nseratl ae »prejemajo in veljU tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 1 ■» o a" ii ii ii 11 * 11 16 ,, n 3 Pri večkratnem tiskanji bo eena primerno zmanjša. Rokopisi ne vračajo, nefrunkovana pisma se ne sprejemajo. N .rofinino prejema opravni&tve (aur" nistrncija) iu oksj: edicija na Starem trgu h. St. 16. Političen lisi za slovenski uni Po poŠti prejeman velja': Za celo leto . . 10 gl. — za polleta 6 „ — za četrt leta . . 2 „ 50 V administraciji velja: 'V Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta. 4 „ 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom poSiljan velja 60 kr. voč na leto. VredniStvo v HilSorjevi nlie štev. 6. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Naloga Avstrije. Vradni „Fremdenblatt" prijavlja članek, v katerem govori o nalogi Avstrije. List pravi, da je Avstrija nastala vsled pritiska turških divjakov na omikano krščansko Evropo, da so ae razne dežele, ki so v okviru Avstrije, zdru žile v ta namen, da bi zedinjenimi močmi branile zapadno kulturo pred barbari. Opozorujemo bralce, da smo mi nedavno enako mnenje izrazili, in v tem se skladamo z vradnim listom. „Fremdenblatt" pa nadaljuje : „Naloga Av strije z uničenjem Turčije ni končana, od zdaj zanaprej je naloga Avstrije, delati močno obrambo proti panslavizmu." Kaj ti ljudje pod „panslavizmom" razumijo, nam je znano: pritiskati hočejo Slovaue na steno, in niti svobodno dihati jim ne bodo pustili. Vpraša se pa, kako etično, kako kulturno podlago ali smisel ima zatiranje Slovanov V Ali smo mar Slovani sovražniki kulture, to je izobraženosti, krščanstva, mirnega dela, pravične državne uprave ? Ali smo razbojniki, kateri so nevarni tujemu blagu, ali smo divji narod, ki hoče vse druge podjarmiti in vsako omiko uničiti V Pred Turki in Tartari je bilo braniti zajiadno kulturo, in to delo so storili večidel Slovani; v zahvalo za to kulturno delo jih hoče en del zapadnega sveta smatrati kot barbare, enako malovredne s Turki in Tartari, ter kliče ves svet na pomoč zoper Slovenstvo I Slovausko barbarstvo in nasilje živi le v glavah nekterih zaslepljenih, strastnih in nevednih časnikarjev ; svetovna zgodovina pa ne bo trpela, da bi se na podlagi nesramnih obrekovanj sestavil program za politiko kake vele-vlasti, in da bi se tak program proglasil za etično nalogo naše države. Ako je omenjeni list v državi, kjer biva 17 miljonov Slovanov, predrzen dovolj, da stav-Ija Slovane v eno vrsto s Turki in Tartari, ne sledi iz tega, da bo svetovna zgodovina to pripustila. Če nikjer drugje ne najdemo pravice, branil nas bo On, ki je kralj vseh kraljev, kajti on v<5, čemu je Slovane ustvaril, in kako nalogo jim je odmeril, in Njegovim sklepom se pojiačena Evropa ne more ustavljati. Saj so to ravno tisti ljudjč, ki so se toliko pote govali za Turke, ter se grozili Rusom pri zadnji vojski; pa to Turkom le nič ni pomagalo, kajti dan plačila je bil došel za Turčijo , kakor bo brez dvombe tudi za Evropo napočil, za tisto Evropo, ki taji in se odreka vseh pogojev, vsled katerih je močna in omikana postala. če jc rek resničen: ,,Austria erit in orbe ultima", potem tega ne bo dosegla z zatiranjem Slovanov , ampak s spravedljivim in pravičnim