_D o p i s i. Z Dliuaja. f KarolPidler oddolni predstojnik pri naučnem ministerstvu, umu je na Dunaji dne 20. preteč. m. Pokojnik je bil od leta 1865. do leta 1871. vodja pri tržaikem namestništvu ter se je jako odlikoval glede svoje nepristanosti. Leta 1885. dal se je umroviti in cesar ga je tetn prilikom v pripoznanju njegovih zaslug na šolskem polji odlikoval s k<mturnim križem Leopoldovega reda. — Lehka mu zemlja! Iz Primorja, meseca decembra. Zopet nov narastaj izpitanih učiteljev in učitelic. Ob določenem času, prešlega meseca novembra, so se vršili tudi v našem Priinorji učiteljski izpiti za ljudske in meščanske šole. Po novem izpitnem predpisu se je jako skrčil čas ustnim izpitom. Prej se je računilo za posamnega izpraševanca po šest ur, sedaj pa mora biti oddelel izpraševancev (najmanj 2, pa tudi 3 ali 4) izprašan v 4 urah. In tak<5 vidimo, da je sentj za ves izpit vseh izprašancev treba komaj jeden teden; prej pa niso skoraj trije zadostovali. V Kopru so se vršili izpiti za učitelje in učiteljice od 14. do 18. nnvembra pret. \ Oglasilo se je za ljudske šole 18 učiteljev in 5 učiteljic; od teh 11 Slovencev, 2 Slovenki in 5 Hrvatov; za meščanske šole pa tri Italijanke, ki so vse prestale izpit iz I. skupine in sicer čve z odliko. Padla sta dva učitelja Slovenca. Z odliko sta prestala izpit za Ijudske šole dva Italiana in jeden Slovenec, g. Dav. Cencič, učitelj Podgradom v Istri. Ostali usposobljenci slownski so gg.: Debeljak Mih., Kranjec Ludovik, Križnič Josip, Pakiž Ernil, Požar Anton, Prinčič Edvard, Štrekelj Albin, Trost Fran, Pabijani Olga in Mlekuž Ana. V Gorici so se vršili izpiti za učitelje od 7 do 12., in za učiteljice od 14.—22. novembra preteč. 1. Oglasila sta se dva učitelja in osem učiteljic, vsi za ljudske šole in vsi so lili usposobljeni. Slovenski usposobljenci so gg.: Korošec Fortunat, Fabijani Payla, Gorjup Ana in jolska sestra Šijanec Cirila. Ostali izprašanci so ital. narodnosti, mej njimi ima jedna učiteljica izpit z odliko. Nalično velikim počitnicam imajo tudi primorske srednje šole božične po;ltnice kakor pri vas na Kranjskem in diugod (od 24. dec. do 2. jan.). Zato pa jim odpadejo dosedanje pustne počitnice (ponedeljek in torek). Dobro bi bilo, ako bi se božične počitnice pcdaljšale še za 2. dan januarja, da bi se šolska mladina ne vračala v mesto na praznik novega leta. Mogoče da se sčasom tudi to izprosi. Iz Metlike. (Zahvala). Slavni odbor »Narodne Šole« blagovolil je v ^rošlem letu tukajšnjej čveterorazrednici dvakrat za mali znesek poslati pvav mnogo razncga šolskegii bljg;l. — Za ta blagi dar se slavnemu odboru podpisano voditeljstvo v svojom in v imonu obdarovane šolske mladine prisrčno zahvaljuje in kliče: Bog daj »Narodnej Šoli« tudi v novem lctu mnogo prijateljev in podpornikov! Voditeljstvo čveterorazredne ljudske šole v Metliki v 20. dan decembra 1887. 