, ki nudi različne možnosti in ugodnosti poslovanja z bančnim računom, hkrati pa služi kot identifikacijska kartica članom Študentskega servisa Maribor. Ugodnost, ki je za imetnike te kartice, ki morajo biti hkrati komitenti Nove KBM in člani Študentskega servisa Maribor, najzanimivejša, je vsekakor popust pri nakupu blaga in storitev na različnih prodajnih mestih po Sloveniji, označenih z nalepko PLUS kartica. Trenutno lahko imetniki ob predložitvi Plus kartice kupujejo na 59prodajnih mestih po Sloveniji. Višina popusta je na prodajnih mestih različna in je lahko odvisna od višine nakupa. Plus kartico prejmejo dijaki in študenti ob otvoritvi Bančnega računa dijaka (BRD) ali Bančnega računa študenta (BRŠ) v Novi KBM, ki so hkrati včlanjeni v Študentski servis Maribor. Novo kartico pa lahko prejmejo tudi dijaki in študenti, ki so že komitenti banke in hkrati člani ŠS Maribor.
Gornja Radgona • Projekt Oče panonskih hrastov
Občina Gornja Radgona se je s projektom Oče panonskih hrastov prijavila na razpis Phare - prekomejno sodelovanje Slovenija — Madžarska 2002. Glavni namen projekta je ohranjanje in obnova enkratnega dela naravne dediščine 1500 let starega hrasta in zgodovinske zapuščine ter razvoj dodatne turistične ponudbe kakor tudi prekomejno povezovanje med šolami. Dejavnosti za dosego namena so ureditev okolice najdišča, dvig oz. izkop debla iz najdene lokacije, primerno restavriranje ter namestitev na predvideno mesto. Sledil bo mladinski raziskovalni tabor. Na podlagi vseh raziskav in izsledkov bodo rezultati projekta izdelane informacijske table, večbarvna zloženka, razglednice, spletna stran, razstavni prostor za deblo ter kolesarsko pohodniški izlet. Partnerji v projektu so madžarski osnovni šoli Lenti in Lovrszi, osnovna šola Apače, Turistično društvo Gornja Radgona, Zavod za turizem Gornja Radgona, Prleška razvojna agencija Ljutomer in Ribiška družina Gornja Radgona.
MŠ
Radenci • Slabše poslovno leto Radenske
V	minulem letu je Radenska iz Radencev, ki je v večinski lasti Pivovarne Laško, zabeležila za 27 odstotkov slabši poslovni izid, kot so v tej družbi načrtovali. Ustvarjenih je bilo 7,8 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje in 322,5 milijona tolarjev čistega dobička. V letu 2003 so prihodki od prodaje znašali kar 10,4 milijarde tolarjev, dobiček pa je bil 608 milijonov tolarjev. Po mnenju uprave družbe so na manjši čisti dobiček Radenske vplivali predvsem manjši prihodki od prodaje. Pri prodaji celotnega poslovnega deleža v odvisni družbi Radenska Zdravilišče družbi Terme 3000 je nastal finančni odhodek v višini 739 milijonov tolarjev, po vstopu naše države v Evropsko unijo pa so se precej spremenili pogoji trženja na domačem in na izvoznih trgih, predvsem na trgih nekdanje Jugoslavije. V letu 2005 so si v Radenski za cilj postavili količinski porast fizičnega obsega prodaje pijač za 10,4 odstotka, pri čemer naj bi rast prodaje na domačem trgu znašla 8,2 odstotka, na tujih trgih pa 15,4 odstotka.
MŠ
Ptuj • Ob 60. obletnici osvoboditve
V	Klubu ptujskih brigadirjev in udeležencev prostovoljnega dela so zastavili aktivnosti v počastitev 60. obletnice osvoboditve in prostovoljnega dela. Pričenjajo priprave na 9. pohod "Po poteh upora in prostovoljnega dela" v počastitev dneva upora slovenskega naroda proti okupatorju. Pohod bo 27. aprila. Istega dne bodo v Kicarjupraznovali 7. brigadirski praznik, ki ga letos posvečajo 60. obletnici prvih organiziranih oblik mladinskega in sindikalnega prostovoljnega dela, ki se je pričelo po osvoboditvi na Ptuju. V Klubu ptujskih brigadirjev so si zastavili tudi naloge za leto 2006, v katerem bodo proslavili 60. obletnico slovenske mladinske delovne akcije — regulacijo reke Pesnice 1946/1947 ter 60. obletnico ustanovitve prvih ptujskih mladinskih delovnih čet in brigad. Jubileja bodo zaznamovali z vseslovenskim srečanjem brigadirjev, ki bo na Ptuju. Jubilejno leto bodo obogatili tudi z izdajo knjižice "Gradili smo domovino". Knjižico bodo opremili s fotografijami z delovišč, na katerih so delale ptujske in druge mladinske delovne brigade. Prispevke in fotografije bo zbiral in urejal uredniški odbor ter Stanko Lepej.
Feliks Bagar
Sp. Ključarovci • Papirnate težave kmetijske politike
Kako se izračuna GVZ?
Včasih so kakšne zgodbe zelo zamotane; ta je že ena takšnih, a kmetje jo bodo prav dobro razumeli, saj se z njo srečujejo prav pogosto. Gre za nenavadne odločitve in napake Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).
Med številnimi drugimi so zavrnili tudi vlogo za neposredna plačila Martina Rudolfa iz Spodnjih Ključarovcev, ki bo kmeta prikrajšala za kakšna 2 milijona tolarjev. S tem pa se ne strinja kmetijski inšpektor mag. Boštjan Štefančič iz Ormoža, ki je ARSKTRP izdal odločbo, da ponovno preveri svojo odločitev. ARSKTRP, ki ni navajena prejemati odločb, ampak jih le izdajati, se na inšpektorjevo odločbo zaenkrat ni pritožila. Kako pa se bo zadeva rešila, pa bo zanimivo spremljati v prihodnjih tednih.
Martin Rudolf iz Spodnjih Ključarovcev je v predpisanem roku podal vlogo za neposredna plačila, in sicer izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost na površini 23,95 hektarjev ter integrirano poljedelstvo na 16,22 ha. ARSKTRP je iz neznanega razloga zavrnila dve parceli v skupni površini okrog 1,5 ha, ki jih je vlagatelj navedel.
Pri SKOP programih je eden pomembnih dejavnikov obtežba z živino. Dovoljena obtežba je 1,9 GVŽ po hektarju, Rudolf pa je, tudi zaradi zmanjšanih površin, dosegal 2,06. Do prevelike obtežbe je prišlo tudi, ker AR-SKTRP obtežbo računa na podlagi obrazca B vloge za neposredna plačila, ki je upoštevala stalež živali na dan 1. 4. 2004. Kmetijski inšpektor mag. Boštjan Štefančič iz Ormoža je prepričan, da to ne more biti osnova za izračun letne obtežbe kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili, saj ta govori o uporabi gnojil v enem letu in količini, ki nastane v tem obdobju pri reji živali na kmetijskem gospodarstvu. Tako bi morala biti osnova za izračun obtežbe stalež živali v enem letu in ne na določen dan. Prav pri Martinu Rudolfu je bil po tem datumu stalež bekonov znižan za 30 odstotkov, prodal je tudi 4
katera niso bile zahtevane nobene subvencije. Še več, ker je ob-težitev GVŽ presega dovoljeno število, so vlagatelji izgubili še subvencije za površine v Sloveniji.
Na izdane odločbe pa so odgovarjali s pritožbami, priprava katerih pa je kompleksna zadeva. ARSKTRP pritožbe rešuje počasi, tako da bi se vlagatelji v tem času lahko pritožili na molk upravnega organa. Čakajo tudi po leto dni. Drug problem je ta, da napačno uporabljajo materialne predpise in vlagatelje zavajajo.
Inšpektor mag. Boštjan Štefančič je najbrž prvi inšpektor, ki je izdal odločbo ARSKTRP in ji naložil, da mora svoje ravnanje ponovno preveriti.
Številni kmetje na Ormoškem so dobili poziv, da dopolnijo vloge, ker so v določenem okvirčku ob sladkorni pesi in krompirju, ki nista upravičena do subvencij, pustili prazno okence. Navodilo je govorilo natanko tako, da pu-
Martin Rudolf se izgublja v papirjih in si želi pošteno plačilo za svoj pridelek. Rad bi ga prodal na trgu, po realni ceni in brez očitkov, da dobiva subvencije. Sprašuje se le, koliko bi potem stal kruh.
krave in 3 bike, registriran pa je bil tudi pogin.
Rudolf se jezi, da gre pri izpolnjevanju vlog za popolnoma nepredvidljive postopke, saj nikoli ne veš, ali si obrazce izpolnil prav ali ne. Pravi, da ima občutek, da se pri ARSKTRP trudijo kmeta bolj onemogočiti kot pa mu pomagati, da zadosti vsem zahtevam.
Rudolf kmetuje od leta 1977, ko je prevzel kmetijo. Kmetuje na 30 ha obdelovalnih površin, kmetija pa ima kombinirano prašičerejsko in mlečno usmeritev. Gre za solidno in moderno kmetijo, ki jo počasi prevzema sin Boris.
Narazumljivih odločitev ARSKTRP je še več
Bojan Mlakar je povedal, da so imeli lani na Kmetijski svetovalni službi v Ormožu 1693 vlog za neposredna plačila, ki so jih morali obdelati v 30 dneh, oziroma še
hitreje, saj se ARSKTRP ni držala obljube, da bi kmetje dobili predtisk vlog na dom do 1. aprila. O tem, koliko pritožb so napisali, ne vodijo evidence, bilo pa jih je precej, še več kmetom pa so pomagali pri dopolnitvi vlog. Pri tem so opazili nerazumljivo prakso, ki si je še do danes niso uspeli razjasniti. Namreč zakaj niso k dopolnitvi vlog pozvani vsi kmetje, ki bi po zakonu morali biti? Nekateri so, drugi pa preprosto dobijo vlogo zavrnjeno. Zasledili so tudi več ponavljajočih se napak. Ena takšnih je, da se študentje pri vnašanju podatkov zatipkajo in kmetje dobivajo neupravičene pozive za dopolnitev vlog, tudi ko z vlogo dejansko ni nič narobe. ARSKTRP tudi ni upoštevala površin manjših od 10 arov, čeprav je v navodilih za izpolnjevanje vloge sama napisala površine manjše od 10 arov kot primer(!). Niso upoštevali zemljišč na hrvaški strani meje, ki so v neposredni bližini kmetije in so si jih kmetje vnesli, da bi si znižali obtežitev z GVŽ. Pri tem je šlo za lastna zemljišča, za
Bojan Mlakar iz Kmetijske svetovalne službe v Ormožu si želi, da bi ARSKTRP bolj prisluhnila sugestijam iz prakse in da bi začela delovati skupaj z drugimi kmetijskimi službami. Sedaj se zdi, da pogosto stojijo vsak na svojem bregu.
stijo okence prazno, in ko so storili tako, spet ni bilo prav. Kmetje so bili seveda razjarjeni, na KSS so pogosto slišali očitke, da niso plačali 3000 SIT za nepravilno izpolnjene vloge. Zaradi velikega navala so si svetovalci omislili nalepko, ki so jo pošiljali na vlogah, in sicer, da je "vloga izpolnjena v skladu z uredbo in da je poziv za dopolnitev vloge neupravičen in nepotreben". Šlo je za napako v aplikaciji ARSKTRP. Svetovalci s terena agenciji očitajo, da so pozive pisali tako, da so kmete prepričevali, da njihova vloga zares ni prav izpolnjena. Tistim kmetom, ki so potem sami iz obupa v okence kaj zapisali, pa so zavrnili kompletno vlogo.
Bojan Mlakar pravi, da je velik odstotek negativnih odločb dejansko neupravičen: "ARSKTRP bi se morala bistveno več pogovarjati, upoštevala bi lahko več sugestij KSS, saj imamo konec koncev več izkušenj." Na sestanku v Ljubljani so terencem menda celo prisluhnili, le upoštevali jih niso. Problem je tudi v tem, da pri ARSKTRP sami ne upoštevajo svojih navodil in da je veliko težav pri vnosih. Vedno pa so krivi le kmetje ali svetovalci.
Sicer pa je menda letos zadnjič, ko se kmetje zaradi tega hudujejo na ARSKTRP, kajti precejšen del njihovih skrbi bodo po novem prevzeli na KSS, ki bo menda že letos začela z neposrednim vnašanjem vlog ...
viki klemenčič ivanuša
Kmetijstvo • Pogajanja med KZ in Ptujsko kletjo v zaključni fazi
Nove pogodbe z vinogradniki
Da se ne bi ponovili zapleti, ki so pred lansko trgatvijo povzročili nemalo hude krvi med odgovornimi na KZ in v Ptujski kleti ter vinogradniki - člani KZ, so se letošnja pogajanja o načinu sodelovanja začela že hitro po novem letu.
Marjan Janžekovič s ptujske KZ je z dosedanjim potekom pogovorov zadovoljen: "Jasno je, da vsaka stran v tovrstnih pogajanjih ščiti svoje interese, vendar lahko rečem, da smo v večini bistvenih zadev že dosegli soglasje in da bomo kompromis našli tudi za zadeve, ki so še odprte. Pred pričetkom naših pogovorov s Ptujsko kletjo smo se sestali tudi z našim vinogradniškim odborom, ki bistvenih pripomb na nove zahteve, te so povsem življenjske, niti ni imel. Morda le glede obnove vinogradov, kjer bo treba upoštevati ustrezno tehnologijo in dolgoročno načrtovati sajenje novih sort. Sicer pa naši cilji v sedanjih pogovorih gredo seveda v smeri, da se odkupi vsa pogodbeno določena količina grozdja, predvsem pa, da so od-
kupne cene kooperantov KZ, ki bodo podpisali pogodbe, enake
kot so odkupne cene direktnih kooperantov Ptujske kleti."
Marjan Janžekovič s KZ je s potekom pogajanj s Ptujsko kletjo zaenkrat zadovoljen.
Osnutek novih pogodb, ki sicer še niso povsem dorečene, je že pripravljen. Med pomembnimi novostmi je vsekakor dolgoročnost pogodbene obveze, saj bodo pogodbe petletne: "Naših članov, ki se ukvarjajo z vinogradništvom, je med 300 in 400. Zaradi nekaterih novih kriterijev se lahko zgodi, da jih bo od letos nekaj manj, saj bodo v igri ostali le tisti, ki bodo resni, ki se nameravajo resno ukvarjati z vinogradništvom. K temu jih bo nenazadnje zavezoval že podpis petletne pogodbe. Pričakovati pa je tudi, da se bodo vinogradniki sčasoma morali vključevati v integrirani način pridelave grozdja in vina (IPGV). Prav o tem še vedno tečejo pogovori, saj so s tega vidika nekoliko problematični manjši vinogradi."
Vinogradniki, ki si odkupa grozdja ne bodo zagotovili s podpisom nove pogodbe, bodo odvisni od trenutnih tržnih razmer oziroma od potreb trga, kar z drugimi besedami pomeni, da KZ ne bo dolžna odkupiti njihovega grozdja in ga bodo lahko prodali le, če se bo pojavila potreba po dodatnih količinah. Vprašljiva pa bo tudi odkupna cena tega grozdja.
Podpis pogodb za člane do konca aprila
"Nove pogodbe bodo dovolj jasne in obligatorne za obe pogodbeni stranki in ta pravila bo treba spoštovati. Grozdje se bo sicer tudi v prihodnje plačevalo v obrokih kot doslej in kriterij za postavljanje odkupne cene bo v prvi vrsti prodajna cena vina, pa seveda tudi sama kvaliteta grozdja, ki se meri in določa po znanih kriterijih.
Mislim, da bodo resni vinogradniki, naši člani, te pogodbe podpisali, mi jim bomo pa s tem zagotovili odkup."
Rok za sklepanje novih pogodb med KZ in vinogradniki naj bi se iztekel do konca aprila:
"V pogodbi bo, glede na strukturo vinograda, določen tudi odstotek oz. količina posamezne sorte, ki jo bo treba zagotoviti. Ne bo šlo več tako, da bi nekdo prodal le eno ali dve sorti, najboljšo pa bi obdržal. Treba bo torej zagotavljati odmerjene količine po sortah. Struktura vinograda se bo dokazovala z izpisom in na tej osnovi bodo v pogodbi določeni odstotki odkupa posamezne sorte. Vinogradniki morajo biti tudi v registru, to je nujnost, kot dodatni pogoj pa lahko pričakujemo tudi integriran način pridelave, za katerega bomo sicer poskušali izposlovati določeno prehodno obdobje."
Kot pojasnjuje Janžekovič, vprašanje nujnosti integrirane pridelave še ni povsem dorečeno, pričakovati pa je vseeno, da bodo tisti, ki se bodo odločili zanj, lahko dosegali višjo odkupno ceno, grozdje ostalih pridelovalcev pa bo najverjetneje namenjeno za deželni program vin, kar praviloma pomeni tudi nižjo odkupno ceno.
Dogovori med KZ in ptujsko kletjo naj bi se končali v kratkem, takoj zatem pa bodo v KZ pripravili pogodbe za svoje člane.
Foto: SM
Ptuj • Razvojne možnosti v kmetijstvu
Konkuriramo lahko s posebnostmi
Po informativnih dnevih v srednjih in višjih ter visokih šolah smo se tokrat pogovarjali z ravnateljem Poklicne in tehniške kmetijske šole na Ptuju dr. Vladimirjem Korošcem, ki smo ga najprej vprašali, kako je zadovoljen z interesom mladih za kmetijsko izobraževanje.
Dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole
"Vpis v kmetijske izobraževalne programe je odsev družbenih razmer. Vemo, da kmetijstvo ni dejavnost, ki bi bila v našem prostoru vodilna, čeprav je v ptujskem prostoru veliko razvojnih možnosti na tem področju, predvsem pa v povezavi z drugimi dejavnostmi, predvsem storitvenimi in turističnimi dejavnostmi. V kmetijski šoli se trudimo mladim predočiti te razvojne možnosti za poslovno uspešnost in za poklicno osebnostno rast. Vsi kmetijski izobraževalni programi omogočajo izjemno prehodnost, od nižjega v srednje poklicno, v tehniško ter tudi v višje in visoko izobraževanje," je dejal ravnatelj.
Kakšni programi bodo na šoli v naslednjem šolskem letu?
V. K.: Na nižji poklicni ravni bo program pomočnika kmetovalca in pomočnice kmeto-valke - gospodinje, na srednji
poklicni ravni bo kmetovalec in kmetovalka - gospodinja ter cvetličar, na srednji strokovni ravni pa program kmetijskega tehnika. Razpisujemo tudi oddelek programa kmetijsko-pod-jetniški tehnik, kamor se vključujejo dijaki, ki so predhodno končali poklicno šolo. Novost pa je višješolsko izobraževanje, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja kmetijskim tehnikom, kmetijsko-podjetniškim tehnikom in tudi drugim, ki so končali poklicno maturo ali maturo.
Sicer pa je na šoli največ zanimanja za program cvetličarja, saj le-ta zagotavlja zaposlitev v cvetličarski in vrtnarski dejavnosti in tudi nadaljnje šolanje. Nekaj manj je zanimanja za klasične kmetijske programe, sem se vpisujejo v prvi vrsti tisti, ki nameravajo ostati na domači kmetiji ali pa na kmetiji uvesti dopolnilne dejavnosti.
Osemdeset odstotkov vseh dijakov, ki končajo štiri letni program, nadaljuje s šolanjem na višjih ali visokih šolah na najrazličnejših smereh.
Ali ptujsko okolje oziroma podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, izkazujejo potrebe po srednjem kmetijskem kadru?
V. K. : Novih zaposlitev na področju kmetijstva tu ni pričakovati. Gre zgolj za fluktacijo kadra ali za upokojitve. Je pa pričakovati nastajanje proizvodnih verig na področju kmetijstva, takšna veriga na tem področju je Perutnina Ptuj. Poudariti je potrebno, da je kmetijsko izobraževanje v prvi vrsti namenjeno podeželju, saj je pomemben dejavnik za spreminjanje kadrovskih in
izobrazbenih razmer na podeželju in je vzpodbuda, ki omogoča predvsem razvoj dopolnilnih dejavnosti in novih oblik zaposlovanja na podeželju.
Na ptujskem so razvite domala vse kmetijske panoge: poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo ... Ali lahko nudi šola dovolj znanja za vse te panoge?
V. K.: Naša šola je splošnega tipa, vsi programi so naravnani tako, da dijaki spoznajo vse temelje kmetijske panoge. Glede na interes dijaka pa so možni določeni poudarki, gre za modularno zasnovanost že na srednji stopnji. Poudarek dajemo poljedelstvu, živinoreji, vinogradništvu in sadjarstvu. Dokaj močno imamo razvit sadjarsko-vinogradniški kompleks, tudi poljedelski dokaj dobro, živinorejskega pa še zaenkrat nimamo. Za to pa si prizadevamo. Zainteresirani smo, da bi v Ptuju prišlo do združevanja tistih kapacitet na področju prenosa znanja, ki v Ptuju danes delujejo. Želimo vzpostaviti tesnejše sodelovanje s Kmetijskim zavodom in tudi s podjetji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo. Potrebno bi bilo središče, kjer bi se plemenitila stroka s praktičnimi znanji. Gre za strokovno in sistemsko povezovanje. Sicer pa imamo dokaj dober program poskusništva zasnovan s Perutnino Ptuj in mariborskim in ptujskim Kmetijskim zavodom. Šolo nameravamo usposobiti tudi za dopolnilne dejavnost za predelavo kmetijskih izdelkov, tako bomo osnovno kmetijsko pridelavo povezali s predelavo. Gre za male predelovalne obrate, ki bi dali kmetijski produkciji
višjo vrednost. V evropskem prostoru se z obsegom in količinami pridelane hrane ne bomo mogli postavljati, konkuriramo lahko zgolj s posebnostmi (vino, sadje, mesni izdelki in predelava drugih živil).
Kaj bo nudil višješolski program in kakšne bodo možnosti nadaljevanja študija?
V. K. : Letos bomo začeli s programom za odrasle, upamo, da bo kasneje tudi za mladino. Program je usmerjen v nadgradnjo znanja v dveh modulih: kmetijsko gospodarjenje in regionalni razvoj. Izobraževanje je dveletno, kar pomeni zelo intenzivno dvoletno delo, poudarek pa bo na praktičnem izobraževanju, čemur bo namenjenih skoraj polovica predvidenih ur (teh je 2000). Glede nadaljevanja študija je predvideno, da se bodo ti višješolski programi vrednotili po bolonjski deklaraciji, za to se pripravljajo programi, torej bo ta program predstavljal del faze v rasti poklicne kariere, oziroma bo sčasoma mogoče nadaljevati tudi študij.
Koliko bo študij stal vsakega študenta?
V. K.: Višješolsko izobraževanje za odrasle je plačniško. Nekateri bodo najverjetneje pridobili sredstva iz svojih delovnih sredin, nezaposleni bodo imeli možnost pridobiti sredstva iz Zavoda za zaposlovanje, odrasli lahko tudi kandidirajo na razpis Ministrstva za šolstvo in si na ta način olajšajo finančno breme, sicer pa bo enoletni študij stal 300.000 tolarjev, ki jih bo mogoče obročno odplačevati.
Franc Lačen
Ptuj • Gradnja v Ljudskem vrtu se bo podaljšala
Arheologov niso vzeli resno
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo predstavili položitev temeljnega kamna za prizidek k osnovni šoli Ljudski vrt. Na ta način so tudi arheologi Zavoda za varovanje kulturne dediščine, območne enote Maribor, oziroma ptujske izpostave izvedeli, da se je gradnja pričela.
Tednikova knjigarnica
Bralna značka za odrasle - vabljeni
Mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča Ptuj praznuje v letu 2005 petdesetletnico. Častitljivi jubilej bomo proslavili delovno, pa tudi svečano.
Obletnico bomo počastili skupaj z mladimi in odraslimi bralci. Tokrat vabimo vas, dragi bralci knji-garnice, da se pridružite bralni akciji, ki smo jo poimenovali BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE -zato, da bi se spomnili na svoja mlada
leta, ko ste bržkone prebirali knjige s predpisanih seznamov, pisali obnove in pripovedovali o prebranem. Seveda je sodobna bralna značka za otroke drugačna: predpisanih knjig ni nujno strogo, obvezno prebrati, marveč je bralcem dopuščeno svobodno izbiranje knjig. In tako je svobodno branje za odrasle: bralni seznam ponuja kvalitetno domačo in tujo prozo in poezijo, bralec naj prebere najmanj pet knjig v letu, tri naj bodo s seznama, ostale pa po želji. Tisti, ki želite osvojiti bralno značko, oziroma knjižno nagrado, dobite bralne mapice in seznam na mladinskem ali študijskem oddelku ptujske knjižnice, kjer vas čakajo natančne informacije.
Odrasli lahko izbirate med svojimi priljubljenimi avtorji in knjižnimi naslovi še med naslednjimi knjigami z bralnega seznama: Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (avtor Mark Hiddon, to je odlična, presenetljiva kriminalka z glavnim junakom, fantom s posebnimi potrebami), Judovski pogreb (avtor: Lothar Schône, droban roman o tegobah pokopa, ki ga povzročajo verske in zgodovinske travme), Učitelj ljubezni (avtor: Josip Osti, knjiga kratkih zgodb, spominov na otroštvo, kakor nalašč za lahko noč), Prijatelja (zanimivo mladinsko čtivo o prijateljstvu med fantoma muslimanske in krščanske vere), Zgodbe ob kuhinjski mizi: zdravilne zgodbe (avtorica Rachel Naomi Remen, življenjske zgodbe priznane zdravnice), Vrata (pesniška lepotica Daneta Zajca), Nežnost (pesmi Jake Koširja), Balzac in kitajska šiviljica (avtor: Sijie Dai, kratek roman po resničnih dogodkih, hvalnica branju), Vraževerje sveta (avtor: Damijan J. Ovsec, poljudna knjiga o bistvu in temeljih vraževerja), Zebe (avtor: Ivan Potrč, kratke zgodbe za mlade bralce z ilustracijam Iva Šubica).
In kaj lahko med drugim preberete v knjigi Vraževerje sveta? Npr.: v četrtku (granat) Slovenci ne vidimo nič vražjega, res pa je, da na Zahodu v njem ne vidijo nič dobrega. Četrtek je dan, ki lahko prinese vsakršne težave. Na ta dan nekoč niso smeli opravljati vrste opravil - od česanja, pomivanja posode do sekanja lesa - morda zato, ker je bil pri Germanih dan najpomembnejšega boga Thora ali Donarja in zato praznik, s katerim je bilo povezanih precej tabujev. Je pa četrtek najboljši dan za družabnosti. Ob četrtkih naj ne bi imela neurja nobene moči. Ponekod je bil četrtek dober dan za poroko, drugod slab, češ v takem zakonu bo grmelo (Donar, germanski Jupiter, slovenski Perun, je namreč bog groma, nevihte). Podobno kot torek je bil tudi četrtek "dan črvov", zato se tedaj ni smelo saditi redkvic in repe. Kot Jupitrov dan je četrtek na Bližnjem in Daljnem vzhodu dober dan (dan gurujev, duhovnih učiteljev in meditacije).
Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
Kot nam je povedala arheo-loginja in višja konzervatorka Marija Luština Tušek, je ptujska izpostava že junija lani obvestila projektanta in investitorja prizidka (v tem primeru sta to Projekta inženering Ptuj in Mestna občina Ptuj) o pogojih, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji, med temi pa so seveda tudi arheološka izkopavanja. Ko so dobili lani v decembru ponovno projektno dokumentacijo, da bi izdali soglasje h gradnji, so ponovno zapisali pogoje, ki bi jih projektant in investitor morala upoštevati. Na oddelku za družbene dejavnosti na Mestni občini Ptuj, so se zanašali, da bo to storil projektant, oziroma kot so dejali, je arhitekt menil, da Ljudski vrt pač ne sodi v območje arheoloških raziskav.
Kakorkoli, na reakcijo arheologov se je arheloška raziskava pričela prejšnji četrtek (takrat smo tudi začetek del fotogra-
firali), in kot nam je povedala Marija Luština Tušek, so v dveh in pol dnevih našli že petnajst rimskih grobov iz prvega in drugega stoletja. Večina grobov je poškodovanih, so pa opečnate konstrukcije z žganinami iz grmade. V grobovih so našli bronaste novce iz 1. in 2. stoletja, keramične čaše tankih sten, dele vrčev, krožnikov, kadilnice in tudi eno oljenko.
Izkopanine so našli na različnih višinah, že tudi na tridesetih centimetrih pod nekdanjo površino, sicer pa tja do 60 in 100 cm. Na sorazmerno majhni površini so našli kar pet grobov (cca. 80 m2). Teren je nekdanja nabrežina. V četrtek so začeli izkopavanja na mestu, kjer bo stal žerjav, tam so našli ostanke nekakšne lesene lope. Arheološke raziskave bodo stale nekaj čez 4 milijone tolarjev. Arheologi se bodo potrudili, da bi raziskave opravili čimprej, predvidoma potrebujejo
petnajst delovnih dni, vse pa je odvisno od vremena, saj v ponedeljek, ko smo se pogovarjali z arheologinjo, zaradi močnega sneženja niso mogli delati.
Nad arheološkimi izkopavanji je bil nemalo presenečen tudi vodja gradbišča Marjan Volmajer, ki je v četrtek, ko so se izkopavanja začela, upal, da arheologi ne bodo ničesar našli. V vsakem primeru pa je menil, da se bodo dela nekoliko zavlekla.
Sicer pa, če se bodo dela zaradi arheoloških izkopavanj zavlekla za štirinajst dni ali zaradi podaljšane zime še za dalj časa, verjetno tudi ne bo neke strašne škode, šola čaka na eno-izmenski pouk že skoraj 50 let.
Marija Luština Tušek upa, da tudi za položitev temeljnega kamna na Puhovem mostu ne bo zvedela iz časopisov.
Franc Lačen
Vodja gradbišča Marjan Volmajer ob začetku arheoloških izkopavanj pri šoli Ljudski vrt
Foto: Fl
Foto: Fl
Ptuj • Kulturni praznik v Domu upokojencev
Zapeli ob harmoniki
9. februarja so kulturni praznik proslavili tudi v Domu upokojencev na Ptuju. V goste so povabili pesnika Petra Vesenjaka. Člani dramskega krožka so prebirali njegove pesmi iz zbirke V miru rasti žitni klas. Prepevali pa so tudi ob zvokih harmonike učenca ptujske glasbene šole. Prireditev je tokrat vodil Ciril Bohinc.
Socialna delavka Jelka Sužnik nam je povedala, da so leta 2000
ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna v Domu upokojencev
Foto: Majda Fridl
na Ptuju ustanovili dramski krožek, ki deluje kot ena izmed kulturnih dejavnosti. Takrat so govorili o Prešernu ter prebirali njegove pesmi. Članov je v letošnjem letu okoli 20. Sodelujejo na različnih prireditvah v Domu, npr. ob novem letu, lani pa so imeli tudi proslavo ob 100-letni-ci Srečka Kosovela. V teh dneh so že pričeli s pripravami na prireditev v počastitev dneva žena v marcu. V goste bodo takrat povabili ljudsko pesnico Ančko Su-menjak iz Jarenine. Gostili pa so tudi že Moški komorni zbor pod vodstvom Franca Lačna, flavtistke iz ptujske glasbene šole, pesnico Jožico Komadina iz Ljubljane. V svojih vrstah pa imajo tudi
vsaj dve pesnici, zato v kratkem načrtujejo izdajo prve domske pesniške zbirke. Člani dramske skupine pripravljajo prireditve in se predstavljajo samo znotraj doma, medtem ko člani domske pevske skupine vsako leto sodelujejo tudi na srečanju pevcev slovenskih domov upokojencev in vsako leto se uvrstijo v sam vrh.
Domski radio
Kulturnih prireditev se stanovalci doma radi udeležijo, marsikomu pa bolezen prepreči namero. Ker pa je dom v celoti ozvočen, je mogoče prenos prireditve poslušati tudi v sobah. Trenutno pa razmišljajo o ustanovitvi domskega radia. Pomoč je že ponudila slavistka in učiteljica Viktorija Dabič, ki ima izkušnje s šolskim radiem. Stanovalci bi po radiu lahko izrekali prijateljem čestitke, prebirali zanimive prispevke, možnosti pa je seveda še veliko, nam je v imenu kulturno angažiranih stanovalcev ptujskega Doma upokojencev povedala socialna delavka Jelka Sužnik.
mf
Majšperk • Premiera Na kmetih
Gledališče živi
Vb
Letos je dramska sekcija DPD Svoboda Majšperk že šestič zapored na oder postavila komedijo, ki jo dodobra napolnila dvorano.
Društveno življenje v občini Majšperk je izredno pestro, velik delež k temu pripomore DPD Svoboda Majšperk, ki aktivno deluje že več desetletij. V okviru tega društva dela in ustvarja tudi dramska sekcija, ki je letos že šesto leto zapored na oder postavila gledališko delo.
