i
i
“831-Batagelj-LOGO” — 2010/5/28 — 9:19 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 14 (1986/1987)
Številka 3
Strani 162–169
Vladimir Batagelj, Boris Horvat in Tomaž Pisanski:
LOGO NA RAČUNALNIKU SPECTRUM – SOLI/LCSI
SINCLAIR LOGO
Ključne besede: računalništvo, programiranje, programski jeziki, logo.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/14/831-Batagelj.pdf
c© 1986 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
LOGO NA RACUNALNIKU SPECTRUM - SOLI/LCSI Sinclair Logo
uvod
Med jeziki, namenjenimi za uvod v programiranje, zasluži prav gotovo posebno
pozornost jezik logo. Želvja grafika in možnost krmiljenja "igrač- robotov"
omogočata uvajanje v programiranje že v prVih razredih osnovne šole in celo
v vrtcu. zato je logo po krivici dobil sloves programskega jezika "za
otroke". Kratek uvod v logo je pripravil Gregor Pavlič v knjigi "Z
računalnikom v matematiko" (DZS).
Tolmače za logo najdemo na večini osebnih računalnikov, tudi na ZX Spectrumu
in Commodore-64. žal pa zanje ni pripravljenih slovenskih navodil. Zato smo
se pri Preseku odločili, da pripravimo kratka pregleda praukazov jezika logo
na obeh računalnikih. V tej številki objavljamo priročnik za logo na ZX
Spectrum.
Za vsak ukaz so podani naslednji podatki:
- črka F na začetku vrstice označuje, da ukaz vrača neki objekt
kličočemu ukazu (v jedru ukaza je ukaz OUTPUT); če črke F ni, se ukaz
obnaša kot pravi ukaz (spreminja okolje),
- polno ime ukaza,
- število in vrsta vhodov ukaza (parametrov),
- okrajšano ime ukaza (če obstaja),
- kratek opis delovanja ukaza,
- znaki +, ., o in - na koncu vrstice primerjajo logo na obeh računalnikih
+ ukaz je enak za oba računalnika,
• obstaja enakovreden ukaz na drugem računalniku pod drugim imenom,
o ukaz lahko na drugem računalniku enostavno sestavimo iz
obstoječih ukazov,
na drugem računalniku tega ukaza ni.
Ukazi so razdeljeni smiselno v skupine, ki se za oba računalnika v glavnem
ujemajo. Posamezni ukaz lahko nastopa tudi v več skupinah.
Logo za računalnik Sinclair Spectrum so razvili pri SOLI/LeSI (Les Systems
d 'Ordinateur Logo Internationale / Logo Computer Systems Inc.) in predstavlja
razmeroma popolno narečje jezika logo. Omogoča delo tako s kasetnikom kot
tudi z m~krotračnikom ter uporabo tiskalnika.
Tolmač za logo vnesemo s kasetnika v računalnik z ukazom
LOAD "logo"
oziroma z mikrotračnika z ukazom
LOAD ."m"; 1; "logo"
162
Ko je program vnešen, se pojavi na zaslonu napis:
WELCOME TO SINCLAIR LOGO
(c) SOLI/LCSI 1984 VER 1.6
Na koncu spodnje vrstice je stalno podatek o načinu vnosa znakov:
1 male črke C - velike črke E - način E
Na začetku smo v osnovnem (sprotnem) načinu dela in lahko začnemo ukazovati.
Pri tem sta nam v pomoč pozornika:
? označuje osnovni (sprotni) nivo
> - označuje način TO (sestavljanje novih ukazov)
kadar pa smo v urejevalniku, je v spodnji vrstici napis :
LOGO EDITOR (c) SOLI / LCSI
Logo zapustimo z ukazom BYE, vanj pa se ponovno vrnemo z basiškim ukazom
RUN ; seveda medtem ne smemo pokvariti dela pomnilnika , v katerem se naha ja
logo.
Osnove in posebnosti
Logo pozna naslednje vrste objektov:
besede "a3 25 TRUE "
- seznami [] [FO 50 [2R 5B]]
- cela števila (-99999999 •. 99999999)
- realna števila
najmanjše: 1E-39 predela v 0, 2E-39 predela narobe, 1E-38 je v redu
največje : okrog 1.7014118346E+38
Barve določamo z njihovimi številkami , ki so enake kot v basicu:
o - črna 4 - zelena
1 - modra 5 - sinja
2 - rdeča 6 - rumena
3 - vijoličasta 7 - bela
Kote merimo v stopinjah.
