Pestrima plačana v gotovini
mormonki
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 41 Maribor, sreda 19. februarja 1930
»
JUTRA
«
Izhaja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri R«čun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečne, prejem*« v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta §t.13
Oglasi po tarifu
Ojisse sprejsma tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
Anglija predlaga dveletno carinsko premirje
PREMIRJE BI SE PRIČELO ŽE 1. OKTOBRA TEKOČEGA LETA. _ VPRAŠANJE SKLICANJA KONFERENCE ZA ZNIŽANJE SEDANJIH CARIN.
0 izgradnji ruskega narodnega gospodarstva
sta imela te dni praška inženirja dr. Spaček in Hanuš, odlična češka znanstvenika, predavanja v klubu čeških gospodarskih urednikov v Pragi. Oba sta minulo leto potovala po Rusiji: inž. dr. Spaček se je udeležil minolo poletje študijskega potovanja amerikanskih inženirjev po Rusiji, inž. Hanuš pa se je šele nedavno vrnil s potovanja po Rusiji. Njuna izvajanja so vsekakor zanimiva in se v mnogočem razlikujejo od običajnih slik, ki nam jih o položaju v Rusiji podajajo mnogi inozemski popisovalci, bodisi iz lastnega opazovanj? bodisi po o-pisUi drugih ljudi.
_ češka inženirja sta predvsem videla širokogrudnost ruskih carinskih funk-cijonarjev, ki pa vendar uživajo polno zaupanje svojih višjih oblasti. Vsi carinski uslužbenci, istotako oni v državnih industrijah, ki jim je poverjeno nabavljanje surovin in izplačevanje mezd, foajo široke kompetence. Znanstveni za-v°di, ki služijo razvoju ruske produkcije, So dobro opremljeni in bogato dotirani ter jih vodijo prvi domači in inozemski strokovnjaki. Rezultati dela teh zavodov Prekosili vsa pričakovanja. Vsi stro-•jpvnjaki, ki prihajajo iz inozemstva študirat ruske prilike, so polni hvale o Vzorni organizaciji in o stremljenju, da ^ Postavi proces produkcije na čimbolj racijonalno podlago. Rusija se je izred-110 hitro prilagodila zapadno-evropskim standardnim tipom, uporablja le najbolj Preizkušane in najbolj uspele delovne metode in stroje pri centralno vodeni obnovi ruskega gospodarstva, ki silno napreduje. V velikih državnih tovarnah najdeš povsod najmodernejše amerikan-ske in nemške stroje. Kapaciteta teh o-bratov je ogromna in skoro vsa podjetja so polno zaposlena.
Rusija je danes v evropskem gospodarstvu zelo vazen činitelj, s katerim bo
™!Sr™raC,inatl, brez dvo™	zelo
amerikanska industrija. Izgleda celo, da bo rusko gospodarsko področje i glede kmetijske i glede industrijske produkcije Precej nevaren tekmec Amerike, ako bo izgradnja napredovala kakor doslej. Zato je tembolj potrebno, da se tudi srednjeevropska gospodarska področja, zlasti Češkoslovaška, bavijo z ruskim problemom, da ne bodo v bodočnosti doživela razočaranj. Eksploatacija Rusije jc vprašanje denarja, ki ga dozdaj niti Anglija niti Amerika na podlagi koncesijskega sistema niste mogli primerno rešiti. Večina velikih svetovnih tvrdk ima v glavnih ruskih mestih svoje zastopnike. Potreba ruskega gospodarstva po kapitalu je bila lani zelo znatna, zlasti .a velika investicijska dela. Petletni gospodarski na črt, ki se finansira z notranjim posojilom na najširši podlagi (prostovoljni odtegljaji pri mezdi itd.), bo gospodarsko obnovo Rusije nedvomno zelo pospešil Dozdajni rezultati so bili deloma zelo ugodni, v drugih panogah produkcije niso zadovoljili, in strokovno časopisje se ohJirno bavi z vzroki neuspehov ter pri' mamitm sredstvi za odsomoč.
ŽENEVA, 19. februarja. Na včerajšnji seji konference za carinsko premirje je stavil angleški trgovinski minster Graham predlog, da naj države sklenejo carinsko premirje za gotovo dobo let, sig-natarne velevlasti pa naj se zavežejo, da ne bodo povišale sedanjih industrijskih zaščitnih carin. Tako carinsko premirje bi zajamčilo gospodarsko sigurnost. Vrh tega bi se tekom navedene dobe lahko sklenile posebne pogodbe, s katerimi bi se sedanje carine znižale na minimum. Govornik je predlagal dalje, da naj se carinsko premirje začne s 1. oktobrom letošnjega leta in naj traja dve leti. Svet, je nadaljeval govornik, ječi pod gospodarsko krizo. Ponesrečenje te
konference bi tudi one države, ki se še vedno zavzemajo za princip svobodne trgovine, prisililo, da se pridružijo boju za postavitev visokih zaščitnih carin. V trenutku, ko bi stopilo carinsko pnmirje v veljavo, pa bi se morala tudi že sklicati prihodnja konferenca za znižanje carin.
Popoldne je govoril češkoslovaški delegat, trgovinski minister dr. Matonšek, ki je poudarjal v svojem govoru važnost stabilizacije carin za ureditev kompleksa meddržavnih vprašanj.
Konferenca bo jutri nadaljevala svoje delo. Razen Angleške je zastopanih še 25 evropskih držav in Japonska. Zedinjene države so poslale le opazovalca.
Francoska kabinetna kriza
POSVETOVANJA PREDSEDNIKA RE PUBLIKE. — REŠITEV KRIZE JE ŠE
POPOLNOMA NEJASNA.
PARIZ, 19. februarja. Predsednik republike Doumergue je danes nadaljeval konsultacije vodilnih politikov. Razne zbornične frakcije so že začele posvetovanja glede rešitve sedanje vladne krize, vendar pa še ni prišlo do konkretnih predlogov. Vladne skupine so slej-koprej odločno na strani dosedanjega šefa vlade Tardieua. Nekateri parlamentarci napovedujejo celo vstop radikalov v vlado, dočim se.je med radikali pojavila skupina, ki zahteva, da naj sestavi novo vlado kak radikal (morda Clemen-
5mrt nemškega poslanika u Beogradu
BEOGRAD, 19. februarja. Nemški poslanik na našem dvoru, dr. Koster, velik prijatelj našega naroda, je včeraj umrl za vnetjem slepiča. Tudi druga operacija mu ni mogla rešiti življenja. Poslanikovo truplo prepeljejo v Nemčijo.
BEOGRAD, 19. februarja. Zemske ostanke nemškega poslanika dr. Adolfa Koesterja so prepeljali danes v nem ško poslaništvo v Kninski ulici, kjer so bili položeni na mrtvaški oder. Jugoslovanska vlada jc ponudila nemškemu poslaništvu, da plača ona stroš ke prevoza krste do državne meje.
tel) ali pa Briand. V tem primeru bi ostal Tardieu še nadalje v vladi in bi mu bilo istočasno poverjeno vodstvo londonske francoske delegacije. V krogih, ki imajo tesne zveze s sedanjo vlado, pa označujejo to verzijo kot izključeno.
Ministrski predsednik Tardieu je ostal tudi še včeraj v svoji bolniški sobi in je sprejel popoldne deputacijo levičarskih republikancev, ki zahtevajo, da naj ostane še nadalje na krmilu vlade. Kasneje je sprejel Tardieu še Ponceta, Lou-cheurja, Lautierja in Louis Marina.