Že po tradiciji se gledališčniki odločimo za komedijo, saj smo mnenja, da se gledalci želijo predvsem nasmejati in sprostiti. Preizkušali smo se že z deli Partljiča in Javorška, lani pa smo zaigrali klasično slovensko komedijo Ta veseli dan ali Matiček
se ženi A. T. Linharta. Odločitev za letošnjo igro ni bila težka, zaradi aktualnosti komedije smo se odločili za ljudsko burko s kriminalnim priokusom Vinka Moederndorferja Na kmetih. Z vajami smo začeli v mesecu oktobru lansko leto, premierno pa smo veseloigro uprizorili v soboto, 29. januarja, v nabito polni dvorani TVI Majšperk. Moedern-dorferjevo delo je polno komičnih zapletov, zato prešernega smeha ni manjkalo. Premiera je uspela in kljub dejstvu, da je komedijo Na kmetih moč videti na mnogih poklicnih in amaterskih
Lastnici kmečkega turizma
Foto: Bojan Lampret
odrih, smo z njo zadeli v polno. V njej smo zaigrali Lidija Vuk, Vesna Kovačič Grobelšek, Petra Novak, Zlatka Lampret, Janko Cep, Blaž Šalamun, Tomaž Fakin, Aleš Lorber, Anton Soba, Igor Novina in Leopold Karneža. Tudi letos je režisersko vlogo, kot že vsa leta doslej, prevzela Stanka Varžič. Sicer pa se nameravamo s ko-
medijo tudi letos predstaviti na sosednjih odrih, prvič bomo na gostovanju v nedeljo, 13. 2. 2005, v Žetalah.
V Majšperku se v teh dneh pripravljamo na novo premierno uprizoritev, z njo se bo predstavila mladinska dramska sekcija DPD Svoboda Majšperk.
Zlatka Lampret
Ljubljana • Nova knjiga
Viktor Majdič: Pogledi na jezik
Konec lanskega leta je pri Založbi Debora iz Ljubljane izšla knjiga Pogledi na jezik avtorja dr. Viktorja Majdiča.
Pogledi na jezik predstavljajo izbor strokovnih člankov, razprav in krajših zapisov s področja slovenskega jezika. Večina v knjigi zbranih Majdičevih prispevkov je bilo objavljenih v zadnjih treh desetletjih. Z mnogimi izmed teh prispevkov je Majdič opozarjal na enakopraven status slovenščine v nekdanji Jugoslaviji, opozarjajo pa tudi na del slovenske politične zgodovine. Ponatisi so večinoma nespremenjeni, izjemoma so ponekod dopolnjeni, posodobljen je na nekaterih mestih tudi pravopis.
V knjigi prevladujejo sestavki s področja jezikovne kulture, ocene jezikovnih priročnikov in imenoslovne, predvsem topono-mastične razprave. V prvem delu knjige, naslovljenem Ocene jezikovnih priročnikov, so zbrani članki, v katerih se je avtor lotil podrobnejšega pregleda nekaterih jezikovnih priročnikov (Načrt pravil za novi slovenski pravopis, SSKJ, Slovenska krajevna imena) in predstavil pred-
vsem pomanjkljivosti in zmote ter tudi napake, zapisane v teh priročnikih.
Drugo večje poglavje Jezi-kovnokulturna in slovniška problematika zajema članke o pogostejših pravopisnih primanjkljajih, jezikovnem znanju učiteljev pripravnikov, ki naj bi bilo pomanjkljivo predvsem na področju pravopisa, pravorečja in zvrstnosti, o slovenščini v stiku s srbohrvaščino nekoč in danes, kjer opozarja na status slovenščine v nekdanji Jugoslaviji, predstavi tudi Kersnikov pogled na jezik in status Pleteršnikovega narečnega besedja v SSKJ. S člankom o mestu slovenščine med evropskimi oz. svetovnimi jeziki nas avtor preseneti s statistično ugotovitvijo, da sodi slovenščina med manj kot 5 odstotkov največjih jezikov sveta in tudi ne spada med manjše jezike Evrope, temveč kar v zlato sredino (je na 34. mestu med 76 v literaturi navedenimi jeziki).
V tretjem poglavj'u je avtor
strnil članke z imenoslovno tematiko, kjer izvemo več o nastajanju krajevnih imen, zemljepisnih imenih v Škrabčevem delu in o njegovi kritiki rabe zemljepisnih imen, o slovenskih krajevnih imenih v krajevnih leksikonih, imenih vasi ter o vplivu politike na jezik.
Lektorjev in lektoriranja se je avtor lotili v poglavju Brez lektoriranja (še) ne gre. Opozarja na nekatera pretiravanja lektorjev, neustrezne posege jezikovnih korektur, ki so posledica trenutne mode ali osebnega okusa lektorja, brez kakršne koli strokovne utemeljitve, na srbohrvaške vplive v slovenskih besedilih. Predstavi tudi (ne)upravičene lektorske posege v Cankarjevih besedilih. V zadnjem članku tega poglavja pa na primeru dolgoletnega lektoriranja Veterinarskega zbornika predstavi najpogostejše napake in pomanjkljivosti lektorskih posegov po skupinah: pravopisne napake, oblikoslov-ne napake skladenjske napake in
slabosti, besedotvorne slabosti, stilistične slabosti, terminološke formulacije, neknjižni termini in leksikalne slabosti.
V zadnjih dveh poglavjih Odzivi in polemike ter Jezikovno svetovanje so zbrani avtorjevi članki oz. razprave o določeni pravopisni in tudi pravorečni (ne)pravilnosti. Zapisani so mnogi primeri, kjer se pri tvorbi pisnih ali govorjenih besedil največkrat pojavljajo vprašanja pravilnosti. Pri Ptujčanih (in seveda tudi drugih piscih, ki pišejo o Ptuju) se velikokrat pojavlja vprašanje, ali smo iz ali s Ptuja oz. gremo v ali na Ptuj. Morda nam lahko Majdičeva članka z naslovom Res "na Ptuj" in ne več "v Ptuj"? ter Na Ptuju ali v Ptuju pomagata pri tem ...
Podrobno stvarno kazalo razkriva Majdičeve poglede na jezik in nas usmerja pri iskanju odgovorov na različna jezikovna vprašanja.
Lea Vaupotič
Pa brez zamere
Kdor ne skače, ni Slovenec Čudež v Oberstdorfu
Slovenci smo majhen narod. Vem, da marsikdo to zelo nerad sliši, še več, da se jih najde precej, ki bi temu bojevito in glasno oporekali, a tako pač je. Majhen narod smo v več pomenih. Najprej in seveda najbolj očitno smo majhni v popolnoma preprostem pomenu te besede: malo nas je, živimo na majhni zaplati zemeljske krogle, govorimo jezik, ki ga poleg nas ne govori skoraj nihče, skoraj nihče nas tudi ne pozna ali pa nas zamenjuje s Slovaško. In tako dalje. To je majhnost, proti kateri ne moremo nič (razen morda kakšne kampanje za povečanje natalitete). Majhni pa smo tudi zaradi mišljenja, ki ga je mogoče zaslediti pri marsikaterem pripadniku našega naroda, in to je mišljenje, da smo majhni. Da ne moremo na nič vplivati, da smo ujetniki interesov večjih narodov, da smo nonstop ogroženi od sosedov, da nam vsi hočejo samo slabo, skratka, majhni smo zaradi našega prepričanja, da smo nekakšen Kalimero oziroma grdi raček. Ali, če hočete še bolj direktno, majhne nas dela tudi to, da se sami sebi radi smilimo.
In zato so taki čudeži, kot sta ta dva, ki sta se zgodila pretekli vikend, pisani na kožo našemu nacionalnemu karakterju. Pretekli vikend so namreč naši smučarski skakalci uprizorili čudež. Najprej seveda Rok Benkovič, ki je priletel od nikoder ter postal svetovni prvak v poletih, nato pa še v paketu s tremi drugimi skakalci osvojil bronasto medaljo na ekipni tekmi. Oba rezultata sta priletela skoraj iz neba in predstavljata velik šok. Pozitiven, da ne bo pomote. Seveda je odveč tudi pripomniti, da sta dobrodošla kot voda v puščavi. In to ne samo za tiste, ki ta šport spremljajo ali pa za tiste, ki si patriotizem razlagajo v malo sprevrnjeni in ekstremni varianti. Ta uspeh je dobrodošel za vse, za ves narod. Zakaj? Zato, ker marsikomu dviguje samozavest. Marsikdo je ob tem uspehu pomislil nekaj takega: glej ga zlomka, tako malo nas je, pa tako dobri smo. In marsikdo je tudi pomislil sam pri sebi, da če lahko en Rok s trdim delom postane svetovni prvak, lahko pač tudi on, navadni Slovenček, doseže marsikaj, če se le malo potrudi. Skratka, skakalci so nam vsem pokazali, da Slovenci nismo vedno obsojeni na kalimerovstvo ali nemočno ždetje v senci večjih. In da lahko tudi mi kdaj kaj dosežemo. Da je Fortuna tu in tam tudi na naši strani.
Nadvse dobrodošlo pa je tudi dejstvo, da sta se ta dva čudeža zgodila prav v skakalnem športu. In ne recimo v balinanju ali v čem podobnem (pa balinanja nikakor nočemo omalovaževati). Kajti skoki so šport, zelo podoben življenju. So zelo nepredvidljivi, situacija se lahko spremeni dobesedno čez noč. Skakalec trenira kot nor, izpili vsako stvar do potankosti, a že zaradi majhne, skoraj nepomembne stvari, lahko ves njegov trud splava po vodi. Tako kot v življenju, ko mislite, da ste vse predvideli in vnaprej načrtovali, a se rada pojavi kakšna stvar, ki vam vse obrne na glavo. In tako pri skakanju kot tudi v življenju je treba takrat, ko se vse obrne na glavo, malo potrpeti ter ne izgubiti upanja ali zapasti v depresijo. Saj se stvari enkrat postavijo na svoje mesto. In tako kot je Rok svetovni prvak po nič kaj dobri sezoni, boste tudi v življenju dobili kakšno medaljo ali vsaj aplavz, če že prvak ne boste.
Gregor Alič
Ptuj • CID
Bogat
program med
^mrn m	m
počitnicami
V Centru interesnih dejavnosti na Ptuju so za dijake in šolarje v zimskih počitnicah, ki bodo v naslednjem tednu, pripravili bogat izbor najrazličnejših dejavnosti v prostem času.
Skupaj s Športnim zavodom bo v ponedeljek v športni dvorani Mladika Veseli direndaj, v torek in sredo mali nogomet, popoldan pa rokometni turnir, v četrtek bo predpoldan atletska abeceda, popoldan pa hokej, v petek bo košarka, kjer se bodo mladi preizkušali v trojkah.
V specializirani dvorani za namizni tenis, ki je nad streliščem ŠD Mladika, bo ponedeljkovo popoldne namenjeno hip-hopu, v torek pa bodo ves dan na voljo otroški plesi.
Sreda bo namenjena borilnim veščinam, karateju, judu, in
kikboksu, petkovo popoldne pa aerobiki.
Sicer pa bodo v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju od 28. februarja do 4. marca vsak dopoldan od 10. do 13. ure družabne igre, na Ribniški koči pa društvo Praha pripravlja zimovanje za otroke in smučarski tečaj za odrasle.
Ob 18. uri bo vsak dan do četrtka filmski večer, kjer si bo mogoče ogledati Božje mesto, Sanjače, Pravila slačenja in Vsiljivce.
Jutri bo ob 21. uri koncert zasedbe Feedback.
Fl
Miklavž • Ob sobotah poletijo na krilih znanja
Učenci, ki zmorejo več
Na OŠ Miklavž pri Ormožu se zelo veliko ukvarjajo s tistimi učenci, ki potrebujejo dodatno pomoč, da lahko dosegajo minimalne standarde znanja. Na voljo so individualizirani programi, pri tem pa so doslej premalo pozornosti namenili učencem, ki so sposobnejši.
Od sredine februarja je to drugače. Začele so se delavnice za tiste učence, ki zmorejo več in po besedah Leonide Novak je to sobotna šola za učiteljevo dušo.
Na šoli so oblikovali tim za delo z nadarjenimi učenci, ki ga vodi Emilija Prosnik. Na večini šol, ki se ukvarjajo s tovrstnim dodatnim delom, se posvečajo predvsem učencem na predmetni stopnji, ki že imajo odločbo, ki so jo pridobili na podlagi testiranja v 7. razredu devetletke s testom inteligentnosti in testom ustvarjalnosti. Na pobudo ravna-
telja Vlada Hebarja pa so se na miklavški šoli odločili začeti že s "ta malimi". Pri teh se namerno izogibajo izraza nadarjeni učenci, ampak govorijo o učencih, ki zmorejo več. Kar 34 takšnih učencev so razredničarke evidentirale na podlagi opazovanj in rezultatov, ki jih učenci dosegajo pri rednem pouku. Vključili so jih v sobotno šolo v šestih delavnicah, imenovano Poletimo na krilih znanja.
Delavnice so razdeljene po sklopih in zajemajo vsa področja, tudi vzgojna. Minulo soboto so
začeli z jezikovnim, nadaljevali pa bodo še z matematičnim, športnim, naravoslovnim, računalniškim, likovnim, zadnja delavnica pa bo potekala skupaj s starši. Na vsako posebej povabijo otroke, ki so na določenem področju sposobni več. Na jezikovnem področju so učiteljice evidentirale 15 takšnih učencev in vsi so v soboto prišli v šolo. Učenci so se najprej pogovarjali o pravljicah, nato pa so se pomerili v pravljičnem kvizu. Kasneje so starejši učenci izbrali vsak svojo najljubšo pravljico, v katero so vključili še naključni lik
Leonida Novak in Natalija Paušner sta vodili prvo delavnico za učence, ki želijo in zmorejo več na jezikovnem področju.
pustne maske, ki so ga pred tem izžrebali iz vreče. Tako so nastale nove pravljice. Skupina mlajših učencev pa je pravljico z likom naključne pustne maske posnela, ker še niso vešči pisanja. Učiteljica jo je na podlagi posnetka zapisala, otroci pa so jo med tem ilustrirali. Na koncu so izdelali knjige, ki so jih razstavili. Leonida Novak, ki je skupaj s kolegico Natalijo Paušner vodila prvo delavnico, je povedala, da so ob načrtovanju delavnic razmišljali, ali je sobota pravi dan za delavnice, vendar pri natrpanih urnikih in številnih krožkih, so menili, da bi bilo ukvarjanje s sposobnejšimi učenci ob popoldnevih preveč naporno in ne bi dalo želenega učinka. Tudi starši so na sobotno šolo reagirali zelo pozitivno.
V vsako delavnico nameravajo vključiti tudi nekaj socialnih iger, ki bodo dvigale in oblikovale pozitivno samopodobo učencev, s to pa bodo kasneje uspešneje razvili tudi izvenšolska področja, ki jih zanimajo. Pri vključenih učencih ne gre le za odličnjake in udeležba se ne bo upoštevala pri uspehu. Vendar pa bodo vsi, ki se bodo do junija ob sobotah udeleževali delavnic, na koncu najverjetneje deležni zelo lepega izleta v Ljubljano.
Učenci predmetne stopnje bodo z delavnicami pričeli nekoliko kasneje. Obetajo se jim delavnice iz tujega jezika z vključenimi socialnimi igrami, glasbena, likovna, naravoslovna, športna in delavnica slovenskega jezika. K sodelovanju so pritegnili domala vse učitelje, razmišljajo pa tudi o zunanjih sodelavcih.
vki
Moškanjci • Stoti občni zbor gasilskega društva
Praznovali bodo 17. julija
Moškanjski gasilci so se minulo soboto v svojem gasilskem domu zbrali na že stotem občnem zboru, medse pa so ob tem posebnem prazniku povabili tudi številne goste iz sosednjih prostovoljnih gasilskih društev.
.7 /

i
'é
Predsednik PGD Moškanjci Zdenko Tement je osrednjo slovesnost ob visokem jubileju napovedal julija letos.
Občni zbor je kljub visoki obletnici potekal popolnoma v skladu z veljavnimi pravili. Zbrani so najprej imenovali delovno predsedstvo, ki ga je vodil Slavko Visenjak, nato pa obravnavali posamezne točke dnevnega reda. Tako je bilo med drugim slišati, da lani na njihovem območju ni bilo požarov, zato pa so večkrat priskočili na pomoč kolegom iz ostalih gasilskih društev. "Lani smo osvojili tudi pokal za najboljše gasilsko društvo, izvedli več operativno-tehničnih vaj ter sodelovali na več prireditvah. Letos bomo še
posebno pozornost namenili izobraževanju naših članov v specialnih znanjih, napovedujemo tudi udeležbo na predvidenih tekmovanjih, seveda pa bomo kot vedno doslej tudi v stalni pripravljenosti za primere nujnih intervencij," je povedal poveljnik PGD Moškanjci Jože Slodnjak.
Predsednik društva Zdenko Tement pa je napovedal osrednjo slovesnost ob praznovanju visokega jubileja moškanjskega PGD, ki se bo odvijala letos v sklopu prireditev ob občinskem prazniku Gorišnice z osrednjo proslavo, ki bo 17. julija. Iz poročila blagajnika je bilo razbrati, da je društvo porabilo prav toliko oziroma celo nekaj več finančnih sredstev kot jih je zbralo (največ za obnovo gasilskih prostorov), v letošnjem letu pa so si zadali predvsem nakup manjkajoče opreme. "Ne moremo reči, da so naši gasilci slabo opremljeni, vendar pa se je treba zavedati, da se pred nas postavljajo novi izzivi, kot je izgradnja industrijske cone, in da bo poleg znanja potrebna tudi ustreznejša
in sodobnejša oprema gasilcev zaradi vse zahtevnejših načinov gašenja," je opozoril predsednik gasilske zveze Gorišnica Stanko Vojsk.
Moškanjski gasilci pa so nadvse ponosni tudi na svoj podmladek. "Naši 'metuli', kot pravimo najmlajšim, so bili lani res uspešni. S pokali se sicer še nismo vozili skozi vas, zato pa se bo to zgodilo v letošnjem letu. To obljubljamo," je bil prepričan mentor pionirskih gasilcev Franc Florjanič.
Kot slavnostni govornik je na tokratnem občnem zboru nastopil domači župan Jožef Kokot, ki je potrdil, da bo občinska blagajna financirala nakup potrebne opreme v devetih društvih gorišniške gasilske zveze, za kar je že pripravljenih dobrih 15 milijonov tolarjev: "Stoletnico društva, kar je resnično poseben jubilej, ki ga ne more doživeti vsaka generacija, pa bomo primerno proslavili letos julija!"
Uradni del občnega zbora se je zaključil s podelitvijo značk in plaket GZ Gorišnica, ki so jih prejeli člani PGD Moškanjci za dolgolet-
Poveljnik PGD Jože Slodnjak je zbranim prebral poročilo in plan dela društva za letošnje leto.
no in požrtvovalno delo, bronaste značke pa so za opravljene izpite in dokazano znanje prejeli najmlajši člani domačega društva.
Da občnega zbora gasilcev ni brez tistega neuradnega, bolj veselega in "plešočega" dela, je seveda jasno, še posebej v Moškanjcih. In tudi tokrat ni bilo nič drugače, saj se je polna dvorana še dolgo v noč zabavala pod okriljem moškanjskega simbola - velike muhe, ki so jo pripeli pod strop in ji za to priložnost posebej nadeli pravo gasilsko čelado.
Od tod in tam
Videm • Ob kulturnem prazniku
Foto: Manja Vinko
V petek, 4. februarja, je v telovadnici šole v Leskovcu potekala osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Videm. Rdeča nit prireditve je bil latinski pregovor Pesnik se rodi. V pogovor dveh učencev so bile vtkane poučne pesmice, ki so jih z deklamacijami in petjem predstavili posamezni učenci in šolski pevski zbor. Tako je skupina učenk uprizorila Povodnega moža, gledališka skupina Kulturnega društva Leskovec pa Lepo Vido, zapeli so pevci mešanega prosvetno-cerkvenega zbora iz Leskovca. Ob sami proslavi je bila na ogled manjša razstava, na kateri so učenci predstavili lastne portrete Franceta Prešerna, lutke iz Povodnega moža, misli o pesniku in pesmih, Prešernovo Zdravljico, pa tudi največjo in najmanjšo knjigo, ki je pravzaprav knjižica Prešernovih Poezij. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki občine. Župan Friderik Bračič je na začetku prireditve nagovoril obiskovalce, ob koncu pa se je s spominskim darilom zahvalil vodji šole Leskovec Štefanu Murku.
Manja Vinko
Radenci, Ljutomer
glasbenika
Nastopila tuja
Foto: MŠ
V hotelu Radin v Radencih in dvorani ljutomerske glasbene šole Slavka Osterca so v minulem tednu odmevala glasbena dela Mozarta, Beethovna, Brahmsa, Kreislerja, Saint-Saensa in Wieniawskija, ki sta jih izvajala češki violinist Tomaš Tulaček in britanski pianist Julianu Barbera (na posnetku). Tulaček je študiral na akademiji za glasbo v Pragi in pričel nastopati pri osmih letih kot član klavirskega tria, Anglež pa je študiral na glasbenem kolidžu v Londonu, danes slovi tudi kot izvrsten pedagog.
MŠ
Ptuj • Tjaša Arko prvič razstavlja
Foto: Tomaž Plavec
Center interesnih dejavnosti gosti mlado slikarko, absolventko umetnostne pedagogike v Mariboru, Tjašo Arko iz Gaja pri Pragerskem. To je njena prva samostojna razstava. Na ogled je več slik, akrilov na platnu in papirju. Gre za zelo vehementno in ekspresivno mlado slikarko. Ljubitelji za oko napadalnih slik si razstavo lahko ogledate do 10. marca.
Tomaž Plavec
Foto: vki
Foto: SM
Foto: SM
Judo
Klemen Ferjan (JK Drava) sedmi v Hamburgu Stran 16
Rokomet
Uspešni le igralci Velike Nedelje
Stran 16
Namizni tenis
Dekletom Ptuja novi par to~k
Stran 17
Odbojka
Tri zaklju~ne žoge ostale neizkoriš~ene
Stran 17
M? I
- i I

Tenis
Zaključek Zimske lige 2004/2005
Stran 18
Strelstvo
Ptujčani začeli še s puško
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Dober uvod na Kubi
Profesionalni kolesarji moštva Perutnine Ptuj so se v pripravljalnem ciklusu dirk udeležili dirke na Kubi, imenovane Vuelta a Cuba, kategorije 2.2, ter nanizali precej odličnih uvrstitev v posameznih etapah, za nameček pa je bil v generalni razvrstitvi visoko tudi Mitja Mahorič, ki je osvojil četrto mesto.
Trinajstdnevna dirka, ki se je začela 8. februarja, končala pa v nedeljo, je bila dolga 1800 kilometrov, šlo pa naj bi za "sprintersko" dirko oz. dirko sprinterjev, saj so se etape večinoma zaključevale s sprinti glavnine. V ta namen so Ptujčani imeli s seboj trojico odličnih spinterjev (Boštjan Mervar, Borut Božič, Aldo Ino Ilešič) zraven pa odlično spremljevalno ekipo (Mitja Mahorič, Gregor Gazvoda,
Matej Stare, Matija Kvasina), ki je omogočala, da so sprinterji lahko pokazali vse svoje sposobnosti.
Kljub uvodni dirki sezone so dosegli nekaj odličnih rezultatov, izstopata pa etapni zmagi Mateja Stareta v šesti in Gregorja Gazvo-de v sedmi etapi, ki sta ponujeno priložnost za zmago izkoristila v begu manjše skupine kolesarjev. Ptujčani so zraven tega dosegli še devet uvrstitev na stopničke, od tega šest drugih mest. Za kakšno etapno zmago več je zmanjkalo le kanček sreče, saj so v zaključnih sprintih odločali le milimetri. Najslabša etapna uvrstitev ene redkih evropskih ekip na tem tekmovanju je bila peto mesto, dosegli so še enajst uvrstitev med deseterico, s tem pa dokazujejo, da so odlično pripravljeni pred pričetkom sezo-
ne v sosednji Istri ter Italiji.
Rezultati:
9.	etapa (Santa Clara-Cienfuegos, 140 km): 5. Božič,
10.	etapa (Cienfuegos-Cardenas, 175 km): 3. Mervar,
11.	a etapa (Cardenas-Matanzas, 40 km; posamična vožnja na čas): 2. Mahorič,
11.	b etapa (Matanzas-San Antonio, 120 km): 2. Božič, 10. Ma-horič,
12.	etapa (San Antonio-Pinar del Rio, 166 km): 2. Božič, 3. Mer-var, 9. Mahorič,
13.	etapa (San Cristobal-Academia, 113 km): 5. Kvasina, 10. Stare.
Generalna uvrstitev:
1.	Martinez (Cub)
2.	Romero (Cub) +0,45
3.	Salazar (Ven) +1,38
Nogomet • Turnir v Ormožu
Varteks prvi, Drava boljša od Ormoža
Drugi ormoški turnir (prvi je bil organiziran leta 2001) so zasluženo osvojili nogometaši Var-teksa iz Varaždina. Tekme, čeprav napol tekmovalne, so bile velikega pomena za vse trenerje, katerim preostane le še malo časa, da do pričetka drugega dela prvenstva kot je treba uigrajo svoja moštva.
Holermuos - Mura (ml.) 1:4 (0:2)
Strelci: 0:1 Ivanič (34), 0:2 Šnajder (43), 0:3 Kulčar (62), 0:4 Le-bar (73), 1:4 Hertiš (79)
Holermuos: Grabrovec (od 46. Ripak), Fijavž, Jurčec, Horvat (od 71. Vrbnjak), Jambriško (od 46. Kolarič), Jerebič (od 46. Goričan), Jelenski, Zidarič, Govedič (od 77. Piberčnik), Hertiš, Habrun. Trener: Drago Posavec.
Drava - Varteks 1:4
(1:2)
Strelci: 1:0 Zilič (20), 1:1 Jolie (38), 1:2 Plantič (44), 1:3 Halilovič (47), 1:4 Novinič (83)
Drava: Štelcer (od 61. Vesenjak), Toplak (od 61. Petek), Grižonič, Lunder (od 61. Emeršič), Šterbal, Zajc, Težački (od 61. Korez), Pre-jac (od 46. .Alibabič), Čeh, Zilič, Gorinšek. Trener: Srečko Lušič.
Prvi dan si je obe tekmi na zelo dobro pripravljeni travnati površini ogledalo okrog 400 gledalcev (skupaj cel turnir okrog 700 gledalcev), ki so videli presenetljiv, a zaslužen poraz domačega tretjeli-gaša proti mladincem Mure. Prelomen trenutek srečanja se je zgodil
v 40. minuti, ko so domačini preko Hertiša zamudili, da z enajstmetrovke izid izenačijo na 1:1. Strel novinca v ekipi Holermuosa je lepo zaustavil mlad vratar Mure Cipot. V finalu pred finalom sta moštvi Drave in Varteksa prikazali zelo dober nogomet, kjer pa so v drugem polčasu utrujeni Ptujčani padli v igri, kar so spretno izkoristili varaždinski krojači. Še posebej je pohvalna igra obeh ekip v prvem polčasu, kjer so se lepe poteze kar vrstile in kar nekajkrat se je v Mestni grabi zaslišal glasen aplavz.
Holermuos - Drava 1:3 (1:0)
Strelci: 1:0 Habrun (45), 1:1 Korez (57), 1:2 Korez (79), 1:3 Korez (90)
Holermuos: Grabrovec (od 83. Plohl), Fijavž, Jurčec, Horvat, Jam-
Kolesarji KK PP so na Kubi dosegli kopico dobrih uvrstitev na vsaki etapi.
4. Mahorič +2,23
13. Stare, 24. Gazvoda ^
Razvrstitev po točkah: 1. Ma-
rino (Cub), 7. Božič, 11. Stare, 13. Mahorič Gorski cilji: 7. Mahorič
Ekipna razvrstitev: 1. Cuba A, 4. Perutnina Ptuj.
Uroš Gramc
briško, Jerebič, Jelenski, Zidarič (od 46. Kolarič), Govedič (od 74. Vrbnjak), Hertiš, Habrun (od 81. Piberčnik). Trener: Drago Posavec.
Drava: Vesenjak, Grižonič (od 65. Zagoršek), Lunder (od 46. Pre-jac), Šterbal, Zajc, Petek, Težački, Toplak, Čeh (od 65. Zorman), Korez, Gorinšek (od 46. Druzovič). Trener: Srečko Lušič.
Drugi dan turnirja sta se v tekmi za tretje mesto pomerila soseda iz Ormoža in Ptuja. Domačini so za razliko od prvega dne proti Dravi prikazali lepo igro in jo v prvem polčasu tudi kronali z vodstvom 1:0 po golu Habruna. V drugem polčasu so Ptujčani strnili svoje vrste in preko hat-tricka razpoloženega Koreza postavili stvari na svoje mesto. Posebno lep je bil drugi Korezov zadetek iz prostega strela iz okoli 23 metrov. V velikem finalu sta kombinirani ekipi
Foto: Uroš Krstič
Foto: Uroš Krstič
Emil Šterbal (Drava Ptuj) s pokalom za 3. mesto
Simon Grabrovec (Holermous Ormož)
Varteksa in Mure prikazali boljšo igro v prvem in slabšo v drugem polčasu. Varteks je že v prvem polčasu povedel z 2:0 po golih Jerteca v 20. minuti in Sklepiča v 30. minuti iz enajstmetrovke. Pri Muri je bil najnevarnejši Romano Obilino-vič, ki mu je vratar Mance dvakrat preprečil, da se vpiše med strelce.
Blaževi~: »Naslednji~ pridem kot predsednik in lastnik Dinama«
Simon Grabrovec (NK Holermuos): "Na turnirju smo nastopili brez petih standardnih igralcev, ki so poškodovani. Vseeno to ni vzrok, da smo po bledi igri in slabem pristopu izgubili proti mladincem Mure. V nedeljo je bil pristop proti Dravi že boljši in s tem tudi igra ter rezultat. Do prvenstva bomo nared in le upamo lahko, da se bomo znali izogniti številnim poškodbam."
Srečko Lu{i} (trener NK Drava): "Fantje so po pripravah v Me-dulinu zelo utrujeni in to je glavni razlog padcev v igri, ki so se nam dogajali na turnirju v Ormožu. Ekipa še ni popolna, tako so nam na turnirju manjkali Miljatovič, Daba-novič, Ljubanič, Germič, Petkovič, Sladojevič ... Sedaj je potrebno ekipo osvežiti in uigrati. Prav z ne-uigranostjo imamo največ težav in do pričetka prvenstva je ta problem potrebno odpraviti. Zahvalil bi se domačinu na sprejemu in igrišču, ki je eno boljših tod okrog ter mislim, da je turnir dobro uspel."
Emil [terbal (kapetan NK
Drava): "Pozna se nam še, da smo v fazi priprav. Proti Varteksu smo odigrali zelo dobro 50-60 minut, nato so noge postale pretežke. Mislim, da smo na pravi poti do lige 6. Čestitam domačinom ob
10-letnici obstoja kluba."
Miroslav Blažević (trener NK Varteks): "Vesel sem, da smo osvojili prvo mesto v Ormožu, kjer sem že bil leta 2001 z reprezentanco Irana. Zadovoljen sem z igro prve ekipe v soboto in mlade ekipe v nedeljo. Z ekipo Varteksa bom poskušal presenetiti Hajduk, Rijeko in Dinamo, ki so favoriti. V življenju imam srečo, da zmeraj premagujem favorite. Hvala Ormožu, naslednjič se v to malo simpatično mesto vračam kot predsednik in lastnik Dinama iz Zagreba."
Uroš Krstič
Foto: Uroš Krstio
Mirolav Blaževi} (Varteks)
Nogomet • Iz Drave Ptuj
Cas za celjenje ran
Nogometaši ptujskega prvoligaša Drave so po devetdnevnih pripravah v Medulinu, kjer so opravili številne treninge in odigrali pet pripravljalnih srečanj, dobili dva dni prosto, nato pa se zopet vrnili v normalni trenažni ciklus. V sredo so odigrali srečanje v Velenju na igrišču z umetno travo proti domačemu Rudarju, nato pa še dve tekmi na turnirju v Ormožu. Težke noge, neprilagojenost na kontinentalne razmere na Ptuju in v okolici je moralo nekje pustiti sledove, predvsem pa prehod iz travnatih igrišč v Medulinu na umetno travo v Velenju in težko igrišče v Ormožu. Takšni sunkoviti in grobi prehodi pač nosijo posledice.
Igranje na turnirju v Ormožu je prineslo dve tekmi, vendar pa je imel trener Drave Srečko Lušič kar nekaj težav glede poškodb in ni mogel zaigrati v želeni postavi. Sead Zilič je v soboto igral proti
Varteksu, dosegel zadetek, zado-bil pa tudi poškodbo zadnje lože, Nedžad Alibabič ima poškodovano levo koleno, Mladen Dabanovič je bolan in ni nastopil, v nedeljo pa ni bilo niti vratarja Matjaža Štelcer-ja, ki je prav tako zbolel, bolnim se je pridružil še Mitja Emeršič. Na srečanju v Velenju je staknil poškodbo gležnja Matej Miljatovič in če upoštevamo še poškodovanega Vladana Sladojeviča, potem je to prava majhna bolnica. Nova okrepitev Branimir Petkovič pa si še ureja vizo.
Verjetno ta teden ne bo nobene pripravljalne tekme in bo čas za saniranje poškodb in pa viroze. Praktično bo ta delovni odmor dobrodošel za vse nogometaše ptujskega prvoligaša. Rane se morajo zaceliti in sedaj je ravno pravi čas, da se to stori, saj je nadaljevanje prvenstva praktično pred durmi.