Z znakom E bomo v nadaljevanju označevali znak za prehod v način E (Gaps
Shift &Symbol Shi f t ) , s Cs pa tipko Caps Shi f t .
O. Urejanje ukazov
EDIT ime
Cs 5
Cs 6
Cs 7
Cs 8
ED
< - >
< I >
< , >
< - >
začni urejanje ukaza ime
en znak levo
naslednja vrstica
prejšnja vr s t i ca
en znak desno
1b3
E Cs 5
E Cs 6
E Cs 7
E es 8
E B
E E
E Y
E R
E P
E N
E C
<BREAK>
TO ime
TO ime
END
E < - >
E < I >
E < t >
E < - >
(Begin)
(End)
(Yield)
(Resume)
(Previous)
(Next)
(Complete)
parametri
začetek vrstice
konec zaslona
začetek zaslona
konec vrstice
začetek besedila
konec besedila
zbriši do konca vrstice in spravi
vrini shranjeni del vrstice
prejšnja stran
naslednja stran
zapusti ukaz EDIT
prekini urejanje
urejanje spremenljivk
začni definiranje ukaza
končaj definiranje ukaza v načinu TO
1. želvja grafika
Na zaslon je postavljen koordinatni sistem (x,Y) , -1282x2127, -882Y287
BACK n BK nazaj n korakov +
r BACKGROUND BG barva podlage *
CLEAN počisti zaslon, pusti želvo *
CLEARSCREEN es počisti zaslon, želva v izhodišče *
DOT [x Y ] pika na (x.y ) , pusti želvo o
rENCE omeji želvo na zaslon *
rORWARD n ro naprej n korakov +
F HEADING smer želve +
HIDETURTLE HT skrij; ne riše želve, sled pa +
HOME želva v izhodišče +
LErT n LT zasuk za n stopinj v levo +
r PENCOLOUR PC barva sledi *
PENDOWN PD spusti pero; želva pušča sled +
PENERASE PE želva briše (dele) sledi, +
čez katere gre
PENREVERSE PX želva riše in briše (dele) sledi,
čez katere gre
PENUP PU dvtgnr pero; želva ne pušča sledi +
F POSITION P~S položaj (mesto) želve *
RIGHT n RT obrni n stopinj v desno +
r SCRUNCH razmerje enot na oseh
SETBG n postavi barvo podlage na n *
SETBORDER n SETBR postavi barvo okvirja na n
SETHEADING n SETH določi smer želve (absolutno) +
SETPC n določi barvo črnila na n *
SETPOS [x y premik v točko (x..y ) *
SETSCRUNCH [x y ] SETSCR določi razmerje enot na oseh *
SETX n premik želve do koordinate x=n +
SETY n premik želve do koordinate y=n +
F SHOWNP ali je želva vidna *
SHOWTURTLE ST riši želvo (je vidna) +
r TOWARDS [x y ] smer želve proti točki (x,y) +
WINDOW želva lahko gre čez rob zaslona
in se takrat ne vidi
164
I
WRAP
F XCOR
F YCOR
želva lahko gre čez rob zaslona
in se prikaže na nasprotni strani -
zaslon je "zvit" v svitek (torus)
želvina x koordinata
želvina y koordinata
+
+
+
+
=
lE
/
<
>
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
o
lE
lE
+
lE
lE
o
o
o
lE
+
o
lE
lE
arkus kosinus
arkus kotangens
arkus sinus
arkus tangens
kosinus
kotangens
kvocient
celi del
zmnožek alEb
zmnožek allEa2lE ••• lEan
naključno število
ostanek
najbližje celo število
sinus
kvadratni koren .
