original scientific article	DOI 10.19233/ASHS.2016.48
received: 2015-11-03
NAGLASNI TIPI ŽENSKE A-JEVSKE SKLANJATVE V KRAJEVNEM GOVORU
KROPE NA GORENJSKEM
Jožica ŠKOFIC
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana e-mail: guzej@zrc-sazu.si
IZVLEČEK
V prispevku so prikazani odrazi praslovanskih naglasnih tipov samostalnikov a-jevske sklanjatve v krajevnem govoru Krope (SLA T202), ki spada v gorenjsko narečno skupino slovenščine. Prikazani so naglasni tipi in njihovi naglasni vzorci (tj. razvrstitev tako naglasnega mesta kot kolikostnih in tonemskih značilnosti) imenovanih samostalnikov v kroparskem govoru ter njihov praslovanski izvor z nepremičnim naglasom na osnovi (a), končniškim naglasom (b) in premičnim naglasom (c). Prikazano je, kje govor izkazuje ohranjanje praslovanskega stanja in kje spremembe, nastale na podlagi naglasnih premikov, analogij ali morebitnih prehodov med posameznimi paradigmami. Kroparski govor je kot del osrednje gorenjščine tonemski (pozna cirkumflektirane in akutirane dolge naglašene samoglasnike, kratki naglašeni samoglasniki tonemske opozicije nimajo).
Ključne besede: zgodovinsko jezikoslovje, morfemski naglas, a-sklanjatev samostalnikov ženskega spola, slovenski
jezik, gorenjsko narečje, Kropa.
L'ACCENTUAZIONE DELLA A-DECLINAZIONE NELLA PARLATA LOCALE DI KROPA
NELLA REGIONE DELLA GORENJSKA
SINTESI
L'articolo tratta l'accentuazione dei sostantivi femminili appartenenti all'a-declinazione nella parlata locale di Kropa (SLA T202) della regione della Gorenjska (Carniola Superiore) dal punto di vista sincronico e diacronico. La prospettiva descrittivo-linguistica permette di presentare sia le classi di accento che alcuni modelli di accentuazione (ictus, le caratteristiche sia quantitative che d'intonazione). La prospettiva linguistica storica determina l'origine dei tipi di accento dal proto-slavo e permette di dividere le parole in tre gruppi - con l'accento fisso sulla radice (a), con l'accento fisso sull'ultima sillaba (b) e con l'accento mobile (c). Viene quindi presentato in quali casi il dialetto preserva l'accento proto-slavo e in quali invece cambia in base allo spostamento dell'accento, all'analogia o ai possibili passaggi tra i singoli paradigmi. La parlata locale di Kropa e tonematica (con circonflessi e acuti su vocali lunghe e accentuate e con l'accento grave dinamico).
Parole chiave: linguistica storica, accento morfologico, a-declinazione dei sostantivi di genere femminile, lingua
slovena, parlata della regione della Gorenjska, Kropa
1 SKOFIC: NAGLASNI TIPI ŽENSKE A-JEVSKE SKLANJATVE V KRAJEVNEM GOVORU KROPE NA GORENJSKEM, 655-662
UVOD
V prispevku1 so prikazani odrazi praslovanskih na-glasnih tipov samostalnikov a-jevske sklanjatve2 v krajevnem govoru3 Krope (SLA T202), ki spada v gorenjsko narečno skupino slovenščine.4
Gorenjsko narečje se ne govori povsod enako:5 osrednjegorenjsko narečje se govori v trikotniku Ljubljana, Kamnik, Kranj ter v Deželi in pasu med Karavankami in Jelovico, nekaj posebnosti na glasoslovni ravnini pa imajo predvsem govori v okolici Bleda, kroparski govor, bohinjski govori ter govor Dovjega v Zgornjesavski dolini in govor Jezerskega, ki ima precej koroških (obir-skih) značilnosti (Škofic, 2012). Gorenjščina ima še dve podnarečji: jugovzhodna gorenjščina v Tuhinjski dolini (pojavi kot razvoj jata in dolgega o v ei in ou segajo v Tuhinjski dolini do Buča, gorenjske narečne inovacije kot švapanje, razvoj kratkega vokalizma, konzonantski refleksi so kasnejši) in ob Radomlji (ni intonacij, pojavljajo se diftongi) ter selško narečje (vpliv sosednjih rovtarskih govorov: ni intonacije, švapanja, sekundarne palatalizacije velarov; akcentski premik megla > magla). Gorenjščina ima (večinoma) monoftongični vokalni sistem z močno narečno redukcijo visokih kratkih (na-glašenih in nenaglašenih) samoglasnikov i in u ter jata v polglasnik (posebno ob zvočnikih in v izglasju). Za go-renjščino (z izjemo kroparskega in nekaterih bohinjskih govorov ter selškega narečja in vzhodnogorenjskega podnarečja) je značilno švapanje, otrditev Ij in nj v l in n, mehčanje mehkonebnikov k, g, x pred sprednjimi samoglasniki ter različne asimilacije in disimilacije soglasniških sklopov, ki temu narečju dajejo izrazit slušni vtis; za kroparski krajevni govor je značilno tudi pogrkovanje. Na oblikoslovni ravnini je za gorenjščino značilna maskulinizacija samostalnikov srednjega
spola v ednini in feminizacija v množini ter nekatere posebnosti v pregibanju samostalnikov, pridevnikov in glagolov (prim Logar 1975).