Danilo Klajnšek
Foto: KK PP
Rokomet • 1. SRL - moški, ženske
Slab začetek Ormoža
POKAL SLOVENIJE MOŠKI); 1. TEKMA ETRTFINALE
C«
C
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 12. KROGA: Ci-
mos Koper - Jeruzalem Ormož 29:25 (12:16), Gorenje - Rudar 30:23 (15:10), Gold club - Adria Krka 32:29 (11:14), Trimo Trebnje - Sviš 38:30 (17:15), Prevent - Celje Pivovarna Laško 29:49 (17:23), Prule 67 - Termo 28:35 (12:18).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	12 12	0	0	24
2.	TRIMO TREBNJE	12 9	0	3	18
3.	GORENJE	12 8	1	3	17
4.	JERUZALEM ORMO@	12 7	1	4	15
5.	TERMO	12 6	2	4	14
6.	GOLD CLUB	12 6	1	5	13
7.	PREVENT	12 6	0	6	12
8.	CIMOS KOPER	12 5	1	6	11
9.	RUDAR	12 5	0	7	10
10.	ADRIA KRKA	12 4 0 8 8
11.	SVIŠ	12 1 0 11 2
12.	PRULE 67	12 0 0 12 0
Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 29:25 (12:16)
Jeruzalem: G. Čudic, Dogša; Belšak, Horvat, Mesarec 5, Koraži-ja 4, Bezjak 6, Ivanuša 4, B. Čudic 6, Grabovac, Grizolt, Hanželic, Šte-fanic, Potocnjak. Trener: Saša Pra-potnik.
Ormožani so na gostovanju v Kopru ostali praznih rok, ceprav je rezultat po prvem polcasu in vse do 52. minute obetal veliko vec. Za razliko od pokalne tekme v Velenju pa so jeruzalemcki pokazali ociten napredek tako v pristopu kot v sami igri. Avtomobilisti so povedli s 5:3, nato je v vrstah Ormoža blestela zunanja linija Bezjak - B. Čudic - Mesarec, svoje v golu je dodal še G. Čudic in ormoški rokometaši so v dveh primerih povedli za 6 golov (9:15, 10:16). V drugem polcasu so Primorci že v 40. minuti izenačili na 19:19, v 47. minuti pa po dolgem casu povedli z enim golom (22:21). Odlocitev o zmagovalcu je padla v obdobju od 51. do 56. minute, ko so je-ruzalemcki zapravili kar devet napadov zapored. V teh trenutkih je v vratih Koprcanov blestel Vran, v napadu pa na srednjem zunanjem hitri mladinski reprezentant U. Ra-potec. Domacini so ušli na prednost 4 tock (26:22) in jo zadržali do konca srecanja.
Uroš Krstič
Ju«,
1516
'^-kaper.c^
Foto: Uros Krstio
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) je sicer dosegel več zadetkov kot Nejc Poklar (Cimos Koper), a se je na koncu veselil Koprčan.
1. SRL - ŽENSKE
REZULTATI 14. KROGA: Burja - Mercator Tenzor Ptuj 38:36, Olimpija - Loka kava KSI 34:25, Gramiz Kocevje - Celjske mesnine 19:39, Celeia Žalec - Krim Mercator (igralo se je 23. 2.), Maks - Izola (igra se 2. 3.)
1.	KRIM MERCATOR 13 13 0 0 26
2.	CELEIA @ALEC 13 9 3 1 21
3.	CELJSKE MESNINE 14 9 0 5 18
4.	BURJA	14 8 2 4 18
5.	OLIMPIJA	14 7 2 5 16
6.	LOKA KAVA KSI 14 7 1 6 15
7.	MERC. TENZOR PTUJ 14 7 0 7 14
8.	IZOLA	13 3 0 10 6
9.	GRAMIZ KOČEVJE 14 1 0 13 2
10.	MAKS	13 0 0 13 0
Burja Škofije - Mercator Tenzor Ptuj 38:36 (19:15)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Lakic, Potocnjak 1, Prapotnik, Šija-nec 3, Pucko 2, Hameršak, Šincek, Ramšak, Gregorec, Lazarev, Bru-men 2, Murko 4, Kelenc, Savic 12 (3), Raukovic 5, Dercar 7.
Ptujske "trgovke" so ponovno doživele poraz, tokrat na gostovanju pri ekipi Burja Škofije. Samo
srecanje je bilo izredno pomembno za uvrstitev med prvih pet ekip. Bolj pomembno je bilo za gostje, ki pa so s tem porazom žal vedno bolj dalec od koncnice.
Samo srecanje je bilo zanimivo, saj sta obe ekipi veliko pricakovali od tega, zmaga pa bi dala odgovore na želena vprašanja. Obrambe se je igralo bolj malo, saj je padlo veliko zadetkov. Domacin-ke so ves cas vodile, gostje iz Ptuja pa so bile v vlogi lovilca. Ko so prišle blizu, pa je sledila še nekorektnost s strani sodnikov, posebej mariborskega Glažarja. Že podatek o kriteriju sodnikov glede dosojanja sedemmetrovk pove veliko, saj sta Burji piskala deset, ptujski ekipi pa samo tri kazenske strele, v 53. minuti pa je bila iz-kljucena še izkušena Murkova. V takšnih razmerah je težko ohraniti mirno kri, vendar so najbolj pomembne tocke, ki so tokrat na žalost rokometašic ekipe Merca-tor Tenzor Ptuj ostale na slovenski Obali.
Danilo Klajnšek
Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 40:24 (20 :11)
Jeruzalem: G. Čudic (13 obramb), Dogša (1 obramba); Belšak 2, M. Horvat, Mesarec, Koražija 12 (3), Bezjak 3, Grabovac 1, Ivanuša 1, B. Čudic, Grizolt, Hanželic 1, Potocnjak, Štefanic 4.
Velenjske ose so dodobra na-pikale ormoške vinarje in jim z veliko mero vrnile za izgubljeno tocko v jesenskem delu prvenstva v Ormožu. Varovanci trenerja Pra-potnika so bili popolnoma neprepoznavni, edino pozitivno oceno si zaslužita David Koražija (12 zadetkov) in vratar Gregor Čudic (13 obramb), ki sta preprecila še vecjo katastrofo jeruzalemckov.
Po zadetkih Koražije in Štefa-nica so Ormožani povedli z 0:2. Nato so vse niti igre v svoje roke prevzeli Velenjcani (Kavticnik, Ilic in Luka Dobelšek sploh niso igrali), ki so zaigrali odlicno v obrambi, v vratih je blestel reprezentancni vratar Dušan Podpecan (19 obramb, v prvem polcasu že 13 obramb), stekel je tudi hiter protinapad in Gorenje je z lahkoto polnilo mrežo nemocnega Gregorja Čudica. Po odsotnosti Ilica je tega na mestu levega zunanjega odlic-no zamenjal Bedekovic, ki je bil nerešljiva uganka za Ormožane, ki so si prvo dvominutno izkljucitev prislužili že po picli minuti in pol igre (izkljucen Potocnjak). Poleg Bedekovica je v kontranapadu blestel Sebastjan Sovic, ki se je uspešno vrnil po dolgotrajni poškodbi.
Po rezultatu 3:3 so Velenjcani ušli na prednost 5 tock (8:3) in kasneje je pri rezultatu 10:7 uspela Gorenju še ena velika serija s 7:0 in v 26. minuti je na semaforju pisalo že neverjetnih 10 tock prednosti, 17:7. Zacetek drugega polcasa je le za kratek cas obetal znižanje rezultata (20:13), nato je zacel zadevati najprej Zrnic, nato še Šimon in rezultat se je povzpel na 33:18. Ormožani so nadaljevali s slabo igro, v vratih Gorenja je Podpecana prav tako uspešno zamenjal Prošt (6 obramb v zadnjih desetih minutah) in domaci-ni so že imeli 17 tock prednosti (40:23).
Uros Krstič
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Bo poraz zadostno opozorilo?
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 12. KROGA: Velika Nedelja - Cerklje 38:30, Dol TKI Hrastnik - MIP Gorica Leasing 36:22, Sevnica - Ribnica 28:27, Pekarna Grosuplje - Gorišnica 37:34, Slovan - Mitol Sežana 28:26. Sre-canje Chio Kranj - Dobova je preloženo.
1. RIBNICA	12	11	0	1	22
2. GORIŠNICA	12	9	1	2	19
3. SLOVAN	12	9	1	2	19
4. DOL TKI HRASTNIK	11	7	1	3	15
5. VELIKA NEDELJA	12	5	2	5	12
6. MIP GORICA LEASING	12	5	2	5	12
7. SEVNICA	12	5	0	7	10
8. DOBOVA	11	3	3	5	9
9. PEKARNA GROSUPLJE 12		4	1	7	9
10. MITOL SE@ANA	12	2	3	6	7
11. CERKLJE	12	3	0	9	6
12. CHIO KRANJ	10	0	0	10	0
Pekarna Grosuplje -Gorišnica 37:34 (20:17)
GORIŠNICA: Bratuša, Sok, Žuran, I. Ivancic 5. Prejac, Lozin-šek 1, Buzeti 4, D. Ivancic 6, Fir-bas 5, Hrnjadovic 11, Vincek, Pisar 2, Valenko, Šterbal. Trener: Ivan Hrupic.
V prvem srecanju v nadaljevanju prvenstva v 1. B SRL so ro-
kometaši Gorišnice, sicer drugo uvršcenega moštva na prvenstveni razpredelnici, klonili v Grosupljem proti domaci ekipi, ki se krcevito bori za obstanek. Prica-kovanja gostov, predvsem zaradi položaja na prvenstveni razpredelnici, so bila verjetno usmerjena k osvojitvi obeh tock, žal pa se ni izteklo po njihovih željah. Domacini so izkoristili vse slabosti v igri Go-rišnice, ki je bila vedno blizu ugodnega rezultata in prišli v bistvu do nenadejanih tock. To je bil tudi prvi poraz Gorišnicanov v tem prvenstvu na gostovanjih.
Danilo Klajnšek
Velika Nedelja - Cerklje 38:30 (18:13)
VELIKA NEDELJA: Munda (11 obramb), Bezjak (12 obramb); Go-tal 5, Krabonja, Kvar, Mesarec 5, M. Špindler 1, Šoštaric 1, Vajda, Korpar 4, Planinc 10, Kukec 8 (1), Kumer 3, T. Špindler 1. Trener: Stanko Bezjak.
Nedeljani so brez poškodovanih Klemencica, Cvetka, Rodika zelo dobro zaceli tekmo proti no-
vincu v ligi in skoraj vsi prisotni so pricakovali lahko in visoko zmago domacinov.
Na krilih obramb vratarja Mun-de (branil je le v 1. polcasu) so varovanci trenerja Stanka Bezjaka povedli z 8 goli (16:8). Nato je v vratih gostov nerazpoloženega Ko-zjeka zamenjal odlicni Komovec (16 obramb) in novinec v ligi se je pocasi, a vztrajno, iz minute v minuto po zaslugi nezbranih domaci-nov približeval na le gol zaostanka (25:24). V prelomnih trenutkih tekme se je v vratih Velike Nedelje zbudil vratar Bezjak (dobil je priložnost v 2. polcasu), ki je z nekaterimi odlicnimi obrambami zaustavil nalet gostov, katerih usodo so za-pecatili razpoloženi domaci strelci preko golov Planinca, Kukca, Go-tala, Mesarca in Korparja.
Uroš Krstič
2. SRL VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Radece 27:33, Šmartno 99 - Črnomelj 27:24, Atom Krško - Klima Petek Maribor 37:27, Ar-cont Radgona - Pomurje 35:25
1.	ATOM KRŠKO	14 14	0	0	28
2.	ČRNOMELJ	14 9	0	5	18
3.	ŠMARTNO 99	12	7	1	4	15
4.	MARIBOR K. PETEK	14 6	2	6	14
5.	ARCONT RADGONA	13 6	1	6	13
6.	RADEČE	12	3	3	6	9
7.	DRAVA PTUJ -1	14 2	1	11	4
8.	POMURJE -2	13 1	2	10	2
Drava - Radeče 27:33 (15:16)
DRAVA: Klinc, Kelenc 6, Predi-kaka 1, Skaza 2, Majcen 4 (2), M. Bracic 5, Štager 3 (1), Kotar 4 (1), Mlakar 2, G. Bracic, Gonc. Trener M. Mešl.
Pred maloštevilnimi gledalci sta sodnika Boljka (Grosuplje) in Je-raj (Ivancna Gorica) s svojimi od-locitvami škodila domacinom, ki so v zacetku priceli zelo dobro in pridobili prednost. Gostje so uspeli rezultat izenaciti v 23. minuti (10:10) in do odmora pridobiti zadetek prednosti.
Borbena igra se je v nadaljevanju ponovila, žal pa je nekaj zapravljenih žog v napadu gostom prinesla prednost in v 42. minuti so povedli za tri gole ter nato z vecjo zbranostjo prednost povece-vali in ob koncu zasluženo slavili. Domacini so bili slabi v obrambi in niso znali zadržati prodornega Gospodarica, ki je z lahkoto dosegal zadetke (12), domacini pa so se prehitro sprijaznili s porazom.
anc
Piše: Jože Mohoric
Bližina vrha in dna
PRVA ZGODBA: ob pohorski Zlati lisici sem na tem mestu pisal o pritiskih, ki jih športniki doživljajo pred in med tekmo (predvsem na domaćem terenu), konkretno o Tini Maze in Jani-ci Kostelič. Naša Tina je letos dosegala odlične rezultate v veleslalomu, med drugim tudi zmago pred domačimi navijači na Pohorju, medtem koje Janica na premierni tekmi svetovnega pokala v Zagrebu odstopila. Takrat se je zdelo, da Tine nič ne more zaustaviti na zmagovalnem pohodu do medalje na svetovnem prvenstvu, Janici pa so pripisovali možnosti za uspeh bolj ali manj le v kombinaciji. A se je obrnilo povsem drugače. Tina je odstopila v svoji paradni disciplini, medtem koje Janica postala s tremi osvojenimi zlatimi odličjiprva dama SP.
DRUGA ZGODBA: slovenski smučarski skakalci bi letošnjo sezono najraje končali že v začetku februarja, saj rezultati nikakor niso bili na ravni prejšnjih sezon, kar je imelo za posledico tudi poskus zamenjave glavnega trenerja Matjaža Zupana. S skoki »na silo«, ki so značilni za tekmovalce izven forme, so le z redkimi prebliski pokukali v prvo deseterico, za stopničke ni bilo prave energije. Nato pa je sledila na videz nepomembna ekipna tekma v Pragelatu v Italiji, ki so se je druge reprezantance udeležile brez svojih najboljših mož, naši »orliči« pa so zasedli kar drugo mesto. Kaj se je v tem trenutku »premaknilo« v glavah naših skakalcev, ne vemo, a neodločne poglede z vrha zale-tišča je že na naslednji tekmi zamenjal odločen poskus dvojice Benkovič-Damjan napada na medaljo na svetovnem prvenstvu! In uspelo je! Rok Benkovič je postal svetovni prvak, Jernej Damjan je pristal na odličnem šestem mestu, drugi dan pa so naši tekmovalci osvojili še ekipno bronasto medaljo po trilerju v povsem zadnjem skoku, ko je Damjan v direktnem obračunu z Jane-jem Ahonenom zbral dovolj točk za osvojitev medalje. Zgodba za zgodovino!
Bleščeči uspeh in grenko razočaranje sta v športu stalna sopotnika, ki hodita zelo blizu drug drugega. Ko je uspeh korak pred razočaranjem, se veselite, ko je razočaranje korak spredaj, zaupajte vase in v trdo delo in rezultat praviloma ne bo izostal.
Judo • Svetovni pokal
Štiri zmage dovolj za 7. mesto
Hamburg, 19.-20. februar 2005. Na prestižnem turnirju svetovnega Super A-pokala v Hamburgu je nastopilo 339 judoistov in judo-istk iz 62 držav, med njimi je bila tudi deveterica naših izbrancev -šest judoistov in tri judoistke. Raša Sraka in Sašo Jereb sta klonila šele v finalu, Urška Žolnir je bila tretja, Rok Drakšic je osvojil peto mesto, Klemen Ferjan pa sedmo mesto.
Pod vodstvom trenerke Olge Štirbe in klubskega trenerja Vlada Čuša je reprezentancne barve moškega dela branil tudi Klemen Fer-jan (JK Drava Ptuj) v kategoriji do 81 kg. V prvem krogu je premagal Mohameda Mustarlieva iz Kazahstana za yuko 5:0, v drugem krogu je premagal Dioga Lima iz Portugalske, in sicer za ippon 10:0, v tretjem kolu se je srecal z Britancem Burtom Euanom, ki ga je premagal za yuko 5:0. V naslednjem krogu je izgubil s Francozom Ce-dricom Claveriem na waz-ari 0:7. V repasažu je še premagal .Alexandra Bannikowa iz Nemcije, in sicer za koko 3:0. V svoji šesti borbi je po zelo tesni borbi izgubil s Švicarjem Michom Eggerjem.
Klemen Ferjan je tako na svetovnem super A-turnirju v Hambur-
gu osvojil 7. mesto v kategoriji do 81 kilogramov, kjer je tekmovalo kar 42 tekmovalcev.
Rezultati:
Kategorija do 81 kg
1.	.Antonio Ciano - ITA
2.	Guillauma Elmont - NED
3.	Cedrio Claverie- FRA
3. Srdian Mrvaljevic - SCG
5. Ole Bischof - GER
5. Micha Egger- SUI
7. Klemen Ferjan - SLO
7. Soo Kyung Kim - KOR
Prihodnji konec tedna bodo ju-doisti in judoistke prosti, nasled-nj a tekma svetovnega pokala pa bo 5. in 6. marca v Varšavi (clani), nato sledijo še tekme v Pragi (cla-nice, 12.-13. 3) in Rimu (clani, 19.-20. 3.).
Izjava trenerja Vlada Cusa: »Klemen se je odlicno boril in v konkurenci 50 tekmovalcev iz celega sveta dokazal, da sodi med najboljše v svoji kategoriji. V zadnji borbi proti Švicarju Eggerju, ki je odlocala, kdo od njiju se bo boril za kolajne, je bil srecnejši Švicar. Klemen je s 7. mestom izpolnil prvo polovico norme, ki vodi na svetovno prvenstvo septembra v Egiptu.«
Sebi Kolednik
Klemen Ferjan med borbo pred polnimi tribunami na tekmi svetovnega pokala v Hamburgu
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
m * ■ i bVv	i ■■ v ^ m
Tri neizkoriščene zaključne zoge
■ v
1. DOL ŽENSKE LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 1. KROGA: Permis Bell - Benedikt 0:3, Prevalje - Luka Keper 0:3, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Sleving Venus Vital 1:3
1.	SLOV. VENUS VITA 19 10 9 30
2.	BENEDIKT	19 9 10 27
3.	ZM LJUTOMER 19 8 11 25
4.	LUKA KOPER 19 8 11 21
5.	FORMIS BELL 19 2 17 5
6.	PREVALJE	19 1 18 5
ZM Ljutomer - Sieving Ve-nusVital 1:3 (19, -16, -21, -18)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kedila, Tretinjak, Kutsay, Vrbančič, Jozelj, Oletic, Pir-her, Drvarič, Jureš, Morec, Kadiš, Ficko.
V prvem krogu lige za obstanek sta se pomerili ekipi iz te lige šesterice, ki sta po rednem delu prvenstva zbrali največ točk. Uvodni niz so gostiteljice predvsem po dobri igri Gane Kutsay dobile, nato pa se vdale ter ostale brez točk. Ljubljančanke so namreč pričele izvrstno igrati na mreži, v obrambi pa za njih ni bilo izgubljene žoge. Uspešno so zaustavile najnevarnejši igralki domačih Gano Kutsay, ki je sicer na tekmi dosegla 16 točk, ter Svetlano Oletič ter si priigrale pomembne tri točke za osvojitev končnega petega mesta v državi. Ljutomerčanke so tako v letošnji sezoni še drugič na domačem igrišču izgubile proti tej ljubljanski ekipi, kljub porazu pa so si že zagotovile obstanek v prvoligaški konkurenci, saj je zaostanek Formisa in Prevalj na zadnjih dveh mestih lige prevelik.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 16. KROGA: Ptuj -Šentvid 1:3, Ecom Tabor - Savinjska Šempeter 1:3, Ljubljana II. -Mladi Jesenice 2:3, Comet Zreče -Mislinja 3:0, Solkan - Kočevje 2:3, Dravograd - Hitachi 0:3
1. HITACHI	16	13	3	41
2. ŠENTVID	16	14	2	39
3. MLADI JESENICE	16	13	3	39
4. COMET ZREČE	16	8	8	27
5. KOČEVJE	16	8	8	26
6. SAV. ŠEMPETER	16	9	7	25
7. MISLINJA	16	8	8	25
8. ECOM TABOR	16	8	8	21
9. LJUBLJANA II.	16	5	11	14
10. DRAVOGRAD	16	4	12	12
11.SOLKAN	16	3	13	11
12. PTUJ	16	3	13	8
ŽOK Ptuj - ŽOK	Šentvid			
Foto: Uroš Grame
Z malo sreče bi Ptujcanke lahko prišle do točke v dvoboju s favoriziranimi Ljubljančankami.
Gostiteljice so prvič na tekmi občutneje povedle v sredini tretjega niza (16:11). Z borbeno igro so navduševale domače občinstvo ter spravljale v obup gostujoče igralke. Druga polovica niza je popolnoma pripadla domačinkam, ki so izid uspele znižati na 1:2 v nizih.
Prava drama se je odvijala v zadnjem nizu. Gostje so vodile vse do rezultata 21:22. Z uspešnim blokom so Ptujčanke izenačile, z dobrimi servisi pa so si priigrale celo tri zaključne žoge, ki jih žal niso uspele realizirati. Izkušene Ljubljančanke so jih "kaznovale" in obrnile tekmo sebi v prid.
Ptujčanke bi morda z malo sreče bile tudi v igri za zmago, čeprav so na koncu ostale brez točke. Kljub temu je bila sobotna tekma dober napovednik za prihajajoča srečanja, ko se bodo Ptujčanke z neposrednimi tekmicami spopadle za uvrstitve v spodnjem delu lestvice.
ŽOK Ptuj - Ecom Tabor bo v soboto ob 18:00 športni dvorana Gimnazija Ptuj.
UG
1:3 (-16, -23, 17, -25)
PTUJ: Veršec, Draškovič, Bilano-vič, Lorber, Robič, Cvirn, Vidovič
Favorizirana ekipa iz Šentvida je izvrstno začela srečanje, saj so si po uvodnem izenačenju (10:12) priigrale prednost šestih do sedmih točk, ki so jo proti koncu še povečevale. Dominirale so tudi v začetku drugega niza (4:13), ob visokem vodstvu (10:19) pa so precej popustile. Ptujčanke so izkoristile svoje priložnosti in so se gostjam v končnici približale le na točko zaostanka, le-te pa so izkoristile komaj četrto zaključno žogo ter osvojile še drugi niz.
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Poraz moških, gladka zmaga deklet
Štirinajsti krog v obeh prvih na-miznoteniških ligah je prinesel za NTK Ptuj polovični uspeh. Dekleta so bila uspešna na gostovanju v Zalogu, kjer so gladko in brez težav premagale svoje nasprotnice ter jim oddale samo štiri nize.
Manj uspešni pa so bili fantje, ki so gostovali pri ekipi Lisk Križe. Ptujčani so nastopili brez obolelega Danila Piljaka, kar se je verjetno tudi poznalo pri končnem uspehu. Verjetno bi bil rezultat drugačen, če bi Marinko Grbič imel nekaj več sreče v dveh dvobojih,
ko je nasprotnikoma klonil šele v peti igri.
1. SNTL - MOÏKI
REZULTATI 14. KROGA: Lisk Križe - Ptuj 6:3, Maribor Finea -Moravske toplice Sobota 6:2, Krka - Maxi Olimpija 6:1, Kema Pucon-ci - Vegrad 6:0, Vesna - LM-KO Lendava 2:6
1.	LM-KO LENDAVA 14 12 2 0 26
2.	MARIBOR FINEA 14 12 1 1 25
3.	KRKA	14 11 1 2 23
4.	KEMA PUCONCI 14 8 1 5 17
5.	M. TOPLICE SOBOTA 14 7 2 5 16
6.	LISK KRI@E	14 5 1 8 11
7.	PJTU	14	5 0	9	10
8.	VEGRAD VELENJE	14	5 0	9	10
9.	MAXI OLIMPIJA	14	1	0	13	2 1 0. SVNEA	1 4	0 0	1 4	0
LISK KRI@E - PTUJ 6:3
Verč - Grbič 0:3, Jazbec - Ovčar 3:0, Stojanovič - Pavič 1:3, Jazbec -Grbič 3:2, Verč - Pavič 0:3, Stojano-vič - Ovčar 3:0, Stojanovič/Jazbec-Grbič/Pavič 3:1, Jazbec - Pavič 3:1, Stojanovič - Grbič 3:2
1. SNTL - ŽENSKE
REZULTATI 14. KROGA: Vesna - Ptuj 0:6, Prevent Radlje - Ilirija 2:6, Fužinar Interdiskont - Istra-benz 1:6, Kajuh Slovan - Arrigoni 5:5, Merkur - IskraAvtoelektrika 1:6
1. ISKRA AVTOELEKT. 14 13 1 0	27
1	25
4	20
5	18 5	16
2.	MERKUR
3.	ILIRIJA
4.	STRABENZ
5.	PREVENT RADLJE
6.	PJTU
7.	RRIGONI
8.	KAJUH SLOVAN
9.	FU@INAR INTERDI. 1 0. SVNEA
14	12	1
14	10	0
14	9	0
14	7	2
14	5	2
14	3	3
14	2	4
14 14
12	3
13	2
Vesna Terbuc (NTK Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
VESNA - PTUJ 0:6
Bajželj - Mojsilovič 0:3, Stein-man - Terbuc 1:3, Supanič - Šku-dar 0:3, Steinman - Mojsilovič 2:3, Bajželj - Škudar 1:3, Supanič -Terbuc 0:3.
Danilo Klajnsek
Košarka • 2. SKL - vzhod
Ponovno poraz v končnici
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 16. KROGA: Nazarje - Ptuj 71:66, Grosuplje - Pivovarna Laško mladi 80:76, ŽKK Maribor - Ruše 96:88, Superga Slovenj Gradec - Jurij Ježica 88:107. Rezultata iz tekme Celjski KK - Prebold nismo prejeli.
1.	CELJSKI KK	15 13 2 28
2.	PIVO. LAiKO MLADI 16 11 5 27
3.	GROSUPLJE	16 10 6 26
4.	NAZARJE	16 9 7 25
5.	JURIJ JEŽICA 16 9 7 25
6.	ŽKK MARIBOR 16 8 8 24
7.	RU[E	16 7 9 23
8.	PTUJ	16 5 11 21
9.	PREBOLD	15 4 11 19
10.	SUPERGA SG 15 3 12 18
KK NAZARJE - KK PTUJ 71:66
29:15, 21:19, 8:19, 23:13 PTUJ: Kneževič, Ferme 4, Roj-ko 10 (3:2), Marčič 17 (4:3), Bien 10 (5:1), Kanlič 22 (6:3), Majal 3 (4:1), Horvat. Trener: Zlatko Mar-
Nazarje: Valenčak 27 in Goltnik 24.
V	16. krogu v 2. SKL - vzhod so Ptujčani gostovali v Nazarjah ter ponovno klonili v razburljivi končnici. Sicer so brez petih igralcev, ki so bili odsotni zaradi bolezni, odigrali kar dobro.
Ekipa Nazarja je tekmo izjemno začela, povedla s 16:4, nato so se Ptujčani le zbrali in ob prvi četrtini prišli do rezultata 19:15. Tekma je bila do polčasa precej izenačena, Nazarčani pa so na odmor odšli s 6 točkami prednosti. V začetku tretje četrtine so to razliko še povečali na 47:34, temu pa je sledil preobrat Ptujčanov z delnim izidom 19:1. Na podlagi dobre igre so pred zadnjim delom tekme imeli pet točk prednosti (53:48).
V	tem obdobju sta v napadu pri gostih izstopala Marčič in Kanlič, celotna peterka (tudi Rojko, Bien in Majal) pa je na nivoju opravila delo v obrambi, Nazarčani namreč več kot pet minut niso dosegli
koša iz igre. V zadnji četrtini so Ptujčani nadzirali rezultat vse do minute in pol pred koncem, ko so še vedno vodili 64:61. Nezbrani in neodgovorni v obeh fazah igre so gostiteljem dovolili, da razvijejo svojo igro, ob storjenih prekrških nad njimi pa so le-ti ponujeno priložnost za ponoven preobrat dobro izkoristili.
Ptujčani na drugi strani so bili pri izvajanju prostih metov precej nenatančni.
Trener Zlatko Marčič je bil po tekmi razumljivo razočaran: "Žal smo po dobri igri, čeprav precej oslabljeni zaradi bolezni, že šestič letos izgubili v končnici. Nimamo sreče, morda tudi znanja, očitno pa smo ob koncu premalo zbrani in neučakani, kar se nam maščuje."
V petek, 25. 2. 2005, v Ptuju gostuje ekipa Pivovarne Laško mladi ob 20. uri v ŠD Gimnazije.
UG
Košarka • Liga PARKL
Tu di »dečki« okusili poraz
Derbi skupine A je bil med ekipama Good guys in Rač. Star pregovor pravi, da vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije. Ravno to se je zgodilo. Domači so na tekmo prispeli v prepričanju, da jih z angažiranjem novega trenerja nič več ne more ustaviti, a so jih Račani hitro vrnili v realnost. V ligi, ki je izenačena bolj kod kdaj koli, je vsaka nonšalantnost hitro kaznovana. Najboljši strelci: Good guys: J. Arnuš 13, Ladič 11, Alen Hodnik 13, Aljoša Hodnik 11. Rače: Meglič 22, Bauman 27.
Derbi skupine B je bil med ekipama Veteranov in Cirkovc. Cir-kovčani so minuto in pol pred koncem rezultat izenačili. Po "tri-lerju" v končnici ni bilo zmagovalca (66:66). V podaljšku so bili
srečnejši in spretnejši domačini, ki so dobro izvajali proste mete. Najboljši pri domačih Boštjan Ko-stanjevec 20, Rogina 15 in Kodrič 13; pri gostih M. Frangež 32, Go-ričan 16, P. Gojkošek in Sternad (oba 7).
Skupina A: ŠD Majšperk -ŠD Kidričevo 89:67 (29:15, 18:13, 16:23, 26:16); Good guys - KK Rače 64:72 (19:20, 12:22, 13:9, 20:21); ŠD Destrnik - Bar Holliday Neman 60:87 (9:17, 8:23, 21:23, 22:24).
1.	GOOD GUYS * 11 10 1 +164 21
2.	[D MAJŠPERK * 12 9 3 +146 21
3.	KK RAČE 11 8 3 +76 19
4.	[D KIDRIČEVO 11 5 6 -3 16
5.	HOLLIDAY NEM. 11 4 7 +5 15
6.	KK ORAČI 11 3 8 -55 14
7.	[D DESTRNIK 11 0 11 -333 11
+ 174 +95 + 69 +43 -1 -223
10 -157
Foto: Radko Hojak
Ekipa KK Rače je prva v tej sezoni premagala »dobre dečke«.
*	že v polflnalu
Skupina B: Veterani - Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce 78:75* (22:9, 18:19, 17:23, 9:15;*12:9) *po podaljšku; KK Pragersko veterani - ŠD Dornava 79:44 (25:6, 12:13, 21:12, 21:13); KK Ljudski vrt - ŠD Ptujska Gora 69:56 (13:10, 16:13, 20:14, 20:19).
1.	KK STARŠE (-1) * 11 10 1
2.	KK LJUDSKI VRT 11 8
3.	VETERANI 11 7
4.	TISK. EKART 11 7
5.	PRAGERSKO VET. 12 4
6.	[D DORNAVA 11 2
7.	PTUJSKA GORA 11 1
*	že v polflnalu
Lestvica najbolj{ih strelcev po 13. krogu: 1. Davor Bauman (Rače) 245 košev, 2. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 232 košev, 3. Matjaž Frangež (ŠD Cirkovce) 222 košev, 4. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 202 koša, 5. Aljoša Hodnik (Good guys) 184 košev
Pari 14.kroga: KK Ljudski vrt -Tiskarna Ekart design; KK Starše -Veterani; ŠD Kidričevo - KK Rače; ŠD Ptujska Gora - ŠD Dornava; ŠD Destrnik - Good guys; Bar Holliday Neman - KK Orači.
Radko Hojak
Kegljanje • 3. SKL (m), 2. SKL (ž)
Poraz kegljačev, četrta zmaga deklet
Petnajsti krog v 3. SKL - vzhod ni bil najbolj sre~en za ptujske keglja~e, saj so izgubili dvoboj s predzadnjo uvr{~eno ekipo Piramide ter se tako nekako oddaljili od prvega mesta. Tja pa se lahko vrnejo, ~e bodo dobili zaostalo sre~anje z mo~no ekipo Agroru{e. Poraz Drave so izkoristili Bistri~ani, ki so se z visoko zmago prebili na drugo mesto na prvenstveni razpredelnici.
Uspe{ne pa so bile keglja~ice Drave, ki so proti ravenskemu Fužinarju vpisale {e
~etrto zmago v prvenstvu, kar je dobra napoved za preostanek prvenstva.
