330
Politične stvari.
Kakošen bode konec ustaje Ercegovincev in
Bošnjakov ?
Majhni deželi ste Ercegovina in Bosna in revna je slovanska raja; al tako srčno se boruje za svojo vera in osvobodenje iz jarma turškega, da iz potokov prelite krvi doide jej konečno vendar rešitev.
Konečnega tega izida pa se je nadjati iz dveh razlogov, ki sta: junaški boj ustajnikov in pa simpatije narodov večine Evrope j ske. To dvoje je vzrok, da se začenja tudi diplomacija že nekako drugače sukati in vzlasti potem, kar je Angleška vlada po svojem poročniku Elliot-u v Carigradu dala druge strune napeti proti vladi turški; enake tistim, kakoršne je nekdaj ruski poročnik Men-čikov nategnil proti njej. Pravični reči je nazadnj6 vendar-le zmaga gotova, in če je kak upor na svetu upravičen, bogme, da je upor slovanskih kristijanov mahomedaaskemu barbarstvu.
 Ustajniki se v tako imenovanih malih bitvah moj-terako vojskujejo; hodi jim pa tudi na dobro, da Turki c poznajo terena (bojišča), pa si tudi ne prizadevajo, ga poznati; kar na vrat na nos marširajo sem ter tje fn domišljujejo se zmagovalce, če le ne zadenejo na nobenega sovražnika; ustajniki pa iz dobro izbranih zased planejo nad Turke, jih potolčejo ter se potem zopet v0tfikneJo v zatisja. To pa je način vojskovanja, po katerem bi vsaka veliko bolje disciplinirana in veliko bolje oborožena in oskrbljena armada hude udarce dobivala. Upor ustajnikov pa utegne Turkom še nevar-niši postati, ako se jim posreči, boj podaljšati čez zimo. Vrh vsega tega tira turškega vojaka, ki je slabo plačan in pomanjkanja trpi, le sila svojih poveljnikov v boj, in čem večkrat so tepeni, tem bolj so plašni, misleč po svoji veri, da je to naklon o s o d e. — Nasproti temu pa Ercegovinec in Bošnjak, če tudi strašno veliko trpi, gre" navdušen v boj, ker ve", da se bojuje aa najdražje svetinje svoje, za rešitev iz sto- in stoletnih muk in nadlog. V vsem pa upornike osrčuje sočutje, ki se jim oglaša od vseh strani, izvzemši one koterije nemčurskih in magjarskih časnikov, ki so Slovanom prineipielni nasprotniki in bi vsacega Slovana, fci se za obveljavo pravic svojih poteguje, raji v žlici vode potopili nego mu drobtinico pravice dovolili. Take velikanske simpatije narodov, ki se tedaj — zunaj vladinih krogov — povsod kažejo bojevalcem za pravično reč in za obveljavočlovečanstva, navdušujejo jih, dane opešajo na bojišči, vedć, da — če tudi bi jih nečimurna diplomacija evropejska zopet potlačila v jarm krvo-pivca — bode nedolžno prelita kri vpila k ne-besom za maščevanje, da jim naposled vendar rešitev doide, kar je došla Grkom, ki so po prelitih potocih krvi dosegli svobodo in samostojnost.
331