Tudi kroparski govor6 ima dolge naglašene, kratke naglašene in kratke nenaglašene samoglasnike. Dolgi naglašeni samoglasniki so lahko akutirani ali cirkum-flektirani (tonemska opozicija) - mogoči so na katerem koli besednem zlogu. Kratki jakostni naglas je omejen na zadnji ali edini zlog besede. Inventar prozodemov torej obsega tri naglase in nenaglašeno kračino, tj. V:, V:, 'V, V:7
V: < V:
<	naglašeni V v nezadnjem besednem zlogu (tudi v tipih zaba:va, sRÖ:ta)
<	po naglasnem umiku s kratkega naglašenega končnega zloga za en zlog proti začetku besede - sekundarni naglasni premik (g6:Ra, nö:s3t, se:stRa/se:stra, le:žat, je:z3k, RÖ:ka)
V: < V:
<	podaljšani kratki naglas v zadnjem ali edinem besednem zlogu (kd:nl'kon)
'V < naglašeni samoglasnik v zadnjem ali edinem besednem zlogu ('msš, 'ksp, žga'ne, no'zsk, is'kat, k!met, st'Rok)
V	< nenaglašeni samoglasnik (uči:t3l, zida:R, žele:s, lo'u3t, satje, sts'za, mesö:, omo'Ž3t, sa:Rce:, ja:buk)
<	po umiku naglasa s končnega kratkega naglašenega zloga (pe:ta, uRe:me)
V	gorenjskem narečju (in torej tudi v obravnavanem krajevnem govoru) sta izražena oba splošnoslovenska naglasna premika:
- pomik starega cirkumfleksa (tip psl. *zölto > sln. *zlatö > krop. zlato:; psl. *dko > sln. *okö > krop. okÖ:) in
1	Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na ZRC SAZU v Ljubljani (www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.
2	Analiza naglasnih tipov samostalnikov a-jevske sklanjatve je bila pripravljena s tradicionalno dialektološko raziskovalno metodo, tj. zbiranjem in snemanjem govorjenih besedil na terenu (s t. i. vodenim pogovorom), njihovim zapisom v slovenski fonetični transkripciji, (ročnim) izpisom ustreznega gradiva iz takega besedilnega korpusa in njegovo naglasnoparadigmatsko analizo. (Računalniški oz. elektronski) korpusni pristop bi tako analizo lahko olajšal, ne pa je nadomestil (prim. Sumenjak, 2016).
3	Odrazi praslovanskih naglasnih tipov samostalnikov a-jevske sklanjatve so bili v slovenski naglasoslovni literaturi že obravnavani, med drugim v Sekli, 2007a, 2007b in 2008; Mirtič, 2014.
4	Novi Slovar slovenskega knjižnega jezika SSKJ 3, objavljen na www.fran.si, prinaša le sinhrone naglasne paradigme slovenskega besed-ja.
5	Med prvimi je znanstveno klasifikacijo slovenskih narečij predlagal Izmail Sreznjevski, ki je sredi 19. stoletja potoval po slovenskih krajih in raziskoval slovenska narečja ter je spomladi leta 1841 obiskal tudi Gorenjsko (Kranj, Naklo, Tržič, Vrbo in Bled). Njegova klasifikacija, predlagana v članku O narečijah slavjanskih (1841) in nato še v članku Obozrenie glavnyh čert srodstva zvukov v narečijah slavjanskih, je bila upoštevana tudi pri izdelavi Ramovševe dialektološke karte slovenskih narečij v 20. stoletju. Sreznjevski je o delitvi slovenščine na narečja zapisal: »Barvne kombinacije so neskončne, medtem ko je število glavnih barv sorazmerno omejeno: tako je tudi tukaj. Sam si nisem niti upal izločiti in opisati vseh možnih kombinacij in odtenkov, ki se jih da najti po različnih krajih pri Slovencih; toliko več pozornosti sem namenil ključnim razlikam in sem skušal doumeti razlikovalne značilnosti glavnih narečij.« (Makarova Tominec, 2014) Tukajšnja omejitev gorenjskega narečja temelji na karti slovenskih narečij Tineta Logarja in Jakoba Riglerja iz leta 1 983.
6	Krajevni govor Krope je bil po vprašalnici za SLA zapisan trikrat: leta 1952 ga je zapisal Tine Logar, leta 1975 Irena Resman, leta 1996 je bil predstavljen tudi v doktorski disertaciji Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem Jožice Skofic (mentor prof. Tine Logar), ki je leta 1997 o glasoslovnih značilnostih kroparskega govora napisala še članek Fonološki opis govora Krope (SLA 202).
7	V tem besedilu črka V označuje samoglasnik/vokal.
-	umik kratkega naglasa s končnega zloga na pred-naglasno dolžino (tip psl. *gvezda > sln. *zvezda > krop. zve:zda) ter
-	nekateri nesplošnoslovenski premiki, npr. umik kratkega naglasa na prednaglasno kračino (tip psl. *žena > sln. *žena > krop. že:na; psl. *voda > sln. *voda > krop. vö:da), pri čemer sta se sekundarno naglašena e in o že podaljšala,
-	umik naglasa na prednaglasno nadkračino pa tu ni bil izveden (tip psl. *mbgla > sln. *maglä > krop. msg'la).