združenjem vseh različnih narodov ob srednji in dolenji Donavi, katerim ne more biti namen, da bi se večno med seboj prepirali, ali da bi drug druzega zatirali. Neverjetno je, da je Bog Slovane ustvaril za tlačane tujim narodom, zgodovina nam ne povo o njih nobenih takih zločinov, da hi bili to osodo zaslužili; njih množno število, nji- hove duševne in telesne zmožnosti, njih ljubezen do mirnega dela nam pričajo, da so odločeni za bolj častno nalogo ; zatorej je piškava, ničvredna in nedostojna misel, da je naloga Avstrije, ustavljati se slovanskim težnjam. Niti iz etičnega, niti iz kulturnega ozira nema ta misel nobene opravičene podlage, zato jo smemo označiti kot predrzno in nesramno izjavo ljudi, koji se mislijo izvoljence in polbogove, ki so pokl cani, živeti ob tujem potu in trudu. Spomin na deželni zbor. IU. Preko naše adrese so naši nasprotniki prestopili kar na dnevni red. Če se premisli, da so celo na Češkem , kjer je dva miljona pravih Ncmeev, izročili adreso i>osebnemu odseku, potem se vidi, kaka brezobzirnost vlada pri naših nemških liberalcih, dasi pri nas vi dimo pač nemško večino v zboru, Nemcev pa nikjer ne vidimo. Kako vendar to pride V Glavni uzrok je pri naših grajščakih, ki žive kot gospodje na deželi, ter našo ljudstvo smatrajo za neki hlapčevski rod. Narod nema nič od njih, oni ne iščejo nobene dotike z narodom, podobui so razvalinam iz davno minulih časov, kojih se bojazljivi ljudje še veduo bojo, ker mislijo, da tam straši. No trdimo ravno, da mora vsak razloček med ljudmi nehati, saj tudi nikdar nehal ne bo; zmiroin bodo eni bogatejši in veljavnejši, O inkviziciji. (Po Ilefclu pr. P. Chrya<5gon M.) (Dalje.) Podajmo se k prašanju, če je res Llorente, čigar zgodovina inkvizicije se ima za nezmotljivo preroško svetišče, je-li res ta mož veljavna priča ali ne. Ker je bil Llorente sam inkvizicijski uradnik, menijo nekteri, da je velikrat široko zinil in kako skrivnost izusti). Mi bi želeli, da bi bil to storil pomenljivo zinivši, ne pa navajal prazne razmišljave in širokoustno šopirjenje, kjer so dejanja in dela merodajna. Sicer se večkrat sklicuje na zapisnike, ali tisti, koje navaja on, nanašajo se večinoma na matije kazni, a mi bi najraje zvedeli kaj obširnega o sodnijskih izrekih kod velikih atitodafeov, kaj obsežnega o tribunalnih razsodbah. Ker nam je jia nemogoče skrivne akte, katere je Llorente boje upotrebljal, samim preiskovati in potem svojo misel povedati, zatorej I je toliko potrebneje , da si ogledamo oseb-1 n o s t tega moža, da motrimo na natanko uje-gov značaj, ceno njegove nravnosti m pa vrednost njegovega znanja, da najdemo poroštva za njegove trditve. K sreči pa imamo zanimiv životopisen spominek o Llorentu, ki sta mu ga postavila njegova pariška prijatelja Malini in pa Lau-juinais v „Revue ciicyclopediri Madjarih. Cehi In bili že davno na konju, ako bi bilo vse češko plemstvo tako narodno, kakor so Klam- Martinici, I,oliko-vici m Sclnvarzeiibergi. Istimi je, du plemstvo zuhteva za so neke predpravico; pa prevelika moč so mu ne smo dati, da je ne zlorabi; na drugi strani so zopet teorija enake veljave vseli ljudi lopo glasi, praktično se pa izpeljati ue du, ker si premo žcnjo