3. SKL VZHOD MOÏKI
REZULTATI 15. KROGA: Piramida - Drava 6:2, Kr{ko - Fužinar 2:6, Agroru{e - Konjice 2:6, Marles hi{e - Lokomotiva 1:7, Impol - Interokno 7:1.
1.	KONJICE	15 9 1 5 19
2.	IMPOL	15 9 0 6 18
3.	DRAVA	14 7 3 4 17
4.	FUŽINAR	15 7 2 6 16
5.	AGRORU[E	14 7 1 6 15
6.	LOKOMOTIVA	14 6 2 6 14
7.	INTEROKNO	15 6 2 7 14
8.	KR[KO	15 5 2 8 12
9.	IRPAMIDA	15 5 2 8 12
10.	MARLES HIŠE 14 4 1 9 9
2. SKL VZHOD ŽENSKE
REZULTATI 11. KROGA: Drava - Fužinar 7:1, Komcel - Impol 3,5:4,5, Šo{tanj - Nafta 6:2, Miroteks III. - Radenska 3:5.
1.	MPOL	11 7 2 2 16
2.	ADRENSKA	11 7 1 3 15
3.	MIROTEKS III.	11 6 2 3 14
4.	ŠOŠTANJ	11 6 0 5 12
5.	AFTA	11 5 2 4 12
6.	RADVA	11 4 0 7 8
7.	OMCEL	11 3 1 7 7
8.	UŽFINAR	11 2 0 9 4
dk
0
Strelstvo • Strelske novičke
Ptujčani začeli še s puško
Dvoboj
Hrvaška-Slovenija, 4:4
V	soboto je v Zagrebu potekal tradicionalni 28. dvoboj strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračnim orožjem. Za razliko od prvega letošnjega dvoboja, kjer so zmagali Hrvati, sta se tokrat reprezentanci razšli z neodločenim izidom 4:4. Tri točke so si priborili strelci s puškami ter eno člani s pištolo. Dvoboja so se udeležili tudi nekateri reprezentanti iz strelskih klubov Spodnjega Podra-vja. Tako je med člani s pištolo nastopil Boštjan Simonie in dosegel skromnih 568 krogov. Med mladinci je zmagal prepričljivi Simon Simonic, ki je dosegel 562 krogov. Rok Pucko je prav tako streljal v kategoriji mladincev ter dosegel zgolj 524 krogov. Med mladinkami je nastopila tudi Mojca Lazar, ki je dosegla dobrih 356 krogov.
3. liga puška
V	torek se je na mestnem strelišču na Ptuju začelo tekmovanje
3. državne lige v streljanju z zračno puško, v kateri tekmujejo tudi strelci SK Ptuj in SD Kidričevo.
V dvoboju med domačimi strelci SK Ptuj in SD Impol so prepričljivo slavili izkušenejši gosti, ki so slavili z rezultatom 1663:1547. Velja poudariti, da so Ptujčani no-
vinci v tekmovanjih s standardnimi zračnimi puškami, vendar se tudi v tej smeri dosega velik klubski napredek k približevanju slovenske najbolj priljubljene strelske discipline mladim perspektivnim strelcem. Med domačini je bil najboljši Teodor Pevec, ki je dosegel 550
Foto: Simeon Gonc
Ekipa SK Ptuj v sestavi Marjan Gril, Stane Cafuta in Teodor Pevec.
krogov, Marjan Gril je dosegel 519 krogov ter Stane Cafuta 478 krogov. Za gostujočo ekipo, SD Impol, so streljali Jure Vidmar 558 krogov, Rok Furman 557 krogov ter Milan Osovnikar 548 krogov. Strelci SD Kidričevo so bili v prvem krogu 3. lige prosti.
3. liga pištola
V	5. krogu 3. lige s pištolo sta se v prvem dvoboju pomerili ekipi SK Ptuj III in SD Varstroj Lendava. Zmagali so Ptujčani z rezultatom 1564:1518 krogov. Med domačimi strelci je bila najboljša ml. mladinka Mateja Levanič s 537 krogi, Borut Sagadin je dosegel 521 krogov in Miran Kole-dnik 506 krogov. Pri gostih je bil najboljši Franc Duh s 535 krogi, ml. Tomislav Gazdag 524 krogov ter ml. Tomaž Feher 459 krogov.
V	drugem dvoboju sta se pomerili ekipi SSK Coal II in SD Jur-šinci III. Zmagali so domačini z neverjetnim rezultatom 1637:1569 krogov. Pri domačinih je bil najboljši Milan Cofek s 561 krogi, Vito Cofek 550 krogov ter Štefan Or-ban 526 krogov. Pri gostih je bil najboljši Simon Druzovič s 538 krogi, Dušan Krajnc 524 krogov ter ml. mladinka Petra Simonič 507 krogov.
Simeon Gonc
Sporne novičke
Nogomet • Prijateljske tekme
ALUMINIJ - STOJNCI 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Habjanic (45), 0:2 Pernek (60), 1:2 Kelenc (75)
V	Kidričevem so nogometa{i Stojncev naredili majhno presenečenje, ko so v pripravljalnem srečanju premagali drugoliga{a Aluminij. Gostje so se borili in si na koncu zaslužili zmago.
ALUMINIJ - KRIŽEVCI 2:2 (1:0)
STRELCA ZA ALUMINIJ: 1:0 Emer{ič
(18),	2:0 Pekez (5)
Srečanje bi sicer moralo biti v Križevcih, vendar sta se kluba zadnji trenutek dogovorila, da bo srečanje v Kidričevem. Nogo-meta{i Aluminija so bili skozi vso srečanje bolj{i nasprotnik in v 55. minuti so že vodili z dvema zadetkoma prednosti in kazalo je na zmago. Žal pa do tega ni pri{lo, saj so gostje z veliko mero sreče rezultat v zadnjih minutah izenačili.
ZAVRČ - MALEČNIK 3:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Dvor{ak (15), 0:2 Dvor-{ak (35), 1:2 Frange{ (48), 2:2 Krepek (5), 3:2 Krepek (88)
Nogometa{i Zavrča so v Star{ah na zelo slabem igri{ču odigrali prijateljsko nogometno srečanje z Malečnikom. Gostje so jih presenetili z dvema zadetkoma, vendar so Zavrčani z dobro igro uspeli na koncu slaviti minimalno zmago.
PODVINCI - ZAVRČ 0:6 (0:3)
STRELCI: 0:1 Lenart (15), 0:2 M. Kokot
(19),	0:3 Frange{ (42), 0:4 Krepek (70), 0:5 Obran (78), 0:6 Vidovič (90)
Nogometa{i vodečega mo{tva v 3. SNL - vzhod so brez težav premagali ekipo Po-dvincev, sicer tudi vodeče mo{tvo v 1. ligi MNZ Ptuj. Zavrčani imajo v tem trenutku kvalitetnej{o igralsko zasedbo in so bolje pripravljeni. Vse to so izkoristili in po solidni igri v vsakem polčasu zadeli po trikrat.
Danilo Klajnšek
Tenis • Zimska liga 2004/2005
V	soboto, 19. februarja, je bil v teni{ki
dvorani Goya Center odigran zadnji krog zaključnega dela zimske teni{ke lige za re-kreativce stare nad 30 let. Končnica je bila nadvse zanimiva, saj so kar tri ekipe imele možnost osvojiti ligo. Razpletlo se je {ele po zadnjem dvoboju, ko je ekipa Nedog, s. p., premagala veterane in se tako izenačila po točkah z ekipo TC Luka. Pravilo medsebojnega srečanja pa je za prvaka določilo ekipo Nedog, s. p, pred TC Luka in tret-jeuvrščenimi TK Neptun. Najbolj{i so prejeli pokale in priznanja. Omenimo {e, da je bil za najbolj{ega posameznika lige izbran Silvo Domine iz ekipe Nedog, s. p., najbo-lj{i par lige pa sta bila Srečko Glodež in Miran Ules iz ekipe TK Skorba 1.
Za vzorno organizacijo lige moramo pohvaliti Tenis klub Skorba, {e posebej pa njihovega predsednika Franca Mohorka.
Rezultati za prvaka: TK Neptun - TK Skorba 1 3:0, Veterani - TK Skorba 1 1:2, TC Luka - Veterani 3:0, Nedog, s. p. - TK Neptun 2:1, Nedog, s. p. - Veterani 2:1.
Rezultati za mesta od 6. do 10.: TC Kidričevo - Sortima, d. o. o. 3:0, TK Štraf -TC Kidričevo 1:2.
Končna lestvica: 1. Nedog, s. p., 2. TC Luka, 3. TK Neptun, 4. TK Skorba 1, 5. Veterani, 6. TK Skorba 2, 7. TC Kidričevo, 8. Nes, 9. TK Štraf, 10. Sortima, d. o. o.
Trnovska vas • Smu~arski skoki 2005
V nedeljo, 6. februarja, so se v Papeževi grabi, v Bi{ečkem Vrhu, odvijali smučarski skoki v organizaciji {portnega dru{tva Kenguru.
Organizatorji so s pripravo skakalnice za druge smučarske skoke pričeli v soboto popoldne, ko so člani dru{tva neutrudno vihteli lopate za sneg. Izoblikovali so skakalnico in zaleti{če, kamor so stlačili okrog 70 kubičnih metrov snega. Kljub pustni nedelji se je tekmovanja udeležilo 19 skakalcev. Pred približno 130 gledalci so se tekmovalci, ki so pri{li iz Jur{incev, Vito-marcev, Destrnika, Drstelje, Mestnega Vrha in Ptuja, pomerili v treh serijah in skupna daljava je prinesla zmagovalca.
Prvo mesto je osvojil Matej Rižnar iz Jur-
Prvi trije skakalci skupaj s sodniki in organizatorji
{incev s skupno daljino 33,6 metra, drugo mesto si je priskakal Kristijan Žumer iz Dr-stelje s 33,3 metra, tretje pa Peter Cigula iz Destrnika z 32,8 metra skupne daljave. Četrto mesto je zasedel Du{an Rižnar. Lanski zmagovalec Mitja Simonič iz Destrnika pa je zasedel peto mesto.
Med domačini se je najbolje izkazal Vili Lovrenčič, ki je pristal na 11. mestu (27,8 metra), tik za njim se je uvrstil Bojan Ko{ar s 27,8 metra. Zvonko Horvat je pristal na 16. mestu (25,2 metra), Robi Perko pa je zasedel 18. mesto z 22,9 metra skupne daljave.
Zmago Šalamun
Paraski • Državno prvenstvo na Kobli
Člani ptujskega aero kluba so se udeležili državnega prvenstva v paraskiju, ki je potekal na Kobli in letali{ču v Lescah. Na Kobli so tekmovalci in tekmovalke vozili dva veleslaloma, v Lescah pa jih je čakalo {e {est skokov na cilj. V ekipnem delu so Ptujčani zasedli tretje mesto, bili pa so solidni tudi v posamični konkurenci, saj je Matej Kostanjevec zasedel deveto mesto, Peter Balta je bil {tirinajsti, mesto za njim se je uvrstila Karmen Grabar, sedemnajsti pa je bil Jo{ko Vedlin.
V državno reprezentanco se je uvrstila
Karmen Grabar, ki bo barve izbrane vrste branila na svetovnem prvenstvu v paraski-ju, ki bo potekalo od 4. 3. do 13. 3. v Žab-ljaku (Srbija in Črna gora).
Danilo Klajnšek
Keor je novi glavni sponzor AK Ptuj
Prej{nji četrtek je bila v Centru interesnih dejavnosti na rednem letnem občnem zboru Atletskega kluba Ptuj soglasno sprejeta odločitev o preimenovanju kluba v Atletski klub Keor Ptuj. Pogodbo sta podpisala direktor podjetja Keor gospod Marjan Pivec in predsednik kluba Dejan Dokl. Poleg tega je bila predstavljena tudi nova sodobna celostna grafična podoba Atletskega kluba Keor Ptuj, ki simbolizira novo etapo v razvoju kluba. Izbolj{ani pogoji dela z izgradnjo sodobne atletske steze s pripadajočo opremo, skoraj{njo gradnjo pokritih atletskih povr{in in novim sponzorjem pomenijo trdno osnovo za razvoj atletike na {ir{em ptujskem področju. Projekt izgradnje atletske dvorane v okviru novih tribun na mestnem stadionu je predstavil Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj, Zdravko Peternel, sekretar Atletske zveze Slovenije, pa je izrazil zadovoljstvo nad napredkom atletike na na{em koncu.
Ekipa Nedog, s. p., zmagovalci teniške Zimske lige 2004/05
Marjan Pivec in Dejan Dokl z gosti nazdravljajo podpisu sponzorské pogodbe.
Sportni napovednik
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 13. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prule 67 (sobota ob 19.00), Cimos Koper
-	Gold club, Termo - Gorenje, Rudar Trbovlje - Trimo Trebnje, Svi{ - Prevent, Celje Pivovarna La{ko - Adria Krka.
1. A SRL ŽENSKE
PARI 15. KROGA: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 17.00), Gramiz Kočevje - Burja [kofije, Celjske mesnine - Olimpija, Loka kava KSI - Maks Polje, Izola
-	Celeia Žalec.
1. B SRL MOŠKI
PARI 13. KROGA: Gorisnica - Slovan (sobota ob 19.30), Pekarna Grosuplje - Velika Nedelja, Mitol Sežana - Sevnica, Ribnica - Chio Kranj, Dobova - Dol TKI Hrastnik, MIP Gorica Leasing - Cerklje
ODBOJKA
1. DOL ŽENSKE - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 2. KROGA: Benedikt - Sloving Venus Vital, Lika Koper - Zavarovalnica Maribor Ljutomer, Formis Bell - Prevalje
1.	DOL MOŠKI - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 1. KROGA: Salonit Anhovo - Svit, Prevent Gradnje IGM - Marchiol Prvačina, Krka - Termo Lubnik
2.	DOL ŽENSKE
PARI 17. KROGA: Ptuj - Ecom Tabor (gimnazijska telovadnica ob 18.00), Šentvid
-	Dravograd, Hitachi - Solkan, Kočevje - Comet Zreče, Mislinja - Ljubljana II., Mladi Jesenice - Savinjska Šempeter
KEGLJANJE
3.	SKL VZHOD MOŠKI
PARI 16. KROGA: Drava - Krško (sobota ob 17.30), Fužinar - Impol, Interokno -Marles hi{e, Lokomotiva - Agroru{e, Konjice - Piramida. 2. SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 12. KROGA: Radenska - Drava, Impol - Miroteks III., Fužinar - ïo{tanj, Nafta
-	Komcel.
KOŠARKA
2. SKL VZHOD MOŠKI
PARI 17. KROGA: Ptuj - Pivovarna La{ko mladi (gimnazijska telovadnica v petek ob 20.00), Celjski KK - Grosuplje, Prebold - Superga, Jurij Ježica - ŽKK Maribor, Ru{e
-	Nazarje.
MALI NOGOMET
4.	TURNIR TOYOTE
ŠD Center Ptuj bo organizator že 4. tradicionalnega turnirja v malem nogometu. Turnir bo 26. februarja v ŠD center s pričetkom ob 9.00. Prijavnina je 15.000,00 SIT na TRR {tevilka 042042-00007808884 ali na dan žrebanja v gotovini. Žrebanje parov bo v četrtek, 24. 2. 2005, v gostišču Lužnik na Ptuju. Kontakt: 041-578-980 (Ivo Klarič), 041 -394-876 (Marjan Lenartič), 041 -677-243 (Janez Čuš). 1, nagrada 50 odstotkov pri-javnine; 2. nagrada 30 odstotkov prijavnine, 3. nagrada 20 odstotkov prijavnine in ob vsem tem {e praktične nagrade.
SMUK V DRSTELJI
Smučarski klub Drstelja bo to nedeljo (27. 2.), s pričetkom ob 14. uri organizator tradicionalnega tekmovanja v smuku. Ljubitelji smučanja v vseh starostnih kategorijah se bodo lahko preizkusili na 800 metrov dolgi in dobro pripravljeni progi. Prijave sprejemajo v okrepčevalnici Drstelja.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO:
EP Z ZRAČNIM OROŽJEM, TALLIN (EST)
Od 28. 2. do 6. 3. bo v estonski prestolnici Tallin potekalo evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Prvenstva se bo udeležil tudi največji slovenski mladinski talent s pi{tolo Simon Simonič (SD Jur{inci). DERBI 2. KROGA 3. LIGE S PUŠKO
V torek, 1. marca, s pričetkom ob 19. uri, se bo na mestnem strelišču na Ptuju odvijal derbi 2. kroga 3. lige s pu{ko med ekipama SK Ptuj in SD Kidričevo. Vabljeni k ogledu!
Simeon Gonc
VADBA Z MALČKI V STAROSTI OD 3 DO 6 LET
Poleg številnih aerobnih dejavnosti smo v Centru aerobike pričeli tudi z vadbo za malčke v starosti od 3 do 6 let. Z gibanjem si otroei razvijejo gibalne in intelektualne sposobnosti. Gibanje pa ima tudi pomembno vlogo pri socialnem in emocionalnem razvoju otroka.
Vadbo za malčke in malčice vodita strokovno podkovana pedagoginja z večletnimi izku{njami, ki ima tudi licenco za vadbo, ter asistentka. Vadba je v osnovi gimnastično obarvana, saj se izvajajo kompleksne gimnastične vaje z ali brez rekvizitov in individualno ali v parih.
Otroci najprej spoznajo oblačila in obutev, ki so primerna za gibalno dejavnost ter osnovne varnostne ukrepe, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih dejavnosti. Najprej pričnemo z naravnimi oblikami gibanja: hoja, tek, skoki, poskoki, preskoki, valjanje, lazenje, plazenje. Sledi vzdrževanje ravnotežja na mestu in v gibanju, kot je stoja na eni nogi, hoja po vrvi, hoja po nizki gredi oziroma klopi ter guganje, zibanje vrtenje na veliki žogi. Otroci sodelujejo tudi v igrah lovljenja, ravnotežja, natančnosti in hitre odzivnosti ter v igrah z žogo: poigravanje, no{enje, kotaljenje, vodenje, metanje, odbijanje, podajanje.
Otrok z vadbo skozi igro pridobiva čut medsebojne pomoči in "{portnega obna-{anja", prav tako se mu razvija ravnotežje in koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog, moč, hitrost, gibljivost, vztrajnost, vzpodbudimo mu tudi iskanje lastne poti pri re{evanju gibalnih problemov ter ga uvajamo v igre, kjer je potrebno upo{tevati pravila.
Vadba se izvaja enkrat tedensko v Centru aerobike, na Ormoški eesti 38/a, na Ptuju. K trenutno aktivni vadbi v četrtek ob 17. uri je vpis še možen, za naknadne vpise pa se bo oblikovala dodatna skupina za termin ob torkih ob 17. uri. Vpis poteka 15 minut pred vadbo. Podrobnejše informacije in urnik vadb si lahko ogledate na spletni strani www.aerobika. net ali pokličete na telefonski številki: 041 699 639 ali 041 784 119.
Foto: RM
Zasavci • Kmetijsko-gospodinjsko svetovanje
Krompir na mizo!
Številni jedci vzvišeno stojijo nad krompirjem in marsikdo krompirja tudi ne mara. Drugi pa ga kujejo v nebesa, saj v Sloveniji deluje celo društvo ljubiteljev krompirja in jedi iz njega.
Ljubiteljev krompirja je v naših krajih veliko, že zato je popolnoma jasno, da je bil tečaj priprave krompirjevih jedi Kmetijske svetovalne službe iz Ormoža, odlično obiskan.
Vlado Pignar, večletni strokovni sodelavec pri izvajanju
tečajev, je za letošnjo zimo pripravil pravi krompirjev jedilnik. Začelo se je s krompirjevo juho, nadaljevalo preko liptavskih blazinic, zapečenega krompirja, krompirjevih zrezkov, krompirja s pikantnim nadevom vse do krompirjevega kruha in sladic
— krompirjevih štrukljev z orehi in sladkih žličnikov.
Udeleženke tečaja so po dve in dve skupaj preizkušale svoje spretnosti v lupljenju krompirja in pripravi različnih jedi. Na koncu so pripravile vse jedi s krompirjevega jedilnika in prid-
Prejeli smo
"Kdor za mesto Ptuj ne trpi ..."
Z zanimanjem sem prebral prispevek ""Nostalgiki" gospoda Vojteha Raj-herja v Štajerskem tedniku 10. februarja 2005. Cenim prispevek g. Raj-herja, ko je pred 10 leti sodeloval pri ustanavljanju ptujskega inštituta ZRS Bistra. Strinjam se z g. Rajherjem, da je potrebno pri obravnavanju sistemov uporabljati znanstveno paradigmo in upoštevati zakonodajo. Kljub temu pa se nekateri moji pogledi razlikujejo od njegovih. Osredotočil se bom le na dve področji, ki ju omenja v svojem sestavku o nostalgikih.
Najprej rek "Kdor za mesto Ptuj ne trpi, naj se z mestom ne krepi!" Ta sintagma je nastala pred stoletji, ko je po svetu morila kuga, bila aktivna inkvizicija, ko so privezovali prestopnike ob ptujski Orfejev spomenik, ki je bil takrat pranger itn. Če kdo dobesedno spoštuje sporočilo tega reka, lahko sklepa tako: "Bolj ko bom za mesto Ptuj trpel, večje zasluge zanj bom imel." V skladu s tem prepričanjem lahko prične za Ptuj stradati, se bičati itn., kar so resnično počele v obdobju, ko je nastal ta rek, določene sekte (npr. t. i. "skakači"), ki so poudarjale potrebo človeka po trpljenju. O tem je mogoče izvedeti več tudi v zgodovinski povesti "Črni les pri Hrastovcu", ki na podlagi zgodovinskih dejstev opisuje življenje v okolici Lenarta, v samem Lenartu in tudi na Ptuju, ki je bil središče tega področja v obdobju, ko so cenili ta rek.
"Novo vino se nataka v nove mehove in ne v stare," je eno od pozitivnih načel. Pri tem lahko modeliramo z vinom družbene odnose, z mehovi pa miselne vzorce. Ker tudi na znanstvenem področju upoštevam to načelo, ne sprejemam — kot sicer zaveden Ptujčan—v naslovu omenjene sintagme za vodilo mojega vedenja v odnosu do Ptuja in Ptujčanov. Seveda pa so osebni pogledi na to svobodna odločitev vsakega od Ptujčanov.
Znanost o sreči
Omenjana sintagma o Ptuju in trpljenju je tudi v nasprotju z najnovejšimi pogledi po vsem svetu priznanih znanstvenikov psihologov. Človek
je celovit sistem, katerega komponente so telo, duša in duh. Psihologi se ukvarjajo predvsem s človekovo dušo, ki je tudi sama sistem z množico svojih komponent: množico čustev, zaznav, občutkov, razpoloženj ...
Pred slabim letom se je sestala skupina v svetu vodilnih znanstvenikov psihologov in ugotovila naslednje: v zadnjih stoletjih so psihologi raziskovali predvsem negativne komponente človekove duše: depresije, duševno trpljenje, negativna čustva, duševne motnje, duševne bolezni itn. Te komponente, ki so sorazmerno dobro znanstveno raziskane, so ocenili s števili od -5 do 0. Od lani pa so napovedali prehod na drugo področje znanstvenega raziskovanja; začeli so namreč raziskovati pozitivne komponente človekove duše, v področju od 0 do +5. Takšne pozitivne komponente so npr. optimizem, sreča, ljubezen, radost ... Žal so bila ta duševna področja v preteklih stoletjih znanstveno zanemarjena, čeprav je dokazano, da ljudje, ki razmišljajo optimistično, živijo dlje in redkeje obolevajo za določenimi boleznimi, kot so rak, visoki pritisk, čir na želodcu itn. To je seveda mogoče razložiti s holističnim modelom človeka, v katerem obstaja pozitivna in tudi negativna sinergija med vsemi tremi človekovimi komponentami, torej tudi med dušo in telesom.
Seveda pa na človekovo duševno stanje, torej tudi na optimizem, vpliva tudi njegovo materialno stanje. Ljudje s prenizkimi dohodki, s katerimi ne morejo pokriti svojih osnovnih človeških potreb (hrana, oblačila, stanovanje, ogrevanje ...), ne morejo biti srečni. Čim boljše je njihovo materialno stanje, srečnejši so lahko, vendar to premo sorazmerje velja samo do določenega praga, pri katerem so ustrezno zadovoljene človekove osnovne življenjske potrebe. Če se njihovo materialno stanje še izboljšuje, njihovo subjektivno počutje sreče nič več ne narašča. Na primer Američani, kot najbogatejši narod na svetu, po raziskavah niso nič srečnejši od nekaterih manj bogatih pripadnikov evropskih narodov. Raziskave pa so pokazale, da so Rusi in Ukrajinci, kot najrevnejši v Evropi, tudi najbolj nesrečni. V raziskave smo bili
Hitro, okusno in poceni: krompirjevi zrezki
Potrebujemo: 1 kg krompirja, 2 dl mleka, 3 žlice moke, 5 dag slanine, 4 stroke česna, piment, majaron, poper, sol in olje za praženje.
Olupljen krompir na drobno naribamo in prelijemo z vrelim mlekom, nato dodamo na male kocke narezano slanino, zažvrkljamo jajca, česen, piment, majaron, poper in sol. Dobro zmešamo in zmes z žlico dajemo na vročo maščobo. Zrezke hrustljavo zapečemo z ene in druge strani.
Udeleženke tečaja, sicer že spretne gospodinje, so se od Vlada Pignarja naučile tudi kakšno kuharsko skrivnost o pripravi krompirjevih jedi, ob tem pa so se tudi prav prijetno zabavale.
zajeti tudi Slovenci, ki smo po počutju sreče (pa tudi materialno) nekje na sredini.
O samoupravljanju
Pa še nekaj besed o samoupravljanju. Popolnoma samoupravni sistem je, kot pravilno ugotavlja g. Rajher, zaprt sistem, v katerem entropija nezadržno narašča; to predstavlja nestabilnost sistema, le-ta pa ima vedno za posledico katastrofo, kar lahko pomeni razpad sistema, vojno ipd. Teoretično (tudi matematično) je to obdelano za splošni sistem tudi v moji zadnji knjigi "Zanesljivost in vzdrževanje sistemov" na strani 25, v razdelku 1.5 ("Stabilnost in katastrofa") in v celotnem 4. poglavju ("Zanesljivost stabilnosti sistema"), na straneh 79—99. (Knjigo si je mogoče izposoditi v ptujski knjižnici, je pa precej zahtevno branje.)
Če želimo torej preprečiti nestabilnost sistema, ga moramo (vsaj delno) upravljati od zunaj. V družbeni praksi pa se izkaže, da je sistem, ki je upravljan samo od zunaj, v svojem vedenju pretirano tog. Zato se danes pri vodenju (upravljanju) uporablja kombinacija zunanjega in notranjega upravljanja, pri čemer je treba upoštevati, katere komponente upravljanja lahko pripadajo notranjemu upravljanju (samoupravljanju), da ne pride do nestabilnega vedenja sistema.
Abstraktni model popolnoma samoupravnega sistema so pred mnogimi desetletji (kmalu po drugi svetovni vojni) razvili ameriški znanstveniki in ga takrat razglasili za idealnega, žal pa so pri modeliranju storili napako in zanemarili vpliv večanja entropije, kar pripelje tak sistem v katastrofo. V praktičnem pogledu pa so bili Američani previdni in niso tega svojega modela poskusili realizirati v okviru lastne države. Naši takratni teoretiki pa so si to upali in vemo, kako se je ta poskus končal.
Adolf Žižek
Demagoške izjave Mladega foruma
V peti številki Štajerskega Tednika predsednik Mladega forum ZLSD
no preizkušale nastalo hrano. Krompirjeve jedi bodo pripravljali še enkrat, in sicer 15. februarja ob 12. uri v gasilskem domu v Cvetkovcih, je povedala Hinka Hržič, ki je pristojna za tovrstna izobraževanja pri KSS Ormož. Sicer pa gredo letošnja predavanja počasi h koncu. Danes je mogoče prisluhniti še predavanju o oskrbi vinogradniških tal in obnovi vinogradov po smernicah integrirane pridelave, jutri bo predavanje o načrtovanju kolobarja, v sredo pa o goveji virusni driski. Vsa predavanja bodo v dvorani KZ Marof, prvi dve ob 9., zadnje pa s pričetkom ob 10. uri. V dvorani KS Sv. Tomaž pa bo v ponedeljek ob 9. uri mogoče prisostvovati predavanju o odkupu mleka in proizvodnem sodelovanju z Mlekarsko zadrugo Ptuj.
vki
Dejan Levanič v izjavi za javnost z naslovom "Glas za spremembe na volitvah ni bil glas za demontažo socialne države" govori o neolibera-listične ekonomski politiki, ki bi jo naj izvajala novoizvoljena vlada RS. Vsa navajanja v izjavi za javnost MF ZLSD so popolnoma neargumentirane in brez kakršnekoli realne podlage. Zelo zgovorno dejstvo o demagogiji MF ZLSD govori, da predsednik Dejan Levanič navaja, da se nova slovenska vlada zateka k šok terapiji neoliberalisitčne ekonomske logike. K neoliberalistični ekonomski logiki se je iztekala izključno prejšnja vlada RS s sprejetjem t.i. spornega dohodninskega zakona. Dejstvo je, da je ZLSD v prejšnjem mandatu bila del vlade RS, in dejstvo je da MF ZLSD kot podmladek ZLSD nikdar ni eksplicitno nasprotoval sprejetju tega zakona.
V	Slovenski demokratski mladini se sprašujemo, zakaj Mladi forum ZLSD v času prejšnje vlade RS ni eksplicitno nastopal proti sprejetju zakonov, ki nikakor ne spodbujajo podjetništva, temveč ga celo zavirajo, na podlagi katerega lahko država zgradi učinkovit socialni sistem.
Nikakor ni res tudi, da se strateški svet za ekonomski razvoj s svojimi razmišljanji, po navedbah MF ZLSD, zavzema za amerikanizacijo Slovenije in radikalno uničenje dosežkov socialne države. Strateški svet za ekonomski razvoj je svetovalni organ vlade RS, ki nikakor ne more uveljavljati svoje ekonomske politike brez potrditve vlade RS. Zato so vse bojazni o demontaži socialne države popolnoma brezpredmetne.
V	Slovenski demokratski mladini močno upamo, da se Mladi forum ZLSD v prihodnje ne bo več v vsakem sporočilu za javnost in tiskovnih konferencah posluževal demagoških izjav, saj s tem izkazujejo, da si izključno želijo medijske pozornosti. Če se smatrajo kot del konstruktivne opozicije, kar sedaj vsekakor niso, bi bilo smotrno počakati več kot samo dobra dva meseca po izvolitvi vlade, da bi takrat s konstruktivno in argumentirano kritiko vlade RS, dokazali, da jim v njihovem delovanju medijska pozornost ni glavni cilj.
Andrej Korpar, predsednik MO SDM Ptuj
Od tod in tam
Ptuj • Zlatoporočenca Šeruga
Foto: Langerholc
V poročni dvorani na Ptuju sta si 12. februarja letos po petdesetih letih skupnega življenja ponovno izmenjala prstana Jožefa in Jakob Seruga iz Nove vasi 79/a pri Ptuju. Te svečane trenutke sta delila z družino, sorodniki in prijatelji. Prvič sta se poročila 31. januarja 1955 na Ptuju. Zlati ženin je bil pekovski mojster, nevesta pa kuharica. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, sedaj ju razveseljuje sedem vnukov.
MG
Markovci
Bezjak
Zlatoporočenci Kodrič in
Foto: Mojca Zemljarič
Da se je večina ohceti nekoč dogajala okrog pustnega časa v februarju, smo se lahko prepričali že v prejšnjih številkah našega časopisa. Ja, ja od tistih pravih kmečkih gostuvanj je minilo že krepkega pol stoletja.
Tudi v občini Markovci sta v soboto, 12. februarja, po 50 letih zakona svoj zakon pred pričami in številnimi svati potrdila kar dva zlata para: Terezija in Martin Kodrič ter Alojzija in Simon Bezjak. Zlatoporočenci so iz Bukovcev, natanko na isti datum, kot je bila zlata poroka, pa jih je pred 50 leti poročil matičar Ferdinand Pučko.
Zlati ženin Martin Kodrič je rojen 16. novembra 1932, zlata nevesta Terezija Kodrič (slika zgoraj), njen dekliški priimek je Forštnarič, pa 2. oktobra 1930. Zlata nevesta Terezija je svoje delo posvečala vzgoji otrok in skrbi za urejen dom, zlati ženin Martin pa je opravljal delo zidarja. V zakonu so se Kodričevima rodili otroci Milan, Slavica in Anica, danes pa njun vsakdan razveseljuje tudi pet vnukov: Anja, Spela, Žiga, Mitja in Nina.
Tudi zlatoporočenca Bezjak (slika spodaj) sta pristna Bu-kovčana. Zlati ženin Simon Bezjak je rojen 4. oktobra 1932, zlata nevesta Alojzija, njen dekliški priimek je Cvetko, pa 9. julija 1929. Zlata nevesta Alojzija je bila gospodinja, njen mož Simon pa se je priučil za poklic železokrivca. Zlatopo-ročencema Bezjak so se v zakonu rodili štirje sinovi: Franc, Janez, Stanko in Danilo. Danes njihov dom napolnjuje veselje osmih vnukuv - Robija, Klavdije, Jasmine, Janje, Mihaela, Lidije, Patricije in Sabine - ter pravnuka Aljaža.