NAGLASNI TIPI ŽENSKE ^-JEVSKE SKLANJATVE V KROPARSKEM GOVORU
Naglasni tipi samostalnikov a-jevske sklanjatve in njihovi osnovni praslovanski viri so naslednji:
1. Nepremični naglas na akutirani osnovi
1.1 Regularni odraz psl. naglasnega tipa a v primeru, da iz psl. starega akuta ni prišlo do nastanka popsl. novega cirkumfleksa v večini sklonskih oblik: psl. Nsg. *žblica, Asg. *žblicQ (a) > krop. Nsg. žli:ca, Asg. žli:co, knj. sln. Nsg. žl^:ca, Asg. žl^:co (toda z odrazom popsl. novega cirkumfleksa v Isg. krop. z žli:co, knj. sln. z žli:co, in Gpl. krop. žli:c, knj. sln. žli:c); psl. Nsg. *malina, Asg *malinQ (a) > krop. Nsg. mali:na, Asg. mali:no, knj. sln. Nsg. mal^:na, Asg. mal^:no.
	sg.	pl.	du.
N	žli:c-a	žli:c-e	= pl.
G	žli:c-e	žli:c-0	
D	žli:c-0	žli:c-am	
A	žli:c-o	žli:c-e	
L	žli:c-0	žli:c-ax	
I	žri:c-o^	žli:c-am	
podga:na, pokRÖ:uka, poli:ca, poti:ca, pRi:ča, pRu:čca, pe:ka, pi:na, RÖ:ba, Ra:ca, Ra:ma, Ra:na, Ri:ba, Rozgotu:lca, RÜ:ta, Re:pa, Re:tkuca, souni:ca, sa:la, sa:ne, sg:Rbeči:ca, ska:la, skle:da, skRi:na, skü:ta, sla:ma, smRe:ka, sme:Š3nca, sola:ta, sö:ba, sRä:ica, sRe:ča, stRe:xa, su:ša, šči:Ra, ša:nta, ša:Ra, ši:ba, ši:na, šiRi:na, šk0:da, šma:R3nca, špi:ca, špina:ča, štacu:na, šta:lca, štRe:ka, šte:l3yga, t0:ča, tö:sa, ta:Rgoui:na, tRu:ga, tuoRŠca, ušeni:ca, uö:tka, uaRjü:xa, uä:za, uä:Rba, uRa:na, ud:uaRca, zbö:ta, ža:ba, ži:la, ženi:ca, že:nska, zü:pa, žui:na.
Izjemoma je v Ndu. lahko tudi končnica -0, na primer:
	sg.	pl.	du.
N	nü:n-a	nü:n-e	nü:n-0/nü:n-e
Premene osnove
V Gpl. se v sklop zvočnik+zvočnik ali nezvočnik+zvočnik na koncu osnove vrine polglasnik /s/, pred -j- pa se, tako kot v knjižnem jeziku, vrine samoglasnik /i/:
	sg.	pl.
N	ž0:un-a	ž0:un-e
G	žg:un-e	žg:u3n-0
		
	sg.	pl.
N	gä:Rj-a	gä:Rj-e
G	gä:Rj-e	ga:Rii-0
Tako še: a:ntla, bö:tRa, če:tna,	gRa:ble, kü:xna,
mö:iskRa, ma:šna, poje:dna, Re:ušna,	sg:Rna, sk"ö:Rja, uö:una, ue:stja.
Premene končnic
Tako še: baRkö:nca, ba:ba, ba:la, ba:na, ba:pca, boRouni:ca, bRd:za, bü:ča, bü:lca, bü:taRa, cü:na, cveta:ča, ci:sta, či:s3lca, či:ta, čd:Rkca, čeža:na, četgRtni:ca, čpi:na, čü:mnata, dö:ta, da:RŽi:na, dla:ka, de:k3lca, de:Ra, de:tela, fa:RŽoli:ca, fa:baRka, ji:ga, f3ži:na, fla:ša, fRa:ča, fRa:ta, gp:ba, ga:špaRca, ga:itRoža, gRi:ua, xi:ša, xla:če, xRa:sta, jö:pca, ja:goda, ja:ma, je:ša, je:tka, kö:za, ka:Rta:ča, ka:ča, ka:ša, ka:pa, kloba:sa, klü:ka, kld:še, kmeti:ca, kna:la, kni:ga, koRü:za, kd:šna, KRÖ:pa, kRa:ca, kRa:ua, kRi:pa, kRopi:ua, kü:maRa, kü:Ra, lä:stouka, lä:ta, li:pa, l3ši:na, lend:ba, lopä:ta, lsi:ca, lü:na, ld:ska, mali:na, ma:čoxa, ma:ša, mä:ma, mi:za, m3šta:ce, mRe:ža, mü:ska, mü:xa, me:ča, nö:sa, ni:ua, nede:la, neue:sta, pä:lca, pi:la, pi:na, peče:yka, pepeuni:ca, plä:ča, plä:ta, pleni:ca, pld:ša,
1. Samostalniki, ki se jim osnova končuje na nezvočnik+zvočnik ali zvočnik+zvočnik, imajo v Dsg. in Lsg. končnico -3. Po analogiji imajo lahko to končnico tudi nekateri drugi samostalniki.
	sg.