in izobraženost vedno svojo veljavo priboriti zna, in strgaui berač se bo vedno pred bogatim iu izobraženim grofom odkrival, Čemu prav postava tega ne ukazuje 8 temi besedami smo pač dosti jasno pokazali, da nismo plemstvu neprijatelji na vsak način, in še pristavimo, da je narod brez plemstva podoben hiši brez strehe, ki je tako vsem viharjem izpostavljena, in stanovalcev svojih ne more varovati :;ovružuih elementov Neprijatelji plemstva zanikujejo njegovo potrebo in kažejo na Ameriko, kjer ga ui, pa vendar države brez njega izhajajo. Pa li j>o-zabijo dostaviti, da se je tam naredilo nu me slo rojenega plemstva denarstveuo plemstvo, plutokraciju, 111 da je to vrsto plemstvo le surogat prave žluhte, ter bruni v sebi pač slabu strani aristokracije, ne pa dobrih lustnoBti, ki kinčajo nektero plemenita:',e starega sveta, kakor nesebičnost, velikodušnost, požrtvovalnost, rodoljubju, usmiljeno:.!., hrabrost itd. H leni, da Amerika aristokracije ne priznava, tedaj nič ni pridobila. mesta pognan v svoj kanonikat i ulahorro, toda „razBVitljcni" veliki mkvizitoi Don Mn-nuel Abad ylu Sicrm ga je zopet poklical nazaj (1793) in s tem je delal skupaj načrt cer kveuo - in politično liberalnega preustroja Španije; ko jc pa ta pahnjen bil, predel jo dalje svoj načrt, z ministrom .lovellanom, grofico Montijo in drugimi. Ker so bilo pa tukaj odkrite njegove Bpletko, ki so po zajetih pismih na dan prišlo, jo bil dejan v zapor, jo zgubil službo pri inkviziciji m bil k enomesečni po kori obsojen v nekem samostanu, dasi je žo stal med kandidati v zapisniku za neko ftko-lijatvo. In nemilost, je trajala do I. IfiOti, ko je glasoviti ,,mirovni knez", španjski minister (J odo v hkleml baskovske okrajino njih svoboščin (lu6ro.;) oropati in jih svojemu dospotizmu podvreči. Da lu ho pa liranstvo čim Ingljt! posrečilo m posilstvo dobilo znanstveno utemeljitev m upravičenje, gledal jo (lodo,y ni zagledal Llorentu, ki ne mu jo za tu posel ves pripraven zdel, iitij je bil pisal Irozvczčeno delo . Notlcias liistoricas iiobro las tres pro vincias baseongados (Madrid 1HOG- in»7); v Ako pa pravo plemstvo tako spoštujemo, no moremo tega reči o plemstvu, ki živi med nami, ua slovenski zemlji, pa razun malih izjem o nas nič vedoti noče. To plemstvo, ki ne ljubi no nas, ue našo domovine, ne našega jezika, nam je v vsakem oziru neprijazno, da, celo škodljivo. Ono dajo potuho tujim prisiljoncoin, ki delajo napade ua nafto narodnost in našo narodno eksistenco. No moremo in no smemo so dosti ostro izrazil, o teh možeh , ki živč v sredi našega naroda, ter od njega vendar lo kolikor toliko dobrot, uživajo, (čo no druzega, da jim daje zveste služabnike, dober kup in dobro delavce) pa vendar željo tega naroda prezirajo ali celo grdo zavračajo iu v zvezi stoje s stranko, ki .je doma izven naše dežele, z nemško narodno stranko, ki jo sklenila nafto narodnost uničiti. Ti grajščaki, ki tako Hlabo iimejo dolžnosti, ki jih imajo do človeško družbo, ki žive v sovražtvu z deželo iu narodom, med kterim stanujejo, ti možje pošiljajo deset poslancev v naš deželni zbor. Narodna stranka se mora za vsaeegu poslanca trdo boriti, tudi na kmetih, kakor smo videli v Litiji; tuji nemškutarski