Imenom vUtde je poslal minister dr. Kumanudi kot zastopnik zunnniega ministra dr. Marinkoviča nemškemu zunanjemu ministru dr. Curtiusu so-žalno brzojavko s pripombo, da je izzvala tragična smrt poslanika po vsej Jugoslavi.fi bolesten odmev.
peljali v bolnico. Nesreča je nastala vsled tega, ker je vlakovodja drusrega vlaka prezrl v gosti megli znamenje »Stoj!« Ranjenci so bili večinoma v zadnjih vozovih stoječega vlaka, ki se je vsled silnega sunka popolnoma raztrgal.	*
Strašna nesreča na ledu
BERLIN, 19. februarja. Dne 16. t. m. so šli ribiči na jezero Platcliai na Litvanskem s sanmi po ledu proti sredini jezera, da bi tam ribili. Popoldne se je vračalo dvoje sani, ki so frile med seboj z vrvjo zvezane, in ki jih je vlekel konj proti obali. Na obeh saneh jc bilo dvadeset oseb. Nedaleč od sredine pa se je led naenkrat udrl, prve sani s konjem vred so naglo izginile v jezerskih valovih in potegnile še druge sani za seboj. En ribič se je rešil z veliko težavo in potegnil še enega iz valov. Poklicala sta naglo pomoč iz sosedne vasi in posrečilo se je rešiti še 9 oseb. Devet oseb pa — 8 moških in ena ženska — je utonilo.
Katastrofa na Donaui
BUKAREŠT, 19. februarja. Pri Ca-larasiju se jc prevrnil brod, ki je bil poln potnikov. Rešiti se je mogel le brodar, dočim so ,vsi potniki, 11 po številu, sami kmetje, utonili.
Železniška nesreča na škotskem
LONDON. 19. februarja. V gosti megli sta trčila snoči v bližini Ghs-go\va dva potniška vlaka, ki sta bila polna delavcev, vračajočih se z deia. Skupno je bilo ranjenih 51 oseb, med njimi 6 smrtno-nevarno, 24 so jih pre-
V	celoti državno gospodarstvo ni rodilo slabili rezultatov, nadomeščanje pri-vatnokapitalističnih interesov z državnim gospodarstvom so pospeševali: prirojeni	idealizem	ruskega	naroda,	disciplina	in ojačanje čuta	odgovornosti.
Življenske prilike delavstva niso neugodne, z mesečnimi dohodki povprečno 120 rubljev (3000 Din) za kvalificiranega delavca in 250 rubljev (C0()0 Din) za inženirja more živeti i ročni i duševni delavec,	zlasti ker	se cene	živil ne	razlikujejo	veliko od	naših. Zunanjost	zlasti
velikih mest in neprijetna, stanovanjska preskrba za delovne sloje prebivalstva lepo in stnotreno napreduje, parki in prostori za oddih so dobro oskrbljeni, živilske trgovine so snažne in bogato založene, železnice,	vozila,	tram-
vaji itd. točno vosbo a* obiska-
ni. Glede točnosti železnic v Sibiriji^ je inž. Hanuš iznesel nekoliko drugačnih izkušenj nego inž. Spaček o onih v Rusiji.
V	celoti pa sta oba predavatelja na podlagi opazovanj potrdila dejstvo, da je velika večina doraščajoče inteligence v Rusiji pripadnik državno-kapitalisti-Čne gospodarske oblike, iz česar se da sklepati, da se bo današnji režim v bodočnosti še bolj zasidral v širokih plasteh prebivalstva.
Seveda pa treba pripomniti, da sta oba strokovnjaka kot inženjerja študirala predvsem industrijske prilike in se njuna predavanja predvsem tudi na ie nanašajo. Da-li je v kmetijskem gospodar stvu Rusije tudi vse tako v redu kakor ! v industrijskem razvoju , to .vprašame Uta pustila odprlo.
Samomor 19-letnega mladeniča radi nesrečne ljubezni.
Sinoči krog pol 10. sc je na Obrežni cesti v Studencih ustrelil z revolverjem v glavo 19-letni Dragotin Jordan, praktikant pri tvrdki Doctor & drug. Takoj obveščeno orožništvo je poklicalo rešilno postajo, ki je umirajočega odpeljala v bolnico, kjer je pa tekom noči izdihnil. Dejanje je izvršil radi nesrečne ljubezni, ker oče njegove izvoljenke razmerja ni dovoljeval, —
Sit življenja
je postal tudi krojač Ivan Žunko v Kaitt nici, ki se je danes zjutraj med peto in polšesto uro obesil. Vzrok: beda.
Radi nečiščenia hodnikov
je bilo danes prijavljenih na policiji 5 hišnih gospodarjev. V tem pogledu je pač res potrebna strogost .v interesu pa-santoV.
Radi prepovedanega povratka
je bila nocoj ponoči krog 3. ure aretirana na mariborskih ulicah 241etna Neža Placar, ki je bila lani sept. izgnana za 2 leti iz Maribora. Oddana je okrajnemu sodišču.
Aretiran radi ropa.
Minolo nedeljo pop. se jc pridružil n* mariborskih ulicah Katarini M. iz Kamnice Jožef Štumpf, brezposelni delavec, pristojen v Slivnico pri Mariboru, sedaj stanujoč pri nekem prijatelju v Rošpohu. Spremljal jo je do njenega doma. Ko je klicala svojce, da bi ji odprli, ji je zdrknila iz roke ročna torbica, v kateri je imela 460 Din. Štumpf je torbico pograbil in zbežal. Nocoj po noči so ga orožniki mariborske postaje v Rošpohu are* tirali. Noč je prespal Dri Grafu, aa”. zjutraj pa ga je orožništvo izročilo s i* šču v »nadaljno poslovanje«. _____________
Razoroževalna politika v mestnem avtobusu.
L Gospod (v natlačenem avtoma. pr*
■ cej obilni sosedi): Oprostite, gosn. at. ine bi bilo mogoče, da bi male omc.u isvejo tonažo?
strast &
Mariborski V E Č E IR N T K .Tufra
VMSriEorn, cine 19. II. 193(5
Mariborski in dnevni drobiž
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 19. februarja ob 20. uri. Gostovanje »Sinje ptice«.
Četrtek, 20. februarja ob 20. uri. Gostovanje »Sinje ptice«.
Petek, 21.1 februarja. Zaprto.
Sobota, 22. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Ljudska predstava pri znižanih dramskih cenah. Zadnjič. Nedelja, 23. februarja ob 15. uri »Netopir«. Kuponi. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Prvič.
Ptujsko gledališče.
Petek, 21. februarja ob 20. uri »Sneg«. Gostovanje Mariborčanov.
»Sinja ptica« v marlb. gledališču. Kdor
še nima vstopnice za to senzacijonalno gostovanje berlinskega ruskega gledališča, naj si jo nemudoma preskrbi, ker se pričakuje izredno velik naval oba večera.
»Lepa pustolovščina« kot ljudska pred stava pri znižanih dramskih cenah. Ta izredno fina in lepa francoska komedija, ki je pred dvema letoma zaradi dobrega podajanja igralcev, zlasti pa radi nenad-kriljive kreacije gdč. Kraljeve dosegla tolik uspeh, da jo je gledališče letos znova naštudiralo, se vprizori zadnjič v tej sezoni kot ljudska predstava pri znižanih dramskih cenah, ki so tako nizke, da si poset gledališča pač vsakdo lahko privošči.
Gostovanje Branke Tomašičeve.
V	nedeljo zvečer je v Granichstaedte-novi opereti »Orlov« nastopila v našem gledališču kot kontoristinja Kitty Mar-banks članica zagrebške opere in operete, gdč. Branka Tomašičeva. S svojo elegantno postavo, mladostno živahnostjo in razigranostjo ter s svojim prijetnim, čeprav ne preveč močnim glasom, si je že ob prvem nastopu pridobila simpatije občinstva, ki je bilo precej dobro zasedlo gledališče. Vendar pa moramo ugotoviti, da je v igri gdč. Tomašičeve še marsikaj nedognanega in neuglajenega. Njen temperament je preveč oster, ples premalo poglobljen in uravnovešen, igra tu in tam še vse preveč samo igra. Brez dvoma pa je talent, ki se še lahko razveseljivo razvije. Ostala predstava je bila mestoma skoraj boljša kakor pri premijeri. Gdč. Tomašičeva in gdč. Udovičeva (Nadja Nadjakovska) sta prejeli cvetje. —r.
dani trakt porabil za zdravstveni dom. Vsekakor bo morala banska uprava vpra šanje Dečjega doma resno v roke vzeti, ker ne moremo verjeti, da bi se mogla odločiti za rešitev, o kateri se govori, da bi se namreč otroke iz Dečjega doma porazmestilo po raznih samostanih.