N	ju:žn-a
G	ju:žn-e
D	ju:žn-3
A	ju:žn-o
L	ju:žn-3
I	ju:žn-o
8 Stari akut, ki je prešel v novi cirkumfleks (Isg. in Gpl.).
Tako še: mRÖiula, pöistla.
1.2. Regularni odraz psI. naglasnega tipa b samostalnikov s psl. dolgim samoglasnikom v edinem zlogu osnove: psl. Nsg. *glista, Asg. *glistQ (b) > krop. Nsg. gli:sta, Asg. gli:sto, knj. sln. Nsg. gli:sta, Asg. gliisto.
	sg.	pl.	du.
N	zve':zd-a	zvd:zd-e	= pl.
G	zve':zd-e	zve:zd-0	
D	zvd:zd-0	zvd:zd-am	
A	zvd:zd-o	zvd:zd-e	
L	zvd:zd-0	zvd:zd-ax	
I	zve:zd-o	zvd:zd-am	
Tako še: bRa:da, bRaina, ČRe:da, di:ža, gli:sta, gReida, xRa:na, moika, Rčika, soiua, sueiča, tRaiua, teiža, teita, uiizda, uoila, uoisa.
1.3. Odraz psl. naglasnega tipa b in c po morfono-logizaciji naglasa na osnovi: psl. Nsg. *duša, Asg. *düsQ (c) > krop. Nsg. duiša, Asg. duišo, knj. sln. Nsg. duiša, Asg. duišo.
	sg.	pl.	du.
N	du:š-a	du:š-e	= pl.
G	du:š-e	du:š-0	
D	du:š-0	du:š-am	
A	du:š-o	du:š-e	
L	du:š-0	du:š-ax	
I	du:š-o	du:š-am	
	sg.	pl.	du.
N	pü:nc-a	pü:nc-e	= pl.
G	pü:nc-e	pü:nc-0	
D	pü:nc-0	pü:nc-am	
A	pü:nc-o	pü:nc-e	
L	pü:nc-0	pü:nc-ax	
I	pü:nc-o	pü:nc-am	
Tako še: ambulainta, aiida, aiksa, baRaika, bateRiija, baiita, baiRčica, biiRmayka, b3ga:u3nca, bszgaiuka, belouiška, beseida, bRisaiuka, bRočtilka, bRuinaRca, bReinta, buicka, büiyka, beica, cviiyga, jgäiyka, čupka, daukaRiija, diila, domačii^ka, fäiifca, gaRäiza, gäite, gosäiua, gostüiRBnca, gRadeinca, xče:Rka, kastRoilca, käiiza, käiRta, klučä:u^nca, kmetiija, knöifalca, koloRäiba, koReita, koshlsnca, kRoina, kRauäita, kReida, kü'.galca, küiRica, küixaRca, lampaRiija, läimpa, mašiina, macoila, mä:čka, maRjeitica, maReilca, mäilca, mäiuta, mäiuxca, mlissnca, mhska, mežnaRiija, mesteije, motiika, mü:s3nca, müiizda, poišta, paizdüixa, pizäima, planäiua, plannyka, pleiuanca, podRüizanca, pomiuäiuka, poRoika, posoida, pReinza, püimpa, pe:sa, peissmca, Roiža, Razfiika, Räimpa, Riiyka, Re:va, soinčsnca, soiRa, säiyke, smetiišanca, smü:če, stäiRca, süoRta, šoila, šabeisa, škRopiiuanca, šnuRsnca, špä:ga, špä:iza, špä:yga, štä:yga, šte:yge, šuä:yka, tä:ška, täibslca, uä:ga, utäiua, ue:ja, zabäiva, zastäiua, zelenäiua, zeilena, žoiga, žointa, zaRjä'.uca, zä:ga, zäiRsnca, zeleizsnca, zläixta, zuäiuca, že:xta.
Premene osnove
1. V Gpl. se v sklop zvočnik+zvočnik ali nezvočnik+zvočnik na koncu osnove vrine polglasnik /s/ (tudi ajevsko obarvan polglasnik [a] pred [r]), pred -j-pa se vrine samoglasnik /i/, zveza nezvočnik+zvočnik /v/ v izglasju Gpl. se izgovarja kot [-u] (koleidva koleidu).
Tako še: ziima.
2. Nepremični naglas na cirkumflektirani osnovi
2.1 Regularni odraz psl. naglasnega tipa a v primeru, da je iz psl. starega akuta prišlo do nastanka popsl. novega cirkumfleksa v večini sklonskih oblik:
psl. Nsg. *mačbka Asg. *mačbkQ (a) > krop. Nsg. mä:čka, Asg. mä:čko, knj. sln. Nsg. mä:čka, Asg. mä:čko; psl. Nsg. *motyka, Asg. *motykQ (a) > krop. Nsg. mothka, Asg. motiiko, knj. sln. Nsg. motiika, Asg. motiiko.
	sg.	pl.
N	i:gR-a	ligR-e
G	l-gR-e	i:gQR-0
		
	sg.	pl.