Za zlatoporočence je zakonce Kodrič in Bezjak razglasil župan občine Markovci Franc Kekec, pred Bogom pa je zlato poroko obeh zlatih parov sklenil farni župnik župnije sv. Marko Janez Maučec.
Ob zlatem jubileju slavljencem čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika!
Mojca Zemljarič
Foto: Mojca Zemljarič
Foto: vki
Chippendalesi • Kako so slačifantje (brez pečice) razgreli Stajerke
Seks na playback!
Naj mi zagrizeni slavisti in ostali ljubitelji lepega slovenskega jezika oprostijo zaradi naslova, ampak kakorkoli ga posku{am "prevesti" v knjižno sloven{čino, izgubi vso tisto sočnost izraznosti, brez katere si striptiz spektakla ni možno (vsaj) približno predstavljati.
Gre seveda za predstavo ameriških mojstrov plesnega slačenja, ki je minuli petek zvečer napolnila mariborsko dvorano Tabor. Roko na srce, saj dvorana ni bilo čisto polna, ženskega občinstva, med katerim ni bilo niti enega pogumnega obiskovalca, pa je bilo več kot dovolj, da se je od navdušenega vpitja treslo vse razen temeljev dvorane. Če človek ob tolikšni moči nekaj stotin razvnetih ženskih grl pomisli, da bi takšno kričanje spremljajo vsak domači posteljni podvig, že od slačenja suknjiča naprej, potem samo protipotresna gradnja tako stanovanjskih blokov kot hiš ne bi bila dovolj. Gotovo bi si bilo potrebno omisliti še kakšen čisto poseben gradbeni material, ki bi vzdržal tovrstne decibelne krivulje, da bi se s čimerkoli dalo pridušiti zvok, pa je že stvar fantastike. Pri moji veri, bi pa bilo nadvse zanimivo, ko bi hipnotično cviljenje in vriskanje izza sten stanovanj, ki bi preplavilo bližnjo in daljno okolico (v Halozah še z dodatnim odmevom med hribovjem) dajalo vedeti, da se domači moški začenja slačiti, pa če se bo potem zgodilo kaj ali ne. Ste že dobili približen občutek, za kaj je v taborski dvorani v petek zvečer sploh šlo?!
"Jeeeaaaaaaahhhh!" ali zakaj ženske (nekontrolirano) vpijejo
Dejstvo je, da bi bilo brez zvočne kulise vse skupaj precej manj vroče. Pa ne gre toliko za glasbene uspešnice, na katere so plesali, se zvijali in uprizarjali bolj ali manj klasične in znane poze telesnih užitkov ameriški žrebci na odru, ampak bolj za ušesa parajočo, neverjetno jakost ženskega vpitja, ki se je v
skoraj neprekinjenih intervalih, ravno dovolj dolgih za kakšen vdih potrebnega zraka v pljuča, ponavljalo skozi dobro uro trajajočo predstavo. Še dobro, da je bil vmes polurni premor, sicer bi razgrete navdušenke še pred koncem lahko ostale brez glasu. Dragi možje, če ste prepričani, da vaša draga v besu zna tako zavpiti, da jo sliši še deseti sosed, bodite prepričani, da to sploh še ni hudo. Živi dokaz je bila prav ta predstava slačifantov. To, kar so sposobne spraviti ženske iz svojega grla, če je razlog pravi, je res neverjetno in edino, kar bi se naši moški morali vprašati, je, zakaj njihove žen(sk)e praviloma bolj vpijejo od jeze kot od česa drugega ...
No, pa gremo k (objektivnim) dejstvom. Prvo kot prvo, fantje so na pogled res odlični primerki moške vrste. Ravno prav
Foto: Črtomir Goznik
mladi, tam okrog dvajsetih ali nekaj čez, odlično grajeni in oblikovani, zgledni plesalci, nadpovprečno poželjivega (in temu primerno potrebnega) obnašanja, večinoma dlakocepsko zdepi-lirani — kolikor se je pač dalo videti oziroma kolikor so blagovolili pokazati — tudi na najbolj "vročih" mestih. Blagovolili pa so pokazati veliko, hkrati pa bore malo ali nič in res ne morem mimo vprašanja, zakaj ob njihovih nastopih menda padajo v trans in omedlevajo ženske po vsem svetu. Morda pa Američanke tudi (zakonske ali izvenzakonske) posteljne aktivnosti še vedno opravljajo na angleško-puritanski način, z drobno odprtino na določenem mestu v pižamah obeh "sodelujočih" in jim je razkazovanje skoraj čisto golega telesa že višek zadovoljstva.
Zakaj po zraku niso letele hlačke obiskovalk
Razen sicer krasnih ritk v kontekstu prav tako lepo mišičastih teleščkov slačifantkov namreč ni bilo videti tistega, kar moške ločuje od žensk. Fama o ameriških lulckih in njihovi velikosti je tako do konca predstave ostala nerazkrita, res pa je, da so plesalci ob vsaki posamezni točki prav mojstrsko zavajali široko odprte očke vpijočih v puščavi, pardon, mišljene so obiskovalke, kot da bodo zdaj, zdaj pomahali še s svojo moškostjo in ne le s posameznimi kosi oblačil. Ti so leteli tudi med stoječe občinstvo, ampak šlo je večinoma za majčke, hlačke so skoraj vedno ostale ne svojih mestih ali pa so, po strogem ugašanju žarometov, v popolni temi pristale na odru pred njihovimi nogami. Sicer pa tudi razvnete oboževalke niso na oder poslale nobenih hlačk, ampak ne zato, ker jih fantje ne bi bili vredni, temveč najverjetneje zato, ker bi jih bilo težko odlepiti ...
Napetost v dvorani pa je rasla, dokazovalo jo je stopnjujoče vriskanje, cepetanje z nogami in podrhtevajoča oprsja v širo-
X \
^ ^ »
Foto: Črtomir Goznik
kem spektru od hruškastih mladih vzpetinic do valovitih blazin starejših dam in doseglo vrhunec, ko so naoljena, malo potna, predvsem pa svetleča se telesa erotičnih plesalcev odletela med vročično ženstvo. Kljub strogi prepovedi so zabliskali fotoaparati, stotine GSM-jev pa je bilo ta večer nedvomno bolj v funkciji fotografiranja kot telefoniranja. Hej, to je bilo nekaj, dotakniti se sanjskega moškega po goli koži!
Se več sreče, vsaj takšno je bilo splošno prepričanje v dvorani, so imele redke izbranke, ki so si jih fantje pripeljali na oder za izvedbo kakšne od točk. V teh primerih je namreč sledilo slačenje do konca, ne le do gatic, presenečeni pogledi srečnic na odru pa so povzročili huronsko vpitje tistih v parterju, ki so ostale brez tovrstnega "razgleda". V tolažbo jim lahko povemo, da razlog presenečenega pogleda izbrank niti približno ni bila kakšna (velikostna) posebnost ameriških otepačev, ampak (groza!) neke vrste posebna, gosta mrežica, ki je kljub slečenim hlačkam zakrivala glavno mednožno stvarco in tako (spet) preprečila realno ocenitev moškega premoženja, s tem pa tudi primerjavo s kakšnim domačim. Sicer pa bi
o realnosti in objektivnosti vsled zarošenih oči bilo težko govoriti.
Kako se nosijo mo{ke tange
Takole na zunaj je bil medno-žni zaklad ameriških konjičev videti povsem v mejah normale, najsi so bili v hlačah, elastičnih ali klasičnih boksericah. So pa fantje, "ala jim vera" (tako je bilo slišati iz publike), hudičevo dobro znali izbrati, natakniti in nositi tange. Tangice bi bil v tem primeru čisto napačen izraz. Pomembna pri izbiri tang je vsekakor barva — nikakor ali vsaj čimmanj črne, saj je znano, da ta barva zmanjšuje in zožuje (ne le postave nasploh). Zato pa je bilo videti veliko rdeče, strastne in ognjene. Tudi material je nadvse pomemben — tange morajo biti ravno prav elasti~ne, ne pre-ve~, da ne stisnejo, in ne premalo, ker potem spet ni pravega vizualnega učinka. Najpomem-bnej{e pa je dejstvo, da je lulčka v tange treba spraviti v položaju "pol šest", ali, drugače povedano, v "visečem stanju", potem pa je naloga primerno elastičnega blaga, da od spodnjega konca do elastike v pasu ustvari videz izjemno obilnega "šotorčka". Mogoče bi bil še najboljši izraz za čimbolj učinkovit opis, da so fantje odlično nataknili nase neke vrste "wonderbra" tange, ali "wonderpenisice". Torej, dober nasvet za vse tiste, ki želijo napraviti ogromen vtis na svojo izbranko (tudi če za to nimajo ravno ogromnega kladiva): nikar ne pritiskajte in ne ravnajte svojega ponosa ob spodnji del trebuha, kot je splošna navada, ampak mu pustite, da se poziba-va v naročju elastičnega objema tang. Če že ne vedno, pa vsaj tu in tam.
Mo{ki, kje imate pamet?
Kaj bi še veljalo reči o predstavi chippendalesov? Po doma-
i
m
k

X«'

če: pravi brodvejski mjuzikl na ameriški način z veliko glasbe in petja ter še več preoblačenja in slačenja. Nizanje posameznih točk z obvezno oblečenim in še bolj nujno slečenim zaključkom, za odtenek romantike in za nekajtonski tovornjak plastične erotike, ponazorjene z ničkaj inovativnimi, zato pa do brezhibnosti popolno izpeljanimi gibi medenice v različnih ritmih, da se je našlo za vsako(gar) nekaj. Dame, tako tiste pod dvajset kot one nad petdeset, so bile po končani predstavi očitno zadovolj(e)ne. Nekatere bolj, kar so dokazovale razmršene frizure in stekleni pogledi, druge nekoliko manj, z bolj zamišljenim izrazom na obrazu: "Hm, kako bi kaj takega izgledalo v domači spalnici?!"
Vsekakor pa je treba priznati nekaj: Američani so res mojstri pravega showa, tudi če ne smejo, nočejo ali nimajo pokazati nič kaj več kot naši (moški). In prav tu je bistvena razlika, če ste razumeli. Štajerkam niso pokazali nič kaj več, kot lahko vidijo doma, celo manj, pa so bile vseeno evforično napete od prsta na nogi do zadnjega naelektrenega lasu. Uf, kaj lahko naredi predigra, četudi brez glavnega igralca oziroma dejanja. "Šle bi jih gledat še enkrat in bi dale še dosti več za vstopnico, če bi bilo potrebno," je zatrjeval šop damskih glav ob izhodu.
Za takšen seks na playback?! Če vprašate mene, bi najmanj toliko, če ne še hudičevo več užitka med predstavo kot ženske obiskovalke bili deležni moški obiskovalci — in to zgolj ob pogledu na nekaj stotin vzburjenih violin (beri: žensk), ki so zagrele celo dvorano. In pri tem sploh ne bi bilo važno, kdo in kaj se dogaja na odru. Le kje imate pamet, moški, da vas ni bilo? Ali pa je bilo posredi vprašanje poguma?
SM
Folo: Črtomir Goznik
«
Ptuj • Gor in dol po kurentovanju
»Saj ni bilo tako slabo ...
LTO Ptuj celovite ocene letošnjega kurentovanja še ni podala kot tudi še ne podatkov o tem, kako bo s prireditvijo v bodoče.
Pripomb na letošnjo prireditev je bilo v zakulisju kar nekaj, največ glede trganja povorke in tega, da so kurenti morali v povorko kot zadnji, da bi bil vrhunec povorke na koncu, je bilo še slišati. To je predlagal ptujski župan dr. Štefan Čelan, v programskem vodstvu kurentovanja so predlog osvojili kljub nekaterim pomislekom in drugačni razporeditvi nastopajočih skupin, ki pa jo bodo udejanjili že na prireditvi leta 2006.
Milan Gabrovec, programski vodja Kurentovanja 2005 (glasbene skupine niso njegova domena), to nalogo opravlja že deveto leto, ocenjuje, da letošnje kurentovanje glede na prejšnja leta in tudi glede na komentarje, ki so se pojavili nekaj dni pred prireditvijo, ni bilo nič slabše kot lansko, prej enako ali celo za spoznanje boljše. "Vsi, ki smo skrbeli za večerne nastope etnografskih skupin pred Mestno hišo, v karnevalskem šotoru in za potek 45. povorke, smo se trudili, da pripravimo prireditev, ki bo zanimiva za nastopajoče in gledalce. Letos smo v času kurentovanja skupaj podelili za več kot 1,5 milijona nagrad, kar je tudi prispevalo k povečani motiviranosti skupin, ki so sodelovale v celi pustni zgodbi. Nagrade smo podeljevali vsak večer v šotoru, na pustnem plesu v soboto in na karnevalski povorki."
Milan Gabrovec zavrača očitke o precejšnjem trganju letošnje nedeljske povorke. "Med skupinami so nastajale normalno velike razdalje, ki so celo dobrodošle. Čas, v katerem se je povorka
Foto: Črtomir Goznik
Milan Gabrovec, programski vodja Kurentovanja 2005
odvijala, je bil celo za 20 minut krajši kot lani, zato ne vem, kdo lahko reče, da se je povorka trgala. Morda tisti, ki si je niso ogledali?"
Zakaj Ptujčani ne sodelujejo v nedeljski povorki, je vprašanje, s katerim si organizatorji belijo glavo že nekaj časa. Pravega odgovora, zakaj je tako, nimajo. V etnografskem delu sodeluje sicer nekaj skupin korantov in kurentov ter kakšna rusa, v karnevalskem delu pa jih ni. "To je verjetno povezano s tem, da so ljudje, ki živijo v blokih, med seboj premalo povezani. Mislim, da bi jih aktivnosti, ki bi jih izvajali pred kuretno-vanjem, če bi se odločili za sodelovanje
Reportaža • Potep po Škotski
V deželi Haggisa in viskija
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Patrick, ki ni skrival, da je pravzaprav Anglež, nam je v pubu predstavil svojo znanko Anne. Anne je nekaj časa živela v Sloveniji in zna govoriti slovensko. Povedala nam je, da v Edinburghu pripravlja svoj doktorat na področju psiho-lingvistike in če me spomin ne vara, sem kot poskusni zajček na predlog naše lektorice nekoč celo sodelovala v enem od njenih eksperimentov v Sloveniji.
V dveh dneh sem se udeležila predavanja na temo historične fonologije, južnoafriških dialektov in seminarja na
temo historične slovnice. Našel pa se je tudi čas za degustacijo in ogled muzeja o zgodovini "whiskyj'a". Medtem pa se je naše popotovanje po Škotski počasi bližalo h koncu. Pred odhodom domov je bilo treba porabiti še zadnje škotske funte, nad katerimi prodajalci v ostalih delih Združenega kraljestva niso najbolj navdušeni.
Paša za oči
Zadnje popoldne v Edinburghu sem
gače, da bodo bolj aktivni v karnevalskem delu povorke in da bodo skušali spodbuditi tudi druge k aktivnemu sodelovanju. Prav ptujska podjetja so bila pred več leti množično udeležena na karnevalu," je o vprašanju neudeležbe Ptujčanov v karnevalskem delu povorke na glas razmišljal Milan Gabrovec.
Odločilno vlogo pri kvaliteti in velikosti ptujskega kurentovanja v bodoče bo morala odigrati mestna občina Ptuj v sodelovanju z LTO Ptuj in vsemi, ki so že doslej nastopali na prireditvi oziroma se bodo za sodelovanje šele odločili. Ptujska politika z županom na čelu bo morala priznati, je prepričan Milan Gabrovec, da je prireditev s tako dolgo
tradicijo izrednega pomena za Ptuj in okolico. Ljudi, ki se tako vneto in redno udeležujejo prireditve, nastopajo in se predstavljajo, bo potrebno motivirati z dejanji, ne samo z besedami, da bo njihova zagnanost ostala in se nadgrajevala. LTO kot organizatorica pa bo morala poskrbeti, da udeleženci ne bodo lačni in žejni, letos že niso bili, in da bodo vse tiste skupine, ki vložijo veliko truda, časa in denarja za izdelavo pustnih oblačil, primerno nagrajene, je še povedal Milan Gabrovec, ki tudi napoveduje, da bodo javnosti že v kratkem predstavili celovito oceno letošnjega kurentovanja.
MG
v povorki, povezale in bi se imeli lepo, tako kot se imajo člani skupin, ki prihajajo iz Stojncev, Bukovcev, Prvencev, Polenšaka, Apač, Haloz in od drugod, ki so tudi steber vsakoletnega karnevalskega dela povorke. Mislim, da je to, da se imajo lepo, eden glavnih razlogov, da se tako zagnano pripravljajo vsako leto. Zraven Perutnine, Mercatorja bi še kakšno drugo ptujsko podjetje v sodelovanju s Ptujčani, ki jih je okrog 24 tisoč, lahko pripravilo odmevno pustno predstavitev, s katero bi se hkrati tudi promovirali. Že na pustni torek sem se pogovarjal z nekaj Ptujčani, ki so mi zagotovili, da bo prihodnje leto pa dru-
Gremo domov. V ozadju avtomat, ki je vso noč proizvajal Pinkpanterja ...
izkoristila za ogled National Gallery of Scotland. V Narodni galeriji Škotske so zastopani Leonardo da Vinci, Raphael, Botticelli, Rembrandt s svojim melanholičnim avtoportretom in Monet, pa tudi pomembni škotski slikarji. Še posebej je na Škotskem čislana slika slikarja Raeburna z naslovom "Častiti Robert Walker, ki drsa po jezeru Duddingston Loch. " Prav zanima me, če je slikar izbral pozo portretiranca s kakšnim posebnim namenom. Portret starejšega gospoda med drsanjem ima vsaj v mojih očeh malce komičen učinek.
Slovo od Škotske
Zadnjo noč smo prespali na glas-gowskem letališču. Do letališča pa smo se pripeljali z vlakom. Predstojnica Ko-marjeva in asistent Ilc sta noč preživela med igranjem taroka z nekaj še vedno čilimi študenti. Jaz sem se bolj ali manj prepustila dremavici, ki je mejila na otrplost, in omagala na sedežih v čakalnici. Nisem bila edina. Kljub izčrpanosti, ki je bila posledica teden dni trajajočega intenzivnega ogledovanja turističnih znamenitosti in okušanja lokalnega nočnega življenja, me je na letališču ves čas prebujala melodija iz risanke o Pinkpanterju, ki je prihajala iz enega od avtomatov namenjenih otrokom. Prav radovedna sem, koliko elektrike vsako noč porabijo vsi avtomati na letališču skupaj.
Na rodna slovenska tla sem stopila utrujena, s sumljivim zadahom iz ust in polna hrepenenja po domači kopalnici. Za mano je bila pustolovščina, pred mano pa nekaj dni nujnega počitka.
Andreja Stajnko
Konec
Nagradno turistično vprašanje
Vstran z navlako
Letošnje leto je leto jubilejev slovenskega turizma, 100-letnice organiziranega razvoja turizma na Slovenskem in 10-letnice ustanovitve nacionalne turistične organizacije.
24. junija leta 1905 je bila na pobudo takratnega ljubljanskega župna Ivana Hribarja v Ljubljani ustanovljena Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. Z njeno ustanovitvijo so slovenska turistična društva dobila svojo krovno organizacijo. V Sloveniji po najnovejših podatkih deluje že 585 turističnih društev, v nastajanju pa so še nova. Najstarejše je celjsko tujsko prometno društvo, ki je bilo ustanovljeno že leta 1871. Ptujsko Turistično društvo praznuje v letu jubilejev 119-letnico uspešnega delovanja.
Prvi veliki projekt, ki ga bo že kmalu začela izvajati Turistična zveza Slovenije, pokrovitelj je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, je pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja v letu 2005. Kot že leta doslej bo potekal v okviru celoletnega projekta pod geslom Moja dežela - lepa in gostoljubna, v okviru katerega poteka tudi tekmovanje za najbolj urejeni kraj v Sloveniji. V projekt naj bi se vključili vsi Slovenci in Slovenke, posebej letos vabijo podjetja, ki tržijo proizvode namenjene urejanju
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos bomo čistili nabrežja potokov, rek, jezer in morja.
okolja. Urejena, čuvana in čista narava je sestavina kakovosti življenja, temeljna prednost inpogoj sodobnega turizma, poudarjajo v Turistični zvezi Slovenije obpričetku letošnje akcije spomladanskega čiščenja okolja, ki naj bi največjo intenzivnost dosegla v drugi polovici marca in v začetku aprila, odvisno od vremenskih razmer. Letošnji projekt spomladanskega urejanja okolja je povezan s svetovnim dnevom voda, 22. marcem, velikonočnimi prazniki, ki so letos pohiteli in bodo že konec marca, dnevom Zemlje, 22. aprilom, 27. aprilom, dnevom upora proti okupatorju in prvomajskimi prazniki. V tem obdobju se žepo tradiciji pričenja povečevati turistični promet, ki je tudi prvi znanilec uspešnosti glavne turistične sezone. Da bodo akcije čiščenja okolja na posameznih območjih uspešno potekale, v Turistični zvezi Sloveniji predlagajo ustanovitev posebnih odborov in štabov akcije, ki bodo koordinirali in usmerjali aktivnosti. Ob tem naj bi tudi pripravili pregled vseh črnih točk, ki bi jih bilo potrebno očistiti in določili datume izvedbe množičnih akcij čiščenja okolja.
Najstarejše turistično društvo v Sloveniji je Turistično društvo Celje. Nagrado bo prejela Dragica Žuran, Trubarjeva 9, Ptuj. Današnje vprašanje je povezano z obletnico rotarijanstva v svetu. Vprašujemo, katero obletnico praznuje letos Rotary International. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 4. marca. Ptujski rotarijanci bodo v letošnjem letu, ko praznujejo tudi 10-letnico uspešnega delovanja, del dejavnosti posvetili tudi mestu in okolici. Med drugim bodo pomagali pri ocvetličenju mesta in ureditvi fontane pred vhodom v Terme Ptuj, ki jo bodo odprli sredi maja.
MG
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero obletnico praznuje letos Rotary International?
Ime in priimek: Naslov:
Foto: AS
Kuharski nasveti
Drobnjak
Drobnjak je zraven peteršilja najbolj razširjena dišava, ki jo uporabljamo pri pripravi jedi. Zaradi nezahtevnega gojenja in odpornosti proti mrazu je sestavina vsakega zeliščnega vrt ter prijetna popestritev pri jedeh ravno v tem času, ko že počasi pogrešamo svežo zelenjavo.
Zraven specifičnega okusa in vonja, ki spominja na čebulo, vsebuje nekaj vitaminov iz skupine B-kompleksa, vitamin C, precej kalcija in kalija, nekaj železa, magnezija in fosforja, zraven tega pa še majhne količine beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter kar nekaj vlaknin.
Za uporabo v kulinariki najpogosteje uporabljamo svež drobnjak, ki ima od svetlo do temno zelena stebelca, čeprav so uporabni in užitni tudi vijoličasti cvetovi. Cvetove še najpogosteje uporabljamo kot okras, nekateri pa jih dodajajo poletnim solatam. Zraven na kocke narezanega mehkega sira, glavnate solate in rukole solato odišavijo še z narezanim
drobnjakom in osnovnim solatnim prelivom.
Drobnjak je zelo občutljiva rastlina, pri kateri konice hitro porumenijo ali ovenijo; takega drobnjaka ne uporabljamo za pripravo jedi. Če ne moremo uporabljati neprestano svežega drobnjaka, ki ga nabiramo na domačem vrtu, šopek drob-njaka damo v lonček z vodo in vsak dan s škarjami odrežemo nekoliko zmehčane dele, ki so v vodi; vodo večkrat na dan menjamo.
Drobnjaka tako kot druge dišave pred uporabo ne sekljamo, da se stebelca ne bi zmečkala, ampak ga narežemo s škarjami ali ostrim nožem.
Drobnjak kot dišavo pri jedeh pogosteje uporabljamo v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Dodajamo ga k juham, omakam, solatam, slanim omletam in drugim jajčnim jedem.
Iz masla in drobnjaka naredimo okusne namaze, ki se odlično podajo k domačemu kruhu. Drobnjak dodajamo tudi k paradižniku in skuti - pri skuti najpogosteje takrat, ko pripravljamo iz nje slane jedi. Na splošno velja, da ga lahko dodajamo vsem tistim jedem, kjer smo uporabili tudi čebulo.
Če želimo, da nam drobnjak res poudari okus in da imajo jedi okus po njem, ga ne smemo kuhati. V tople jedi ga dodajamo tik, preden jih ponudimo. Nekoliko drugače se drobnjak obnaša, ko ga dodajamo v testo, kot je na primer testo za palačinke. Takrat je toplotna obdelava izredno kratka in šele s toplotno obdelavo drobnjak odišavi testo, tako da ga pri jedi zaznamo. Blanširana cela stebelca drobnjaka lahko uporabimo tudi za povezovanje majhnih zelenjavnih snop-kov, kot so na tanke rezance narezano korenje, koleraba, gomoljasta zelena in podobna zelenjava.
Drobnjak skoraj ne sme manjkati pri pripravi krompirjevih jedi, tako solat kot juh, od čiste do kremne krompirjeve juhe. Prav tako je sestavina zeliščnih mešanic, lahko ga tudi posušimo in posušenega uporabljamo eno leto ali ga narežemo in zamrznemo; v tem primeru ga uporabljamo do 6 mesecev.
Mokri smrček
Vprašanje bralke Valerije iz Ptuja: Zanima me, ali imajo živali psi, mačke itd. tako imenovani sedmi čut, ki jih varuje pred naravnimi nesrečami, kot so potresi, poplave, požari itd., kar smo lahko prebrali tudi ob katastrofi s cunamijem. Hvala za odgovor.
V kulinariki se vedno pogosteje uporablja tudi kitajski drobnjak, ki ga uporabljamo na enak način, le da ima ploska stebelca in rahlo česnat okus. V kitajski kuhinji pogosto cvetke v ponvi opražijo med nenehnim mešanjem, blanširana stebelca pa ponudijo kot prilogo zraven različnih cmokov iz svinjine.
Drobnjak jedem ne izboljšuje samo okusa in videza, ampak zbuja tudi apetit in pospešuje prebavo. Zraven tega, da z njim izboljšamo številne juhe, si lahko iz njega pripravimo tudi drobnjakove - skutne cmoke. Pripravimo jih tako, da pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 2 rumenjaka, žličko soli, 2 žlici pšeničnega zdro-ba in 4 do 5 pesti ostre moke ter majhen šopek narezanega drobnjaka. Vse sestavine med sabo dobro pomešamo, da dobimo gladko testo, ki ga damo pol ure počivat v hladilnik. Iz mase nato oblikujemo enako velike cmoke in jih skuhamo v slani vodi. Kuhamo jih 6 do 8 minut, odvisno od velikosti cmokov. Tako pripravljene ponudimo zraven mesnih jedi kot prilogo, s tem da jih tik, preden jih ponudimo, prelijemo s staljenim maslom in potresemo z narezanim drobnjakom.
Tako pripravljene skutna cmoke lahko ponudimo tudi kot jušno zakuho v čistih juhah ali kot samostojno jed. Takrat zraven ponudimo gobovo, smetanovo ali špinačno omako. Zraven pa si lahko pripravimo tudi hladno drobnjakovo omako; to lahko ponudimo tudi zraven mesnih jedi in rib. Pripravimo jo tako, da najprej skuhamo 3 do 4 krompirje. Kuhane ohladimo in ohlajene fino naribamo. Posebej pripravimo vsaj 2 do 3 decilitre osnovnega solatnega preliva iz vode, soli, olja in kisa. Dodamo nariban krompir in večjo količino narezanega drobnjaka. Za boljši okus dodamo še fino naribane kisle kumare, fino naribano trdo kuhano jajce in po želji popramo. Omaka mora biti tako gosta, da se po krožniku ne razliva.
Ponekod pa iz drobnjaka in skute pripravljajo tudi potico.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Odgovor: Znanstvene razlage o tem, ali imajo živali razvit t. i. sedmi čut, ki jih varuje pred različnimi naravnimi katastrofami, zaenkrat nimamo. Obstaja le razlaga, da živali razpolagajo z dobro razvitim senzorjem, s katerim zaznavajo
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
spremembe v naravi (nihanja v zračnem tlaku, najrazličnejše frekvence zvoka, fine tresljaje tal ipd.). Znano je, da imajo živali bistveno bolje razvita nekatera čutila kot ljudje (vid, voh, sluh ...). Na osnovi tega lahko sklepamo, da živali tudi bistveno hitreje zaznajo bližajoče se naravne katastrofe in se jim tudi pravočasno umaknejo. Narava z nežnimi signali opozarja na bližajoče se spremembe. Vprašanje, na kak način živali to zaznavajo, pa ostaja zaenkrat še žal uganka.
Vojko Milenkovič, dr.
vet. med.
V vrtu
Pomlad še ni na obzorju
Zima se približuje h kraju, premagujeta jo sonce in daljši dnevi. Pojenjal je mraz, skopnel je sneg, med Valentinovim odklepanjem koreninam pa se je pričela odtaja-ti zemlja, ko je ptičje žvrgolenje iz vrtov in logov pričelo naznanjati na obzorju prihajajočo pomlad in prebujanje vrtne narave iz zimskega sna.
Za setev so vrtna tla še prehladna, lahko pa pričnemo z mnogimi drugimi predpomladanskimi opravili v vrtu.
V SADNEM VRTU od debel mladih dreves ne odstranjujemo varoval, ki smo jih tjakaj namestili, da jih zavarujemo pred vremenskimi poškodbami in glodavci, dokler ne vzbrsti narava, ko si divjad drugod nabira svežo hrano. Apneni belež na mladih deblih obnovimo, da preprečimo prenaglo ogrevanje in pretakanje rastlinskih sokov v drevesno krošnjo.
Zimsko rez sadnega drevja opravimo v času, ko je pri zimskem počitku, najkasneje pa pred pričetkom brstenja. Asimi-lati proizvedeni v zelenem listju v minulem letu so bili porabljeni za rast in razvoj sadnega drevesa, del neporabljenih pa se je v jeseni ob zorenju listja premestilo v korenine, od koder
jih bo drevo ob prebujanju iz zimskega sna črpalo kot rastlinska hranila za brstenje, listanje in cvetenje. Ta naravni obtok asimilatov upoštevamo pri odločitvi časa zimske rezi. Z rezjo sadnega drevesa v času mirovanja smo asimilate, hranjene v koreninah, prihranili drevesni krošnji za začetek vegetacije, drevesa, ki imajo prebujno rast, pa lahko obrežemo, ko že brstijo, s čimer so veje osiromašene za tisti del asimilatov, ki smo jih zavrgli z odrezanimi vejami. S pravočasno rezjo sadnega drevja usmerjamo njegovo rast tako, da jo z zgodnjo pospešujemo, s kasno pa oviramo.
V	OKRASNEM VRTU so na sončnih tratah, svetlih sencah pod drevesi in grmi ter humoznih obrobnih gredicah že vzniknili listi zvončkov, žafranov, narcis in podobnih najzgodnejših spomladi cvetočih čebulnic. Ne motimo jih z nepotrebnimi vrtnimi opravili, da bodo nepoškodovani ob prvih sončnih žarkih čimprej zacveteli. Da pa se bodo zvončki množili še naprej, jih varujemo tudi po cvetenju in jim ne odrezujemo ovenelih socvetij.
Zime še ni konec. Topli sončni dnevi se ponoči spremene v zmrzle noči, zato pred zimsko pozebo zavarovanih rastlin z raznimi prekrivali in zastirkami ne odkrivamo, dokler se noči ne otoplijo na zmrzišče. Po potrebi razne okrasne gr-movnice, tesno obložene in prekrite z materiali, kijih zatem-njujejo, ob toplih sončnih dnevih odpremo, da jih osvetlimo in preprečimo, da mlado brstje in listje ne obledi. Zvečer jih ponovno prekrijemo.
Setev preobjede, pogačice, zajčjega maka in podobnih cvetočih trajnic, ki jih gojimo na zasenčenem ali močvirnem delu okrasnega vrta, opravimo še v zimi, ker za kalitev seme potrebuje zimski mraz. V naravi je mnogo semen rastlin, med njimi tudi nekaj okrasnih vrtnih, ki vzkalijo potem, ko premrznejo, posejana v topla tla pa strohnijo.
V	ZELENJAVNEM VRTU pričnemo s pripravami na sajenje zgodnjega krompirčka. Gomolje zgodnjega semenskega krompirja vložimo v plitve sadne platojčke na svetel prostor, kjer bodo pri 15 stopinjah Celzija po dveh do treh tednih vznikli kratki zeleni kalčki, čvrste rasti, primerni za sajenje na prosto. V jeseni pognojene in globoko prekopane gredice sedaj po odjugi, ko se dovolj odcedijo in ogrejejo na 7-8 stopinj Celzija, poravnamo in prekrijemo s črno folijo, ki dobro zadržuje izžarevanje toplote v ozračje. Tik pred sajenjem na-kaljenih gomoljev, odvisno od sorte krompirja, vrežemo na določene razdalje v folijo križe, kamor vsadimo gomolje, nasad pa še prekrijemo z vlaknasto folijo - vrteksom.
Miran Glušič, ing. agr.