stranki pa dado naši grajščaki kar deset poslancev nu enkrat, brez vsacega boja. To jo podlaga žalostnega obraza, ki ga ima sedaj kranjski deželni zbor; in če smo ho večkrat hudovali nad našimi meščani, ki protina-rodno glasovali, kažemo danes z isto, če no večo n o volj o ua našo grajščako, s toliko večo nevoljo, ker so neodvisni in premožni, iu jim ne branijo nobeni materijalni oziri, potegniti se za pošteno pravico in za ljudstvo, katero je moralne pomoči skoraj še bolj potrebno, nego malcrijiilne; in toliko več bi se smeli in morali potegniti za naš narod, ker jo nemški narod, za kojega koristi so se do zdaj potegu vali, tako že na dobrem iu mu ne manjka varuhov m pokroviteljev. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 21), olctob-a Vli.iis<<»slto še zdaj ni sos«'ivljeno in zapreke so veči, kakor so si nekteri gospodje ustavoverci domifiljovuli. Baron Depretis je dobil sicer nalogo, da naj sestavi ministerstvo, a hotel jo prej vedeti, bodo li imel večino dr- Iciu delu je Llorente napadal svobošCine. treh baskih okrajni. Zato jo bil pa tudi brzo v Madrid pozvan, za kanonika imenovan pri pre stolni cerkvi v Tolcdi, školastik uadškolije, pečatnik ondotno univerze in vitez reda Karla III. Da, vitez ta svobodomiselni Llorente, ho je prodal za toporiftčo dospotiziuii in da je bila mora sramoto polna, bil jo vitez imenovan za uda patriotično družbo baskih okrajni! To nepravico pripoznava protestant lUnko sam, nuni je pa dokaz, kako da je vedel zgodovino sukati po svojih namerah ; ako bi tudi nič druzega od njega ne imeli, ko to kazenjo po vohUhcc, t,o spodbijanju baskih pravu- , bil lu sum o njegovem zgodovinopisju že dovolj opravičen in potrjen. Znano jo, kako da je Napoleon l». maja n-OH španjskega kralja 1'crdiiiiinda VII. v Bu.v onni prisilil k odpovedi na španjski prestol, da ji na nj jiosadil svojega brata .ložela. Hrabro ne dvigujejo iijmnjski patrioti nad tujega muljem a, toda bila jo stranka, ki ho jo , naroda čast pozabivši, prodala francoskemu siiiiiosil-niku in nje privrženec je bil -— Lloroulc. Tu bc zopet potrjuje starodavna resnica, du suro žavnega zbora na svoji strani ali ne. Sklical jo tedaj nekaj poslancev k posvetovanju , ter jim je razodel program, kteri naj bi bil po njegovem mnenji podlaga novemu ministerstvu. O zasedenji Bosno jo rekel, da mora toliko časa trpeti, dokler ne bodo zadostnega poroštva, da ho bode na naših mejah ohranil red in mir tudi ziisedenjo sedanjih mej no bodo preseglo. Vojaška postava naj se za eno leto pusti, kakoršna je, prihodnji državni zbor pa naj jo bo spremenil. Proračun za prihodnje leto naj se dovoli še pred novim letom, če pa to ui mogoče, naj so vsaj začasno dovoli za prvo četrtletje. Premembo davkursko naj se kakor hitro mogoče dovršiS. Poslanca Kopp in Skene sta oporekala, da ta program ne zadostuje. Oo hočejo ziisedenjo tako dolgo raztegniti, bodo ono še le nehalo za časa naših umikov. Tudi ni liihko deželo popustiti, za ktero se je toliko žrtvovalo. Zato no moreta podpirati miuisterstva spojenega z grofom AndruBByem, ki je. vzrok te osodopolno politiko. Tudi Ilerbst nasprotuje vini nji politiki grofa Andrassvu, ki pa njega ni premotil in zato tudi