N	uečeiRj-a	ueče:Rj-e
G	uečeiRj-e	ueče:Rii-0
Tako še: beiRgla, blagäiina, büidla, coikla, cnfRa, cmäindRa, čukla, čeišna, čeišpla, goidla, galoišne, gmäiina, gostiilna, gReibla, käiygla, kü:čma, lüikna, moRäiina, neiškla, plüizna, pReceisja, sestRiična, škä:Rje, škä:tla, špeigle, štüoRkla, šeifla, touäiRna, uoiRgle, uečeiRja, železä:Rna, žeimla.
2. Redko se v Gpl. polglasnik /s/ vriva med dva nezvočnika na koncu osnove (to lahko slišimo le še pri nekaterih starejših Kroparjih), na primer:
	sg.	pl.
N	xRÜ:šk-a	xRÜ:šk-e
G	xRÜ:šk-e	xRÜ:šk-0l xRÜ:š^k-0
Premene končnic
1. Samostalniki, ki se jim osnova končuje na nezvočnik+zvočnik ali zvočnik+zvočnik, imajo v Dsg. in Lsg. končnico -a. Po analogiji imajo lahko to končnico tudi nekateri drugi samostalniki.
	sg.
N	ka:mR-a
G	ka:mR-e
D	ka:mR-3
A	ka:mR-o
L	ka:mR-3
I	ka:mR-o
	sg.	pl.	du.
N	sRo:t-a	sRo:t-e	= pl.
G	sRo:t-e	sRd:t-0	
D	sRd:t-0	sRo:t-am	
A	sRo:t-o	sRo:t-e	
L	sRd:t-0	sRo:t-ax	
I	sRo:t-o	sRo-J-am	
Tako še: magla, t'ma, guja.
2.3.2. Odraz psl. naglasnega tipa c samostalnikov s psl. polglasnikom v edinem zlogu osnove po analoški izravnavi po oblikah s kračino v zadnjem zlogu: psl.
Nsg. *stbja Asg. *sfbjQ (b) > krop. Nsg. sta'za, Asg. sta'zo vs. knj. sln. Nsg. sta'za, Asg. stazo:.
Tako še: ba:Rva, bi:Rma, pRe:kla, šlu:žba, ma:uxca, pu:nčka.
2.2. Odraz praslovanskega naglasnega tipa c po analoški posplošitvi naglasa cirkumflektiranih oblik:
psl. Nsg. *sirota, Asg. *sirotQ > krop. Nsg. sRd:ta, Asg. sRÖ:to, knj. sln. Nsg. sirö:ta, Asg. sird:to.
	sg.	pl.	du.
N	sta'z-a	sta'z-e	= pl.
G	sta'z-e	staz-a:	
D	sta'z-a	sta'z-gm	
A	sta'z-o	sta'z-e	
L	sta'z-a	sta'z-gx	
I	sta'z-o	staz-a:m	
Tako še nekateri samostalniki po onemitvi predna-glasnega polnega samoglasnika: da:RŽ'ba, potk'ua.
2.3.3. Odraz psl. naglasnih tipov b in c s psl. kratkim samoglasnikom v osnovi po analoškem prehodu v tip krop. Nsg. msg la, Asg. msg lo: psl. Nsg. *voda, Asg. *vddQ (c) > krop. Nsg. uo'da, Asg. uo'do vs. knj. sln. vö:da, Asg vodo:.
Tako še: i:gRa, jbe:la, udd:ua.
2.3. Končniški naglas s kračino v imenovalniku in tožilniku ednine9
	sg.	pl.	du.
N	uo'd-a	uo'd-e	= pl.
G	uo'd-e	uo'd-a	
D	uo'd-a	uo'd-am	
A	uo'd-o	uo'd-e	
L	uo'd-a	uo'd-ax	
I	uo'd-o	v	
2.3.1. Regularni odraz psl. naglasnega tipa b samostalnikov s psl. polglasnikom v edinem zlogu osnove: psl.
Nsg. *mbgla Asg.*mbglQ (b) > krop. Nsg. mag'la, Asg. mag'lo, knj. sln. Nsg. mag'la, Asg. mag'lo.
	sg.	pl.	du.
N	paS'k-a	pas'k-e	= pl.
G	paS'k-e	pašk-a:	
D	pas'k-a	paš'k-gm	
A	pas'k-o	paš'k-e	
L	pas'k-a	paš'k-gx	
I	pas'k-o	pašk-a:m	
Tako še: go'Ra.
2.4. Premični naglas
Večina samostalnikov mešanega naglasnega tipa se lahko sklanja tudi po nepremičnem naglasnem tipu na osnovi - mešani naglasni tip se v kroparskem krajevnem govoru izgublja.
2.4.1. Regularni odraz psl. naglasnega tipa c samostalnikov s psl. dolgim in kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove: psl. Nsg. *golva, Asg. *gdlvQ (c) > krop. Nsg. gla:ua, Asg. glauo:, knj. sln. Nsg. gla:va, Asg. glavo:; psl. Nsg. *noga, Asg. *ndgQ (c) > krop. Nsg. nö:ga, Asg nogo:, knj. sln. Nsg. nö:ga, Asg nogo:.
