Liberty Tadd. Iznajdljivi Američani so tudi pri risarskem ponku nastopili nova pota. ObŽno pozornost je že 1. 1887. vzbudila knjiga nThe use of models a teacher assistant i. t. d.",*) se večjo pa nNew Methods in Education" ki jo je izdal šolnik Liberty Tadd 1. 1899. v Filadelfiji. Ker je Slovencem ta knjiga (ki so jo 1. 1900. preložili tndi v nemščino), še malo znana, hočemo o nji nekoliko več porocati. Nemška izdaja se je tiskala na Lipskem ter šteje 212 strani s 330 slikami in se jako razlikuje od drugih dosedanjih metodičnih risarskih knjig. Iz nje posnemljemo nastopne glavne misli: nRiaanje je pravi avetovni jezik (najlažji volapiik), ker je vaakemu umljiv. Pride čas, ko bodo ljudje umeli z riaanjem svoje miali razodevati tako, kakor sedaj uatmeno ali pismeno. Občni pouk bo zahteval spoaobnost, se z lahkoto izražati ustmeno, piameno kakor tudi z riaanjem. Samo ustmeni pouk napravi le slabe duševne vtiske. Izključljivo učenje po knjigali zatira v človeku tvorilne moči. Delo z rokami in očmi je tudi v zvezi z delovanjem možgan. Riaanje izobrazuje duha ter uri oko in roko. Enoatranske pisalne vaje ovirajo proatoroSno risanje. Učenec naj se uči riaati avtomatično, tako kakor ae uci pisati. Ako začetniki le parkrat narišejo n. pr. petelina, potem pa prenehajo, je ves trud zaman. Riaati morajo toliko čaaa, da jim oatane oblika v spominu in jo tudi potem iz glave narišejo brez težave. Pri risanju je treba toliko vaje kakor pri igrariju na klavir. Vaditi se je treba ne le nekoliko ur, ampak reč let. Pri riaanju iz spomina ae napravijo le glavne značilne poteze, podrobnoBti ae opuate. UČitelji morajo biti tudi spretni v riaanju, kef oni imajo važno misijo, saj oddajo od svojega življenja veliko več kakor kdo drugi, po tem jih je treba ceniti in plačati. Prve vaje naj se prično s krogom, in aieer najbolje stoje pri tabli, roka ae ne sme dotikati deske. Pri riaanju je treba glavo in telo ravno držati, pregiblje se aamo roka. Krog naj meri v premeru približno dve pedi, riše se v visokosti prs in večkrat na enem mestu, toda v eni potezi od leve na deano. Poleg prvega se nariše dnigi krog, potem tretji i. t. d., dokler je kaj proatora na tabli. Če ti krogi niao v poČetku lepi in popolni, nič ne de, vaja se ponavlja in ta naredi mojstra. Kroge na tabli riše lahko več učencev ob- *) Pedagogiško drnatvo v Krškem je ta navod izdalo 1. 1898, po angleakem izvirniku z naalovom: „0 porabi Prangovih modelov za risanje." Prevod je izvršil prof. P. Jerovaek v Mariboru. Pir. enem. Potem priSno risati razne preme v obliki križa, nadalje navpične ia vodoravne zanjke, iz katerih sestavljajo rozete (rožice). Naalednje vaje so apiralke v eni potezi, potem preproate liatae oblike, iz katerih zopet izvajajo rozete. Vsakovajo ponavljajo tolikokrat, da gre prav gladko ter se vidi, kako vodi duh oko in roko brez vsakega orodja. Nadalj& rišejo učenci zavojke, potem umetne oblike po raznem orodju,. kakor po okvirih, atojalih, stolih, mizah, omarah, poaodah, svetilnikih i. i. d. Prav dobra vaja je tudi risanje elips na isti način kakor krogov, uporabljajo se posebno pri riaanju poaod. (Vzporedno a temi vajami gre pouk v modeliranju in rezbarstvu, zakaj otroci imajo prirojeno aposobnost za ročua dela. Te vaje pa ae ločijo biatveno od nSlojda", ker učenci ne delajo po meri, ampak popolnoma prosto). Palmete in simetrične oblike rišejo učenci z obema rokama. Zato pa akušajo v početku riaati kroge tudi z levo roko. Za temi vajami priČno riaanje po prosto prirodi, in aicer alikajo po japonakem načinu — kar naravnoat s čopičem in barvami — ribe, školjke, metulje, ptiče, razne živali, pa tudi raatline, cvetje, sadje; toda le tiati učenci, ki so apretni risarji, drugače ae vzgoje š arlatanat vo." Naš zakon — oziroma min. ukaz z dne 6. maja 1874. 1. — v svojem navodilu za pouk v proatoročnem riaanju na ljudskih in meščanakih šolah — temu pouku odločno nasprotuje. Dotični odatavek se namreč glasi: nPo8netkov po prirodi t. j. cvetic, pokrajin, živali i. t. d. pri risalnih vajab niti na deških, niti na dekliških šolah ni risati." Naše riaanje je omejeno na stilizirane liste po predlogah in gipsnih modelib. V prej omenjenem navodilu pa tudi Čitamo : 4.) Učitelju je dano na prosto voljo na apodnji atopoji poaluževati se stigmografičnih tablic ali zvezkov, ali pa takoj prve vaje priišeti brez teh." Nekateri metodiki celo zagovarjajo stigme na spodnji atopnji s tem, da tudi najslabši učenci lahko kaj napravijo brez učiteljeve pripomoči. Najnovejše uradne riaarske doloSbe na Pruskem z leta 1901 se strinjajo z načeli BLiberty Tadd." Nasprotno je urejeno risanje v Švici. Tam rišejo preme z ravnilom, kroge s šeatilom in le krivulje (kurve) a prosto roko. Temeljne oblike krivulj je treba marljivo vaditi. Priproati liat, sestavljen iz dvoh krivulj, rišejo na ta način, da večkrat po vrati narišejo prvo krivuljo, potem drugo večkrat in nazadnje list, cestavljen iz obeh. Sestavljene liste je treba razkrojiti v posamezne dele (kurve) in te posebej vaditi. Sestavljene simetriške like rišejo v Švici le polovično, drugo polovico kopirajo s prozornim papirjem; spretni Američan pa napravi to zaeno proato z obema rokama četudi ne tako natančno — vendar hitreje. Taddova knjiga je vsekakor jako zanimiva in sleherni učitelj dobi v nji mnogo koristnega in porabnega. Vobče je treba sicer previdnoati pri novotarijah, saj nam je še dobra v spominu, kako alepo smo prisegali na pokončno pisavo, in kdo ae še zmeni za njo! Utajati se pa tudi ue more, da potrebuje naa risarski pouk reforme; ali se ta izvrši po ameriških ali švicarskih načelih, je še nedognano vprašaiije.. AmeriSani ao mojstri v skiciranju, Švicarji v natančnosti. J. B.