			
24-četrtek è	25-Petek	26-Sobota	27-Nedelja s-
28-Ponedeljek	1-Torek	2-Sreda	
Ali ste vedeli
... da večina ljudi do starosti 70 let preživi več kot 9 let svojega življenja ob gledanju televizije?!
Pa si oglejmo malce statistike:
-	povprečen Američan preživi dnevno ob TV sprejemniku 3 ure in 46 minut. To je več kot 52 dni nenehnega gledanja televizije na leto. Za razliko, povprečen Slovenec (po malce starejših statističnih podatkih), preživi dnevno ob TV sprejemniku lé malce manj kot 3 ure;
-	večino otrok gleda televizijo od 3 do 4 ure dnevno, povprečno 25 ur na teden;
-	gledanje televizije je za otroke od 6. do 17. leta na prvem mestu kot izven šolska dejavnost;
-	vsako leto večino otrok preživi okoli 1300 ur pred TV sprejemnikom, a le 900 ur med šolskimi klopmi;
-	povprečen otrok si vsako leto preko televizije ogleda več kot 20.000 reklamnih sporočil (na komercialnih televizijah si tako na vsakih 5 ur gledanja televizije ogleda 1 uro reklam);
-	večino otrok mlajših od 6 let ne razume, daje cilj oglaševanja prodati izdelek ali storitev. Oglaševalci se tega še kako zavedajo, zato se na vsepretege trudijo osvojiti srce bodočega potrošnika in zagotoviti zvestobo blagovni znamki. Mlajši kot so otroci, toliko večji je izziv za oglaševalce;
-	otroci, ki preživijo 3 do 4 ure dnevno ob TV sprejemniku, posvetijo precej manj časa šolskim obveznostim, imajo slabše bralne sposobnosti, se manj družijo s svojimi vrstniki in imajo precej manj hobi-jev.
Nekaj grobih statistik da slehernemu posamezniku zagotovo misliti, da je TV sprejemnik poceni hobi, ki pa nas dolgoročno stane pravega bogastva. Za izziv si sami preračunajte, koliko dni (tednov, mesecev?!) ste preživeli ob gledanju televizijskega sprejemnika v zadnjih 10 letih in se vprašajte, ali bi ta čas oziroma vsaj delček tega lahko namenili koristnejšim opravilom.
"Šele ko boste sprostili svojo domišljijo, boste izkusili življenje, ki si ga zaslužite. " Smiljan Mori.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
POSLIJj^Ml E MS m INTERNETU!
RADIOPTUJ
OHriùte
32k Î^Tunelnl
www.radio-ptuj .si
Numeroiog svetuje
Večna smola v partnerstvu
Vsi, ki se vas je vsaj bežno dotaknila numerologija, ste verjetno že opazili, da so nekatere vibracije (energije imen ali priimkov) izrazito odstopajo~e od ostalih. Ena izmed takšnih energij je energija, ki se ozna~uje s številom 29. To je energija, ki one-mogo~a ~loveku, da bi se na napakah kaj nau~il, zato jih ve~ ali manj venomer ponavlja. Sicer je to tudi izrazita energija težav z nasprotnim spolom in sploh po-navljajo~imi se težavami, zato se ji je resni~no dobro izogniti.
Pa naj jo ponazorim s primerom iz numerološke prakse. Poklicala me je gospa srednjih let, ki je (po lo~itvi in nekaj neuspešnih kasnejših zvezah) za~ela ugotavljati, da kot za~arano priv-la~i v svoje življenje ravno takšne moške, s katerimi potem vedno
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
"potegne ta kratko". Gospa je zaradi tega seveda prizadeta, čuti se ogoljufano, popolnoma nemočno se vrti v začaranem krogu jeze, žalosti, razočaranja ter ponavljajo~ih se napak. Že nekajkrat je sama pri sebi dejala, da bo odslej bolj previdna v odnosih s pripadniki nasprotnega spola, vendar na koncu presenečena ugotovi, da se ji je že dobro znana zgodba spet ponovila.
Dala si je narediti numerolo-ško analizo, ki je pokazala, da težava ni v njenem datumu rojstva ali v imenu, temve~ v popolnoma napačni energiji njenega priimka (29), ki ji onemogo~a dober stik s seboj in ki prihaja najbolj do izraza v napa~nih presojah, posledično v napačnih izbirah partnerjev. Gre za energijo, ki je, v teoriji in v numerološki praksi, označena za eno najtežjih. Njena zna~ilnost je, kot že rečeno, da človeku ne prinaša tistega kančka modrosti, da bi se na napakah učil, pač pa jih venomer ponavlja in se vrti v začaranem krogu težav in neuspeha.
Ko si je gospa analizo temeljito prebrala, ni mogla verjeti, da bi lahko bil vzrok za popoln polom v njenem čustvenem in partnerskem življenju ravno njen priimek. Predlagal sem ji, da naj preveri še svoje sorodnike, ki nosijo enako energijo priimka. Pre-sene~eno je ugotovila, da je ve~ njenih tet ločenih in da se nekaj podobnega dogaja tudi njenim sestričnam. Med sorodstvom je v hipu našla kar veliko število oseb, ki imajo precej podobne težave in — isti priimek.
Kaj sedaj storiti? Ali prisluhniti nasvetu numerologa in zamenjati ~rko ali dve v priimku in si
urediti življenje ali se celo življenje utapljati v enakih težavah in problemih?
Šifra: Sreča
Rojeni ste 14. v mesecu z naslednjim življenjskim poslanstvom: 17 + 20 = 37
Vaš datum rojstva je energija, ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kli~e po spremembah. ~eprav ga nekateri označujejo za srečno število, tega numerološka praksa ne potrjuje. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav, tako na področju dela kot partnerstva.
V	Vašem imenu (17) je ena izmed tistih energij, ki človeku ne prinašajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije. To je energija, ki lahko prinaša marsikaj v materialni sferi življenja, vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in disciplino, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi lahko bil ~lo-vek miren in zadovoljen. To je energija poslovnosti, financ in politike, manj pa duhovnosti, samozavesti in ljubezni.
V	priimku (20) je energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani in občutljivost, navezanost in domišljijo po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z denarjem po tretji strani. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti ter delu na samem sebi, ker ljudem s tak-
Duševno zdravje
Igra z ognjem
Franc seje zapletel v razmerje s prijateljevo ženo. Oba se zavedata, da se igrata z ognjem, vendar je njuna strast trenutno močnejša od razuma. Počasi že dojemata, da bo treba zvezo, ki nima prihodnosti, prekiniti, večkrat sta že poskusila, a sta se vedno ponovno poiskala. Kaj jima je torej storiti, sama sta nemočna, ne želita prizadeti svojih bližnjih?
Očitno ne bo šlo drugače, kot da bosta ugriznila v kislo jabolko, saj med njima ne gre za le enkratni trenutek strasti ob priložnosti, ki sta jo imela, temveč že za trajnejšo čustveno vez.
In kaj jima je storiti? Vsak od njiju se bo moral pogovoriti s svojim partnerjem in predlagati razvezo, dogovoriti se glede otrok in premoženja in zaživeti v novi partnerski zvezi. Seveda bosta morala prenašati očitke in podobno, toda to je vseeno bolje, kot da dalje vztrajata skupaj z dosedanjimi partnerji, do katerih očitno ne Franc in ne prijateljeva žena ne čutita več ničesar.
Drug od drugega dobivata tisto, česar v dosedanjih partnerskih odnosih od svojih partnerjev očitno nista, in se verjetno v marsičem dopolnjujeta in čutita tudi ljubezen. Zato se mi zdi nerazumljivo, da mislita, da njuna zveza, ki ne bi bila skrita, ne bi imela prihodnosti, če bosta odkrita in poštena do vseh okoli sebe. Za svojo lastno čustveno in osebnostno zrelost in tudi srečo v življenju, ne da bi škodovala drugim, se bosta morala potruditi in tudi kaj žrtvovati.
mag. Bojan Šinko, spec. kiin. psih.
šno energijo predvsem primanjkuje samozavesti in zaupanja vase. Ta energija mnogokrat pomeni tudi pomanjkanje ljubezni v otroštvu in mladosti.
V Vaši numerološki analizi se prepletajo zelo različne in nasprotujoče si energije, ki ne prinašajo preve~ notranjega miru, samozavesti in dobrih življenjskih odločitev. To se vidi iz energije imena, ki je v velikem nasprotju tako z vibracijo datuma rojstva kakor tudi z imenom. Kot smo že ve~krat omenili, se do stabilnega življenja pride preko naših občutkov oz. preko naših čustev. če ta niso urejena in skladna z razumom, potem
tega niti razumski del človeka ne more nadomestiti, kajti ljubezen, sreča, notranji mir, dobra samozavest, modrost prihajajo iz duše, ki pa jo predstavljata — verjeli ali ne — prav naše ime in priimek.
Tudi dekliška kombinacija priimka ne prinaša bistvenih sprememb, saj energiji števila 17 in 16 nikakor ne gresta skupaj. Mnogo več sreče (in sonca) Vam prinaša kombinacija 19 + 27 = 46 ali pa tudi 10 + 27 = 37. Če imate pogum, jo boste zanesljivo našli.
Dan Sovina, numeroiog (02) 771 07 68
Spet je z vami Soncekl
Naj bo že konec zimskega spanja in mrzlih dni - pojdite z nami na po~itnice!
V Turisti~ni agenciji Son~ek dobro vemo, da je to ~as, ko za~nemo sanjati o lahkih oblekicah, toplih son~nih žarkih, omamno dise~ih son~nih kremah in lenarjenju na plaži. Vedno pogosteje nam pogled uhaja na kov~ke na vrhu omare in vedno pogosteje si želimo, da bi jih napolnili in odšli.
Pred kratkim smo dobili dva novorojenčka — poletni katalog in 1. maj.
Ali ju že imate? Na naših policah že diši po sveže natisnjenih katalogih. Letos oba s spremenjeno podobo, še lepša, obsežnejša, še bogatejša, z veliko novimi predlogi in z vsemi počitniškimi cilji, ki ste jih radi obiskovali v preteklih sezonah.
Vsekakor ne smete spregledati programov naših aktivnih počitnic — Sonckovih klubov. Aktivno pri nas pomeni zabavno, družabno, poučno, športno, spontano. Kogar poležavanje na plaži in branje knjig dolgočasi, ta bo še posebej vesel bogatih animacijskih in športnih aktivnosti ter izletov, ki smo jih pripravili. Za vaše najmlajše sončke pa je mini klub tako ali tako nepogrešljiv. Simpatični, nasmejani ani-matorji, polni novih idej, bodo za vas in vaše malčke pripravili nepozabne počitnice. In ko boste odhajali, boste vprašali: "Kje se dobimo prihodnjič?" Prijatel-
jem pa boste ob prihodu domov pripovedovali o ugodni ponudbi, novih poznanstvih, skrbnih predstavnikih.
Portorož, Umag, Poreč, ekološki otok Cres, otok Murter, ki leži na vstopu na Kornate, lansko leto zelo obiskana destina-cija — tik pred bosansko mejo — letovišče Klek, črna gora, kraljica peščenih plaž, ter najlepši, z bogato in bujno vegetacijo obdan grški otok Krf. To so že stari gostitelji Sončkovih klubov. Letos smo našo karavano ustavili tudi ob našem gorenjskem biseru —Bohinjskem jezeru. Doživeli boste prelepe lepote gorskega sveta v spremstvu izkušenega planinskega vodnika! Sonček bo sijal tudi v Sončkovem klubu na otoku Pagu, otoku presenetljivih raznolikosti, otok čipke, sira, prelepih zalivov s peščenimi in kamnitimi plažami. Tudi Rabca ne smemo izpustiti. Turistično letovišče, obdano z oljčnimi gaji in pinijevimi gozdovi na jugovzhodni obali Istre. Uživali boste
vsi, ki ljubite dolge sprehode, cene in dobri popusti za otroke šport ali pa čofotanje v morju. sinonim za naše klube. Znaka Lahko bi rekli, da so ugodne otrok brezplačno in mama z ot-
rokom v katalogu pa vas bosta še posebej opozorila na hotele, kjer so popusti za otroke bistveno višji od običajnih.
V letošnjem poletnem katalogu je nemogoče prezreti bogate ponudbe zasebnih apartmajev vzdolž slovenske in hrvaške obale, ki smo jih posebej izbrali za svoje goste. Simpatični objekti s prijaznimi gostitelji se nahajajo v neposredni bližini morja!
Najbližje so nam prvomajske počitnice, in ko jih boste načrtovali, nikar ne spreglejte kataloga — Sončkov prvi maj, v katerem je štirinajst Sončkovih klubov, za radovedne in željne malce drugačnih potovanj so tu: Pariz, Alzacija, Rim, Umbrija, Sicilija, Salzburg, gradovi južne češke.
Še imate star Sončkov katalog? Prinesite ga v agencijo Sonček in ga zamenjate za brezplačno potovanje! Gre za akcijo STARO ZA NOVO.
Vabimo vas, da nas obiščete! Ljubljanski poslovalnici se nahajata na Slovenski ter v Cityparku, mariborski poslovalnici na Glavnem trgu in v Europarku, poslovalnica v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti. Od oktobra pa sije Sonček tudi v dolenjski prestolnici — Novo mesto. Obiščemo vas tudi doma: odtipkajte www.sonchek.com, pokukajte na teletekst televizije Slovenija na stran 372 ali pokličite naš klicni center: 02/22 080 33.
Pridite in vaše sanje naj z našo pomočjo postanejo resničnost!
PR
Info
Glasbene novice
Grammyji in Britsi so podeljeni. V Sloveniji pa napetost raste, saj bo jutri v Mariboru drugi SRF - slovenski radijski festival. Izvedeli bomo, katera slovenska pesem je bila poslušalcem radijskih postaj najbolj vše~ v letu 2004. Glasbeni kritiki in reduktorji smo vsako ~etrtletje glasovali za najboljšo pop in rock pesem. Zelo me zanima, kateri pesmi bosta zmagovalni?
Sodni proces tisočletja so nekateri poimenovali novo sojenje proti MICHAELU JACKSONU, ki trdi, da je nedolžen spolnega zlorabljanja dečka. Rumeni tisk in mediji se najbolj veselijo tega sojenja, medtem ko so pevčevi oboževalci bolj navdušeni nad kompilacijo Ultimate Michael. Ta vsebuje kar štiri zgoščenke največjih hitov (kar 11 jih je še neobjavljenih, vključno s prvi singlom Cheater) in DVD dodatek s koncertom iz turneje Dangerous iz Bukarešte. Kralj popa dokazuje v sladki soul in pop baladi FALL AGAIN (****) svoj avtorski in pevski talent. Produkcijski del sta opravila Walter Afanasaif in Glenn Lewis. Kot zanimivost naj omenim, da je bila ta pesem slišna v filmu Maid In Manhatten.
Že samo ime IL DIVO zveni skrivnostno in veličastno. Enako velja tudi za glasbo štirih mladih tenoristov, ki so na izboru za mis sveta dobesedno omehčali vse dame s skladbo Regress A Mi (priredba pesmi Unbreak My Heart pevke Toni Braxton). Pred 8. marcem je Simon Fuller manager kvarteta naredil marketinško zmagovalno potezo, saj je poslal na tržišče še en sila znan prepev pesmi MAMA (*****), ki vam bo segel do srca!
MICHAEL BUBLE je dobil največje priznanje s tem, ko so mu nekateri kritiki dejali, da bo on novi Frank Sinatra. Čas bo prinesel svoje, vendar njegov novi projekt It's Ttme je vrhunski glasbeni presežek. Izjemne vokalne sposobnosti mladeniča vas bodo očarale v pesmi HOME (***), ki ima minimalistične prelive popa, soula, jazza in celo swinga.
Pravo in popolno ime grškega genija VANGELISA je Evangelos Odyssey Papathanassious. Leta 1982 nas je omrežil z ognjenimi kočijami instrumentalno temo iz filma Charlots Of Fire. 61-letni skladatelj je svoje mojstrstvo ponovno prelil v instrumentalno temo ROXANES VELL (*****). Nežno zlitje violine in harfe vas bo ganilo ter vas morda prepričalo, da skočite pogledat tudi film o Alexsandru Makedonskemu, za katerega je grški as spisal vso glasbo.
Filmsko glasbeni presežek je mojstrovina Fantom iz opere, ki je doživela ponovno filmsko izvedbo pod režijo Joela Schumacherja. Gerard Buttler nastopa kot Fantom, medtem ko je vlogo Christine prevzela Emmy Rossum. Spektakularno glasbo je naredil Andrew Lloyd Webber in jo na novo posnel kar s stočlanskim simfoničnim orkestrom, ki ga je dirigiral David Cullen. Dodatek k novi verziji filma je čutna popevka LEARN TO BE LONELY (****), ki jo je zašepe-tala ameriška igralka in pevka MINNIE DRIVER.
Venezuelsko-hrvaški pevec RICARDO je osrednja osebnost skupine Cubismo. Glasbenik že 15 let živi na hrvaškem in je med drugim tudi solist v Zagrebški filharmoniji. Kot solist se je malo odmaknil tudi od lastne skupine ter je posnel album Plena Confianza. Ves glasbeni talent odličnega glasbenika je slišen v afro-kubanski latino bombi AMOR MIO (***).
Ameriški glasbenik JOHN MAYER mi je ostal najbolj v spominu po izredni uspešnici Your Body Is Wonderland. Glasbeni kritiki ga imajo za boga, in to upravičeno na kvaliteto njegovih dveh zgoščenk Room For Squres in Heavier Things. Potrditev pevčeve kvalitete je tudi melodična pop/rock skladba DAUGHTERS (****), za katero je pevec prejšnji teden dobil tudi prestižnega grammyja za najboljšo pesem leta!
Slovenske radijske postaje trenutno najbolj »forsirajo« glasbo iz EME in najnovejši hit Jana Plestenjaka Iz pekla do raja. Med prihajajočimi našimi hiti pa najdete pesmi Mojca v izvedbi tria Make Up 2.
David Breznik
SDLIDEíTtóiŠÍ^
^ ^^NWHITTEN - Natasha BedingfiEld^
Z
GET RIGHT-Jennifer
KuinyiiKiu—
LopezX
14.1 BELIEVE IN YDU - Kylie MinDcme: SySDMETIMES YDU CAN_T MAK: ON YDUH OWN U2 A:
—7— uiN luunuvvw ud —\—^
/ B.RIDEIT-GEriHalliwell 77BDULEVAHD DF BBDKEN DREAMS - Graen Day
8.	GET DDWN DN IT - Blue
9.	CRADLE - Atomic Kitten ID. NUMB / ENCDRE - Linkin Park & Jay Z
Vsak^ sreAć? m<ed	in 2.O. ur
Kdo je glavni igralec v filmu Bližnji odnosi?
Odgovor:_

NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:
Nagrajenka prejšnjega tedna je Patricija Gavez, Gorišnica 146a, Gorišnica. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do toria, 1. februaija, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Ralčeva B, 2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
OMAR - Omar Naber
(Nika 2005)
Kot ti vse po maslu gre, ti je prav gotovo ime Omar Naber! Zmagovalec bitke talentov v oddaji Spet doma »raztura« od za~etka do konca svoje plate! Trinajst je komadov, ki so dobili svoj prostor na zgoš~enki in prav zanimivo je dejstvo, da je na projektu devet izvirnih slovenskih pesmi in štirje prirejeni v angleški jezik. Ali je pevec slovenski Robbie Williams? Ali je s svojimi angleškimi pesmimi dovolj dober in zanimiv za tuja tržiš~a, pa bo pokazal ~as. Da gospodi~ ni kar tako, je vse splošno znano, vendar me je »totalno« šokiral, ko sem videl, da je avtor zelo zrelih besedil v glavnem kar sam. Omar - pet to~k zate! Zraven tega je pohvalno, da je prav tako avtor ve~ine glasbe. Šok številka tri pa je bil aranžer pri ve-~ini pesmi. To je bivši fant roza barbike Karmen Stavec Martin Štibernik, ki je sicer ~lan ansambla Slapovi. Vsi ti podatki so pri~a, za kako resen in dober izdelek gre. Glavno je to, da imajo najstnice svojega idola, ki ga
rade pogledajo tudi naše mame in babice!
Kon~no pridemo do glasbe. Vse kar si želiš, skoraj dobiš na Omarjevi ploš~i. Namre~ glasbeno se ta razteza od dokaj trdih kitarskih rifov, do preprostih pop melodij in »jokcastih« balad. Fant je dokazal, da je po duši zares rocker in se je odmaknil od pop štanc, ki so nam jih privoščili vsi prejšnji zmagovalci televizijsko-glasbenih oddaj. Še več, Omar celo zna peti. Ni sicer briljanten pevec, a svoj talent s pridom izkorišča. Njegova preprostost in zrelost je bila vidna tudi na letošnji EMl, ko je brez prevelikega pompa od-reagiral ob veliki zmagi. Pesem Stop je zahtevna žalostinka, ki vam v s časom postane zmeraj bolj všeč. ln to je to, kar je v glasbi šteje. Klavirska balada, čudovit spremljajoči vokal Teje Saksida in nenavadno besedilo Uroša Vlašiča so bili glavni argumenti, da nas bo mladeničdos-tojno predstavil na Evrosongu v Ukrajini v sredini meseca maja.
Filmski kotiček
Bližnji odnosi
Bližnji odnosi so zanimiva, na filmskem platnu odlično prikazana ljubezenska zgodba, ki govori tudi o seksu, ljubosumju, maščevanju, moških kapricah, ženski muhavosti, lažeh, ki si jih pripovedujemo. V glavnih vlogah pod režisersko taktirko Mika Nicholsa so zaigrali Natalie Portman, Julia Roberts, Jude Law in Clive Owen. Na trenutke je film tudi duhovit, posebej na začetku. Vendar pa pri takem filmu nikakor ne gre razpravljati o količini duhovitosti. Tudi romantike se čuti zelo malo, razen na začetku in na koncu, ko je precej izrazita. Lik moškega 'Kupid' je na začetku prikazan kot mičen moški, odločen in zdrav, na koncu pa kot mamin sinko, neodločen in zguba, ki joče. Zaključni song in zaključna špica notranje prevzameta, vendar pa to ni film za vsakega, saj ima kljub temu, da pod ljubezenske drame običajno razumemo lahkotnejšo vsebino, kar težko tematiko. Vsekakor pa je film morda tudi terapevtski trenutek in v razmislek vsem, ki ste v zrelem odnosu.
Na začetku zgodbe je Anna uspešna, pred kratkim ločena fotografinja. Po srečanju in spogledovanju z Danom se poroči z
BLIŽNJI ODNOSI
komična ljubezenska drama Režija: Mike Nichols Scenarij: Patrick Marber Igrajo: Natalie Portman, Julia Roberts, Jude Law, Clive Owen
Foto: Črtomir Goznik
Omar Naber
Nosilna pesem Vse kar si želiš pa je že tako No 1 hit nekaj časa in je najbolj pozitivna pesem na celotnem albumu. Prvi dve uspešnici sta nam že zlezli pod kožo in na projektu sta odpeti tudi v angleški različici z naslovoma Sunny Day in On My Own. Popolna rock energija vas bo prevzela že v uvodnem komadu Krasen dan, v katerem je prisotno retorično in sila naivno besedilo. V kategorijo agresivnejših pesmi sodita Ves tvoj svet in Skrivaj sanjava. lzjemen šus ima komad Omar ti teslo, v katerem izstopa občasen rock'n'roll stil in nagajivo osebno izpovedno besedilo. Bolj mehke in bolj pop usmerjene pesmi pa so Po-
lje tvojih sanj, Dokler se ne zbudim in Ni me sram.
Produkcijsko izredno svež izdelek bo Omarja uvrstil v sam vrh slovenske pop/rock scene. Mladenič si je upal stopiti iz anonimnosti in je na zgoščenki pokazal svoj nedvomen talent. Ali bo talenta dovolj še za nove zmage, je težko napovedati, a gotovo lahko napovem zajetno število prodanih originalnih nosilcev zvoka ter razprodanih koncertov. Privoščite si gospodiča Nabra in prav gotovo boste uživali ob njegovi brezkompromisni glasbi. Osvežitev na sceni! Vsekakor priporočam.
David Breznik
kdaj bili v kočljivi situaciji oziroma 'vas je zamikalo še kaj drugega', bi lahko rekli.
Sicer pa so dramo Patricka Marberja Closer premierno uprizorili leta 1997 v Londonu. Prejela je celo nagrado Laurence Olivier/BBC za igro leta. Broadwayska uprizoritev je bila nominirana za nagrado Tony za najboljšo igro, od newyorškega Kroga kritikov pa je prejela nagrado za najboljšo tujo dramo. Closer govori o spolnem ljubosumju, moški zaverovanosti vase, lažeh, ki si jih govorimo - sebi in tistim, s katerimi smo najbolj
CID
intimni - o načinih, kako izkoriščamo druge. Gre za duhovit in zajedljivo to~en prikaz sodobne romance. Poudarja kompleksnost današnjih razmerij, v katerih so začetki tako nabiti z energijo, da lahko z zaljubljanjem postanemo zasvojeni. Pazite se!
Grega Kavčič
Larryjem (Clive Owen), medtem ko skrivaj ljubimka z Danom. Je zelo spletkarska. Jude Law upodablja obetavnega romanopisca, ki se preživlja s pisanjem nekro-logov. čeprav scenarist Marber trdi, da zgodba nima protagonista, je Dan tisti lik, preko katerega se vsi ostali sre~ajo. Clive Owen igra čednega, samozavestnega dermatologa Larryja. V izvirni odrski postavitvi Bližnjih odnosov pa je igral Dana. Ko je izvedel, da bi mu Mike Nicols rad dal vlogo v filmu, ga je prosil, ~e lahko raje igra Larryja. Scenarij ohranja jedko duhovitost igre, prepletajo~o se zgodbo o dveh parih. Gre za nekakšno šahovnico o odnosih med dvema moškima in dvema ženskama, ki se razvijajo kot tekmovanje med dvema moškima za vsako od žensk v različnem času. Vam zveni znano? Gotovo ste tudi vi že
Petek, 25. 2., ob 21. uri KONCERT glasbene skupine FEEDBACK.
ZIMSKE POČITNICE
Vsi programi so brezplačni!
DRUŽABNE IGRE za mlajše osnovnošolce pripravljamo bolj enostavne zabavne igre: Štiri v vrsto, človek ne jezi se, šah, Pocahontas, Limbo, Ne zbudi očka, Twister ...; za starejše osnovnošolce in srednješolce bodo na voljo malo zahtevnejše igre: šah, Zofijin svet, Scotland Yard, Naseljenci otoka Catan, Preprosto genialno itd.
Od ponedeljka do petka med počitnicami od 10. do 13. ure; soigralci - animatorji prostovoljci; brezplačen čaj in glasba po izboru obiskovalcev; tekmovalni turnirji z nagradami!
Začetni te~aj pogovorne italijanš~ine v popoldanskem času v treh terminih po 3 šolske ure. Število udeležencev je omejeno. Obvezna je predhodna prijava! Sprejemamo jih do 25. 2. 2005. Tokrat je tečaj izjemoma brezplačen!
Filmski večeri - od ponedeljka do četrtka ob 18. uri:
ponedeljek, 28. februarja: Božje mesto (2002, 130 min.), r: F. Meirelles; torek, 1. marca: Sanjači (2003, 115 min.), r: Bernardo Bertolucci; sreda, 2. marca: Pravila slačenja (2003, 110 min.), r: Roger Avary; četrtek, 3. marca: Vsiljivci (2001, 101 min.), r: Alejandro Amenabar
Če se bo na projekcijah zbralo dovolj filmoljubov, bomo kuhali kavo in čaj.
HURA, PROSTI ČAS!
Tudi letos Športni zavod Ptuj skupaj z nami pripravlja športno-rekreativne programe za otroke in mlade v zimskih počitnicah. Na voljo bo veliko gibanja za različne okuse - program je objavljen na športni strani. Programi so brezplačni, obvezna pa je predhodna prijava. Vse osnovne in srednje šole na Ptuju ter vrtcibodo dobili tiskovine s prijavnicami, na voljo bodo tudi v CID.
Podrobnejše informacije: Športni zavod Ptuj, tel. 02 787 76 30, Center interesnih dejavnosti Ptuj, tel. 02 780 55 40.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: vodoravno: sreča, Maras, edikt, lukar, psiholog, PE, skropot, alk, razstop, trinožec, lakovakis, otka, anion, Izza, usad, RI, rast, Andromeda, Knies, RTS, loj, Boc, Ljadov, las, les, Vuga, Jesenice, rio, etilen, Akim, čar, bog, Račani. UGANKARSKI SLOVARČEK: ATALA = italijanska znamka motociklov, ASTAG = avstrijska družba za alpske ceste, ČANI = etnična skupina na Kavkazu, EJSK = mesto v Rusiji, luka ob Azovskem morju, ENAD = muslimansko mosko ime, IKOR = francoski pisatelj (Rogger, 1912—1986), INOKULAT = cepivo, vcepek, SKARA = mesto v Švedski pokrajini Vastergotland, TOLER = ameriški filmski igralec (Sidney, 1874—1947.
Zanimivosti
Jamie Oliver proti hitri prehrani v britanskih šoiah
London (STA/AFP) - Znani britanski kuhar Jamie Oliver je britansko vlado pozval, naj v {olah prepove hitro prehrano. S tem pozivom želi namreč preprečiti, da bi bili britanski otroci med "najmanj zdravimi', kot je dejal za BBC. "Ne nasprotujem pečenemu krompirčku, hamburgerjem alipicam, vendar pa je težava v tem, ker se otroci že doma redno prehranjujejo s tovrstno hrano, " je dejal Oliver. Povedal je {e, da so v preteklem letu {ole v Veliki Britaniji porabile za prehrano otrok 1,9 milijona evrov, kar je v povprečju 54 centov za obrok. Po njegovem je to izredno malo in s tem denarjem ni mogoče pripraviti kakovostnega obroka. Oliver, ki ima tudi sam dva otroka, bo od srede dalje v TV oddaji na Channel 4, pripravljal obroke za otroke okoli 50 {ol z območja Greenwich na jugozahodu Londona.
Nemci se najraje odločajo za imeni Marie in Maximilian
Wiesbaden (STA/dpa) - Nem{ki star{i se pri poimenovanju otrok najraje odločajo za imeni Marie in Maximilian, so ugotovili strokovnjaki nem{kega dru{-tva za jezike. Ime Marie je bilo v letu 2004 že {estič zapored najbolj priljubljeno ime za deklice, Maximilian pa se je na vrh lestvice najbolj priljubljenih imen za dečke zavihtel že drugič. Med najpogostej{imi imeni za dečke v Nemčiji so bila lani {e Alexander, Paul, Leon in Lukas/Lucas, med imeni za deklice pa so se za Marie zvrstile {e Sophie, Maria, Anna/Anne in Leonie. Ugotovitve strokovnjakov obenem kažejo, da se nem{ki star{i v zadnjih letih neradi odločajo za nova imena.
Tatovi ukradli vgrajen bazen
Oslo (STAJAP) - Nek družinski bazen na Norve{kem ni bil le pritrjen, ampak je bil celo vgrajen v zemljo, vendar
to odločnim tatovom ni preprečilo, da bi ga z vso opremo vred ukradli. Ko se je družina Nicolaysen ob koncu tedna odpravila na oddih v svojo gorsko kočo, je na vrtu namesto priljubljenega bazena, ki so ga postavili pred 20 leti, odkrila samo {e veliko luknjo. "Mislili smo, da je to nemogoče, saj bazena nihče ne more ukrasti," je dejal Arild Nicolysen. Očitno ga je nekdo ukradel. "To je bilo težavno delo, saj so morali razstaviti velik bazen, ki je v premeru meril pet metrov, " pa je povedala Brit Nicolaysen. Policija je sporočila, da {e nikoli niso sli{ali
Američanki prisiljeni gorili razkazovati prsi
San Francisco (STA/dpa) - Dve Američanki, ki sta skrbeli za gorile, sta po izgubi službe tožili nekdanjega delodajalca, Fundacijo za gorile in njeno direktorico Francine Patterson, ker ju je silila, da sta gorili kazali svoje prsi. Nancy Alperin in Kendra Keller zahtevata kar milijon dolarjev od{kodnine zaradi spolne diskriminacije in neupravičene odpovedi. 47-letno Nancy in 48-letno Kendro so odpustili avgusta lani, Pattersono-va pa naj bi od njiju večkrat zahtevala, naj gorili Koko pokažeta prsi, ker naj bi to bil normalen postopek za razvoj osebnega odnosa z živaljo, pi{e ameri{ki dnevnik San Jose Mercury. Koko je 33-letna samica, ki zna uporabljati jezik znakov za gluhoneme. Po besedah od-pu{čenih je Koko velika ljubiteljica ženskih prsi, zato so nadrejeni stalno pritiskali na biv{i uslužbenki, da ji kažeta prsi, da bi pridobili simpatije Koko. Fundacija za gorile, ustanovljena leta 1976 s sedežem v Woodsidu blizu San Francisca, odločno zanika vse obtožbe. Odvetnik fundacije je izjavil, da nekdanji uslužbenki "izkrivljata dejstva zaradi publicitete". Koko je namreč svetovno znana žival, saj je bilo o njej napisanih ogromno člankov, leta 1988 pa tudi knjiga. Bila je tudi glavna "junakinja" televizijskih oddaj. V Fundaciji so odkrili, da je Koko nadarjena tudi za slikarstvo, posebej za abstraktno in tihožitje.