9 Po končniškem naglasnem tipu se sklanja tudi beseda gosp-a:; končnica je vedno dolga in akutirana.
	sg.	pl.	du.
N	gla:u-a	glau-e:	= pl.
G	glav-e:	glau-a:	
D	gla:u-@	gla'u-amlglau-a:m	
A	glau-o:	glau-e:	
L	gla:u-@	gla'u-ax	
I	glau-O:	glau-a:m	
Tako še: bö:uxa, buaida, nö:ga, pe:talpe:ta, RÖika,
2.4.2. Odraz psl. naglasnega tipa b samostalnikov s psI. kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove po analoškem prehodu v premični naglasni tip (krop. Nsg.
nö:ga, Asg. nogo:): psl. Nsg. *žena, Asg. *ženQ (b) > krop. Nsg. že:na, Asg. ženo:, knj. sln. Nsg. žena, Asg. ženo.
	sg.	pl.	du.
N	že:n-alže:n-a'1'0	žen-e:	= pl.
G	žen-e:	žen-a:	
D	že:n-^	že'n-amlžen-a:m	
A	žen-o:	žen-e:	
L	že:n-%	že'n-gx	
I	žen-O:	žen-a:m	
	sg.	pl.
N	se:stR-a	se:stR-el sestr-e:
G	se:stR-elsestr-e:	se:st9R-Q/se:stgR-Q
V Asg. in Apl. se v zvezah s predlogom lahko spremeni kvaliteta in tonem naglašenih o-jevskih in e-jevskih samoglasnikov (ki se zožijo):
	sg.	pl.
N	nö:g-a	nog-o: - na nd:go
G	nog-e:	nog-e: - na no:ge
Tako še: kö:pa, kö:sa, kö:za, me:tlalme:tla, se:stRal se:stRa, smö:la, uo:uca, uö:iska, uö:sa, uö:sla, ze:mlal ze:mla.
Premene osnove
V Gpl. se v sklop zvočnik+zvočnik ali nezvočnik+zvočnik na koncu osnove vrine polglasnik /s/ (tudi ajevsko obarvan polglasnik [a] pred [r]), pred -j- pa se kot v knjižnem jeziku vrine samoglasnik /i/:
Tako še: u Rd:ke, na Rd:ko, na ud:do, u ud:isko, u ze:mlo.
SKLEP
V gorenjskem krajevnem govoru Krope sta izražena oba splošnoslovenska naglasna premika,11 tj. a) pomik starega cirkumfleksa (tip psl. *zölto > sln. *zlatö > krop. zlato:); psl. *dko > sln. *okö > krop. oko:) in b) umik kratkega naglasa s končnega zloga na prednaglasno dolžino (tip psl. *gvezda > sln. *zvezda > krop. zve:zda) ter nekateri nesplošnoslovenski premiki, tj. c) umik kratkega naglasa na prednaglasno kračino (tip psl. *žena > sln. *žena > krop. že:na; psl. *voda > sln. *voda > krop. vö:da), pri čemer sta se sekundarno naglašena e in o že podaljšala, č) umik naglasa na prednaglasno nadkrači-no ni bil izveden (tip psl. *mbgla > sln. *msgrä > krop. mag'la). Naglasni tipi samostalnikov a-jevske sklanjatve in njihovi osnovni praslovanski viri so naslednji: 1. nepremični naglas na akutirani osnovi: a) regularni odraz psl. naglasnega tipa a v primeru, da iz psl. starega akuta ni prišlo do nastanka popsl. novega cirkumfleksa v večini sklonskih oblik: psl. Nsg. *žblica, Asg. *žblicQ (a) > krop. Nsg. žli:ca, Asg. žli:co, knj. sln. Nag. žl^:ca, Asg. žl^:co (toda z odrazom popsl. novega cirkumfleksa v Isg. krop. z žri:co, knj. sln. z žli:co, in Gpl. krop. žri:c, knj. sln. žli:c); psl. Nsg. *malina, Asg. *malinQ (a) > krop. Nsg. mali:na, Asg. mali:no, knj. sln. Nsg. mal^:na, Asg. mal^:no; b) regularni odraz psl. naglasnega tipa b samostalnikov s psl. dolgim samoglasnikom v edinem zlogu osnove: psl. Nsg. *glista, Asg. *glistQ (b) > krop. Nsg. gli:sta, Asg. gli:sto, knj. sln. Nsg. gl^:sta, Asg. gl^:sto; c) odraz psl. naglasnega tipa b in c po morfonologizaciji naglasa na osnovi: psl. Nsg. *duša, Asg. *düsQ (c) > krop. Nsg. du:ša, Asg. du:šo, knj. sln. Nsg. du:ša, Asg. du:šo; 2. nepremični naglas na cirkumflektirani osnovi: a) regularni odraz psl. naglasnega tipa a v primeru, da je iz psl. starega akuta prišlo do nastanka popsl. novega cirkumfleksa v večini sklonskih oblik: psl. Nsg. *mdčbka, Asg. *mačbkQ (a) > krop. Nsg. ma:čka, Asg. ma:čko, knj. sln. Nsg. ma:čka, Asg. ma:čko; psl. Nsg. *motyka, Asg. *motykQ (a) > krop. Nsg. moti:ka, Asg. moti:ko, knj. sln. Nsg. moti:ka, Asg. moti:ko; b) odraz praslovanskega naglasnega tipa c po analoški posplošitvi naglasa cirkumflektiranih oblik: psl. Nsg. *sirota, Asg. *sirotQ > krop. Nsg. sRo:ta, Asg. sRd:to, knj. sln. Nsg. sird:ta, Asg. sird:to; 3. končniški naglas s kračino v imenovalniku in
10	Sekundarno naglašeni e se v kroparskem krajevnem govoru lahko izgovarja široko (mlajši govorci) ali ozko (starejši govorci), tako npr. še: se:stRalse:stra, me:tlalme:tla itd.