ni glasoval za (io milj. gld. čo so pa žo grešili, jo treba greh popraviti, in zdaj Hkoraj ni mogoče vojsko poklicati iz Bosne. Sms pravi, da mora Avstrija pri tem ostati kar je na berlinskem kongresu sprejela, llein in IIiiBner podpirata program Pretisov. Corouini trdi, da vnanja politika ui bila skrivnostna iu da jo on ž njo popolnoma zadovoljen. Pleuer (mlajši) odobrava zasedanje lo, če se bodo Bosna spojila z našim cesarstvom , kar so pa po izjavi Pretisa nikakor no namerava. Večina tedaj s Pretisom iu njegovim programom nikakor ni bila zadovoljna. Bodoči iniuisterski predsednik je hotel gospodo vstavovorce s tem spraviti nu Hvojo stran, da jim je žugal z mi-niHterstvom TaalTetovini, kije boje žo osnovano, ter jih vprašal, jim jo Ii mar za ustavoverno mimsterstvo ali pa ne. Kopp, Skene, Stu..n iu Menger so mu na to odgovorili, da je boljo sodelovanje odreči, in nalogo pogrebcev pre-prepuBtiti drugim, čo se zuhteva od njih politika, ki mora pogubiti Avstrijo. Kavno tako so se izjavili šo drugi poslanci , ktere jo Pretiš prosil, du naj to sporoči! svojim tovarišem in mu vspeli potem naznanijo To hc jo tudi zgodilo in nupredovttlni klub je protiv • ' besedo Preti,sove, ter so po večini izrekel zoper ministerstvo Prutisovo, ker je bil ravno P ■ s pri pogodbi z Madjari dal povod odpovedi mi vodušnim ljudem jo nnjsvetojc geslo to : ubi bane, ihi putria. Sedaj ho bili odpruvljeni duhovski redovi, dobra samostunom ugrabljena 111 duhoven Llorente jo prevzel krasni nalog , da izvrši ukaz zatilja samostanov; celo Španjsko obhodil jo ropajoč tor pograbljoua cerkvena posestva upravljal, pri tem delu je bojo nuirsikak biser iz (erkvcjie opravo v njegovo mošnjo zginil. Tako izvrstno in ročno so jo obnašal v zase ganjii, da jo kmalo postal glavni vodja tako-zvnuib „niirodnih posostov", kakor no naslav-Ijali domoljubom ugrabljeno imovino. Ker je bil pa dolžen, da je spodmaknil /,n 11 miljonov realov, jo izgub'1 to službo čez nekoliko čutni; sknznti mu niso mogli in zato jo dolul opravilo ki ižiiopiseinskoga vidike;,a komisarja. To križno pismo (krouzbullo) ho dali papeži ftpanjskiin kraljem, da ho siueli posebne dohodke cerkveno pobirali v namen muvrovskih vojska. Numon jo prešel, datvu pa ho ostalo. (Daljo sledi,) nisterBtva. Po obšimoji razpravi ho jo izvolil odsek (! udov, ki bodo izdelal izjavo v tem smislu iu jo izročil Protisu, čo jo klub odobri. Po tem poročilu soditi, bi bilo teduj minister-Htvo Pretisovo pokopano , šo predno ho je rodilo, vendar pa ho na vstuvoverco ui popolnoma zanesti iu današnji dopis z Dunaja ima marsikaj resničnega v sebi. Nekteri listi so poročali, da Pretiš kot miuistorski predsednik ostane denarni minister, moravski e. namestnik Pob-singer pa bi postal minister notranjih zadev. Ilržuviil v.lior je predsednik dr. Iteclibuuer odprl z ogovorom, v kterem je proslavljal hrabrost vojno avstrijske , vendar pa pritaknil izraz, da so „žulibog" nastali vojskini dogodki. S tem jo dr. Iteclibuuer dal tako rekoč znamenje k napadanju Andrussv-jeve politike.