Lujzek • Dober den vsoki den
Za {rajb mašino sedim v soboto, 19-februara, ko mi radijska glasba srce para. Mica storo kuro hara. Saj ste že gvišno čuli tisti resnični rek, da je iz store kure najbojša ž:upa, bojša kak najbolj ta mloda pupa. Vam povem, da je tudi moja Mica tokšne sorte ptička, bojša kak sosedova Marička in jeni lubček Valentin, kije misla, da bo prehitro hin, pa še gnešji den na svojih plečih nosi pšeničko v mlin. Un pač ne upoštevle tistega storega reka, ki provi: ''Migaj, migaj, moj Valentin ali pa tudi Martin, boj boš migal, prej boš hin ...!" Vete, jaz glih obratno mislim, da je treba fejst migati, delati in se tudi kregati, ne se sam sebi smiliti, s pesom vred cviliti, v najhujši stiski se je treba tudi nasmejati in vse nadloge pokopati ...
Zaj pa naj bo zadosti totih živlenjskih filozofij, v kerih je dosti resnice glih tak kak v programih predsednika vlode JanezaJanša, ki sen ga ovi den po radiji posluša. Lepo in prav se je
zavzeja, da moramo v Sloveniji več malih Slovenčekov in Slovenk proizvesti, saj bomo drga-čik, kak provijo, izumrli. Jaz se s tem globoko strinjam. Deco bi vsi za tote zadeve bili zmožni delati, samo kak bo mloda družina svoj naraščaj preživlala, redila in {olala, če nema službe, stanovanja in drugih pogojov za normalno živleje. Naj nam gospod Jan{a in jegovi ministri v praksi pokožejo in dokožejo, kak se naj {tevilo Slovencov zveča. Provijo, ke majo v rokah vse vzvode za vejk{o rodnost in plodnost. Samo, toti gospodje oziroma tovari{i se ne zavedajo, da roka {e ne naredi otroka, jezik eden od seksualnih organov, pa tudi ne. Naj vam {e enkrat ponovim uganko: "Kdaj je mo{ki 300-procentni seksualni invalid?' Odgovor: "Ko nemre več po naravnih, betežnih ali drugih živlenjskih zakonitostih seksati in dece delati, te pa {e po {tengah v klet podne, si prste na obeh rokah zlomi in fcoj {e jezik pre-grizne...!" Žal pa nam zaj solijo pamet o vejk{i rodnosti tisti, za kere sploh ne vemo, če majo jajca ali pa ne... Plačuvlemo jim vejko skočnino, haska pa nega nibe-nega. Vladna roka pač ne naredi otroka...!!!
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 24. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.00 Skupna oddaja. 18.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 25. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
SOBOTA, 26. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak),
vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SNOP (Radio Kranj). NEDELJA, 27. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun - NOVA ODDAJA!). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Nova oddaja z Natalijo Škrlec!), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 28. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA
(Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 1. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 Sredi življenja (Marija
Slodnjak). 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SNOP (Radio Alpski val).
SREDA, 2. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Imate železno voljo, zato se le odločite za korenite spremembe. Če iščete novo službo, nikar ne Izpustite časopisnih oglasov. Resen pogovor s prijateljem vam bo razgalil tiste stvari in ljudi, ki so vam v življenju v pomoč.
BIK
V	službi boste pridni kot mravljica. Glede na dopuste, ki se približujejo, se vam bo to lahko obrestovalo. Žlvlje-nje je lahko prav čudovito,
zato si ne belite glave z vsako malenkostjo. V ljubezenski zvezi bo prišlo do napetosti.
DVOJČKA
Vas ubija rutina? Storite kaj, da razbijete monoto-jp j nost, predvsem pa bodite y bolj drzni, ko razmišljate o tem, kaj želite. To vam bo prineslo uspeh v poklicu, v ljubezenski zvezi pa pričakujte slavje.
RAK
Prepričani ste, da Imate mnogo obveznosti, ki jih morate izpolniti, a ni čisto tako. Čeprav ste precej praktični, vam malce domišljije ne bi škodilo. Se vam ne zdi, da se vse preveč trudite pritegniti pozornost neke osebe?
LEV
V	službi Izkoristite obilico energije, od katere boste prekipevali. V naslednjih dneh na sestanku pa kar na dan z besedo In odločno predstavite svoje predloge. Drznost na poslovnem sestanku bo obrodila bogate sadove.
DEVICA
V	teh dneh se boste morali na poslu spopadati z vsakdanjimi tegobami. Izkoristite svoj humor. Nikar ne nasedajte takoj novici, ki bo prl-
curljala do vas. Najprej preverite, ali je v tem kaj resnice, šele potem ukrepajte.
TEHTNICA
Zelo ste Izčrpani, zato tudi vsak dan zelo težko vstajate. Če želite biti uspešni in prodorni, morate še malo zdr-žatl. V kolikor s sodelavci ne bo šlo vse po zadanih načrtih, pomislite, če se ne bi zadeve lotili malo drugače.
ŠKORPIJON
V	teh dneh uživajte v rečeh, ki jih radi počnete in si vzemite čas za premislek o neki osebni zadevi. Tako znate biti očarljivi. Zakaj tega nikoli
ne izkoristite sebi v prid? Na poslovnih poteh navežite nova znanstva.
STRELEC
V	zadnjih dneh ste vse preveč zagnani za telovadbo in fitnes. Ustavite "konje", ker vam bo zmanjkalo časa In moči za poslovne zadeve.
Glede določenih poslovnih zadev, o katerih bo še govora, v tem tednu dobro razmislite.
KOZOROG
Pred vami je nek zelo pomemben poslovni sestanek, zato se le lepo uredite, da boste izgledali kot iz škatlice. S tem bosta tudi vaš ego in samozavest večja. Čaka vas nekaj zelo plodnih in vročih dni.
VODNAR
Pri sprejemanju pomembnih poslovnih odločitev se ne ozirajte na čustva — ohranite trezno glavo, predvsem pa vnesite kakšno spremembo v delovni prostor, v katerem se največ zadržujete. Takoj boste boljše volje.
RIBI
Ne Imejte slabe vesti, če boste zaradi poslovne preutrujenosti zaprosili za kak prosti dan. Življenje je kot reka, ves čas teče proti določenemu cilju, kateremu se kljub stranpotem nezadržno približujemo.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
za
»Gospod doktor, ne morem se odlo~iti med operacijo in smrtjo!« je zastokal pacient.
''Kar pomirite se. Če boste imeli srečo, boste doživeli oboje!'
***
Tovarisica v soli vpraša Janezka, ali zna našteti nekaj afriških živali. Janezek premišljuje in premišljuje. Tovarisica mu pomaga: ''No, jaguar..."
Janezek pa se spomni: "Aha-aa!... Februar, marec, april
Dva petelina se sprehajata po dvorišču.
Prvi predlaga: "Greva gledat nage babe?" Drugi: "Jaa, kam pa?"
Prvi: "K mesarju v vitrino!'
***
Peter se sprehaja po mestu. Ko pride do policijske postaje, zagleda komandirja, ki kriči: "Zidani Most!!" V trenutku se vsujejo policaji iz postaje. Nato ponovno zakriči: "Za Maribor!!" In spet vsi policaji zdrvijo nazaj na policijsko postajo. Peter potreplja komandirja po ramenu in ga vpraša: "Ja kaj se pa dogaja!?" "Veste, v soboto imamo sindikalni izlet, pa vadimopre-stopanje v Zidanem Mostu,'
mu odgovori komandir.
***
Ginekolog je pregledal mlado žensko in vprašal: "Kaj pa je vaš mož po poklicu?' "Arhitekt!"
"Potem mu pa čestitajte! Uspešno je položil temeljni kamen za vajino otroško sobo!'
***
"Ali vaša hči vedno tako jeclja?" je doktor vprašal mamo mlade pacientke. "Ne vedno! Samo kadar hoče
kaj povedati!'
***
Podjetnik se je predčasno vrnil iz službenega potovanja in z ženo v postelji odkril svojega namestnika. "Milan, kaj pa ti delaš v postelji z mojo ženo?" je presenečeno vzkliknil. "Isto kot v podjetju!" se je oglasila žena. "Popravlja tvoje napake!"
Ljubljana • 15. nacionalni otroški parlament
Mladi in Evropa
V ponedeljek, 14. februarja, je v dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 15. nacionalnega otroškega parlamenta. Udeležili so se predstavniki osnovnih šol iz različnih regij. Ptujsko sta predstavljala učenca Klara Bigec iz OŠ Breg in Jernej Bratuša iz OŠ Cirkulane Zavrč.
Najprej sta nas pozdravila France Cukjati, predsednik DZ RS, in mag. Franc Ho~evar, predsednik ZPMS. Po pozdravu so sledili sklepi iz lanskega parlamenta, nato pa so se vsi udeleženi u~enci razdelili v razli~ne skupine: Položaj otrok v Evropi, Demokracija, državljanstvo, nestrpnosti in diskriminacije, Globalizacija, vojna, mir, revš~ina ter Izobraževanje.
Kot u~enka novinarka sem hodila po prostorih, v katerih so delale skupine, in poslušala u~ence. Ve~-krat sem slišala kakšno nestrinjanje, a vendar so na koncu vsi skupaj spisali nekaj glavnih alinej, ki so pomenile želje ali pa nasprotovanje pri dolo~eni temi.
Pri prvi skupini o položaju otrok v Evropi je bilo zanimivo slišati mnenja iz dveh krajev, ki sta med sabo zelo oddaljena: Koper in Murska Sobota. Nekateri bi radi ve~ prevozov v šolo, ve~ delovnih mest za mlade, drugi bi imeli volilno pravico že pri
16 letih in kvalitetno življenje v družinah, tretji pa so se pritoževali, da imajo premalo prostega ~asa.
Druga skupina — Demokracija, državljanstvo, nestrpnost in diskriminacija — je imela zahtevnejše delo, saj je bila osrednja tema sestavljena iz ve~ manjših. Pri tem je prišlo do konflikta razli~nih mnenj. A kljub nesoglasju so na koncu prišli do enotnega sklepa: U~enci ho~ejo ve~ šol za izobraževanje staršev, ve~ projektov na šolah in ve~ prispevkov, zanimivih za mlade, v medijih.
Globalizacija, vojna in mir ter rev-š~ina so bile teme tretje skupine. Tema se je pokazala za manj zahtevno od druge, vendar je bila veliko bolj razširjena in zato udeleženci niso imeli ~asa, da bi vsak povedal svoje mnenje. Sklenili so povedati tole: da si moramo ljudje med sabo pomagati, da je revš~ina povsod — v šoli, doma in izven doma — in da z ukrepi proti revš~ini pomagamo tudi pri u~nem uspehu in samoza-
Mladi dopisniki
Prihaja slovo
še sedaj se spominjam pogledov, polnih občudovanja, s katerimi smo kot prvo{ol~ki prebadali najstarej{e, glavne učence. Bili so nam na nek na~in vzorniki. Hoteli smo biti kot oni, a to se nam je zdelo {e zdelo dale~.
Sedaj, ko smo mi glava {ole, ugo-tovi{, kako hitro je minilo. Kako hitro so minila ta leta. Pozabili smo na krivice, v spominu ostajajo le lepi trenutki in lumparije, ki smo jih "u{-pičili". Zato je preteklost podobna son~nemu dnevu. Je prijetna, jasna in topla. Toda pogled na prihodnost no~e biti enak. [e najbolj spominja na siv pla{~ megle.
8. razred je razred velikih odlo~i-tev in sprememb. Izbira {ole je bila in za nekatere {e vedno je trd oreh. Sama sem se po dolgem razmisleku odlo~ila v prid gimnazije. Upam, da mi bo dovolj dobra odsko~na deska za nadaljnji {tudij. Za {tudij farmacije. Ob razmi{ljanju o tem novem obdobju me navdaja strah in dvom.
"Sem se pravilno odločila?"
"Mi bo tam v{e~?"
"Bom lepo sprejeta v novo okolje in družbo?"
Porajajo se mi taksna in drugačna vpra{anja, na katera sedaj {e ne more nihče odgovoriti. Morala bom počakati. In ravno tega ne maram. Ne maram čakanja na odgovor, ali je bilo prav ali narobe. Na sedanji {oli mi to ni bilo potrebno. Oh, pogre-{ala bom to {olo, ta stol, ki sem ga toliko let grela. še najbolj pa bom pogrešala ljudi, ki so mi toliko pomenili, ki so toliko storili zame. Toda pri{li bodo novi in ravno v tem je smisel tveganja. Blodimo po pla-{ču iz megle, v upanju, da nas na sredini čaka sončen dan. Ostajamo optimisti!
Sedaj je pred nami valeta. Komaj čakam, da se prične plesni tečaj in v zraku je čutiti, da nisem edina. Valeta, na{ zaključni dogodek, ob katerem se bom poslovili drug od drugega in se podali vsak na svojo pot.
Maja Mikolic, 8. b OŠJuršinci
RUDI IN MEDVEDEK
Nekega večera je maček Rudi na-{el medvedka. Ni vedel, kaj bi z njim. Sprehajal se je po ulicah in pri-{el do sla{čičarne. Hotel si je ogle-
vesti. Tudi otroci si lahko med seboj pomagamo na razli~ne na~ine, ne samo materialno. Slišati je bilo tudi nekaj kritik. Ena iz med teh je bila, da država preve~ zapravlja denar v vojaške namene, namesto da bi pomagala ljudem, ki potrebujejo pomo~.
Zadnja, ~etrta tema pa je bila izobraževanje, ki se je tako razširila, da so moderatorji morali ves ~as opominjati na ~as. Želje in kritike učencev so bile: Če smo enakopravni v državi in EU, bodimo tudi v {oli in med seboj. Eden od predlogov je bil, naj zgradijo več {ol za otroke s posebnimi potrebami, v osnovnih {olah pa naj organizirajo brezplačno fakultativno učenje tujih jezikov. Veliko je bilo sli{ati nezadovoljstva z devetletko. Podan je bil predlog, naj se ukine nivojski pouk v zadnjih treh razredih osnovne {ole.
Po teh dolgih debatnih temah se je seveda prilegel počitek in prigrizek. Vendar pa to ni trajalo dolgo,
dovati sla{čice, tedaj pa je zagledal deklico, ki je jokala. Jokala je in prosila mamico, naj ji kupi medvedka. Rudiju se je posvetilo, da bi za medvedka dobil slastno kosilo, saj je bil zelo sestradan. Rudi ju je zasledoval in pri{li so do velikega bloka. Ko so se v petem nadstropju ustavili, je Rudi stekel nazaj k medvedku. V velikem ko{u je poiskal vrv, vedro in majhen voziček. Vse je naložil na voziček in odvlekel k bloku. Vrv in vedro je vrgel na balkon, sam pa je odhitel po stopnicah navzgor. Ko je pri{el do petega nadstropja, je smuknil v sosednje stanovanje. Skočil je k vrvi in vedru. Vedro je spustil navzdol in medvedka potegnil navzgor in odhitel v stanovanje. Dekličino sobo je hitro na{el, saj je bilo stanovanje majhno. Medvedka ji je položil k blazini in {e sam zaspal.
"Joj, pozabil sem oditi!" je zavzdihnil Rudi ves utrujen. Malo za tem se je zbudila deklica, videla je medvedka in Rudija. Rudija je pobožala,medvedka pa objela. Čez nekaj minut je Rudiju dala ribo. In tako je vsak dan pri{el in vedno je dobil nekaj za pod zob.
Aleksander Majcen, 4. r OŠ Trnovska vas
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem \ nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
IMAROČILINICA ZA
ŠtajerskiTEBHlK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AEROBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: Mira Vršec
Klara Bigec in Jernej Bratuša v dvorani Državnega zbora
saj smo morali takoj odhiteti v dvorano, kjer je vsaka skupina predstavila svoje ugotovitve, potem pa so sledila vpra{anja in pobude, ki so jih dajali učenci, nanje pa odgovarjali predstavniki vlade, uradov in drugih institucij RS.
Sledil je dolgo pričakovani trenutek: izbor teme za 16. nacionalni otro{ki parlament, ki so ga volili predstavniki regij. Tema za nasled-
Ustvarjalcki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 1. marca, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjalčkov Iz 7. številke Štajerskega tednika je:
Nejc MIslovIč, Borovci 42. 2281 MarkovcI.
nje leto je: Tabuji — prepovedane stvari.
Ugotovili smo, da imajo učenci iz različnih regij različna mnenja, najbrž tudi zaradi vplivov okolice, vendar pa pri vsakem sklepu najdemo neko skupno točko in ugotovimo, da kljub temu, da živimo v različnih krajih, nismo tako zelo drugačni!
Monika Ili~, 9. c O[ Mladika
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KARANTAUIJA
^euko
ZŘVCAkzep!
LUBLJAJNTA: BTG, HALA A NOVO MESTO: BTG NOVO MESTO NOVA GORICA.: DELFINOVA IS
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnit obiskov Centra aeroj
ime in priimek:
Štefka Satler
Dobrina 25/a, ZZ87 Žetale
Elizabeta Kmetec

Slatina 5,2282 Cirkulane
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.

Veliki Okie • Obisk Van der Kroona
S cigaro med Demone
Na svečnico pozno popoldne, ko so med haloškim hribovjem ugašali zadnji sončni žarki in je mraz dobesedno škripal skozi zrak, so na Pintarjevi domačiji v Velikem Okiču še zadnjič letos svoj ples odplesali haloški koranti - Demoni.
Njihov nekoliko svojstven obredni ples je bil namenjen obisku predsednika združenja evropskih karnevalskih mest Henrya van der Kroona, ki se je v naših krajih mudil že nekaj dni. V nedeljo je namreč obiskal karneval v Reki, v ponedeljek v Cerknici, v torek v Mozirju, v sredo pa se je oglasil še na Ptuju, najprej pri županu v Mestni hiši. "Na srečanju pri županu Celanu smo se dogovorili o udeležbi ptujskih predstavnikov na letošnjem kongresu na Malti, kjer bo podana tudi kandidatura mesta Ptuj za kongres leta 2007," je srečanje na kratko povzel Branko Bru-men.
Potem pa se je evropsko-slovenska delegacija na željo Van der Kroona podala še v Haloze, saj je komisar želel v živo videti naše kurente. Veliki ptujski karneval je namreč zamudil. Kot je povedal predsednik društva ko-rantov - Demoni Janko Bedrač, pa je Van der Kroon Demone odkril že preko interneta, kjer se predstavljajo s svojo stranjo.
Haloški koranti - Demoni so za evropskega komisarja se zadnjič letos odplesali svoj obredni ples.
Sibirski mraz sredinega zgodnjega večera fantom v kožuhih ni povzročal težav, malo je pomagalo tudi kadeče se kuhano vino - predvsem vsem ostalim zbranim - Henry, ki je ples De-
Sibirski mraz sredinega poznega popoldneva v Velikem Okiču si je predsednik združenja evropskih karnevalskih mest preganjal (tudi) s cigaro ...
monov izključno njemu v čast pospremil z aplavzom in gromkim: "Bravooooo!", pa si je za kanček dodatne toplote pomagal še z debelo cigaro, takšno, kot jo je svojčas ponosno razkazoval sloviti predsednik Tito. Kljub prižgani cigari, debelemu plašču in kučmi pa si Van der Kroon po odplesanem obredu preganjanja zime ni dal dvakrat reči, ko so ga domači povabili na toplo, k prigrizku in haloški kapljici. Na toplem je pač lažje razpravljati in se dogovarjati.
Van der Kroonov pohod v osrčje zaledenelih Haloz namreč ni bil namenjen zgolj potešitvi njegove radovednosti, kaj in kakšni so haloški kurenti v svojem naravnem okolju, ampak je beseda nato tekla še o bodočih, predvsem mednarodnih projektih, ki jih nameravajo izpeljati domači podjetniki in kjer Van der Kroo-nova beseda lahko veliko poma-
Zakaj ime Demoni?
Slovani so vse težave odpravljali tako, da so na pomoč poklicali boga Demona. In ker niso vedeli, kako odpraviti zimo, so ga seveda zaprosili za pomoč. Demon, ki jim je pregnal zimo, je bil Korant. (iz zapisa društva korantov Demoni)
"Že naslednje leto bi radi na Ptuju organizirali kurentov - ko-rantov bal, na katerem naj bi sodelovalo čimveč kurentov in njemu podobnih mask, ne le iz Slovenije, ampak tudi iz ostalih držav - Avstrije, Bolgarije, Belgije itd.," je še povedal organizator tega srečanja in predsednik društva korantov Demoni Bedrač.
SM
Ptuj • Pustni obisk slovenskih lepotic
Nikjer tako, kot na Ptuju
Ze po tradiciji so bile gostje ptujskega ku-rentovanja nekatere slovenske misice.
Povabilu so se odzvale Alenka Vindiš, mis Slovenije 1996, Tina Zajc, mis Slovenije 2003, in Živa Vadnov, mis Slovenije 2004. Odšle so za najboljšimi vtisi, ker za pusta ni nikjer tako veselo, kot je na Ptuju, so povedale. Ptujskemu županu dr. Stefanu Celanu, ki jih je tudi povabil na sprejem v Mestno hišo, so že napovedale, da pridejo tudi prihodnje leto, ko bo ena od karnevalskih skupin tudi njihova.
Do prihodnjega pustovanja bodo obogatile znanje o kurentu. Za to je poskrbel avtor nove knjige o kurentu pod naslovom Dediščina kurenta v kulturi Evrope doc. dr. Aleš Gačnik, ki je vsaki podaril izvod.
MG
Foto:
Slovenske misice: Alenka Vindiš, Tina Zajc in Živa Vadnov so tudi letos pustovale na
rtomir Goznik
Ptuju.
Prejeli smo
Kurentovanje ali podaljšana veselica?
Snemimo za hip maske fatali-stičnega, vnaprej vdanega zadovoljstva z dejanskim stanjem in se vprašajmo, v kaj se spreminja kurentovanje, pustni karneval s petinštiridesetletno tradicijo in še daljšim historičnim pedigrejem, ki korenini v izvornem poganskem izročilu. Le-to pa je v času globali-zacije, kjer počasi res že vsi živimo, kot prepevajo Ramstein "v Ameriki", eno redkih izvirnih ohranjenih izročil, ki pričajo o našem slovanskem poreklu.
Ni kaj, pust je čas, ko se ponavadi v našem malem zaspanem mestu vsaj za nekaj časa prebudijo zabavljači, gostinci, turistični delavci in se podajo dionizičnemu opoju naproti. Da se pri tem večina dioni-zično preobrazi s pomočjo žlahtne kapljice, je tudi res, ampak to je druga zgodba. To, kar želim tu po-bližje postaviti pod drobnogled, je podoba letošnjega kurentovanja, že petinštiridesetega po vrsti. In s tem tudi smeri, po kateri je prišlo do sem. Beseda drobnogled le ni tako napačna, saj ko sem v Sta-jerskem tedniku poskušal prebrati program karnevala, sem kljub dobremu vidu res potreboval drobnogled. Mogoče namen tega oglasa ni, da bi ga brali, čeprav bi jaz prej stavil na dizajnerski lapsus.
Organizatorji so bili letos novi, pa spet ne čisto novi, saj se je večina vrtela okoli LTO-ja v času prejšnjega vodstva. In kot novoi-navgurirani turistični reanimatorji tega mesta so vnaprej prosili za razumevanje, saj se je to kurento-vanje pripravljalo v veliki časovni stiski in zato ni tisto pravo. To, kar zmorejo, bodo pokazali šele drugo leto. Ce gre verjeti besedam, bodo že takoj po letošnjem ku-rentovanju pričeli priprave prihodnjega. Tudi to ni nič novega, saj so enako govorili vsako leto. In ker si še celo vlada sama na začetku sto dni ne pusti gledati pod prste, bi se očitno po svojevrstni logiki pravičnosti podobno moralo priznati tudi novopečenim lokalno turističnim vodjem.
Tako nam očitno ni preostalo drugega, kot da še eno leto stisnemo zobe in prebavimo to, kar nam servirajo kot karneval, ni pa nič drugega kot na daljši čas raztegnjena veselica v različnih pojavnih oblikah. Dekorirana z vstopnim lunaparkom. Pa tudi luksuz prevzemnega tromesečja, ki si ga lahko privošči vlada, drugje v gospodarstvu ni ravno običajen. Skregan je namreč s poslovno logiko. Tovrstne posle naj bi prevzemali ljudje z jasno vizijo, ljudje, sposobni učinkovito ukrepati in vizijo udejanjati. S tem pa nikakor ne trdim, da ti, ki zdaj to delajo, to niso. Upam, da rabijo res samo čas, pa tudi kar nekaj drznosti, da bodo na Ptuju poskušali spreminjati na boljše nekaj, kar se po tradiciji kvari in odmika od pravega karnevala.
Da kurentovanje ni pravi pustni karneval in da tu nekaj pošteno ne štima, je jasno že zelo, zelo dolgo. In čeprav nam je letošnji koledar sam po sebi skrajšal pustno agonijo, so nam jo organizatorji samoiniciativno podaljšali, kolikor razumem, zaradi ekonomike celotnega podjema. Nič ni narobe s podjetnim razmišljanjem. Gre pa pri oblikovanju karnevala za občutljivo vsebino, ki ne prenese kar vsega povprek. Ravno ta ekonomika je tako kriva, da se pustovanje na ptujskem vse bolj oddaljuje od pustnega festivala in postaja zgolj veselica, na kateri nam bodo godli večinoma že nič kolikokrat videni
godci in pevci, večinoma prihajajoči onkraj nedoločene meje. In na tak način nam zagotovo ne bo uspelo privabiti na kurentovanje niti Ptujčanov in okoličanov, kaj šele goste od drugod. Tovrstno prirejanje in prekrajanje običajev, kot si ga pri nas vse preradi dovolimo zaradi ekonomike, je tako postalo prava mala ptujska značilnost. Dovolj je, da se spomnimo ubogega Martina, ki so mu namesto gosi podtaknili piščanca.
Ni kaj, ostaja nam samo upanje, da bo prihodnje leto kaj drugače. Da se bo čudežno v glavah organizatorjev porodila ideja, kako izpeljati kurentovanje kot pravi pustni karneval, ki bo sodil v dobro zaklenjeno zakladnico tisočletij. Ki bo znal izkoristiti zgodovino tega mesta, rimsko in srednjeveško tradicijo in jo implementirati v koncept karnevala. Ki bo sploh ustvaril koncept. In ki bo znal oživiti tudi nekdaj cvetočo pustno prestolnico in vanjo vrniti pustnega duha, ki ga je šotor odvlekel onkraj Drave. Pa tudi o poskusu integriranja pustnega dogajanja, ki se pod zaščitno znamko kurenta odvija naokoli po bližnji okolici, bi ne bilo napak razmišljat. Skupno trženje in predstavljanje navzven bi lahko prineslo vsem pozitivne učinke.
Ne pričakujemo vsega naenkrat, ampak glede na denar, ki ga občina vsako leto vrže za veselico, bo prihodnje leto treba obrniti krmilo v pravo smer. Ali pa pusta pokopati že januarja in v februarju narediti lovopust na kurente. Na tak način bi morda kaj zaslužili z lovskim turizmom. Ups, tole pa ne bo všeč našemu županu, za katerega iskreno upam, da je ohranil zdrav smisel za humor. Sam je namreč zaprisežen kurent in častilec Dioniza z dolgoletno tradicijo.
In za konec še misel. Po moje se prihodnost tega karnevala skriva v tem, da prav vsi, ki smo tukaj in ki lahko vsak po svojih močeh prispevamo za boljšo prihodnost festivala, združimo znanje, izkušnje, moči. Ce drugače ne, pa vsaj pri ustvarjanju pustnega vzdušja tako, da strgamo vsakdanje in si nataknemo pustne maske. Zdaj bomo leto dni namreč spet imeli čas nositi te, ki so nam že prirasle na dušo.
Peter Srpčič
Rumeno, ki te ljubim, rumeno
Da smo Slovenci voajerji, željni tračev, stavijo tudi oblikovalci programa Kanala A. Prej so nas s tovrstnimi zanimivostmi iz sveta bolj ali manj znanih napadali vsako sredo v Ekstra magazinu, sedaj nas bombardirajo vsakodnevno z dveurno dozo tovrstne materije. Skratka sejem ničevosti.
Frekvenca oddaje v mali Sloveniji preprosto vodi k ponavljanju in že se je pokazalo, da reč izgublja sapo in je vse bolj nebulozna. Ves teden sem po malem spremljal, kako se skozi studio valijo bolj ali manj prebavljivi gostje, s katerimi se voditelji pogovarjajo na stereotipen, nezanimiv način. Prispevki po svoji mentalni toposti pogosto presegajo studijsko dogajanje in vsemu skupaj manjka vsebine in oblike.
Oddajo bi sicer lahko vsaj malo poživili voditelji, pa pri izvirno postavljenem paru razen slabokrvnosti, privatnosti in pomanjkanja novinarskega znanja ni opaziti kaj dosti potenciala. Boštjan je vseeno bolj prebavljiv kot njegova partnerica, ki pogosto deluje posiljeno in antipatično in ni primerna za tak tip oddaje. To dokazuje pridružena voditeljica Natalija, ki je s svojo naravna sproščenostjo in simpatič-nostjo prava osvežitev te oddaje.
Peter Srpčič
ERA d.d. Velenje
Drsališče pred Era centrom Ptuj vabi
Za uvod v počitniške dni drsališče Era ponovno preseneča in vabi na BREZPLAČNO ŠOLO DRSANJA z animatorji ŠOLE LUKA KLASINCA, bivšega olimpijskega tekmovalca. Kot vedno bo zabavno. Vabljeni otroci, starši, navijači _
Pričeli bomo v petek, 25. februarja, ob 16. uri z uvodno animacijo. Ko se bomo ogreli in navadili na drsalke, bomo nadaljevali z drsalno abecedo, kjer bomo spoznali osnove drsanja. Učenje drsanja bomo popestrili z zabavnimi igrami, prikazi drsalnih tehnik, razvrstili se bomo v skupine, naučili novih drsalnih spretnosti, tekmovali, se zabavali. V soboto, 26. februarja, ob 10. uri bomo osvojeno zna-
nje nadgradili, utrdili, sprejeli še kakšnega novega člana. V nedeljo, 27. februarja, ob 10. uri bomo po temeljiti vaji pokazali staršem in navijačem, kaj smo se naučili. V kratki šoli drsanja bo vsakdo našel izziv zase, za željne tekmovanja bomo izvedli tudi štafetne igre, navijali za najhitrejšega, najspretnejšega _ Vse dni nas bo zabaval naš velik prijatelj hrček Erik na drsalkah. Posladkali se bomo s sladkimi presenečenji in ogreli s toplimi napitki.
Drsališče pred Era centrom Ptuj je odprto že od začetka lanskega decembra. V teh zimskih mesecih je kljub nekajkrat neugodnim vremenskim razmeram ves čas skrbno vzdrževano
in nudi možnost rekreacije otrokom in odraslim.
Poleg individualnih drsalcev in družin je drsališče obiskalo tudi kar nekaj šolskih skupin,
OŠ Podlehnik, OŠ Gorišnica, OŠ Stanka Vraza iz Ormoža in otroci s prilagojenim poukom iz OŠ Ormož.
V preteklih vikendih so dogajanje na drsališču nekajkrat popestrili glasbeni gostje (6 pack Cukur, Rebeka Dremelj, B.B.T.), v decembru je drsališče obiskal tudi Božiček, na drsališču je za vzdušje v januarju poskrbel čarodej, v februarju so ga obiskali kurenti.
Ta vikend pa vas bodo drsalnih veščin učili priznani drsalci, ki bodo hkrati poskrbeli za zabavo in dobro voljo.
Breda Retuznik
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj TeL: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
PEUGEOT 3071,6 16V XT	2001	2.435.000	KOV ZELENA
EUT MAREA WEEKEND 1,8	1998	935.000	KOV SREBRNA
VOlKSmGEN PASSAT 1,8 a	1992	340.000	BELA
fORDMONDEOI,8ICLX	1994	560.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA 1,41 (XASSIC	2000	1.150.000	KOV PEŠČENA
OPEL ASTRA 1,4 ECO	1997	760.000	RDEČA
PEUGEOT 206 l,liXlINE	2003	1.740.000	KOV PEŠČENA
VOLKSWAGEN GOLF 1,6 D	1986	240.000	BEU
OPEL ASTRA 1,7 DIESEL MRAV.	1992	470.000	BELA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI	2002	2.360.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSANTIA 1,81	1998	1.240.000	KOVVĚNJA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,416V	1998	1.570.000	KOV ZLATA
CITROEN XSARA 1,61CODPE	1998	1.090.000	KOV ZLATA
EUTPUNT01,2SX	2000	1.120.000	BEU
RENA[)ITTWING01,2	1999	1.120.000	RUMENA
RENA[)IIMEGANE1,6LAVIE	1997	960.000	BEU
AUDI A41,6	2000	2.480.000	KOV SIVA
RENAUIICU01,4RT	1995	570.000	KOV MODRA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1999	990.000	BEU
ROVER 414 SI	1997	1.040.000	KOVVÉNJA
CITROEN XSARA 1,41 SX	1998	1.140.000	KOV MODRA
AUDI 801,6	1995	840.000	RDEČA
AUDI A41,6 COOL	1998	1.850.000	MODRA
RENAULT MEGANE 1,6 ERN	1997	980.000	KOV ZELENA
RENAULT LAGUNA 2,0 RXE	1998	1.490.000	KOV SIVA
RENAULT SAFRANE 2,5	1998	1.375.000	KOV SIVI
FIAT BARCHETTA 1,816V	2000	2.390.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.690.000	KOV SV. MODRA
FORD FIESTA 1,3	1998	780.000	KOV VIŠNJA
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	2000	1.460.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,416V GENERACIJA 2000		1.890.000	KOV MODRA
1 RENAULT MEGANE 1,616V	1999	1.380.000	KOV SREBRNA
RADIO)))TEDNIK

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
GUME ZA TRAKTOR UGODNO 11.2x28 - 26.000 SIT; 12,4x28 -30.600 SIT; 14,9x28 - 47.000 SIT 16,9x28 - 54.000 SIT Vulkanizer-stvo Ivan KOLARIČ, s. p., Bukovci 121 c, tel. 788 81 70.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.