Dečji dom ali muzej?
Že v eni izmed zadnjih sej mariborskega občinskega odbora je bilo govora
o	pomanjkanju prostorov za mestno u-božnico in o predlogu socialnopolitičnega odseka, naj bi se uporabili zanjo tudi prostori sedanjega dečjega doma, ker je to poslopje last mestne občine in je za svrhe mestne ubožnice zelo prikladno ter je z glavnim poslopjem tudi zvezano potom vrta. Takrat je bilo ugotovljeno, da ima mesto v sedajni ubožnici 97 revežev, ki stanejo občino z upravo poslopja vred 240.000 Din, dočim mora občina za 40 svojih revežev, za katere nima tu prostora in jih mora oddajati v hiralnice v Ptuju in Vojniku, plačevati letno po 236.600 Din in to zanjo pomeni veliko materijelno škodo. Na drugi strani se je tudi ugotovilo, da prostori v Strossmayerjevi ulici za Dečji dom niso prav primerni. Socialnopolitični odsek se je pozneje v eni svojih sej ponovno bavil s tem vprašanjem ter je glede na-daljnega postopanja dal županu proste roke. Vest, da bi bilo Dečjemu domu že odpovedano, v tej obliki ne odgovarja resnici. Res pa je, da poteče najemninska pogodba z 31. marcem tl. Res je tudi, da je vodstvo Dečjega doma o stvari obvestilo bansko upravo, ki je nedavno poslala v Maribor komisijo, ki je pregledala bivši oblastni dvorec, v koliko bi bil prikladen za namestitev Dečjega doma. Ugotovilo se je, da bi bil za prvo silo porabljiv, vendar bi pa ta rešitev mogla biti samo začasna. Seveda bi se pa s to rešitvo zopet križali interesi muzejskega društva, kateremu je — kakor se govori — poslopje oblastnega dvorca bilo že nekako obljubljeno za muzej, in sicer glavni trakt, dočhn bi se novo zi-
Iz sinočnje seje mestnega sveta.
Dalo se je gradbeno dovoljenje Ru dolfu Kodeli za preureditev hiše in gosp. poslopja ob Radvanjski cesti 55, ter Francu Golobu za preureditev hiše v Mlinski ulici 4. Uporabno dovoljenje se je dalo hc.Jirju Francu Zemljiču za nadzidano poslopje na Grajskem trgu, Vekoslavu Šturmu za stanovanjsko hišo v Vrbanovi 71 in Juriju Juter-šniku za stanovanjsko hišo v Magda-lenski 34. — Ribarskemu društvu se je dovolilo podaljšanje ribolovne zakupne pogodbe pod dozdajnimi pogoji.
Zdravniško društvo v Mariboru je na svojem rednem občnem zboru dne
16.	t. m. izvolilo sledeči odbor:	pred-
sednik lanski sanitetni svetnik dr. Jankovič, podpredsednik primarij dr. Rajšp iz Celja, tajnik asistent dr. Dereani, blagajnik žel. zdravnik dr. Marin, knjižni čar primarij dr. Černič. Odborniki: primarij dr. Robič, šef rešilne postaje dr. Karl Ipavic, žel. zdravnik dr. Klasinc iz Pragerskega, okrožni zdravnik dr. Ho-nigmann iz Marenberga in specijalistka dr. Klara Kukovec. Namestnika:	dr,
Ramšak iz Črne in zobozdravnik dr. Kristan iz Maribora, preglednika dr. Stamol zobozdravnik in okrožni zdravnik dr. Bačar iz Sv. lija. Društvo ima 110 članov in pogrebni sklad, iz k.ierega plača takoj po smrti preostalim tolikokrat po 50 Din kolikor članov šteje zdravniško društvo.
Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru.
V	četrtek 20. t. m. ob 19. uri predava ga Anka Mešičkova o varčnem gospodinjstvu.
Knjigovodski tečaj.
Včeraj je bil v trgovski akademiji o-tvorjen šesttedenski obrtni knjigovodski tečaj, ki ga prireja zbornica TOl. Otvoritvi so poleg prof. Strune in interesentov prisostvovali obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, zbornična svetnika Hohnjec in Oset ter kot delegat Zveze gostilničarskih zadrug g. Peteln. Pouk se vrši vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 9. do 11. dop. v I. nadstropju trgovske akademije. Poučevalo se bo o knjigovodstvu in kalkulaciji ter v zvezi s temi predmeti tudi
o	sestavljanju običajnih poslovnih spisov. Novi udeleženci se lahko prijavijo še jutri, 20. t. m. ob pričetku pouka. Na pristojbinah za vso učno dobo plačajo mojstri po 100 Din, pomočniki pa 50 Din.
Carreny7
is Thaiia - Graz J« isdaj « v kavarni „1 V R O P A“ Sl
Vino Slovenskih goric nekda] In sedaj.
Kakovost vina se je z nasadi ameri-kanskih podložkov krajevno zdatno premaknila. Poglejmo samo v severozapad-ni del Slovenskih goric. Tu je nekdaj slovelo Hlapje (župnija Sv. Jakob) kot producent najboljše kapljice v omenjenem delu Slov. goric. Danes je Hlapje bolj ali manj pozabljeno, sloves sta mu odvzela Vajgen (Jarenina) in Plavč (Svečina). Krivo je menda temu tu bolj, tam manje posrečana izbira trsnih vrst, tu bolj, tam manje vneti in strokovno na-obraženi vinogradniki, nekaj že menda tudi geološka sestava obdelovane prsti, kajti lega je tu, kakor tam izborna, soln-čna, v primerni višini ter na sever zaprta ostri sapi. No, najsibo tako ali tako, resnica je, da je danes v teli krajih najboljše in zato najbolj zaželjeno vino »vajgenčan« ali »sladozor« in »plavčan« ali »zoroslad«. Da je tako res, se med drugim lahko prepriča vsak, kdor pride v nedeljo popoldne dne 23. februarja v Jarenino na pustno svečanost, ki se bo vršila v restavraciji »Ob lipi, (Cvllak). Tam se bo točil pristni »sladotvor« In »zoroclalc..
Himen.
V	nedeljo, dne 16. t. m. se je poročil v stolni cerkvi g. Weber Valentin, nadučitelj v p., z gospo Reziko vdovljeno Štancer, hišno posestnico v Gradcu. Bilo srečno! Kot priči sta fungirala nadučitelja v p. gg. Reich Janez in Kopič Rado. Poročenca in priči skupaj so stari skoro 300 let. Po kratkem posetu hotela »Orel« in kavarne »Central« sta se poročenca podala na ženitovanjsko potovanje proti severu. Redek himen.
Muzejsko društvo ,r Mariboru ima v nedeljo 23. febr. ob 10. uri v čitalnici Študijske knjižnice svoj letni redni občni zbor. Poleg odborovega poročila o društvenem delovanju pride v razgovor tudi načelno vprašanje mariborskega muzeja in njegovih prostorov. Vse mariborske kulturne delavce vabimo, da se udeleže tega zborovanja in se zainteresirajo za to vprašanje, ki ni nikaka malenkost, kajti tu gre za čast naše narodne kulture v obmejnem Mariboru.
Pred 12. uro! Državni upokojenci in upokojenke, organizirajte se, četudi ne poznate bede, sicer škodujete tudi bednim tovarišem! Skrajni čas je! Prijave: Maribor, 'Ob bregu 14. —
Pometel je svoj ples planine, za letos on je doigral; je že zatrobil pustni princ: v deželi je princ Karneval!