— Nupredovulni klub je nusvetovul adreso do Njih Veličanstvu ter predložil obenem do tičui načrt, kteri vse ponavlja, kar so nasprotniki grofu Andrussy-ju žo očitali, ter naposled zahteva, du ho imajo tudi vuunje zadeve prej kakor v delegacijah razpruvljati v državnem zboru. — Poslanec Sehiiuerer je sprožil raz govor o zadevi med ministrom Auerspergom in (Iraško Tagespost, ter je predsedniku vpru-šul, bi li ne hotel dotičnih pisem državnemu zboru predložiti v razsodbo , ker gre zu čast. iu poštenje državnega zbora. Predsednik jo nekoliko razkačeno odgovoril, da reči, ki se gode zunaj držuvne zbornice, ne spudujo pred državni zbor; pa poslanec Schiiiiorcr jo bil nusprotue misli, ter je rekel , du bode v pri hodnji Hoji o tej reči zbornici izročil poseben predlog. V tem je imel g. Sehiiuerer prav, ker se jo tudi mnogo drugih reči godilo zunaj zbornice, ki so pa vendar dolgo iu dostikrat neprijetno odmevale v državnem zboru. Poljski klub so hode zopet prenovil, ker si bodo odpadniki vanj povrnili. Tudi poslanci Ujejtiki, ki se je bil zarad razporu v klubu odpovedal poslanstvu, je svojim volilecm naznanil, da zopet pristopi h klubu , če ga bodo 24. t. m. vnovič izvolili za posluncu, iu sicer nu podlagi klubove resolucije od 2">. sept. 1.1. Vitanje države. ^ minit i socijalisti že čutijo od državnega zbora zoper nje skleujeno postavo, lter liuska policija je razrešila I društva iu pre povedala II I raznoterih listov, kterih t (i izhaja v Ilerlinu, 0 v Cirihu, :i v Bruselju, 2 v ('lii-kagu, 1 v Parizu, 1 v Uudapešti, I v llcrnii in 1 so no ve kje. /In^icški listi naznanjajo, da se bode armada angleška še le drugo loto vzdignila proti Kubulu. Emir jo dul Angležem pruv turšl odgovor, da nuj ho zgodi, kukor Alah hoče. Itlizinero mod Anglijo in R unij o so čedalje bolj napete iu 2 angleška ministru Htu zopet tuko govorila o Rusiji, kakor da bi bila Angleška njena vnrbinj" Izvirni dopisi. 'ii IDmitijti, 23. oktobra. (Itako sto j i m o V) Ustnvoverci sede še vodno nu gorkem notranji preobrat, ki hiiio ga pričakovali po ostavki ministerstva , se šo neče vresničil. Ustavoverna stranka sama ua sobi jo vsa skr liana in ob zaupanje, pa drži jo Andrrts»y nad vodo; minister zunanjih zadev sum jo v nu sprolji z dualisti tu in tam, vendar to nasprotju uo gre tako daleč, da bi Hi gospodje med si hoj škodovati hoteli, Hiij vedo, da ho drug na druzega navezani. Kolikor tudi ho okupacij Bosne nasprotovali, v odločilnem trenutku bodo vendar odjenjali in denarje dovolili , aomo da ne na krmilu obdržijo. Tuko se vse naše mule razbijajo nad omahljivostjo ustavovercev, ki nikoli pri izročeni besedi ne ostanejo , umpak se vodno pred dogodki umikajo, ter konečno odobravajo, čemur so prej odločno nasprotovali. Komaj so slišali, du so bo državni zbor razpustil, ako bi ho prodrznil, sitnosti delati zaradi Bosne, iu že so začeli mehki postajati in prijateljem okupacije pritikavati Takozvuni fortschrittsklub'' ho sicer nekuj ustuvlju, ,.ut, aliquid fecisse videutur", pa menda to le dela, ker vi'!, da ho v manjšini ostal, in da njegovo glasovanje no bo nič odločilo. Kodar je bilo ustuvoverstvo v nevarnosti, so lortšriltlcrji šo vedno pokorno pribežali pod iiitavoverno zu-stuvo. Novo ministerstvo, ki gu misli de Pretiš sestaviti, bo najbrž tuko strogo centralistično, kakor je bilo Auerspergovo, iu Slovani se i: mamo