NAŠA TBIBOMA
Ali  naj šolsko inšpekcijo organiziramo po občinah
Mnenje, ki govori v korist okrajnih inšpekcij
Z novo komiu.nalno ureditvijo je do-lo-čeuo, da bo šolsika mšpeikciija ipri okraj-nerai .ljuidisikani odlboru. Todu že med raz-prav.ljanjem o novj ureditri so prišla do izraza minenja, da naj ostame šolska in-špekci.ja vsaj v boli razvitih o-bčimah. Ta-ka mnen.ja siišimo tmJi danes na skup-ščinah pros'vetnih. delavcev in bereoio v dneveam (er pogosteje v strokovmem ti-sku. Ponekod jih siprcjema.jo tudi v skle-pe konferenc ali posrvetovainj, Zahteve, da se šolska inšpekci.ja vrne občinam, redino spremlja.jo določeue obrazložitve.
Naveddi bomo nekaj raz-logov. ki jih staJino ponavljajo tisti, ki paudarjajo prednosti vraitve inšpekcije oboiflam. Predvsetin izhajajo s stališoa, da ie danes Mišpekcija daleč od šole in da ima to ne-lzopiibno za poslcdico slabši vpogled in-špekcije v delo in stanje v šoli Navajajo, d& imispe.kci.ja nima možnosti. da bi po-magala učiteljeTn. Nadalje. inšpekcije bolj redtko prihajajo v šole. Torei Je ma<nf konfrale nad delom učiteljev. Prej so imeli i.nšpekiorii določ&ne šole in uoi-telje, kar fe omoffočalo pagostejši stUc in omogočaVa inšpektor.ju, da je osebno spremljal iz^popolnieran.ie i.n napredova-nje posameanih nčiteljev. U.sotoTitve iui suffestije iBŠpekciie so se uipo^števale bolj neposre<hio. inŠTiektorii pa so bili v ueod-
nejšem položaju, ko so lahiko sami kon-troLiradi, k-ako so njihove predloge spre-jeli  va  izjvajali.
Ali vsi ti razlogi veljajo in ali so ta-kega značaja. da bi morali iaročiti šol-sko inšpekcijo obči.niskim ljudskim odbo-roim? Mislimo, da za nekatere raaloge, o katerih smo govorili, ni moffoče iskati vzroka v dejstvu, da je inšpekcija na okraju. Prej jih je treba iskati v neza-dostnern razunneva.nju vdoge iinšpekoije po eni strani in slabo orffanizirane inšpek-cije na okraju po druffi strani, ne pa v okrajtii  inšiaekciji v načelfu.
V Bosni iii Hercegoviai je na primer sa-mo nekaj okrajev, v kateriJi je v glav-nem urejemo vprašanje šolske inšpekcije tako fflede števila in kakovost.i inšpek-torfev, kakor tudi glede nastanitve in-šipeikto-rjev v srcdišou okraja. 17. teh okra-jeT praviloina ne prihajajo zahteve za vmii'tev imšipekcije v občin.e. Pri li^vaja-njiu nove orsani7.acije niso l.jiidski odhori nckaterih pkrajev niti do danes rešili Tiprašaoija inšpeikci.je "V teh oferajih se torei ne moremo skilicevati na slabe vz-ku.šn.ie z okrajmo iinšppkcijo. če hnčemo reš.iti st'vari načeLno. ker v teh okrajiii kratko poveda.no imšpekci.ja ni dobro or-ffan^zirana.
Strokovna sestava učiteljskega kadra se je izboljšala
Ko ^re za viprašanje, ali je lnšipekcija danes bolj oddaljena aii bližja šola.m, če-pra-v to po našem innenju ni bistivenejše rprašanje, je ja&no. da ie inšpekcija sred-niit šol bližja, j.nšpekci.ja osnovm.ih šol pa bolj oddaijena od šole. No. aili Baj v lem iščetno in uffotavljamo rse vzroke pojavov nediiisci.piime učiteljev, slabše^a strokovnesa naipredovan.ja učiteljev in podobno? Preipričani smo, da ne. Stro kovna sestaTa učiteliskesra kadra se stal-no izboljšufe in že danes ni taka, kakr-šna ie bila prva leta po vo.jni. ko se je ču+ila močnejša pofreba po instroktivnem delovanju. naulašatno insitruk^ivnem, i'n ko je bilo treba pogosteje zahajati v šolo. Kotiec koncev in.špokcija ne more i.n ne sme biti ediiri ifnstrument stroikovne^a n«-predavaTija učiteljnT. še manj pa ji lah-ko postavljamo v nalogo in odi?ovornost vprašnnje disciipliTie učitel.jev, t.ako poj-irKTvanje pa je Miiasu mnogim l.iudom v oboinah od nekaterih šefov odsekov za iir-osreto naprej.
Ne simemo poziabiti, da inšpektorji niso in ne morejo tnti dovršemii i-n popofavi strokovnjaki, temveč da se tnorajo tudi sami u&'ii iz teorije. posebno pa vz prak-se. Če teha.jamo s tepa staJiSča. ki ca ni TiK>s<oče obiti. bi se inšpektor y ol>čini 7. zaiprfiim m sorazimenno majhmim krcffom šol icn mčitoljeT znašel v položajn izolira-neffa deilatvca frledie ipeda^oškili virov in 7. ome.fendinii možijos^tma za sprcmeniitev iz-kiuišenj.