1. Anti,. Hest, šol- voditelj. Od Šent-Marjete pri Rlevevžu na Dolenjskem. f Naš preljubi gospod župnik Janez Volčič je 14. preteč. meseca umrl. Pokojnik je bil marljiv pisatelj, spreten pesnik, blagi šolski prijatelj in sploh vzgledno - goreč duhovnik. Bog mu daj večni raj! *) Iz Logatskega Okraja. Naš slavni c. kr. okrajni šolski svet krajne šolske svete opominja, da naj obrnejo dejansko zammanje rm dobro stanje, oziroma ustanovitev vrtov. Korist vrtov je jasna. Sadjarstvo in vrtnarstvo naj se povzdigne do take stopinje, na kakoršni so po nekaterih krajih kranjske dežele. Ljudska šola je za ta pouk najbolj pripravna. Poleg tega pa ima ta pouk tudi blažilen uspeh na mlada srca ter je znatnega pomena za nravstveno vzgojo mladine. Treba je tedaj, da se krajni šolski sveti prepričajo o važnosti šolskih vrtov in d a svojega zanimanja za sadjarstvo in vrtnarstvo ne izražajo le z besedo, ampak z gmotno podporo, ki ima biti vedno toliko izdatna, da se šolski vrt dobro in uspešno vzdrževati in razvijati more. Na podlogi te naredbe so stavili krajni šolski sveti v proračun za 1. 1888. priraerne svote, 10—20 gl., za šolske vrtove v dotičnem kraji. Učiteljeva skrb bodi tedaj, da se ta denar tudi v ta namen porabi. Če pa krajni šolski svet za vrt ne bode hotcl storiti ničesar, potem je učitelju odprta pot pritožbe do slavnega c. kr. okrajnega šolskega sveta, in brez dvombe mu bode pomagano. (0 tem drugokrat bolj natančneje.) V tej zadevi ukazuje tudi slavni c. kr. deželni šolski svet, da ima samo krajni šolski svet pravico razpolagati z dohodki šolskega vrta, ker je vrt del šole in ker krajni šolski svet pokriva tudi troške za vzdrževanje vrta. Zdaj bode menda prepirov konec. Učitelj ima tedaj le dolžnost, da ima šolski vrt v redu, dohodke iz vrta mu bode uže dal krajni šolski svet, če mu jih bode hotel ! Slavno ministerstvo za pouk in bogočastje je izdalo glede dohodkov šolskih vrtov uže 1. 1875. ta-le ukaz**): »Šolski vrt naj se odda onemu učitelju, kateri je pripravljen šolsko mladino v sadjarstvu in vrtnarstvu poučevati. V tem slučaji naj učitelj uživa tudi dohodke vrta. Pri preseljevanji pa lehko zahteva od svojega naslednika povračilo troškov«. Ali si nista zadnja dva ukaza nekoliko nasprotna? Iz Logatca. Naš slavni c. kr. okrajni šolski svet je v 2. dan dec. preteč. 1. pod štev. 1215/okr. š. sv. vsem voditeljstvom razposlal to-le zanimivo okrožnico: »Kakor znano, delajo parlamentarični zastopi uže sedaj priprave za proslavljenje štiridesetletnice vladanja našega najmilostljivejšega gospoda in cesarja. V prepričanji, da bodo to slavnost nežna srca šolske mladežni tudi radostno pozdravila. smatral je c. kr. okrajni šolski svet za umestno, staviti sledeči predlog, po katerem naj bi se kar mogoče enotno postopalo pri slavljenji bližajočega se godu. Naš po Krasu naseljeni narod, kakor tudi naše občine so preubožne, da bi se mogle ponašati o tej priliki s preširnimi veselicami, katere bi se gotovo tudi ne zlagale z nazori našega veledušnega vladarja. Poleg spomina, da je cesarstvo 40 let pod žezlom Njegovega Veličanstva, vzbuja naj se pri otrocih tudi resen preudarek, da je hvale vredno, izpričati to udanost z vztrajnim, marljivo gojenim delovanjem, čegar uspeh se ohrani kot spominek slavnostne dobe. S katerim delom pa bi se otrok našega okraja bolj koristno udeležil dejanskega življenja, in s katerim bi se dete kraških tal na važnejše tožnje tukajšnjega