11	O relativni kronologiji slovenskih akcentskih pojavov: Ramovš 1950.
so:uza.
tožilniku ednine: a) regularni odraz psl. naglasnega tipa b samostalnikov s psl. polglasnikom v edinem zlogu osnove: psl. Nsg. *mbgla, Asg. *mbglQ (b) > krop. Nsg. mag'la, Asg. mag'lo, knj. sln. Nsg. m3g'la, Asg. m3g'lo; b) odraz psl. naglasnega tipa c samostalnikov s psl. polglasnikom v edinem zlogu osnove po analoški izravnavi po oblikah s kračino v zadnjem zlogu: psl. Nsg. *stbja, Asg. *sfbjQ (b) > krop. Nsg. sts'za, Asg. sts'zo vs. knj. sln. Nsg. std'za, Asg. stBzo:; c) odraz psl. naglasnih tipov b in c s psl. kratkim samoglasnikom v osnovi po analoškem prehodu v tip krop. Nsg. msg'la, Asg. msg'lo: psl. Nsg. *voda, Asg. *vddQ (c) > krop. Nsg. uo'da, Asg. uo'do vs.
knj. sln. Nsg. vö:da, Asg. vodo:; 4. premični naglas: a) regularni odraz psl. naglasnega tipa c samostalnikov s psl. dolgim in kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove: psl. Nsg. *golva, Asg. *gdlvQ (c) > krop. Nsg. gla:ua, Asg. glauo:, knj. sln. Nsg. gla:va, Asg. glavo:; psl. Nsg. *noga, Asg. *ndgQ (c) > krop. Nsg. nö:ga, Asg. nogo:, knj. sln. Nsg. nö:ga, Asg. nogo:; b) odraz psl. naglasnega tipa b samostalnikov s psl. kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove po analoškem prehodu v premični naglasni tip krop. Nsg. nö:ga, Asg. nogo:: psl. Nsg. *žena, Asg *ženQ (b) > krop. Nsg. že:na, Asg. ženo:, knj. sln. Nsg. že:na, Asg. ženo:.
ACCENTUATION AND DECLENSION OF FEMININE ^-STEM NOUNS IN THE SLOVENIAN GORENJSKO LOCAL DIALECT OF KROPA
jožica ŠKOFIC
Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language SRC SASA, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: guzej@zrc-sazu.si
SUMMARY
In the article the declension and the accentuation of a-stem feminine nouns in the local dialect of Kropa (SLA T202) of the Gorenjsko (Upper Carniola) dialect of Slovenian are discussed, from the diachronic and the synchronic point of view. The descriptive-linguistic perspective presents the inventory of accent classes and their paradigms (ictus, quantitative and intonational/pitch characteristics). The historical-linguistic point of view determines the origin of Slovenian accent classes in Proto-Slavic - fixed stress on the stem (a), final stress (b) and mobile stress (c). It is shown, where the dialect preserves the Proto-Slavic accent and where changes, based on stress movements, analogies or potential transitions (analogical generalization) among each paradigms. The local dialect of Kropa is tonematic (with circumflex and acute on long stressed vowels and with dynamic short accent).
In the dialect, both Common Slovenian stress movements are expressed, i.e. a) movement of the old circumflex concerning the vowel length/right accent shift (type PSl. *zdlto > OCSln. *zlatö > Krop. zlato:); PSl. *dko > OCSln. *okd
>	Krop. oko:) and b) withdrawal of the short stress from the final syllable to the vowel length/left accent shift (type PSl. *gvezda > OCSln. *zvezda > Krop. zve:zda) and some non-common Slovenian movements, i.e. c) withdrawal of the short stress to the pre-stressed short vowel/left accent shift (type PSl. *žena > sln. *žena > Krop. že:na; PSl. *vodä
>	OCSln. *voda > Krop. vö:da) where the secondary stressed e and o are already long, while withdrawal of a short accent to a pre-stressed short vowel hasn't been achieved (PSl. *mbglä > OCSln. *m3gra > Krop. mag'la).