Kakšue predinosti ima taka šolska in-špekcija, kakršina je danes pri nas po-stavljsna?' Ljudska skupščina in izvrš-ru svet Bosne in Hercegovine s>ta orfranizi-rala skupno komisijo, ki je proučila. eno-letne izkmšn.je komuTialne ureditve v tej rerniiblik.i. Razen z druffimi viprašanji se je komisija ufcvarjala tudii z reziultati dela šolsko inšpekeije. Komisija je prišla do sklepa, da se je zelo povečal ugled šolvskie i,nšpe.kci.ie po "jovi organizaciji. Obhodi šol se resneje pripraTljajo, po-rorala. anailize iii predlosi imhpekcije so Nnj:noso bolj kakovost;ni, reaLnejši i.n kon-kretaejši. Ce bi bila inapekcdja bolje or-sainizjiraina in če bi bilo potrebno razume-vanje vlopre i.nšpekoiTe v posameznih ob-činah. bi bila uveljavitev šoiskf inšpek-cije v okrajih še bolj izrazita. Komiisiija se je posta-vi.la na stališče, da ie treta šoLsiko iinšpekcijo še naprej ofodržaii t okraimiih 1'indtsikiili odlborih.
Razlogi, ki govore v korist okrajne inšpekcije
Kaj po.Efojuie kakovostniejše delo iii-špekcije. če je na okrajnem ljudskem od-bom? Predvs&m so namesto boli ali manj osaml']enih posamezinikov ustvarjene več-je skuipine naibcli izkušenih prosvetnih delavcev. Delo v skupiini naidii mnofto več po^ojev za teoretiono napredovanje vsa-bemoi inšpekltorjii, omogoča mu, da zaja-
tue pediagoško prakiso mmoffo boi; šipoko m bolij razinovrstno. Skupna raizprwljaaja pri priipra^vah obbodov šol in sesta-n^k« T>° vrndtvi iz šol so s€ izkazali b« eamo za izreduo hvaležne oblike izmenjave izku-šea,.j, tenrveč tndii kot ustrezma me-toda k&lekfivnefra in posameznega napredova-nja tega kadra. Po tej poti se razen dru-ffefra n.evsi 1 jeno iin spontaao konrtroliira, kako se tudi vsak iposamezn.ik pripravilja, kako i.n s kakšmim uispehoan opra.-lja po-verjene nwi nafose, vse t© pa nedvomoo krepi tudi osefono odlsovorno*t. Oamljen posamezinik se Iahko zanemari, posebjio v man.jšiih krajih. ne da bi to kdor ko]ii daljše razdobje cbčutil. Gotovo ie, da od takeffa iinšpektorja niiitnaia inšpetci.ia i'n šola nobene koristii. V novih raznnerah pa &e tiis'ti, ki ne napredu'}ejo. ne morejo dolgo v^držati.
Dolžnost šolskeffa in.špektorja je zeJo zapletena in pcsebno delikatna, ker se z ličenjem in vzgaianjem ne saino ukvarja, temveč iu raora po dolžnosti tudj usmer-jati. Inšpekror mora biti pravočasno in-formiran ve samo o novih strokovnih in pedajro&kih dosežkiih. tenvveč tudi » noTih momontiMi naših idejno polittčnih m kml-turoo umcttiiiškiih fribamj. k*r n.jeniu taka vprašanja zas-taviLjajio. Zato ni brezipo-membno viprašanije, ali je mesto. v kate-rem živi ali sredina, v kateri se giiblje, maui  ali  bo-lj  poLitiično dozorela.
Nedivoanno fe eden izimed posojev da-našn.jeffa kvalitetnejšeg-a dela šokke in-špekcije tudi to, da so inžpektorji na okrafih ppostij admiiTiistrativnib p.»iov, s . katerimi so biJi prej preveč obremenjeni. Nadalije, inšpektorji so se prej zelo po-gmto ufcvarjali tudj s po&lsi vzv&n šolstva. in prosvete. to pa na šiotio svojib osinov-nih nalop. MTi«nja sem, da v današnjih obfinnah i.nšpekitorjein to ne bi mofrlo biti pnihranjeno srlede na ob^ejf poslor v oib-činah in na sestaTo njihovih stro^kov.niih kadrov.
Niimamo š-e zak't>na o šolski ilnišpekci..ri, ki bi določil nalo^e inšpekcije im regiuia-ral diolžnosti in praTice imšpeHorjev. VerjefiTio je, da bo sprejem tesa zakona, ki ga pripravljajo in po kateretn čiitimo veliko pofrebo, prispeTai k rasinejši aso-t<KVii.tTii teh v.prašanij, in k bolj doloonejši u^otovitvi mesta im položaja šoikJce im-špekcije. Pri danflšmjem staniu in praksi pa bi klpuib obsfoju repu.bliške in <)krajine in«pekci'ie šol. roed katerima še liso iz-difereuri.rani odinosi, z uvedibo občinsike iimšpefcciije šol ne napravili niičesar ko-ri's>tm-e!ra. aapraviili bi le 0rgainr2aci.js.ko ZTnešnjavo. Mmeinja smo, da fe z n*vo (ko-miumalno urectt-vi.jo šohka inšpektiia do-bro posta'. "ona in če \o dobro orsanizi-ranw> ter ne zahievamo od n.je tistiepa, kar ji funkoionalno ne priti.če. scm ore-pričan, da bo eedalje manf zahteT. da bi šolsko   iinšpekd}o   izročili   občiinam.
Mitar Papić