kmetovalca opozorilo kot s zasajanjem dreyja? Okrajni šolski svet hoče zato vzpodbujati, naj bi se vzpomladi na pripravnih prostorih, katere bodo pač v ta namen odkazali rade volje domoljubni posestniki ali pa občina sama, sadili drevoredi ali pa drevesni gajci iz sadnega ali pa tudi iz gozdnega drevja. V prvej vrsti naj bi se porabila v to ime drevesca iz šolskih vrtov ali pa naj bi se naročila potom c. kr. kmetijske družbe. Gozdna drevesca dobe se za to svrho zastonj iz okrajne drevesnice v Gorenjem Logatci. Iz šolskega vrta Dolenje-logaškega bi se dobilo pač tudi za nizko ceno sadnih drevesec. Nasadi bi se potem morali primerno zavarovati ali ograditi, da bi se njih pomen ne pozabil. Saditi bi imeli na vsak način otroci sami, učitelji naj bi jih pri tem le nadzorovali in poučevali. *) Blagi pokojnik je bil tudi star, zvest prijatelj in podpornik našemu liatu — nUčiteljskemu Tovarišu". Čast bodi njegovemu spominul Uredn. **) Ukaz ima datum: 3. nov. 1875. 1., at 15690. Pis, S tem svojim sklepom hotel je okrajni šolski svet ponuditi razmeram tukajšnjega okraja prikladen navod, nikakor pa ni nameroval v tej zadevi kakorkoli vplivati na učiteljstvo, ali pa zahtevati, da tak vpliv nasproti prebivalstvu v porabi. Ako pa bo našla ta misel v dotičnih krogili soglasen odmev, bilo bi okrajnemu šolskemu svetu to le v prijetno zadoščenje zato, da je kot prvi izrazil s pravim nasvetom domoljubne želje dotičnih somišljenikov. C. kr. okrajni šolski svet v Logatci v 2. dan decembra 1887. 1. Russ l. r. Iz Ljnbljanske okolice. V Šent-Vidu nad Ljubljano je šola zaprta, ker razsajajo tii koze. Tudi v Siški, v Mostah in drugod v okolici se širi ta bolezen. V 28. dan preteč. meseca je učiteljski »klub« (iz Ljubljanske okolice) imel v gostilnici pri Virantu sejo, pri kateri se je mej drugiia tudi govorilo o družbinskem življenji učiteljevem. Nadejatno se, da nam bode kdo gg. tovarišev o tej skupščini kaj več povedal. Iz Ljubljane. Cestitanje svetemu Očetu. Deželni zbor je v 16. dan preteč. meseca po di\ Poklukarjevem predlogu enoglasno sklenil: Deželni zbor n ajspoštlji veje Cestita Njegovi Svetosti papežu Leonu XIII. k petdesetletnici Njegovega mašništva, in gospod deželnega glavarja prosi, naj to čestitko primernim potom sporoči sveterau Očetu. Mestni zbor Ljubljanski je v seji v 23. dan preteč. meseca po predlogu gospoda odbornika profesorja Tomo Zupana tudi soglasno vzprejel sledeči nasvet: »Ljublj anskega stolnega mesta zbor čestitapapežu LeotlU XIII. k zlati maši proseč Njega Svetost apostolskega blagoslova za mesto Ljubljano. Gospod župan se vabi, naj bi ta sklep p r a v i m potom blagovolil uročiti svetemu Očetu. — Mestni magistrat pa se pozivlje, naj v 3 1. dan decembra 188 7. 1. v večer razsvetli mestno hišo bivalcem glavnega mesta v posnemo. Temu lepemu čestitanju pridruži se gotovo tudi vse katoliško slovensko učiteljs t v o ter obeta, da z izročeno mladino bode hodilo po poti, katero nam kaže namestnik Kristusov — po poti, katera edina pelje k prosveti, k napredovanju, k m i r u. — Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 28. dan nov. preteč. leta. Odobri se, da se enorazredna nemška mestna deška ljudska šola v Ljubljani začenši od šolskega leta 1888/89. razširi v dvorazrednico, ako temu pritrdi tudi deželni odbor. Učitelj v Litijskem šolskem okraji (Ferd. Strel) je bil koncem mesoca nov. preteč. 