vsota a+b
vsota al+a2+ •••+an
tangens
konjunkcija
konjunkcija
negacija
disjunkcija
disjunkcija
seštevanje
odštevanje
množenje
deljenje
manjši
večji
enak
ARCCOT
ARCTAN
COS
COT
SIN
an
2. ~eracije in funkcije
ARCCOS n
ARCCOTANGENT n
ARCSIN n
ARCTANGENT n
COSINE n
COTANGENT n
DIV a b
INT n
PRODUCT a b
(PRODUCT al a2 ••• an )
RANro-1 n
REMAINDER a b
ROUND n
SINE n
~RT n
SUM a b
(SUM al a2 ••• an )
TANGENT n TAN
AND a b
(AND al a2
NOT a
OR a b
(OR al a2 ••• an )
BF
BL
3. Seznamski ukazi.
ob je beseda ali seznam
F ASCII z
F BUTFIRST ob
F BUTLAST ob
F OlAR n
F COUNT ob
F EMPTYP ob
F E:l UALP ob1 ob2
F FIRST ob
F FPUT ob seznam
F ITEM n ob
F LAST ob
kOQd ASCII znaka z
objekt brez prvega elementa
objekt brez zadnjega elementa
znak s kodo ASCII n
število elementov v objektu
ali je objekt prazen
(enakovredno OR ob=[] ob="
ali sta objekta enaka
prvi element objekta
dodaj objekt na začetek seznama
n-ti element objekta
zadnji element objekta
+
+
+
+
+..
lE
+
+
+
+
165
F LIST obl ob2
F (LIST obl ob2 obn )
F LISTP ob
F LPUT ob seznam
F' MEMBERP x ob
F NUMBERP ob
F SENTENCE obl ob2 SE
F (SE obl ob2 obn )
F WORD wl w2
F (WORD wl w2 ••• wn )
F WORDP ob
4. Definicije ukazov
COPYDEF "imel "ime2
DEFINE "ime Hpar-I [v1J [v2]
F DEFINEDP w
F PRIMITIVEP w
F TEXT "ime
5. Prireditveni stavek
MAKE "ime ob
F NAMEP ob
F 1HING "ime
6. Krmilni stavki
BYE
IF pog [ukazil] [ukazi2]
OUTPOUT ob OP
REPEAT n [ukazi]
RUN [ukazi]
STOP
TOPLEVEL
F TRUE
F FALSE
ustvari seznam z objektoma kot +
elementoma
ustvari seznam objektov +
ali je objekt seznam ~
dodaj objekt na konec seznama +
ali je x element objekta :lE
ali je objekt število ~
ustvari seznam iz elementov obeh +
objektov
ustvari seznam iz elementov posameznih +
objektov
ustvari stik dveh besed +
ustvari stik danih besed +
ali je objekt beseda ~
prepiši telo ukaza ime2 v imel o
••• lvn l l +
sestavi ukaz z imenom ime, s
parametri par in vrsticami vl vn
ali je beseda w ime ukaza
ali je beseda w praukaz loga
seznam s seznamom parametrov in seznami +
vrstic ukaza ime (obratno od DEFINE)
priredi spremenljivki ime vrednost +
objekta oziroma izraza
ali ima objekt vrednost ~
vrednost imena +
(običajno enakovredno :ime)
zapusti LOGO (vanj se vrnemo z RUN) ~
če je pogoj izpolnjen, izvedi seznam ~
ukazi1, sicer izvedi seznam ukazi2
vrni objekt ob v kličoči ukaz +
ponovi n-krat ukaze v seznamu +
izvedi ukaze v seznamu +
(enakovredno REPEAT 1 [ukazi])
vrni se v kličoči ukaz +
vrni se v osnovni nivo (sprotni način) +
logični da o
logični ne o
--
(PRINT obl ob2 ••• obn
7. Branje in izpis
F KEYP
PRINT ob PR
F READCI:lAR
166
RC
ali je pritisnjena kakšna tipka ~
izpiši vred ost objekta in se postavi +
na začetek nove vrstice
izpiši vrednost objektov; med +
objekti po en presledek
počaka na pritisk na tipko in ~
vrne ustrezni znak
F READLIST RL
SHOW ob
SOUND [t r a j anj e vi šina]
STARTROBOT
STOPROBOT
TYPE ob
(TYPE obl ob2 • •• obn )
WAIT n
8. Zaslonski ukazi
BRIGHT n
CLEARTEXT CT
COPYSCREEN
F CURSOR
FLASH
INVERSE
NORMAL
OVER n
SETCURSOR [a b] SETCUR
SETTC [a b]
TEXTSCREEN TS
F TEXTCOLOUR TC
9. Delovni prostor
preberi cel o vrstico kot seznam
i zpiši objekt
zapiskaj
žel vi ne ukaze pošiljaj robot u
ustavi pošiljanje ukazov robotu