SSK Maribor ga sprejme v sportno-
slavnostni paradi, za prvi marec kliče nas k veliki
maškeradi!
Zabavni večer Rdečega križa v Studencih
je preteklo soboto prav lopo uspel. V prostorih g. Senice so se zbrali domačini, ki razumevajo vzvišene društvene cilje. Le žal, da je moralo mnogo obiskovalcev vsled prenapolnjenih prostorov oditi. Pevske točke društva »Enakost« ter izbornih mariborskih pevcev so kmalu vzbudile živahno razpoloženje. Mnogo smeha in veselja sta vzbudila komična nastopa g. Kalaf.ia, a največje zanimanje je vladalo % volitev »miss Studenci«. Od prodanih £-91 glasovnic je dobila 510, torej nadpolovično večino gdč. Marica Glasova ter si pridobila naslov »miss Studenci 1930«. — Tudi srečolov in tnala tombbla sta zadovoljila s številnimi dobitki vsestransko. — Ferijalni koloniji slabotne studenške dece je vsled naklonjenosti mnogih dobrotnikov ter lepega gmotnega in moralnega uspeha zabavnega večera položen prvi temelj. Sicer še mnogo, mnogo manjka za oživotvorjenje. te namere, vendar bodi že pri teh prvih uspehih izrečena vsem, ki so kakorkoli pomagali, najiskrenejša zahvala! Mladinska predstava v Slovenski BI-
v	strici, ki jo je priredila mariborska I. dekl. meščanska šola v prid ferijalne kolonije na Pohorju, je dosegla zelo lep moralen in gmoten uspeli, čisti dobiček je znašal 1700 Din. Vsem merodajnim činiteljem, ki so pokazali izredno zanimanje za to humanitarno akcijo in pripomogli k lepemu uspehu prireditve, izrekamo prisrčno zahvalo. Mariborsko slov. žen. društvo.
Bolezen Hinka Nučiča.
G. Hinko Nučič, ustanovitelj našega slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru in sedanji član in režiser Narodnega kazališta v Zagrebu, je kmalu po gostovanju v Mariboru težko obo* el. Bolezen ga je priklenila na posteljo in šele v zadnjem času se mu je toliko zboljšala, da mu bo mogoče oditi v neko tuje zdravilišče. Vendar pa je verjetno, da mu še dolgo ne bo mogoče nastopati na oderskih deskah, ki so mu v resnici pomenile ves svet. Kot ustanovitelju našega gledališča, velikemu umetniku in človeku mu želimo tudi mi, da bi Činiprej okreval!
V	skalovju in večnem snegu.
Ne zamudite posetiti filmski predavanji, ki se vršita pod gornjim naslovom dtnes, 19. t. m. ob 17. in 20. uri v kinu »Apoiio«. *	j
Junaški čin.
Nenavadno lepa zadnja nedelja je skoraj pol Maribora izvabila na osušene ceste in v gole drevorede. Zlasti proti Kamnici je kar mrgolelo šetalcev. Čudno je le, da lezejo meščani na prosto, mladi deželani pa z največjo naglico hitijo proti mestu. Kar je boljših, se pri tem poslužujejo vozov in avtobusov, srednji ponosno škripljejo na svojih kolesih, uboga raja pa kreše peš po prašni cesti. Pa ne hodijo posamič; kaj še, vsak fant ima tudi svojo Micko ali Treziko sabo, kolesar na kolesu, da zvoni, če kdo ne vidi, kako jo pelje v kino. Tako je tudi v nedeljo več parov iz Kamnice dirjalo v mesto. On je mogočno pritiskal pedale. Nežika pa je smeje se cingljala po 5e-tališču. Kar nas je bolj resnih, smo godrnjaje poskakali črez cestni jarek, ne pa mladina. Ta se je zadnjemu kolesarju uprla in zahtevala, da morata Tomaž in Nežika po cesti voziti. »Marš na cesto,« so klicali. Malo sram je bilo fanta pred punco, pa kaj si je hotel: šest krepkih fantov, celo en zamorec, menda iz kavarne Evrope, je bil med njimi. To tudi niso mačje solze. Kaka blamaža, čc bi vpričo punce par gorkih odnesel iz bo-ia! Tega pa že ne, raje se uda in res sta se peljala po cesti v kino, in dekle je cingljalo v beli dan. razigrani junaki pa «o pozno v noč slavili svojo zmago. — Šest proti enemu, kdo ne bi bil ponosen na tako zmago! Hvala bogu. še se pretaka junaška kri po naših žilah. Boi se sovražnik naših junakov. Policija je s tem rešena neprijetnega dela, tudi to senat uvažuje. —
Spored berlinskega teatra »Sinja ptica«
obstoja iz sledečih izredno veselih skečev in grotesknih enodejank: Borodino, Souveiiir de Suisse. Mala ruska lekcija. Vlačilci na Volgi, Kralj je klical svojega bobnarja, Palčki, Južnega kozaški zbor, Zamaški, Ruske kmetice, Marčevi mački, Suharevka, Maj, Poskočnice. Ansambf šteje nad 40 oseb, lastne moderne dekoracije. Conferencier — najveselejši človek sveta — kot ga naziva Šaljapin — ravnatelj Južnij. Naval na blagajno bo gotovo veMk, zato rezervirajte! Omenjeni spored se razdeli na oba večera!
Trgovska samopomoč v Mariboru
opozarja svoje člane na redni občni zbor, ki bo v petek zvečer v mali dvorani hotela »Orel«. Ker je na dnevnem redu ustanovitev druge kategorije za sprejem članov od 50. do 70. leta, bi bilo želeti, da se udeleže občnega zbora razen dosedanjih članov tudi vsi drugi interesenti. —
»Slovo od zime«.
No kaj pa zopet to? O enaki priredit-
vi	pa še nismo svoje žive dni slišali. In vendar se bo vršila ta izredna prireditev na »Matijevo nedeljo« 23. februarja popoldne in zvečer v Jarenini v restavraciji »Ob lipi« (g. Cvilak). Hočemo se oddolžiti letošnji,mili zimi za njeno dobrodejno prizanesljivost. Tudi Mariborčanom se nudi ugodna prilika, da pridejo stisnit letošnji dobri zimski mamici roko v slovo. Vse se svečano pripravlja. »Sveti Matija, ki led razbija«, ima že pripravljen kij, da še podrobi ostanke leda. Vigred pa že rahlja zemljo, da koj nastavi šopke zvončkov, vijolic in trobentic ob cesto in stezo, koder se boste »Ob lipo« vozili ali hodili. Ob lipi Jarenina je res biserni kotiček Slovenskih goric. Godbo bo dirigiral »Obdravski Orfej«, servirala pa se bo dobrodošlim Mariborčanom celo posebna, še ne oku-Šana vinska vrsta, po imenu »Zoroslad od Plavča«.
Cercle francais.
Ker Madame Lavergne vsled bolezni svoje hčerke ne mor? imeti v četrtek svojega predavanja iz francoske književnosti, jo bo začasno nadomestoval g. Karba, profesor francoščine. Prvo predavanje jutri, v četrtek ob 18. uri. 511
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreizku-šeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Joselova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo »Frauz Josefova« grenčica sc dobi v /seli lekarnah, drogerijah in soecerijskih trgovKV	I,
V M a r! b' o r u, 3ne 19. II. 1930.
v»rit:w-cfri \r p r; p p n i k j„jfa
Evropske države v luil statistike
ŠTEVILO DRŽAV V EVROPI. - DRŽAVE PO OBSEGU POVRŠINE, PREBIVALSTVU IN GLAVNIH MESTIH.