1. umirovljen, in je dobil primerno odpravnino. II. učiteljska služba v Mirni Peči oddala se je gspdč. Ernestini Clarici, učit. služba na enorazredni ljudski šoli v Gotenici pa tamkajšnjemu začasnemu učitelju g. Franu H6gler-ju, II. učit. služba v Gradu pri Bledskem jezeru učiteljici v Šent-Petru pii Novem Mestu, gspdč. Katarini Droll, in II. učit. služba na novoustanovljeni dvorazredni ljudski šoli v Kropi na Gorenjskem pa učiteljici na Dobrovi, gspdč. Leopoldini Eozman. (Glej »Premene pri učiteljstvu« v 24. 1. »Učit. Tovariša« 1887. 1.1) — Nakazale so se mnogim učiteljem nagrade za poučevanje v kmetijstvu, za presežno poučevanje, za nara. poučevanje v krščanskein nauku in za poučevanje v ročnih delih. — Izdeželnegazbora. V 22. dan preteč. meseca je v VIII. seji deželnega zbora poslanec g. profesor Šuklje v imenu finančnega odseka o peticijah učiteljev litijskega, črnomaljskega in postoj inskega okraja za zboljšanje učiteljskih plač poročal tako-le: »Lehko se skupno porooa o teh prušnjah, ker se večinoma strinjajo učiteljske zahteve. Tako žele učitelji, naj se v uštevna službena leta ušteje tudi provizonia doba, katero je učitelj prestal pred učiteljskim izpitom. Finančni odsek ne more predlagati, da se ustreže tej želji. Z jedne strani zabranjuje to drž. šolski zakon z dne 14. maja 1869, deželni zastop ni kompetenten, predrugačiti dotični §. 56. državnega zakona, in tudi državnemu zboru ni volja ukreniti tako spremembo. Bila bi pa tudi kvarna za razvoj kraujskega šolstva. Interes naših šol zahteva, da so učitelji vsaj večinoma popolnem kvaliflkovani ter se izkažejo z zakonitimi učiteljskirai svedočbarai. Baš ta določba, da se službena doba ušteva stoprav z dovršenim učiteljskim izpitom, bila je dosihmal jako važen nagib k temu, da učitelji ne odlašajo s svojirai izpiti. Vsled tega nasvetuje flnančni odsek, da se dotična točka učiteljskih peticij o d k 1 o n i. Isto nasvetuje finančni odsek pri dveh drugih točkah; učitelji namreč Postojinskega in Litijskega okraja potezajn se za 351otno službeno dobo mesto dn.sedunjc 401etne ter žisle razvrstitev učiteljskih služeb po številu razredov na dotični šoli. Dasi sedanje določbe §§. 38. in 39. neso ideal poročevalčev, vender gre priznati, da bi taka sprememba, pri kateri se gleda zgolj na število razredov, ne pa na službena leta ter na zmožnost učiteljevo, še bolj raehanična bila ter neprimerna našim razmeram. Odločno se mora izjavljati tudi proti raztegnenju šolsldli počitnic od 6 tednov na 2 meseca. Neozirajoč se na to, da za take vprašanja sploh ni pristojen deželini zastop, temveč da spadajo v področje eksekutive, pomisliti je, da izkušeni pedagogi uže glede srednjih šol pvav resno ugovarjajo sedanji razdelitvi šolskih počitnic, trdeč, da dva meseca šolskih počitnic na jedenkrat je preveč. To velja za srednje šole, koliko bolj pa za mladino na ljudski šoli! Bolj utemeljeni sta ostali točki učiteljskih