i zpiši objekt
izpiši objekte brez presledkov
počakaj n /50 sekunde
svetlost 011
počisti prost or za besedilo
prenesi zaslon na tiskalnik
mesto (koor di nat i) tečke
vključi utri panje
zamenja vlogo papirja in črnila
prekliče FLASH in INVERSE
zamenja črnilo , čez katerega gre
postavi tečko na koor dinat o (a , b)
določi barvo papirja i n črnila
zaslon nameni za izpisovan j e
seznam z barvo papirj a in črnila
lE
lE
lE
lE
o
o
o
lE
lE
lE
lE
POPS
POTS
EDNS
ERPS
POALL
PO "ime
PONS
namesto i mena lahko v ukaz ih navedemo t udi seznam imen
ERALL zbriši vse
ERASE "ime ER zbriši ukaz ime
ERN "i me zbriši spr-emenl jivko ime
ERNS zbriši vsa imena spremenljivk
njihove vrednosti
zbriši vse definicije ukazov
izpiši vse
izpiši definicijo ukaza ime
izpiši imena in vrednosti vseh
spremenljivk
izpiši vse ukaze
izpiši imena vseh ukazov
Vključi urejanje imen
lE
+
lE
in lE
lE
lE
lE
lE
lE
lE
lE
10. Datotečni ukazi in tiskanje
Imamo š t iri tipe datotek s podaljški :
LOG - ukazi in spremenljivke
BIN - posnetek dela pomnilnika (s t r oj na koda , ••• )
SCR - slika - vsebina zaslonskega pomnilnika
TXT - vsebina urejevalnika
SAVE "ime [ime l ime2 • • • ] shrani ukaze iz se znama na datoteko
ime.LOG
SAVEALL "ime shrani vsebino delovnega prostora na lE
ime. LOG
SAVED "ime shrani urejevalnikov prostor lE
SAVESCR "ime shrani sliko na zaslonu na ime. SCR lE
SETDRIVE n izberi rnikrotračnik ( 1-8) , O-trak lE
1t37
CATALOG
ERASEFILE "ime tip
LOAD "ime tip
LOADD "ime
LOADSCR "ime
PRINTCJN
PRINTOFF
COPYSCREEN
seznam datotek na mikrotračniku
zbriši datoteko
vnesi datoteko
vnesi urejevalnikovo datoteko
vnesi zaslonsko sliko
Vključi izpis na tiskalnik
izključi izpis na tiskalnik
prenesi zaslon na tiskalnik
lE
+
+
lE
lE
lE
lE
11. Sistemski ukazi
F NODES
RECYCLE
•CONTENTS
.PRIMITIVES
.RESERVE n
.RESERVED
.BLOAD "ime naslov
.BSAVE "ime [naslov dolžina]
.SETSERIAL n
F .SERIALIN
.SERIALOUT n
.DEPOSIT naslov n
F .EXAMINE naslov
.CALL naslov
12. ~ročila o napakah
Not enough inputs to
1 don't know how to •••
You don't say what to do with
does not output to
is used by LOGO
is already defined
is not true or false
is not a word
••• defined
To many inside parentheses
open file problem
168
število prostih členov +
sprosti proste (odr abI j ene ) člene lE
(garbage collection)
izpiši vse, kar poznaš +
izpiši praukaze
zasedi prostor za strojno kodo
izpiše podatke o zasedenem prostoru
vnese strojno kodo z ime.BIN na naslov lE
shrani strojno kodo na ime.BIN lE
postavi hitrost prenosa
prebere RS232
pošlje n na vrata RS232
postavi v zlog naslov vrednost n +
(POKE)
vrednost zloga naslov (PEEK) +
poženi strojno kodo na danem naslovu +
ni dovolj vhodov (podatkov) za
ukaz
ne vem, kaj naj naredim z ..•
(Logo ne pozna ukaza)
nisi povedal, kaj naj naredim z ...
••• ne vrača vrednosti v .•.
••• uporablja LOGO
(hoteli smo definirati praukaz)
••• je že definiran
(že definirane ukaze lahko urejamo
samo z EDIT, mi pa smo hoteli s TO)
••• vrednost ni TRUE ali FALSE
(na primer izraz za geslom IF)
••• ni beseda
(določeni ukazi delujejo samo na
besedah kot vhodih)
••• definiran
preveč notranjih okroglih oklepajev
(verjetno manjka kakšen zaklepaj)
problem z odprtjem datoteke