V	Evropi je danes 37 držav, toda sedem jih je tako majhnih, da se o njih ne izplača govoriti, saj večini niti po Imenu niso znane. Govorili bomo tedaj le o 30 evropskih državah, čeprav sta med temi tudi dve, ki obsegata ozemlja izven Evrope, Rusija v Aziji in Turčija v Mali Aziji. Največja država v Evropi je po obsegu in po številu prebivalstva še vedno Rusija. Površina njenega ozemlja meri 21,210.000 km* in ima 141.000.000 prebivalcev. Njeno glavno mesto Moskva z 1,750.000 prebivalci pa je med glavnimi inesti v Evropi na petem mestu. Za Rusijo je po površini, ki se pa po ogromni večini razprostira že po Mali Aziji, najobsežnejša Turčija, ki meri 871.000 km3. Po številu prebivalstva pa je Turčija šele na 10. mestu, kajti šteje samo 13,139.000 duš. Njeno največje mesto Carigrad z 1,200.000 je v Evropi na sedmem mestu, njeno novo glavno mesto Angora pa šteje danes le krog 200.000 duš. Na tretjem mestu po površini je Franclja s 544.000 km3. Po številu prebivalstva, 40,740.000, je na četrtem mestu, rezidenca Pariz pa je med evropskimi prestolicami na drugem mestu in šteje krog 5,000.000 duš. Pariz je obenem tretje največje mesto na svetu (London, Ne\vyork, Pariz). Po obsegu, 505.000 km3, le malo manjša je Španija, prebivalcev ima pa le 22,144.000 duš in je tedaj na sedmem mestu. Pre-stolica Madrid je s 792.000 na devetem mestu. Peta z 472.000 km* je Nemčija, ki je s 63,338.000 dušami po prebivalstvu druga (prva za Rusijo), po glav-nein mestu Berlinu s 4,120.000 dušami Da tretja.
Mnogo manjša po površini, a še vedno na šestem mestu, je Švedska s
410.000	km3, po številu prebivalstva,
6.059.000, pa je na 18. mestu, po svoji rezidenci Štokholmu s 453.000 pa na 14 mestu. Sledi ji Finska s 388.000 km3, po številu prebivalstva, 3,550.000, enaindvajseta, po glavnem mestu Helsingfor-su, 250.000 duš, devetnajsta. Le malo manjša, 376.000 km3, je Poljska, po prebivalstvu, 29,249.000 šesta, po rezidenci Varšavi z 1,072.000 dušami osma. Po obsegu, 310.000 km3, skoraj enaki, sta na 9. in 10. mestu Italija in Norveška, nied tem pa, ko je prva po prebivalstvu,
40.548.000, na petem mestu, je druga z le 2,763.000 dušami na 24. mestu. Rezidenca prve, Rim, je s 732.000 na 7, druge, .Oslo z 289.000, pa na 18. mestu. Malo za njima je na 11. mestu Rumunlja s 304.000 km3, ki je po številu prebivalstva, 17,500.000, osma, po glavnem mestu Bukarešti s 445.000 dušami pa 16. Njej sledi kot dvanajsta naša Jugoslavija z 248.000 km3, po prebivalstvu,
12.700.000, enajsta, po glavnem mestu Beogradu z 230.000 prebivalci pa dvajseta. Nekoliko manjša kot naša država
je Anglija z 244.000 km3, po prebivalstvu je pa s 45,170.000 tretja (prva za Rusijo in Nemčijo), po glavnem mestu Londonu z nad 7,000.000 pa prva v Evropi in sploh na svetu.
Mnogo za temi državami zaostajajo po velikosti ostale srednjevelike. Prva, na 14. mestu po obsegu, je Češkoslovaška s 140.000 km3, toda po prebivalstvu,
14.244.000, je deveta, po glavnem mestu Pragi z 1,700.000 celo šesta. Njej enaka,
140.000 km3, je Grčija, po prebivalstvu,
6.525.000, šestnajsta, po rezidenci Atenah s 593.000 pa dvanajsta. Manjša, a še nad 100.000 km*, je Bolgarija s
103.000 km3, ki je po prebivalstvu
5.082.000 devetnajsta, po glavnem mestu Sofiji pa z 210.000 prebivalci 23. S
93.000 km2 ji sledi Madžarska, z 8,365.000 dvanajsta, po Budimpešti z 1,298.000 sedma. Skoraj enaka je z 92.000 km3 Portugalska, po prebivalstvu s 6,185.000 sedemnajsta, z glavnim mestom Lizbono s 510.000 dušami trinajsta. Devetnajsta je Avstrija s 84.000 km3, 15. po prebivalstvu, 6,700.000, četrta po gl. mestu Dunaju z 1,865.000. Irska obsega kot 20. po velikosti 70.000 km*, ima 3,180.000 prebivalcev (je 23.), Dublin šteje 450.000 prebivalcev (15.). Letonska meri 66.000 km3 (21.), šteje 1,860.000 duš, a gl. mesto Riga (22.) 215.000. Na dvaindvajsetem mestu po obsegu površine je njej sorodna Litva, ki meri 55.000 km3, je pa po številu prebivalstva z 2,230.000 dušami na petindvajsetem mestu, njeno glavno mesto Kovnas (Kovno) pa je med evropskimi glavnimi mesti tudi na petindvajsetem mestu.
Med državami pod 50.000 km* površine je prva Estonska s 45.000 km3, (na 23. mestu) in z 1,124.000 prebivalci (na 27. mestu), po glavnem mestu Revalu s 150.000 na 24. mestu. Le malo manjša (24. mesto) je Danska s 43.000 km2 s
3.420.000 prebivalci (22. mesto) in po rezidenci Kopenhagnu s 670.000 dušami pa 11. mestu. Sledi ji Švica z 41.000 kin2,
3.936.000 prebivalci (20.) in Bernom s
125.000 dušami (26. mesto). Na 26. mestu je Belgija z 39.000 km3. 7,812.000 prebivalci (13.) in gl. mestom Brusljem z 225.000 prebivalci (na 21. mestu). Nizozemska z 32.000 km3 je na 27. mestu, po prebivalstvu, 7,416.000, na 14. mestu, po gl. mestu Haagu, 385.000, na 17. mestu. Albanija meri kot 28. le 27.000 km3, je po prebivalstvu, 804.000, tudi na 28. mestu, po rezidenci Tirani z 22.000 tudi na 28. mestu. Najmanjši med temi 30 državami sta: LuksenburŠka, ki meri 2.586 km2, ima 264.000 prebivalcev (29.) in glavno mesto Luksenburg z 62.000 prebivalci (27. mesto) ter naposled Lih-tenštajnska s 159 km3 površine, 11.200 prebivalci in glavnim mestom Vaduzom z le 3.500 dušami.
Iznajdljivi družabnik
V	Lodzu na Poljskem sta imela dva trgovca skupno komisijsko trgPvino. Njihov položaj je postajal od dne do dne slabši, ker sta imela znatne izgube. Tu je stavil eden svojemu tovarišu sledeči predlog: »Poizkusiti morava, da' se rešiva, dokler je še čas. Uvedi takoj ločitveno postopanje proti svoji soprogi, prepiši nanjo vse svoje imetje, nato pa zapreva trgovino. Ako se rešiva upnikov, moreš vendar svojo ženo vnovič poročiti in potem odpreva tudi novo trgovino.« Ta načrt se je močno zadolženemu družabniku zdel naravnost geni-jalen. Obvestil je o tem takoj svojo soprogo, ki je bila z načrtom popolnoma zadovoljna. Kmalu nato je bila res izvedena ločitev. Že čez nekaj mesecev pa je ločeni mož posetil svojo bivšo ženo in ji povedal, da namerava s svojim bivšim družabnikom odpreti novo trgovino. Istočasno je prosil svojo ženo, naj ga v smislu dogovora zopet poroči. »Ti si vendar silno naiven,« mu je odgovorila njegova bivša žena, »ali nisi razumel, za kaj gre? Tvoj družabnik je že dolgo zaljubljen v mene in ker sem sedaj imo-vita, se lahko ž njim poročim.« Seveda je njen bivši mož pri tem smrtno prebledel in se zatekel za pomoč takoj k svojemu odvetniku, ki pa mu je izjavil, da je ločitev pravomočna in da ne more nič ukreniti proti temu. Revež je torej prišel tako istočasno ob svojo ženo in svoje premoženje.