od ujega nadejati nobenih dobrot. Duu-lizem bo za en čas zopet rešen. Pa kriza s .'in ne bo končana. Odločba notranje politike bo vendar v Bosni ostala: slovanska politika v Bosni vzdržuje hrvatsko vprašanje na dnuv nem redu, protislovanska politika v Bosni pa ženo državo v zunanjo krizo združeno z no raujo. '/, nezadovoljnimi Hrvatu Srbi, Čehi in Slovenci jo državi težko v akcijo utopiti proti Slovunstvu. Največa nesreča za Slovunstvo jo sovraštvo mod Kusi iu Poljaki, ker iz tega vzroka nam Ouliciju v uaiodueni oziru nič ne koristi; Rusini in Poljaki hi absorbirajo drug druzeniu vse moči. Do najnovejšega časa so se še Hrvati od tegovali težavnemu delu nasprotovanja, tako da je vsa slovanska opozicija slonela ua ramah ('ehov in Slovencev, kateri se vo da tako težkega bremena niso prenašati mogli, iu ho bili v svojih zborih v manjšine potisnjeni. Poznejši zgodovinarji pa bodo morali pi znati kaj du ho Cehi iu Slovenci za Slovunstvo storili, ter bodo ostro obsodili poljsko-rusiu ske in Hibo hrvatsko prepire Co ho sedaj Hrvatom vse težnje zaprečijo, primorani bodo tudi oni v akcijo stopiti, in to bodo zuinogli s toliko večjo močjo. ker cela Bosna v /.vivku visi, »ko »e vred i brez Hrvatov v madjiirskcin smislu. Kakor ic nemška univerza v frnovicuh in biikovinskn posiljena ustavovernost, „oiu verloner posten" m potrata denarja, tako hc bodo kot take izkazale tudi vse pouemčovaliie ustanove v Bosni , če ploh katere vstanoviti nameravajo. Osnovali so sicer v Sarajevu nenišk časnik ,,BoBiiificlie 1'oitch pondenz"; pa kaj hoče so ne da v desetih ali čiti, iu kaj ho v '..'O letih lahko vso zgodi I ljudje hočejo delati račun brez Slovanov, kakor bi ti noben faktor ne bili ! Komur ni svetovati, lomu iu pomagati. Spominjali se bodo še Riegerovili Hpruvedljivih besedi v češkem zboru, pa bo morda že prepozno. to? l'ako velika dežela dvajsetih letih ponem Domače novic V Mubljatii Uli. oktobra (Nova ehrena skhidha) je ravnokar u svitlo prišla ter bode ludi najslabšim pevcem dobro došla, namreč „Te Deuni laudnniiis" za sopran, alt, tonor in bas v uujloJjcm Htilu ali zlogu zložil A n I o n P o c r hI e r. Purtiluru in -I glasi veljajo nu kr. , i glasi brez puri. 110 kr. V enako lahkem stilu se ludi ptiporo fttijo tega skladatelja skladbe „Iiavrotiinske litunijo" 20 kr., i „Tauluni ergo" Hi kr., „l\liHHii in hoiioreni h. Caccilia" (pari m 1 gl. 2 gld., 4 gl. brez part. t gld ) (P vnjaSIci holnihiici) leže ti-lc ranjeni vojaki: prostaki Andrej Kavčič (težko), Franc Seluk, Matej Sturo iu korporal Janez Puvličič 17. peš-polku (lahko), pa lovec Anton Kočo-vur li). batalijona težko. (Koiteclrtna pruskusuja napodkovski in ti-viuoedravnislti soli na Poljanah) vršila se jo 22. t. m. Počastila sta jo h Hvojo navzočnostjo gg. deželni predsednik vitoz Kalinu in deželni glavar, vitez Kaltenegger. Novo šolsko o to so prične po vseh Svetih. (Sokol) jo imel v četrtek zvečer občni zbor, pri kterem je bil dr. Bleivveis enoglasno izvoljen za častnega uda, Hubniajer zu podsta-rosto, Muluček pa za odbornika (Odiikorani) ho bili razun žo imenovanih šo sledeči vojaki zarad hrabrih bojev v Bosni do :>. septembru : z vitežkiui križem Leopoldo-vegu redu polkovnik