The accent classes of a-declension nouns and their basic Original Common-Slovenian (OCSln.) and Proto-Slavic sources are as follows: 1. fixed stress on an acute stem a) as reflex of PSl. accent class a in the case, when, in the majority of the case forms, no Post-Proto-Slavic neo-circumflex arises from PSl. old acute: PSl. *žblica, Asg *žblicQ (a) > Krop. žli:ca, Asg žli:co, SSln. žl^:ca, Asg žl^:co (but with PostPSl. new circumflex in Isg (Krop. z žri:co, SSln. z žli:co) and Gpl (Krop. žri:c, SSln. žli:c)); PSl. *malina, Asg *malinQ (a) > Krop. mali:n-a, Asg mali:n-o, SSln. mal^:na, Asg mal^:no; b) as a regular reflex of PSl. accent class b of nouns with PSl. long vowel in the sole stem syllable: PSl. *glistä, Asg *glistQ (b) > Krop. gli:sta, Asg gli:sto, SSln. gl^:sta, Asg gl^:sto; c) reflex of PSl. accent class b and c after morphonologization of stem accent: Psl. *dusä, Asg *düsQ (c) > Krop. du:ša, Asg du:šo, SSln. du:ša, Asg du:šo; 2. fixed
stress on a circumflex stem a) as reflex of PSI. accent class a in the case, when, in the majority of the case forms, Post-Proto-Slavic neo-circumflex arises from PSl. old acute: Psl. *macbka *macbkQ (a) > Krop. ma:čka, Asg ma:čko, SSln. ma:čka, Asg ma:čko; PSl. *motyka, Asg *motykQ (a) > Krop. motiika, Asg motiiko, SSln. moti:ka, Asg moti:ko; b) reflex of Psl. accent class c after analogical generalization of circumflexed forms: Psl. *sirota, Asg *sirotQ > Krop. sRoita, Asg sRoito, SSln. sirdita, Asg siröito; 3. final stress with a short accented vowel in the nominative and accusative singular a) as regular reflex of PSl. accent class b of nouns with a PSl. reduced vowel in the sole stem syllable: PSl. *mbgla *mbglQ (b) > Krop. mag'la, Asg mag'lo, SSln. mag'la, Asg. m3g'lo; b) reflex of PSl. accent class c of nouns with PSl. reduced vowel in the sole stem syllable after analogical generalization of short accent on last syllable: PSl. *stbja *sfbjQ (b) > Krop. sts'za, Asg sts'zo vs. SSln. std'za, Asg stBzo:; c) reflex of PSl. accent classes b and c with PSl. short vowel in stem syllable after analogical generalization of into Krop. type mag'la, Asg mag'lo: Psl. *voda, Asg *vddQ (c) > Krop. uo'da, Asg uo'do vs. SSln. voida, Asg vodo:; 4. mobile stress a) as reflex of PSl. accent class c of nouns with a PSl. long and short vowel in the sole stem syllable: PSl. *golva, Asg *gdlvQ (c) > Krop. glaiua, Asg glauo:, SSln. glaiva, Asg glavo:; PSl. *noga, Asg *ndgQ (c) > Krop. noiga, Asg nogo:, SSln. noiga, Asg nogo:; b) reflex of PSl. accent class b of nouns with a PSl. short vowel in the sole stem syllable as analogical change into mobile accent Krop. noiga, Asg nogo:: PSl. *žena, Asg *ženQ (b) > Krop. že:na/že:na, Asg ženo:, SSln. žeina, Asg ženo:.
Keywords: historical linguistics, dialectology, (morpho)accentology, declension of a-stem nouns, Slovenian,
Gorenjsko (Upper Carniolan) dialect, Kropa.
LITERATURA
Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 2014-, različica 3.0, www.fran. si (18. 11. 2016).
Logar, T. (1975): Slovenska narečja. Ljubljana, Mladinska knjiga.
Makarova Tominec, I. (2014): Izmail Sreznjevski in slovenščina. Jezikoslovni zapiski, 20, 2, 53-66.
Mirtič, T. (2014): Odrazi praslovanskih naglasnih tipov samostalnikov a-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo. Rasprave. Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 40, 1, 149-161.
Ramovš, F. (1950): Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov. Slavistična revija, 3, 16-23.
Šekli, M. (2007a): Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve v nadiškem narečju slovenščine. Slavistična revija, 55, 1/2, 134-145.
Šekli, M. (2007b): Sklanjatev in naglas samostalnikov a-jevske sklanjatve v govoru vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine. Annales, Series historia et sociologia, 17, 1, 175-186.
Šekli, M. (2008): Naglasni sestav govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine v luči relativne kronologije slovenskih naglasnih pojavov. V: Toporišič, J. (ur.): Škrabčeva misel VI: zbornik s simpozija 2007. Nova Gorica, Frančiškanski samostan Kostanjevica, 19-36.
Škofic, J. (1996): Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem. Doktorska disertacija. Ljubljana.
Škofic, J. (1997): Fonološki opis govora Krope (SLA 202). Jezikoslovni zapiski, 3, 175-189.
Škofic, J. (2012): Gorenjsko narečje kot kulturna dediščina. V: Porenta, T. & M. Tercelj Otorepec (ur.): Gorenjska: etnologija in pokrajine na Slovenskem na primeru Gorenjske ali kaj lahko etnologi in kulturni antropologi doprinesemo h kulturni podobi in razumevanju pokrajin na Slovenskem. Ljubljana, Slovensko etnološko društvo, 167-182.
Šumenjak, K. (2016): Uporabnost korpusne obdelave podatkov pri oblikoslovni analizi narečnega govora: 1. sklanjatev samostalnika moškega spola v koprivskem govoru. Annales, Series historia et sociologia, 26, 4, 741-750.