Finančna nadloga Člkaga
Kakor poročajo ameriški listi, grozi milijonskemu Čikagu popoln finančni polom. V mestnih blagajnah je tako malo denarja, da pride lahko vsak dan do ustavitve poulične razsvetljave. Mestna občina namreč nikakor ne inore plačati računov elektrarne, ki so dosegli že naravnost ogromno vsoto. Mesto, čegar davkoplačevalci so tako bogati,' da gre njihovo premoženje v biljone, bije sedaj obupen boj za sredstva, premog in živila. Položaj se je tako poostril, da bodo morda že ta mesec zaprte vse mestne šole in bi bilo tako nad pol milijona otrok brez šolskega pouka. Mesto dolguje namreč svojim nameščencem nič manj kot 11 milijonov dolarjev na plačali. Na tisoče jih v zadnjih 6 tednih ni dobilo niti pare in so zašli v silne stiske. Slabo gospodarstvo občine izvira že od poletja 1928. Dohodki občine so zarub-Iieni kar za' več let naprej. Nekaj časa sc je občina pomagala s tem, da je izdajala zadolžnice in je poplavila trg z vrednostmi v znesku 185 milijonov dolarjev. Spočetka so kupovali te zadolžnice, a sedaj jih banke nočejo več sprejemati niti v omejenem Številu, kar je
končno dovedlo do katastrofe. Da bi se odvrnila ali vsaj omilila kriza, so bili izvršeni nešteti poizkusi. Med drugim je bil sestavljen tudi takozvani »pomožni odbor«, ki obstoja iz 26 meščanov in ima nalogo, da stavi razne predloge. »Chicago Tribune« karakterizira sedanji položaj sledeče:	»Politiki zahtevajo od
bank, da naj riskirajo denar svojih vlagateljev in si nakupijo »varnost’1«, ki pa so ravno radi politikov dvomljive. Kljub temu imajo politiki pogum, da očitajo bankami, da so pustile Cikago na cedilu. Kapitan, krmar in moštvo očitajo potnikom, da so spravili ladjo na skale — in pričakujejo za to sedaj še pohvalo splošnosti.«
Šege In običaji
Na nekem otoku južno od Nove Gvineje domačini niti ne vedo, kaj je poljubiti. Ko se je nedavno neki protestantski duhovnik poslovil od svoje žene, jo je vpričo navzočih domačinov javno poljubil. Ko so domačini to videli, so se silno prestrašili. Bili so prepričani, da je hotel poslanec božji svoji ženi odgrizniti nos.
Svoje veselje in žalost izražajo tamkajšnji otočani tudi čisto drugače kakor mi. Vdova sme n. pr. šele 12 mesecev po smrti svojega moža stopiti v njegovo hišo. Strogo ji je tudi prepovedano, da bi se približala njegovemu grobu. Zato pa se mora dolge dni postiti in se dati v znamenje žalovanje črno prebarvati po vsem životu, dočim ji sorodniki odrežejo lase. Eden od sorodnikov ima tudi strašno dolžnost, da enemu od njenih otrok odreže en prst.
Nedavno je prišel iz Britanije nov misijonar na otok, ki ni imel niti pojma
i	o šegah in običajih tamkajšnjega prebi-| valstva. Hodil je od koče do koče in
i	razdeljeval darila. V neki koči, kjer sta j bili dve stari ženski, je oddal dva zavitka tobaka, kar je ženski zelo navduši-
lo.	Tem večje pa je bilo naslednjega dne presenečenje misijonarja. Obe dotični ženski ste prišli k njemu, se vrgli misijonarju pred noge in se hoteli takoj sleči. Misijonarju se je le s težavo posrečilo, da je to preprečil. Šele pozneje je misijonar zvedel, da ste imeli ženski čisto prav. Kajti tobak je na dotičnem otoku približno isto, kakor pri nas rdeče vrtnice. S tobakom se tamkaj naznanja, da je kdo zaljubljen.
Zanimiva tožba plesalca proti kritiku.
Švedski plesalec Jean Borlin je nedavno nastopil v Parizu. Njegov švedski ro.i>. ki je glasovit pariški kritik, je napisal laskavo oceno, v kateri, je pa 0-tnenil, da je Borlin od zadnjega nastopa pridobil na telesni obilnosti. Borlin je vložil radi tega pasusa proti kritiku tožbo, češ da mu to škoduje v pc ’licu, za katerega se zahteva eleganca telesa! — Svet je radoveden na pravorek sodnikov.
Starček na auatbf svojega očeta
O sledečem izrednem dogodku, ki pa ima to prednost, da se je res pripetil, poročajo, iz Capstadta v Južni Afriki: Josip VVindovel, 127 let stari Hotentot, je pred kratkim poročil svojo tretjo ženo, ki je imela 47 let. Pri poroki je bil navzoč tudi eden od njegovih sinov, ki je imel že 80 let. Windovelova starost je izven vsakega dvoma. Berlinska misijonarska družba ima namreč v rokah listine, ki dokazujejo njegovo visoko starost. Kot šestletnega dečka ga je kupila, ker je bil suženj, rodbina Jaeger in sicer za mastno, pečenko. Windovel se je izselil potem z Jaegrovo rodbino iz Capstadta v Transvaal.
Nov Fordov dar za šole.
Znani tovarnar Henry Ford je podaril te dni 100 milijonov dolarjev za tr govske in podobne šole. Napotila ga je k temu nezadostna izobrazba mladine v trgovskem pogledu.
Spori
Njeg. Vel. kralj pokrovitelj Saveza športnih savezov.
Predsednik Saveza športnih savezov dr. Stevan Hadži je bil sprejet v avdi-jencu. Njeg. Vel. kralj se je konkretno zanimal za potrebe športa in prevzel pokroviteljstvo.
SK Železničar, nogometni odsek.
Igralci I. moštva in rezerve se pozivajo, da brezpogojno pridejo jutri, v četrtek, ob 15.30 na igrišče. G. Mahajncse mora ob tej priliki javiti načelniku sekcije. Vsakdo mora prinesti s seboj vso opremo. — Ženski odsek: V nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. do-p. se bo vršil na igrišču sestanek vseh zainteresiranih v svrho ustanovitve bazenskega odse-ga. — Tajnik.
MOLNP službeno.
V	nedeljo se bo vršila mednarodna tekma SK Železničar -.Sportklub Grazob 15. uri na igrišču SK Železničarja. Predtekma. ISSK Maribor rez. : SK Železničar rez. Službujoči odbornik g. Hovar — Tajnik.
Beograjska konferenca delegatov nogometnih podsavezov.
Jug. nogometni savez je izdal o nedeljski konferenci v Beogradu poseben komunike. Zastopani so bili vsi podsa-vezi naše države.