KROVSKO-KLEPARSKA DELA z vsemi kritinami. Akcija ope~ne kritine Jungmeier, Pfleiderer, Ton-dach, Creaton, betonske kritine Benders, Bramac, plo~evinaste kritine Gerard ... Priporo~amo se s konkuren~nimi cenami: Janez Lah, s. p., LAST-KROVSTVO, Mez-govci 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838.

SEDAJ je pravi ~as za tesnjenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šer-bec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
i
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/771 10 86, 041 647 196. Lidija Vurcer, s. p., Ore{je 21, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Jadranska ul. 9. Tel. 031 371 187.
KMETIJSTVO
OBIŠČITE prenovljeno kmetijsko prodajalno Polje-dom na Zagreb{ki cesti na Ptuju (Turni{~e), kjer vam ponujajo veliko izbiro semen, gnojil, dan starih pi{~ancev in hrano za vse vrste živali, ugodne cene! Tel. 788 08 70.
BIKCE simentalce kupim ter prodam balirano seno in okrogle sila-žne bale. Možnost dostave, Franc Lovren~i~, Kr~evina pri Vurbergu 37, 2250 Ptuj. Tel. 751 29 71, mob. 041 533 792.
PRODAM seno v oglatih balah ter molzni stroj Vitrex, tel. 041 591 334.
NESNICE, grahaste, ~rne, stare 14 tednov, prodam, 600 SIT Dostava na dom. Mar~i~, Staro{inci 39, tel. 792 35 71._
KUPIM brejo kravo simentalko, staro do osem let. Tel. 02 761 65 51.
PRODAM krožne brane, 20 diskOV ter dvoredno sejalnico za koruzo Panonija. Tel. 031 639 298._
NESNICE rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, vsak dan. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02/ 582 14 01._
PRODAJAMO hlevski gnoj. Tel. 031 547 774.
PRODAM BUKOVA drva, kostanjeve sohe za vinograd, seno v balah in hlevski gnoj. Tel. 031 539 431
PRODAM kravo brejo 7 mesecev, tretjega teleta. Tel. 781 36 41.
KUPIMO TEŽKO kravo za zakol in teli~ko staro do 10 do 15 mesecev za pleme ter bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 236 340.
HLEVSKI GNOJ prodam ali menjam za seno. Elizabeta Ile{i~, Hvaletinci 2, Vitomarci.
PRODAM brejo telico. Tel. 031 213 578.
ŽREBICO HAFINGER staro eno leto prodam. Tel. 041 650 392
UGODNO PRODAM SEJALNICO p{enice, je~mena, trave Amazone "Super", 2,5 m. Tel. 040 742 795.
PRODAM 200 kg svinjo doma~e reje. Tel. 755 44 81.
I IIM A'^E'^'^EI^I^'^ine
LUINM MENJALNICE
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Roga{ka Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
NEPREMIČNINE
sinus ne
Samostojna hiša v podaij. iV. grad lazi, i. M, Mb ■ Dvoijane »g m2 Uv. povr., pate. SS7 m2, CK ■ ode, vsi p(lii||uilil, gataia laiiojvseijiva,a24,9iiiioSIT,ogiedslotograliiainipodšifroll23l

02 22 999 22 04.1 66 28 28
BAR ENA "ZVEZDA", Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina zaposli ve~ deklet za delo v strežbi in ~istilko. Delovni ~as in pla~ilo po dogovoru. Informacije 031 521 446.
RAZNO
Top 3: hiša Kr~evina pri Vurbergu ID387, 115 m2 (L 1925), 13,5 mio; hiša Podvinci, ID334, 73 m2 (L 1935), 9,8 mio; hiša Tibolci, ID199, 40 m2 (L n.p.), 5,9 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PRODAM vikend in vinograd s 400 trsi, na lepi son~ni legi na podro~ju Cirkulan. Tel. 041 678 343 ali 031 533 386.
GOTOVINSKAPOSOJILAl Prireditvenik
PRODAM PARCELO, 12 arov, komunalno opremljeno v Rabel~ji vasi. Tel. 041 495 099._
STANOVANJSKO HIŠO pri Cirku-lanah prodamo. Tel. 051 348 302 ali 03/ 586 25 23._
NAJAMEM hi{o z delavnico, možnost kasnej{ega odkupa. Tel. 041 832 299._
GARAŽO na Rimski plo{~adi v srednji etaži prodamo. Tel. 041 674 469.
PRODAM parcelo v Kicarju, 10 arov, lepa lega in dvosobno stanovanje v Kidri~evem, 54 m2, tel. 041 349 004.
PRODAM travnik v izmeri 67 arov v Vintarovcih. Tel. 753 13 81.
DOM - STANOVANJE
V	NAJEM dajem apartmaje v Sabu-nikah	pri	Zadru. Inf.www.dalmacija.cjb.net
V	NAJEM dajem manj{e dvosobno stanovanje. Ostale informacije 751 01 11 ali 031 320 616, po 16. uri.
NA POLENŠAKU - BRATISLAVCI oddam hi{o z nekaj obdelovalne zemlje (centralna, KTV). Možnost kasnej{ega odkupa. Tel. 040 797 075.
MEDiAFiN KOM d.o.o., Dunajsio 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
vabimo @radio-tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, l\/l. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
liMil'UfiljiM'PII^! 102/2280110
SollSd.<>.<u Razlagora 24, Maribor
Jože Voglar s. p.
ZabovcI 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
DELO
ZAPOSLIMO kvalificiranega zidarja s petimi leti delovnih izku{enj in pol-kvalificiranega zidarja s petimi^ leti delovnih izku{enj. GMG Peter Žula, d. o. o., Obrežna ulica 57, 2000 Maribor, telefon 02/429 69 50, mobitel 041 681 171._
ZASLUŽITI je lahko, vpra{ajte me, kako. Tel. 041 729 186. MKZ, d. d., Slovenska 29, Ljubljana.
BAR DANICE RANFL, s. p., iz Mo{kanjcev zaposli {tudentko ali absolventko za delo v baru. Tel. 041 345 725.
TAKOJ ZAPOSLIMO ŠTIRI DELAVCE za strojne omete in fasade, lahko za nedolo~en ~as. MITMAU, Danilo Fladung, s. p., Trnovska vas 43 b, Tel. 041 884 147.
MOTORNA VOZILA
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos in kmetijske priklju~ke. Tel. 041 579 539.
PRODAM R 5, 1,6, disel, pet vrat, rde~e barve, cena 90.000 SIT Tel. 031 230 684.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. števill<ah (samo za male oglase)
02 749-34-1081102 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tedniksi, za večje objave predhodno pokličite.
3
Četrtek, 24. februaT
17.00 Ljudski vrt Ptuj, 50. Pohod ob polni luni iz Ljudskega vrta na Ptuju
do turisti~ne kmetije Lacko na Drstelji 18.00 Ormož, glasbena šola, koncert u~encev Glasbene šole Ormož 20.00 Kolnkišta na Ptuju, Jam Session 20.00 Mestno gledališ~e Ptuj, Pavlek
20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Dijaški 22 in izven
-	V CID-u na Ptuju zbirajo prijave za predizborni koncert za Rock Oto~ec.
-	V CID-u na Ptuju razpisujejo te~aj risanja, ki se bo pri~el 10. marca.
Petek, 25. februar
19.00
19.30
20.00 21.00
Ptuj, Regijsko višje in visokošolsko središ~e, odprtje likovne razstave Bejži ~opi~, kurent gre, razstava je produkt Likovne akademije, študentov slikarstva in likovne pedagogike SMG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za abonmaje Drama Vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven
Kolnkišta na Ptuju, potopisno predavanje Vzhod ZDA CID na Ptuju, koncert rock skupine Feedback
Sobota, 26. februar
11.00
18.00
18.00
18.00
19.00
19.30 21.30
Slovenska Bistrica, dom Svobode, lutkovna predstava, Za~arana zgodba, lutkovne skupine CIK-CAK
Cirkulane, osnovna šola, predstavitev, Kako nastaja knjiga o Cir-kulanah
Bukovci, ve~namenska dvorana, Dobrodelna prireditev ljudskih pevcev in godcev
Videm, kulturna dvorana, gledališka predstava Krivica boli, KPD Stane Petrovi~ Hajdina
Zgornja Ložnica, ve~namenska dvorana, komedija Scapinove zvija~e, dramska skupina KUD A. Avžner SNG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za izven Kolnkišta na Ptuju, koncert Dan D
Nedelja, 27. februar
10.00 do 12.00 Kinološko društvo Ptuj, vpis v te~aje šolanja psov (mala šola, za~etni in nadaljevalni te~aj, agility) športna dvorana v Veliki Nedelji, koncert Pomežik soncu, ki ga prirejajo u~enci osmih razredov OS Velika Nedelja Žetale, kulturna dvorana, gledališka predstava Krivica boli, KPD Stane Petrovi~ Hajdina
Zgornja Ložnica, ve~namenska dvorana, komedija Scapinove zvija~e, dramska skupina KUD A. Avžner 18.00 Lovrenc, komedija Zadrega za zadrego, KD Skorba 20.00 Kolnkišta na Ptuju, projekcija filma Harold in Maude
14.00
15.00
15.00
Ponedeljek, 28. februar
10.00 do 13.00 CID na Ptuju, Družabne igre v ~asu zimskih po~itnic 18.00 CID na Ptuju, filmski ve~er, Božje mesto 18.00 Draženci, dom vaš~anov, 12. delavnice projekta Živimo zdravo, tokratna tema, O zgodnjem odkrivanju kroni~nih nalezljivih bolezni
20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama 1 in izven
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja 10.00: Javna tribuna z Borutom Pahorjem.
Temeljni kamen za prizidek k Osnovni {oli Ljudski vrt. Bolni{nica Ptuj bogatej{a za artroskopski in laparoskopski video stolp. Vse-življenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov. Humanitarno dru-{tvo Slovenije pomaga la~nim in revnim. Slovo od fotografskega mojstra Franca Langerholca. Valentinov polet ob prazniku zaljubljencev. Literarni ve~er z Manco Ko{ir. Glasbeni ve~er s harfistko Tino Žerdin. Kako biti zdrav in zmagovati - poljudna oddaja.
KINO Ptuj
24., 25., 26. in 27. februar ob 20.00 Njegovi tastari 25., 26. in 27. februar ob 17.30 Ray
Vsak četrtek ob 20.00 uri
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
ZBIRALEC PEZ figuric kupi pez figurice, dobro pla~ilo. Tel. 041 429 376.
PRODAM BUKOVA drva z dostavo. Tel. 041 544 270 ali 03 582 72 12.
PRODAM SUHE smrekove in borove fosne 5 cm. Tel. 02 753 58 11.
ZARADI SELITVE prodam po sim-boli~ni ceni slede~e predmete: kav~,
2 fotelja, trosed, hidravli~no 100 l pre{o, 2 soda 120 l in 80 l ter veliki gobelin Zadnja ve~erja in {tedilnik levi. Tel. 041 997 927._
PRODAM bukova in me{ana drva. Tel. 041 617 574.
moćm
7
mičmiH:
7
7. Ans. TONETA RUSA - Nocoj je tista noč 6. JOCO & BOJAN - Čez Dravo 5. Ans. MARZEL - Muzika nocoj Igra 4. KRAJCARJI - Poletna romanca 3. Ans. ŠIBOVNIKI - Vražje šlogarce 2. Ans. KORENINE - Ko si odšla I.Ans. SPEV-Moja Izabela
Orfejčkeve SMS glasbene želje: 041 /818-666
Poskočnih 7
1.	BIČ BOJS - Hojiarlja
2.	NATALIJA & BOMBASTIK FANTASTIK Dva policaja
3.	NATALIJA KOLŠEK - Na zdravje
4.	ŠPELA-Kako naj vem
5.	SLAPOVI-3X3
6.	Ans. KRILA-Bolečina
7.	Ans. ZASAVCI - Spet zaljubljen sem
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek: , Té\. številka: _
_ Glasujem za:_ . Naslov;_
ti M dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme:
Marks! Ana Kolodvorska 2 2325 Kidričevo
iZDePLSi
izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
PO KOPALNICO V METALKO
Prodajni center Metalka Ptuj
enoročna armatura za pom. korito...4.990,-
WC splakovalnik GEBERIT.....4.190.-
tuš kabina aoxso.......................17.880.-
tuš kad 80x80............
/. t
Enoročne armature TEA 10% popusta Keramične ploščice 10 - 20% popusta
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoiniška 7. tek 02/749 18 00
PONUDBA
RABUKXIH
VOZIL
Znomko
BMW318AVTOMATIK RENAULT SCENIC1,4 FIAT PUNTO 1,2 ŠKODA FABIA COMB11,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO V 40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO FIAT PUNTO 1,2 OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR. VW PASSAT 1,9 TDI VW POLO 1,2 KIA PRIDE 1,3 GLXI SEAT IBIZA 1,0
NitiaiKA IRGOVIHA
lllllPrstec
Avto Prsfec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
KLIMA KLIMA 1. LASTNIK KLIMA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA SREBRNA KLIMA KLIMA KLIMA 1. LASTNIK SREBRNA 1. LASTNIK
2001 2001 2001 2001
2001 2001
2001 2001
3.890.000 2.290.000 1.090.000 2.290.000 2.650.000 2.260.000 2.790.000 2.790.000 1.390.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 1.590.000 540.000 1.190.000
Nfl ZALOGI VSI MODCLI FIAT! Sloro zo novo - sloro zo sloro!
Rabljena vozila
		NA	
TIP	LETNIK	MESEC	
		SAMO	OBUUBA KUPCU:
CLIO 1,5 80KM BILA BONG	2003	33.537 Sit	- Brezplačen
CLIO 1,5/65KM 5V	2002	32.618 sit	preizkus
CLIO BILLA BONG 1.2/16V5V	2003	27.412 sit	- 105 točk
CLIO BILLA BONG 1,2/16V5V	2003	28.331 sit	kontrole
CLIO BILLA BONG 1.2/16V5V	2003	28.178 sit	na vozilu
CLIO X-GENERATION 1.2 5V	2003	25.574 sit	- Tehnična
R LAGUNA 1.9 DCi	2002	56.431 sit	kontrola
R LAGUNA GT1.9DCI	2003	62.021 sit	po 2000
R LAGUNA GT1.9DC1100 EXP	2002	52.832 sit	prevoženih
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT.	2001	54.823 sit	kilometrih
R LAGUNA PRIV. 1.9 DCI	2001	60.642 sit	- Pomoč na cesti,
R SAFRANE 2.0	1999	29.566 sit	vleka ali
R THALIA 1.4	2001	17.611 sit	popravilo - 3 mesečna
Testna vozila			tehnična
			garancija
			
SCENIC EXP. CONF. 1,6	2004	62.174 sit	(za določena vozila)
LAGUNA 1,9DCI EXPRESSION	2003	64.011 sit	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
KM^estrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 PHAgK s.p. ~
Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
NUMERO UNO, Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni gotovinski ali avtomobilski krediti do 6 let za vse zaposlene, ter upokojence, tudi 09. Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50 %. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. Tel.: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252-48-23
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Ptui (ob Marilnnki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obročnego odpločilo_
vedeževanje, mnenja, ™ realnost robert 090 44 33
astrologija, regresija, bioterapija, odprava bioi(ad 041404935
KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7SS3
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjsidh aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
izDePLSi
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
^ NOVA NAROČNIŠKA AKCIJA Štajerskega tednika in Term Zreče!
Celodnevno smučarsko karto zd smučanje na Rogli ali Krvavcu prejmeta: ^
Jemej Horvat, Pobrege 158/a, 2284 Videm pri Ptuju
Majda Plajnšek, Vodova ul. 13, 2250 Ptuj	^
ROCQÁ
Nagrajenca bosta nagrade pršela priporočeno po poštL Karte je potrebno porabiti do konca letošnje smučarske sezone.
v
Štajerski
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Usoda je v 65. letu iz naše sredine iztrgala ljubljeno osebo — dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka
Frančiška Tosa
IZ GRLINCEV 37
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sve~e, cvetje, zasvete maše ter nam izrazil^ sožalje, še posebej hvala pa vsem sorodnikom, družinam Slaček, Žmauc, Kukovec, Majcen, Šalamun, Gozdnik-Zorko, Občini Juršinci, županu, občinski upravi in občinskemu svetu, sodelavcem Upravne enote Ptuj, sodelavcem Gradbeništva Slaček, Društvu upokojencev Juršinci, Krajevni organizaciji Rdečega križa Juršinci, gospodu župniku, pevcem, zastavonoši ter govornikom g. Zvonku, ge. Veri, ge. Mariji ter pogrebnima podjetjema Jančič in Mir. Zvezde belih sanj, ve ste kot topla misel nanj.
Žalujoči: žena Angela, sin Branko in hčerka Dragica z družinama, sestri Marija
in Lizika ter brata Ivan in Srečko z družinami
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Tam zdaj mirno spis, a v nasih srcih se živis.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 17. februar pred dvajsetimi leti, ko si nas za vedno zapustila ljuba mama, ta{~a in babica
Anica Fladung
IZ DESENCEV 9
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižgete svečko.
Žalujoči: hčerka Dragica z družino
ZAHVALA
V 96. letu se je tiho poslovila na{a draga mama, omica in prababica
Marija Gornik
S SPODNJE HAJDINE 64
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in sova-{čanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. ma{e, za pisno in ustno izraženo sožalje.
Hvala g. župniku Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Lojzetu Šeguli ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: otroci Boris, Andrej, Metka in Janez z družinami
Mamica, ni te več na pragu, ni te več v hisi.
Nihče več tvojega glasu ne slisi. Ostalo grenko je spoznanje, da te več nazaj ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mamice, živi jenj-ske sopotnice, hčerke, sestre in tete
Anice Svensek
20. 07. 1968 - 12. 02. 2005
IZ GRADIŠČ 22 PRI ZG. LESKOVCU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih neizmerne žalosti stali ob strani ter drago mamico mnogo{tevilno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče, cvetje in za sv. ma{e, nam pa izrekali {tevilna sožalja.
Hvala patru Ediju za opravljen cerkveni obred, gospodu Janku Kozelu za ganljive poslovilne besede, gospodu Zorcu za molitev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino, pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta in Mir. Posebej se zahvaljujemo podjetju VGP Drava in OŠ Lesko-vec za darovano cvetje.
Z žalostjo v srcu vsi njeni
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Tam zdaj mirno spis, a v nasih srcih živis.
V	SPOMIN
V	ponedeljek, 21. februarja, je minilo leto žalosti, kar nas je zapustila draga mama, ta{ča, babica
Gera Murko
IZ ZG. PRISTAVE 41
Hvala vsem, ki z nepozabnimi spomini postojite ob njenem grobu in prižgete svečo večnega miru.
Tvoji najdražji
Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovrastva in zlobe nisi poznala. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam je ostala zdaj praznina in globoka bolečina.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu nenadoma zapustila na{a draga žena, mama, ta{ča in babica
Ana Žuran
IZ CIRKULAN 76
Od nje se bomo poslovili v soboto, 26. februarja 2005, ob 13. uri izpred vežice na pokopali{ču v Cirkulanah. Žara bo pripeljana v vežico jutri, v petek, ob 10. uri.
Žalujoči: mož Martin, sin Zvonko z družino, hčerka Danica z družino, snaha Majda ter vnuki Matej, Tina, Anja, Katja in Aleš
Nisem umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla sem zato, da sem nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi na{e drage mame, babice in sestre
Francke Ribic
S SELSKE CESTE 46, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za sv. ma{e, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo internemu oddelku bolni{nice Ptuj, DU Turni{če, govorniku g. Kozelu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino, gospe Kosec za molitev, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. ma{o ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Spomin na mater pokopano komu ni drag? Komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto dočaka let!
^.A. Medved)
ZAHVALA Rozalije Vojsk
roj. Brmež
IZ PODVINCEV 87
1912 - 2005
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste na{o babico v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za sv. ma{e ter izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala duhovnikom, pevcem in govornikom. Vsem in vsakemu posebej {e enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Ti mirno spis, a v nasih srcih se živis.	
ZAHVALA	
Ko smo se poslovili od na{ega dragega	
Janka Vrabla ROGOZNIŠKA C. 11, PTUJ	
ste bili mnogi z nami. Vsem za vse iskrena HVALA!	Vsi njegovi
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Tam zdaj mirno spis, a v nasih srcih se živis.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, tasta in dedka
Jožeta Hedla
KRČEVINA PRI VURBERGU 96
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete ma{e ter izrečeno sožalje.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, ge. Veri za molitev in poslovilni govor ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Marije-Minke Kekec
rojene Muhič IZ REŠEVE 22, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala osebju Doma upokojencev Ptuj za vso nego in skrb, {e posebej hvala pa sosedi Martini za {tevilne trenutke, ki jih je preživela ob mami v času njene bolezni.
Žalujoči: hčerka Irena in sin Marjan z družinama
Ce bi vrata mi odprla, bi se danes z vami bil. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno,
a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nam dragega in ljubljenega
Petra Kysela
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, so{olcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e ter nam ustno in pisno izrekali sožalje.
Hvala župniku g. Marjanu za cerkveni pogrebni obred ter iz srca izrečene zadnje tolažilne besede pisatelja Tolstoja. Hvala g. Alojzu Šeguli za ganljive besede slovesa in prebrano sestrino slovo.
Prav lepa hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke in g. Prstecu za odigrano Ti{ino. Vsem in vsakemu še enkrat hvala!
Njegovi najdražji
Gaj pri Pragerskem • Umor Dragice Erker
mm ■■	v	■	bVVh
Morilca se vedno iscejo
V noCI s sobote na nedeljo, 12. oz. 13. februarja, je zaenkrat Se neznani storilec v Gaju pri Pragerskem na krut naCin v njeni hiSi, v Klepovi 33, umoril 64-letno Dragico Erker.
Policija storilca se vedno ni našla, zaradi razjasnitve okoliščin pa iščejo Petra Benberaka, komaj 18-letnega Slovaka iz Košic, ki je delal v pragerski pekarni Hlebček. Dva dni pred tragičnim dogodkom, v četrtek, se je kot podnajemnik vselil k umorjeni Dragici Erker, po dogodku pa skrivnostno izginil.
Da nekaj s sosedo in prijateljico ne bo v redu, je naslednji dan, v nedeljo, ugotovila Hilda Rojs, ki živi v sosednji hiši. Dan prej, v soboto, je Dragica povedala sosedi, da ima gripo ter da naj stvari zanjo, iz trgovine ji je prinesla mleko in kruh ter zanjo skuhala kosilo, pusti kar pred vrati. Kosilo za domače in zanjo je skuhala Hilda Rojs tudi v nedeljo. Ker se Dragica med 16. in 18. uro ni odzvala na klice na mobitel in hišni telefon, se je Hilda Rojs odpravila k sosedi, ki se tudi na zvonjenje ni odzvala. Opazila je odtrgano mrežo na priprtem oknu kurilnice. V notranjosti je bilo opaziti na tleh razmetana oblačila ter lužo, za katero je soseda sprva domnevala, da je voda. V hiši je bila luč, rolete so bile spuščene. Ko se tudi na klicanje soseda ni odzvala, jo je spreletela grozna slutnja. Se enkrat je pogledala v notranjost in z grozo na steni
škodovano glavo in z razbitim mobitelom v bližini.
Anonimni klici po telefonu
Dragica Erker naj bi po telefonu 14 dni pred umorom imela več anonimnih klicev. Klicatelj je vedno po zvonjenju brez besed slušalko odložil. V zadnjih dveh letih pa naj bi imeli v neposred-
Foto: Majda Frid
Pred hišo kruto umorjene Dragice Erker so sosedje prižgali sveče.
še videli na Pragerskem, govori se, da naj bi spraševal, kam se še lahko za dva tisoč tolarjev odpelje s taksijem, po tem pa je skrivnostno izginil. Po izjavi po-
Foto: Majda F
Hilda Rojs, prva soseda umorjene, je še vedno globoko pretresena.
opazila krvave odtise dlani. Odšla je domov in možu povedala: "Pri Dragici je nekaj hudo narobe." Poklicala je še dve sosedi, ena od njiju je imela ključ od Dragičine hiše. Z baterijo so posvetile v notranjost in z grozo ugotovile, da je na tleh luža krvi. Poklicale so policijo in okoli 19. ure so na tleh našli umorjeno Dragico Erker, razgaljeno s po-
Foto: arhiv PU Maribor
Petra Benberaka iščejo, da bi razjasnili okoliščine umora.
ni soseščini več vlomov, tudi pri belem dnevu, pri enem izmed sosedov so vlomili kar trikrat. Hilda Rojs je tudi povedala, da je v noči, ko se je zgodil umor, Dragica ob pol eni uri v nedeljo zjutraj klicala na dve strani in povedala, da jo je strah, ker sliši sumljive zvoke v hiši.
Podnajemnik
V četrtek, dva dni pred umorom, je Dragica Erker vzela za podnajemnika 18-letnega Slovaka iz mesta Košice, Petra Ben-beraka, ki je delal v pragerski pekarni Hlebček. Na predvečer umora so ga videli popivati in razgrajati po bližnjih gostinskih lokalih. Po izjavah sodelavke naj bi grozil natakarici v lokalu na železniški postaji na Prager-skem, ker mu zaradi močne vinjenosti ni hotela dati pijače, pa tudi denarja zanjo naj ne bi imel več. Pobegnila je iz lokala ter poklicala policijo. Policaji iz Slovenske Bistrice so prišli čez eno uro, ob prihodu pa so po izjavi predstavnika za odnose z javnostmi naredili, kar pač naredijo v takih primerih. Ker natakarici ni nič naredil, so ga pustili, kjer je bil. Ob 23. uri naj bi Petra Benberaka po izjavi Hilde Rojs
Stojnci • Dopolnila 90 let
Krepka in dobrega zdravja
V ponedeljek, 21. februarja, je 90. rojstni dan praznovala Jera Ambrož, po domaCe Šmitova Gera, iz Stojncev. Ob praznovanju visokega življenjskega jubileja so se ji na praznovanju minulo soboto pridružili vsi njeni najbližji: sorodniki, prijatelji in znanci.
Jero Ambrož so ob njenem jubileju obiskali tudi predstavniki vaškega odbora Stojnci in sveta občine Markovci.
Ambroževa se je rodila v Stojncih. Bila je najstarejša v družini desetih otrok. Poročila se je leta 1946 in v zakonu se jima je z možem rodilo pet
	^cttĚ!	jíjl Izberite modro svojo pot ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI STr°i"b
		
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
če se susca da orati, bo treba aprila jokati.
Danes bo sprva oblačno, čez dan se bo oblačnost trgala. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, v severozahodnih krajih do -9, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 7 stopinj C.
Obeti
V petek bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodnih krajih bo občasno naletaval sneg. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Tudi v soboto bo vreme podobno.
"WAmM
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Lea Skok, Ul. 25. maja, Ptuj - Lana; Simona Ivankovic, Užiška 15, Ljutomer - Dominika; Marjanca Kostanjevec, Bukovci 119/a, Markovci - Majo; Simona Šmigoc, Mali Okic 47, Cirkulane - Nejca; Martina Matjašic, Gibina 15, Vitomarci - Melanijo; Andreja Kante, Kokolova ul. 9, Ptuj - Taja; Ksenja Vindiš, Apače 84, Lovrenc na Dr. polju - Urbana; Renata Tetickovic, Gruškovec 65, Cirkulane - Tajo Nikito; Dubravka Kanjuh, Ul. 14 Divizije 44, Rogaška - Adrijano; Andreja Fijačko, Videm 4 - Ama-dejo; Jasna Vukovic, Vuzmetinci 43, Miklavž pri Ormožu - Nika; Polonca Voglar, Pristava 39, Cirkulane - Dašo; Maja Vidovič, Zagrebška 122, Ptuj - Jureta; Valerija Malek, Dolič 16la, Destrnik - Lejo; Valerija Burjan, Skorba 44, Ptuj - Majo; Vesna Krajnc, Brezovec 19la, Cirkulane - Leona; Mihaela Gobec, Breg 15, Majšperk - Lucijo; Erika Sušnik, Janežovci 8, Destnrik - Marka.
Umrli so: Terezija Mesaric, Majšperk 99, umrla 13. februarja 2005; Frančiška Ribic, Selska c. 46, Ptuj, umrla 13. februarja 2005; Janez Ku-šar, Šikole 18, umrl 14. februarja 2005; Angela Hanželic, Dornava 40, umrla 15. februarja 2005; Marija Kekec, Reševa ul. 12, Ptuj, umrla 12. februarja 2005; Franc Langerholc, Mariborska c. 36, Ptuj, umrl 11. februarja 2005; Jožef Hoedl, Krcevina pri Vurbergu 96la, umrl 12. februarja 2005; Stanislav Cuš, Spodnji Velovlek 27, umrl 13. februarja 2005 Stjepan Polanec, Slovenska cesta 46, Središce ob Dravi, umrl 14. februarja 2005; Francišek Toš, Grlinci 37, umrl 14. februarja 2005; Štefan Vidovic, Slatina 60, umrl 16. februarja 2005; Štefanija Habjanic, Lancova vas 57, umrla 17. februarja 2005; Janez Vrabl, Rogozniška c. 11, Ptuj; Peter Kysela, Draženska c. 15, Ptuj, umrl 10. februarja 2005; Stanko Zajšek, Cesta na Hajdino 27, Njiverce, umrl 11. februarja 2005; Pavlina Sagadin, Gerecja vas 61, umrla 12. februarja 2005; Marija Gornik, Sp. Hajdina 64, umrla 14. februarja 2005; Ana Svenšek, Gradišce 22, umrla 12, februarja 2005.
Črna kronika
licije Peter Benberak zaenkrat ni osumljenec, želeli pa bi z njim vzpostaviti stik zaradi razjasnitve okoliščin dogodka.
MF
Iz garaže odnesel oCala
Od 18. do 20. februarja je neznani storilec vlomil v garažo na dvorišcu stanovanjske hiše na Ptuju, od koder je odtujil vecjo kolicino korekcijskih ocal kitajskega porekla, soncnih ocal in 3 komplete alu platišc za osebna vozila, od katerih so bile na dveh namešcene pnevmatike. S tem dejanjem je povzrocil za 3.000.000 SIT materialne škode.
Zagorela kmeCka soba
20. februarja v jutranjih urah je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Stranskih Makolah, UE Slovenska Bistrica. Do požara je prišlo v kmecki sobi, ki se nahaja v sklopu gospodarskega poslopja, in sicer zaradi žerjavice, ki je padla iz odprtega kamina. Požar so pogasili gasilci PGD Makole. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 1.000.000 SIT.
Izsiljevala prednost
18. februarja ob 16.42 se je regionalni cesti v križišcu za naselje Slivnica in avtomobilske ceste zgodila prometna nesreca zaradi izsiljevanja prednosti. Voznica osebnega avtomobila, stara 74 let, doma iz okolice obcine Slovenska Bistrica, je v omenjenem križišcu zavijala v levo in ni pustila prednosti vozilom, ki vozijo naravnost iz nasprotne smeri. Pri tem je odvzela prednost 31-letnemu vozniku tovornega avtomobila. Voznik tovornega avtomobila je s prednjim desnim delom trcil v desni bok osebnega avtomobila. V trcenju je voznica utrpela lahke telesne poškodbe, sopotnica v osebnem avtomobilu, stara 48 let, pa hude.
Vlom v Šiviljstvo
Neznani storilec je v casu od 17. februarja od 19.00 do 18. februarja do 08.00 z neznanim predmetom na vzvod nasilno odprl okno prodajnih prostorov šiviljstva Markuš v Lenartu. Iz notranjosti je odnesel vec moških in ženskih oblacil ter s tem lastnika oškodoval za okoli 500.000,00 SIT.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
otrok. Kruta usoda ji je po desetih letih zakona vzela moža in tako je morala za otroke skrbeti kar sama. Njeno celo življenje pa je povezano tudi s prodajo in pridelavo zelenjave. "S prodajo se ukvarjam še sedaj. O, ja, denar še vem dobro prešteti," se pošali 90-letnica in pove, da jo še vedno krepi delo na polju in domačem vrtu.
In kako si krajša popoldneve? Včasih gleda mehiške nadaljevanke, med katerimi ji je bila najljubša Esmeralda. Seveda pa se v poletnih dneh in v času sezonske zelenjave več ali manj posveča prodaji povrt-nin.
Molca Zemljarii
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ
Štui[i26a
Smer
■litlnilnuii.p. Tel.i 02 787-86-70, 041 716-251
STE BiLi POŠKODOVANI
— ^ '— NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 14