poticij, s katerima bi se flnančni odsek strinjal, da ne bi bilo preveč denariiih troškov. Če bi se namreč po želji prosilcev petletnice odmerile po dejanjskih plačah, mesto po najnižji, kakor doscdaj, znašal bi zvišek po računu dež. računovodstva 4189 gld., če bi se pa dovolile. stanarinske priklade le po 40 gld. onim učiteljem na večrazrednicah, kateri prostega stanovanja nemajo, poskočila bi letna potrebšcina uže sedaj za 7560 gld. Z ozirom na rastoča bremena prouzročena po šolskih troških, kateri so se samo letos pomnožili za 8300 gld., bilo je nemogoče flnančnemu odseku, uže sedaj pritrjevati učiteljskim zahtevam. Da dokaže svojo naklonjenost ueiteljskemu stanu, ter z ozirom zlasti na one učitelje na večrazrednicah, kateri so v posebno neugodnom položaji, nasvetoval bode v proračunu normalnošolskega zaklada zvišanje učiteljskih podpor za 600 gld. Sicer pa nasvetuje finančni odsek, da se peticije učiteljev ne uslišijo«. — Imenom finančnega odseka poroča poslanec gospod profesor Š u k 1 j e dalje: »Slavni deželni zbor! Finančnemu odseku se je bil izročil proračun deželnega odbora o normalno-šolskem zakladu za 1. 1888. Eešujoč svojo nalogo poroča o njem tako-le: A. Potrebščina. I. Aktivitetni prejemki ufiiteljev. Po izkazu c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. junija 1887 znašalo je letos število javnih ljudskih šol v vojvodini Kranjski 285 s 479 učiteljev. Na deželi službovalo je 4 5 4, v Ljubljani 25 učiteljev. Učitelji, službujoči izvun Ljubljane, bili so razvrsteni v zmislu §. 38. dež. šolskega zakona z dne 9. marca 1879 (dež. zakon štev. 13) v štiri razrede. V I. razred z letno plačo 600 gld. spadalo je 28, v II. razred z letnimi 500 gld. 138, v III. in IV. razred z letnimi 4 5 0, ozii-oma 400 gld. pa 144 učiteljev, kar se v obče ujema z razinerjem, določenim v §. 39. gori navedenega deželnega zakona. Javne ljudske šole mesta ljubljanskega imele so tekom šolskega leta 1886/7, 25 učiteljskih močij. Izmej teh bilo je nameščenih 13 z letnimi 700 gld., 10 z letno plačo 600 gld. ter 2 podučiteljici z letnimi 500 gld. Kar se tiče proračunjene potrebščine za to učiteljsko osobje, izjavljati mora flnančni odsek pred vsem svoje načeloma različno mnenje glede badgetovanja tangent, spadajočih na take učiteljske službe, katere so 1. 1887. bile ustanovljene, ne da bi se bilo preje skrbelo za pokritje v proračunu. Deželni odbor postavil je dotično švoto v potrebščino za 1. 1888. Finančni odsek pa, sodeč da gre v proračun postaviti le to, kar v istini obremenja dotično leto, sklenil je nasvetovati deželnemu zboru, da se te svote izbrišejo iz proračuna, kamor nikakor ne spadajo. Pokrijejo se naj iz prihranjenih interkalarov, in v kolikor ti ne zadostujejo, iz gotovinskib preostankov deželne blagajnice. Jedino le pri takem načinu budgetovanja bode se jasno razvidelo iz proračuna, koliko je dožela tekom jednega lota žrtvovala za svoje ljudsko šolstvo. 1. Deželni odbor predlagal je plače učiteljev z 222.192 gld. ali po odbitku prihrankov na interkalarih za 1. 