Glede spremembe prasni je bilo naročeno beograjski in zagrebški podsavez-ni upravi, naj napravita predlog za razširjenje delokroga poedinih podsavezov. Po razpravi o vprašanju prestopa nogometašev iz kluba v klub, je bilo sklenjeno, da' ima trajati prepoved igranja pri prestopivšem Članu v slučaju prvenstvenih tekem šest mesecev, za prijateljske tekme pa tri tnesece. Dijaki in vojaki ne uživajo nikakih izjem. Dosežen je bil tudi sporazum za povračitev stroškov nogometnim sodnikom, ki pridejo na poziv podsaveza sodit tekmo s teritorija drugega podsaveza. Glede letšnjega od-igranja za državno prvenstvo pa naj odloči izredna glavna skupščina dne 16. marca. Predlog ljubljanskega nogometnega podsaveza. naj bi se igralo državno prvenstvo po igrah, naj se pošlje ž obrazložitvijo JNS in vsem 'fiodsavczon' ter predloži izredni skupščini saveza. Dosežen je bil nadalje popoln sporazum glede tehnične Izvedbe orcdsioječe izredne glavne skupščine JNS. Konferenca je razpravljala dalje tudi o sklepu JNS, da Jugoslavija letos ne bo sodelo'vala na tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo v Montevideu. Delegati beograjskega podsaveza so zastopali nasprotno mišljenje ter ga podkrepili z nekimi dejstvi, ki doslej savezni upravi niso bila znana. Zato je bilo sklenjeno, naj se ta sklep eventuelno spremeni, če se res izkaže, da so nastopile nove okol-ščine, o katerih dosedaj JNS ni vedel.
Gradjanski 1911 m Viktorija v Ljubljani.
Prihodnjo nedeljo gostujeta v Ljubljani prvorazredno moštvo Gradjanski 1911 proti ASK Primorju in Viktoria. prot* SK Iliriji.
Nenavadna kazen
Okrožno sodišče v Novem Sadu je pred kratkim obsodilo neko Marijo Buj-došo, ki se je v. neki gostilni pregrešila proti zakonu o zaščiti države, na 420 Din globe in jo je vrh tega obsodilo, da ene ieto ne sme obiskati nobene gostilne. Zadnja postranska kazen temelji na novem kazenskem zakonu, kt dovoljuje sodniku, kakor znano, da izreče po lastnem preudarku še razne postranske kazni. Obsodba je postala takoj pravo-rnočna.	%
so
na
li
Bogat plen v cerkvi
našli doslej neznani zločinci v noči
17.	trn. v cerkvi Sv. Pranje na oba-
v	Splitu. Vlomili so in odnesli zlatnine in drugih dragocenosti za nad
100.000	Din. Ukradli so ziastiVcs zlat nakit, broše in drugo zlatnino, kar« verniki tekom let nanosili skupaj kot darila. Policij« je aretirala že vec- oseb ki so sumljive. Zločin ie silno razburil
'Um*
rnmmmmm
'MarlBSPiia VfiCE RNlK Jutra ___________________________________ VMar)	S	o	r	n,	3ne	19.	n.	1930.
£ufoedja
89
»Izvrstno! Zdaj lahko greste, mojster Garconio... Gospod vodnik,« je dodala glasno, »izvolite naznaniti, da je avdijenca zaključena...«
Menih se je odstranil, Ragastens, mrtvaškobled in z mrzlim znojem na čelu, pa si je grizel ustnice do krvi, da ne bi moral zakričati...
XVII.
Dobra misel papeževa.
Garconio je bil torej tisti, ki je ugrabil Rosito... In na povelje Aleksandra Borgia jo je ugrabil... In v Tivoli so odvedli mlado ženo. Ta tri dejstva so se jasno in razločno začrtala v Ragastensovem duhu. Z največjo osuplostjo se je vpraševal, kakšni razbojniki pač tvore to rodbino Borgia, ki se ji je oh prišel ponujat v službo!
Toda kakšen namen je imelo to ugrabljenje? Jed-va se je upal misliti na to. In vendar, beseda »Tivoli«, ki jo je bil prestregel, mu je bila skoraj žarek vodilne luči... Spominjal se je vsega, kar so pripovedovali po Rimu o tem papeževem letovišču... obnavljale so se mu vse pripovesti o orgijah in razuzdanih pregrehah, ki so šepetaje krožile med narodom...
Strepetal je, ko se je spomnil mladeniča Rafaela, do katerega ga je tako naglo navdalo gorko prijateljstvo. In prišla mu je misel, da treba njega predvsem obvestiti.
Ragastens je iskal z očmi, kod bi se mogel izmuzniti, ne da bi zbudil Cezarjevo pozornost; takrat pa je mehka roka prijela za njegovo desnico.
»Na kaj mislite, lepi vitez?«
Lukrecija je stala pred njim.
Ragastensu se je le trudoma posrečilo premagati drget groze in studa, ki ga je hotel obvladati. Nasmehnil se je.
»Kaj spletkarita?« je zaklical Cdzir od daleč.
»Nocoj ob desetih v Palači Smeha,« je zamrmrala Lukrecija. »Puščam ti viteza, dragi brat,« je dodala glasno. »Do bližnjega svidenja, gospod...«
Vitez se je globoko naklonil, da skrije zmedenost, ki se ie zrcalila na njegovem obličju.
»Moja sestra ie v resnici bistroumna ženska., mar ne?« je rekel Cezar, ki se je bil približal in prijateljski ■egel Ragastensu pod pazduho.
»Izboren minittej- je, Svetlost...«
»Da! Ona odpravlja vse tekoče zadeve,*) ona sprejema pisma, odgovarja nanje in sprejema celo poslanike tujih držav... Mojega očeta se loteva trud-nost... toliko je delal... Toda idiva, vitez, da vas mu predstavim... Saj zaradi tega sem vas pričakoval...«
»Svetlost ..« se je protfvil Ragastens... »kasneje,
,.♦) Zgodovinska resnic*.
prosim vas... Nič nisem pripravljen na to čast in raj-šibi...«
»Kaj še!« ga je prekinil Cezar in ga potegnil s seboj. »Govoril sem s papežem o vas, in on vas hoče videti.. . Pojdiva!«
Ragastens je šel z njim. Vsa njegova notranjost je kipela od nestrpnosti. Toda imel je dovolj moči, da se je premagoval in delal prijazen obraz.
Trenotek kasneje je stal v kabinetu, ki ga je ločila od avdijenčne dvorane samo suknena zavesa. Odtod je Aleksander VI. po svoji navadi poslušal vse, kar se je govorilo.
Cezar je naglo prekoračil ta kabinet in dospel naposled v oratorij. Tam je sedel papež v širokem, udobnem naslanjaču, z dobrohotnim smehljajem na ustnicah ...
S pronikljivim pogledom je skušal presoditi Raga-stensa. Vitez se je naklonil in pripognil koleno, kakor je velevala šega. Toda že ga je bil papež prijel za roko.
»Sedite, dragi sinko,« je dejal s prijazno ljudomi-lostjo. ki je osupnila do skrajnosti »Sprejema vas ne glavar svete Cerkve, sprejema vas oče Cezarja in Lukrecije. Iz ust svojih dveh otrok sem slišal o vas toliko dobrega, da sem vas hotel videti osebno...«
»Sveti oče,« je zajecljal Ragastens, »ves zmeden sem od prevelike časti in dobrohotnosti, ki mi jo vaša Svetlost izkazuje...«
Ragastens je rabil pravo besedo: bil je v resnici zmeden.
Vse, kar je bil izvedel od sinočnjega večera... umor grofice Alma, zločini, katerih so zarotniki obtoževali rodbino Borgia, rop Rosite, nedavni prizor, ko sta Cezar in Lukrecija pokazala svoj nedoumljivi cinizem — vse to je pripomoglo, da sj je ustvaril o papežu strašno predstavo; sliko, naslikano zgolj z grozo in gnu som. A zdaj je gledal pred seboj dobrega starčka z otožnimi očmi, z usmevom izbrane vdanosti in z vedenjem polnim očarujoče prijaznosti.
Aleksander VI. je dobro videl učinek, ki ga je proizvedel nanj, in droben smehljaj porogljive nezadovoljnosti je šinil preko njegovih ustnic.
»Zberite se, sinko moj,« je deial in Še povečal nežnost svojih besed, »in pozabite, prosim, vse predpise etikete... Ce mi hočete biti prijetni, govorite z vso tisto prosto voljo, ki je lastna sinu do svojega očeta.«
»Skušal vam bom ustreči sveti Oče,« je odgovoril vitez in sedel v naslanjač, ki mu ga je papež pokazal.