1888 z 5000 gld. samo z 217.192 gld. Finančni odsek pa nasvetuje: a) za šolski okraj črnomaljski 13500 gld. b)» » » kameniški 15563 » c) » » » kočevski 24250 » d)» » » kranjski 21113 » e) » » » krški 20013 » f) » » » litijski 16713 » g) » » » Ljubljana (mesto) 16100 » Znesek . 127252 gld. Prenesek . 127252 gld. h) » » » Ljubljana (okolica) .... 19813 » i) » » » logaški 16975 » j) » » » novomeški 18800 » k) » » » postojinski 26350 » 1)» » » radovljiški 14700 » skupaj . 223890 gld. ali po odbitih interkalarih, katere je flnančni odsek proračunil s . 5000 » skupaj  Tedaj proti proračunu dežehiega zbora več za 1698 gld. To zvišanje utemeljuje se s tem, da so se sicer po gori navedenem načelu sploh izbrisale vsc tangente spadajoče za zadnje četrtletje 1. 1887. ter se je tudi kredit znižal za šolo pri Sv. Trojici, v Dolu, v Spodnji Idriji in v Prečni, katere se bržkone sploh ne otvorijo, oziroma razširijo tekom leta 1888. ali stoprav v zadnjem četrtletji; za to se pa zviša potrebščina pri šolah v Dobu, Šmledniku, Tržiču, v Šmarjeti, v mestu Ijubljanskem (kjer se 5razredna slovenska dekliška šola spremeni v 6razredno), v Borovnici, Kolovratu, Gorenjem Logatci, Jesenicah in Toplicah z ozirom na otvorjenje ali razširjenje dotičnih ljudskih šol. 2. Dopolnilne doklade k plačam nasvetuje finančni odsek nespremenjeno po predlogu deželnega odbora s  3. Službene doklade nespremenjeno s  4. Opravilne doklade, katere nasvetuje flnančni odsek s . proti proračunu deželnega odbora (z 12.423 gld.) več za 70 gld., kar je deloraa naravna posledica onih sprememb, katere je flnančni odsek predlagal pri učiteljskih plačali. 5. Opravilne dopolnilne doklade nespremenjeno s . . . 6. Stanarine nespremenjenn s  7. Dotacije nespremenjeno s  Skupaj torej v primeri s proračunom deželnega odbora vco za 1728 gld., v primeri z lanskim proračunom več za 8607 gld. Zopet se kaže tedaj jako občutna pomnožitev potrebščine pri aktivitetnih prijemkih uoiteljskega osobja. V očigled progresivno rastočim troškom ljudskega šolstva primoran je finančni odsek, prav toplo priporočati slavnemu deželnemu šolskemu svetu, da kolikor le mogočc stedi pri n aprav i no vih ter pri razširjatvi uže obstoječihljudskib šo 1, imajoc vedno pred očmi, da siromašna dežela kranjska uže omaguje pod bremenom troškov za ljudsko šolstvo. II. Kemuneracije in pripomočki. 1. Za vzdrževanje sol za silo nespremeiijeno . 3000 gld. — kr. 2. Za pouk v kmetijstvu nespremenjeno . . . 1500 » — » 3. Z a p o u k v ž e n s k i h r o č n i h d e 1 i h nespreme- njeno 1200 » — » 4. Za podporo nasvetuje finančni odsek .... 2500 » — » proti proračunu dež. odbora več za 600 gld., ker se opravičuje z ozirom na vedno rastoče število učiteljskega osobja in na težavni položaj, v katerem se nahajajo zlasti tisti učitelji na več- Znesek . 8200 gld. — kr. 218890 gld. — kr. 1450 18181 12493 150 2319 2912 256394 gld. » gld. — kr. — » •— » — » — kr. Prenesek . 8200 zM. — kr. razrednih šolah, kateri nimajo prostega stanovanja, oziroma stanarine. 5. Za neobligatni pouk slovenščine naveč- razrednih nemškihinnemščine naveč- razrednih slovenskih ljudskih šolah . 600 » — » 6. Remuneracije za nadomestovanja . . . 1300 » — » 7. Stalne renumeracije 6368 » — » proti proračunu dež. odbora več za 280 gld., ker se je za šolo v Dobravi pri Zaspem dovolil pomožni učitelj. 8. Zaekskurendopouk 1285 » — » skupaj . ; ; ; ; ; ~ 17753 gw. — kr. v primeri z lanskem proračunom tedaj več za 1465 gld. III. Penzije za učiteljske vdove . 737 » 50 » manj za 26 gld. 66 kr. proti proračunu deželnega odbora, ker svota dovoljena A n i Z u p a n čičevi ni penzija, temveč miloščina. IV. Miloščine 384 gld. 16 kr. veC za 26 gld. 66 kr. iz gori navedenega razloga. V. Eazlični troški nespremenjeno 470 » — » Skupaj . 275738 gld. 66 kr. katere flnančni odsek nasvetuje kot skupni znesek potrebščine normalno-šolskega zaklada ze 1. 1888. (Konec prih.) — Vitez dr. Fran Močnik je »Naiodni Šoli« poslal 15 gld. Slava! — Obdarovanje šolskib otrok v Ljubljanski čitalnici je bilo v nedeljo v 18. dan preteč. meseca. 40 dečkov in 40 deklic je dobilo popolno močno in čedno izdolano zimsko obleko. Slavnost počastila sta visokorodna baronica gospa Emilija Winkler-jeva in visokorodni deželni glavar grof T h u r n in mnogo šolskib dobrotnikov in prijateljev izmej vsoh stanov. Pred delitvijo je zbrane učence in učenke šolski voditelj A. Praprotnik tako-le ogovoril: »Slavna g-ospoda ! Ljubi dečki in deklice! Drznem se in čast imam, da v tej slavni družbi in pri tej lepi slovesnosti spregovorim nekaj besed. — Približal se je zopet veseli, mili božični čas, katerega se veseli vse — staro in mlado. Toliko lepši in milejši pa je ta čas, ako se ž njim družijo dela človekoljubnosti in krščanske ljubezni. — Po prelepi stari navadi v našem glavnem mestu so se, kakor tu vidimo, tudi letos po posebni dobroti in po velikem, vztrajnem trudu preblagih, milosrčftiJi dam in blagosrčnih dobrotnikih mize bogato naložile s prelepimi darovi za vas, ubogi učonci in učenke. Kaj menite, Ijubi moji, zakaj vam blagi dobrotniki, katere vam Bog pošilja, dajejo tako lepa darila? Glejte, dajejo vam jih ne samo zato, da bi vas veselili, ampak največ zato, da bi vi ložeje izpolnovali svoje dolžnosti, da bi pridno hodili v šolo, se marljivo učili, da bi radi ubogali svoje stariše in učitelje, da bi se povsod lepo obnašali in da bi bili ne le samo potrebni, temue tudi vredni te velike dobrote. Žali Bog, izkušnja pa nas uči, da se včusi otroci v slabi obleki tudi slabo vedejo. Vidite, to ni prav. Vaši dobrotniki liočejo, da ste tudi vredni dobrot, ki vam jih v toliki meri skazujejo. Kot stari vaš prijatelj, vam tedaj prav živo naročam, da danes vsak izmej vas se staro obleko tudi sleče starega človeka, to je, vse napake,- in naj z novo obleko obleče tudi vse lepe čednosti tako, da bodete vsi dobri otroci in iz dobrih otrok prirastli tudi dobri, pošteni ljudje, kakoršnih potrebuje in zahteva dandanes cerkev, domovina in država. V tem duliu želimo tedaj, da bi vi ta lepa darila vzprejeli in bili veseli svetih božičnih praznikov«. Potem je obleko in pogačo delila gospa baronica Winklc r-jeva. Po delitvi sta se učenec in učenka za vzprejete lepe darove ganjena zahvalila, in vsi prijatelji šolske mladine smo pri razhodu ž njima ponavljali: Slava in hvala bodi za tolika krasna darila vsem blagim podpornikom in podpornicam te lepe naprave!