»Torej,« je povzel Borgia, »prišli ste v Italijo, da stopite v službo mojega sina? ...«
»Res, sveti Oče, imel sem ta namen...«
»Dovoljeno vam je imeti tudi še druge namene, sinko moj... Vse nam dokazuje, da ste eden tistih neustrašenih ljudi, ki so sposobni dovršiti velike reči, če se jih napoti po pravi cesti...«
»Ah, oče « je vzkliknil Cezar, »če bi ga bili videli na dan Francescovega pogreba!...«
»Ubogi Francescol« je zamrmra! papež in si obrisal oči... »Toda žal, jaz nimam pravice, da bi se smel svobodno vdajati čuvstvom očetovske žalosti... Skrb
za državo je važnejša od moje osebne bolečine... Ah, vitez, vi ne veste, s kakšnimi bridkostmi je obdana mogočnost tega sveta...«
Čim je papež govoril, je Ragastens čutil, kako se mu širi srce... Vsaj ta človek bi razumel njegovo ljubezen in ga ne bi skušal prisiliti v boj proti Prima-veri... In kdo ve!... Nemara bi se mu posrečilo o-mehčati njegovo srce do te deklice — pregovoriti njega, ki tolikanj ceni pogum!... Brezumna nada se je pomalem naseljevala v njegovem srcu ...
»Sveti oče,« je dejal ves ganjen, »vaše posvečene bolečine odmevajo tudi v mojem srcu... Naj mi vaša Svetost verjame da sem ji brezmejno vdan...«
»To vem, vitez... Vi ste človek plemenitega srca, in kakor se vaša roka ne trese v boju, tako hrani vaša duša zaklade vdanosti in zvestobe... In — dobro! Baš do te vdanosti sem se hotel obrniti, ki mi jo tako ganljivo ponujate sami od sebe...«
»Oče,« je rekel Cezar živahno, »jamčim vam za viteza de Ragastens... V vsakterem pogledu je vreden naloge, ki mu jo hočete poveriti...«
Ragastensa je izpreletelo. Torej mu bo poverjena določena naloga, in glavar Cerkve se je sam potrudil in ga poklical k sebi, da nm jo razloži!
Ali ne bi mogel v plačilo prositi, da naj se opusti nameravani vojni pohod proti Montefortu?
Zares, sreča se mu smehlja! Združenje okolnosti, izvirajočih iz ugodnega slučaja, mu daje možnost, služiti obenem temu dobremu starčku in rešiti njo, ki jo obožuje!
Aleksander VI. je zasledoval na vitezovem obrazu vse vdane misli, ki so se porajale v njegovem srcu. Zadovoljen in prepričan, da doseže svoj namen, je nekaj minut izbiral pripravne besede.
»Vitez,« je dejal nato, »sovražnike imam, in globoko me žalosti, da se moram tako tik pred svojo smrtjo zavedati, kako napak ljudje razlagajo moje mis-
li,	kako zlobno tolmačijo moje namene... Vse svoje življenje sem se skušal boriti z velikimi, da bi se približal malim... Hotel sem prikrajšati silo in predrznost mogotcev, da olepšam delež nizkih, ponižnih, razdedinjenih in tistih, ki so — kakor vi! — ločeni od visokega plemstva, zato ker imajo prazne denarnice. In vendar mi je baš izvajanje te misli nakopalo toliko mogočnih sovražnikov... In vse to ne bi bilo nič, če bi se vsaj zakonito borili proti meni... ne pa tako, kakor se bore, z zastrupljenim orožjem obrekovanja... ko razširjajo o moji nravnosti, mojem življenju in mojih ciljih govorice, ki bi jih mogel omeniti z rdečico na obrazu...«
Ragastens se je zamislil, kakšne da utegnejo biti te govorice... Papežu, so splošno očitali najrazuzda-nejše, najostudnejše pregrehe... In govorili so, da je njegovo vabilo na obed enako smrtni obsodbi...
S trepetom se je spomnil Rositinega ropa... Razgovor Lukrecije z Garconijem se mu je zasvetil v gla-
vi	kakor blisk.
(Nadaljevanje sledil .
Športniki!
Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.
Opremljeno sobo,
solnčna lega, oddam s 1. marcem gospodični. Cena Din 200. Restavracija. Vojalnjška ulica 10.	488
šotor
se sprejme za stalno nameščenje, star najmanje 20 let, s šoferskim izpitom in najmanj 2 leti prakse. Šoferji s kavcijo imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval je nasloviti na Auto-prometno družbo z o. z. Ljutomer.____________499
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.	364
Zgubil sem
na poti iz Počehova - Maribor zatvo-rač (Verschiuss) malokaliberske puške znamke »Gego«. Najditelj se naproša, da odda zatvorač proti odškodnini upravi »Večernika« Maribor, Aleksandrova c. 13.	U
20% kronske bone kupimo!
Plačamo najvišlo dnevno ceno. Pro-me na bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	307
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih »trojev, zajamčeno so Idne in brezkonkuren-!ne cene znane tvrdke Justin Gustinčič, Mari-*>or, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
Sobo-In črkosKkanie
Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul 2._________2231
V	najem se odda s 1. aprilom
stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi_______________361
Spalne in jedilne sobe
po najmodernejšem vzorcu in po konkurenčnih cenah prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48.	439
Iščem gostilno ali vinotoč
v najem v centrumu mesta. Ponudbe pod »Gostilna« na upravo lista. 495
Bivši trgovski
in registraturni nameščenec, 35 let star, govori in piše slovenski, hrvatski in nemški, išče mesto vratarja, skladiščnika, portirja ali sluge. Naslov je oddati v upravi.	U
Sprejmem na dom perilo
v pranje, likanje in krpanje. Naslov v upravi lista.	512
5«ie°
| Inventurna prodata!
Pri vsem zimskem blagu
io% popust
SpuclaliM nlaku cona na-»•vic Tvarnllka satova ■aikau parite sa vsa •»•la. Oatojla sl Istoiba. ShraprlCaJte a* »toda con.
j MffPfMK. MARIBOR
Aleksandrova c. a*.
Par težkih konjev
z opremo, event. tudi z vozom vred ter različne vozove ima »Lajteršperška opekarna« pri Mariboru	467
rta prodaji
201
kronske bone kuoujem
Zahtevajte povsod „Veternik
Ibtatft Konsordj »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik
po najvišjih dnevnih cenah ali pa vzamem na račun pri nakupu blaga
Franc ttastek, Maribor, Glavni trg
od 9. (lo 15. marca 1930 (Rotunde do 16. marca)
Posebne piiieditve:
Salon sa kožuhovlnasto modo, dunalska moda pletenin, razstava pohlitva, reklamni semeni
Mednarodna razstava avtomobilov In motornih koles.
Razstava potrebščin za hotelske obrate / Razstava živil In nasladil / Semenj za zgradbe In gradbo cest Tehnične novosti in iznajdbe.
Poljedelski in gozdarski vzorčni sejem.
3. avstrijska razstava pitane živine.
;Od 14. do Iti. m*rca'
Brez vizum*! S sejmsko izkaznico in potnim listom svo boden preitop meje v Avstr ijo. Ogrski piehodni vlzuri se s predložitvijo sejmske izkaznice dobi n* meji. Pre cejtnje vozne udobnosti n* jugoslovanskih ogisklh in avstrijskih železnicah, na Donavi, v zračnem prometu in Jadranskem morju.
Pojasnila vadi vrst in sejmske izkaznice (po Din50—) ptj Wten«r Hana A. 0„ Wten VII ter za časa Lipskega pomladanskega sejma pri posloval nid v Leipzigu Osletr Messliaus ter pri častnih zastop nikih v Mailboiu
Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Prvi jugosl. transport d. d Schenker & Co Meljska c. 16, Tu|sko-prometna zveza za mariborsko oblnst.
'MN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik’ STANKO DETELA v Mariboru.