K. Frank 12. topuičar-skegu polka; z redom železne krone II. vrste: inlkovnik Fridr. pl. Villecz; z redom železno krone lil vrste polkovnik Paul IIostinek, major Maks pl. CatiuBlli in uadlojt. Janez Kul-baclier, vsi r>.'l peš-polku; stotniku Kari Kiiper n Franc Kilttl, pa reserv. lujt. Artur Mark cz iozuui, vsi 12. topuič. polku; stotnik Ileinrich Vesel genijskegu polku; z vojaškim križcem zu zaslugo: stotnik Majer 7. peš-polku; stotniki Avgust, Salomon, Ileinrich Koprzivu iu Andrej Slivnik, nadlajt. Miha Lukauc, Matija 1'rašnikur iu Jakob Modrijan, reserv. lajt. Franc baron M-ic-Nevcn, in Injt. Deop. Ambrožič, vsi 17. peš polka; stotnik Artur Andreanski, nadlajt Adolf baron Sehiiufeld m lajt. Viktor Schinitzhausen, vsi Iti. peš-polku; stotniki Paul llegovič, Martin Dovretič in; Kari pl. Gelmuer, nudlajt Štclan Krainčevič in Jožef \Viesiuger, lajt.. Martin Uadičevič vsi 53 peš-polku; stotnika Jožel llalkievvicz iu Leop. du Kresne, nadlajt. Oto Rigele, Itih. Gasteiger pl. Itttben-Btein, Artur Materna in Jurij Paič, vai 12. topuič polka; z viteškim križem Franc-Jože-lovcga reda polk. zdravnik dr. Aleks. NoBsek; zlatim križčem zu znsluge polk. zdravnika dr. Jane/, .lirka iu dr. Simon Mnndič ; z najvišjem pripozniinjom: generalmajor FugenMiil-ler; stotnik Albert Strohinujer, Frunc Stojau m Jakob Kavčič, lajt Jernej Audrejka, in reserv. lajt. llouirih Fnbriotti in Janez Rossetti do Scunder vsi 17. peš polka; lujt. Gabriel Prost Ki. peš polka; stotnik Nikolaj Turkavl, reserv. lajt. Rudolf Schneider, lajt. I mil Mi-losevič, Fvgen Reinisc.il, Jožef Totnšo, Vit Ko-slelac iu Ferdinand Hoiiiberth, vsi 12. topuič. polku. (Oi/Auj) nam je naznanil v četrtek zvečer oh ■',',H. uri strel z grada. Pogorel jo kozolec v Ihlmatu. Raiaie reči. D uho v alt o premo m bo v lavan-tinski škofiji: Č. g. Ivan Košar je postal žup nilc sv. Florijanu v Doliču. Umrl je č. g. Mart. Šlandor, duhovnik v poltoji, HI 1. star. R. I. P. 1 z p i h e k. vsili durov, kteri ho bili do današnjega dne tia mene podpisanega za po« gorčice Vrhniške poslani, in so že tudi mednje razdeljeni. Darovali ho: Milostljivi knez in škof gospod .liincs Krizost. Pogačar 100 gld. Gosp. Karol Tedeschi župnik 10 gltl., g. Karol llut. duhoven vojaško bolnišnice v Terstu gld. i-. Parochus ud h. Rup. 5 gld., g. Bučnik župn. ;i gld., g. J K lo Iu tur kupi. t gld,, g. J. Tavčar kapi. 2 gld., g. ,1. Arko župn. v pokoju H gld., g. dr. J. Sterbenec župn. 10 gld. g. .1 Volčič župn. 3 gld. Fara Bogateč '.'H gld. ti'., lir., St. Helena 10 gld., Pobropoljo b gld. 33 kr., Šent Jernej 17 gld., ftent Juri pod Ku-inoni 7 gld., NovomCBto H gld., v Gorjah 11» gld., t Rudniku 18 gld. na Mirni 4 gld. 91 kr., Fodkraj 3 gld., Zaplana C gld. 4G kr., So-teBka 4 gld. Sorica 3 gld. 40 kr., Ledino G gld. 21 kr., Zavrac 1 gld. 32 kr., Ilotederšica 5 gld., Berdo 4 gld., Žalina 3 gld., Dolenja Vas 5 gld. 30 kr., Poljanska 5 gld., Unec 8 gld., Mokronog 4 gld., Borovnica 10 gld. gospa Frančiška Šupevec iz Ljubljaue 20 gld. Vsim zgoraj imenovanim dobrotnikom izrekam v imenu naših pogorelcev prisrčno zahvalo. Vrhnika dne 23. oktobra 1878. M. Šlibar, dekan. — D a r i 1 o 2G g o 1 d. 25 k r. je dobil Marka Mikovič iz Rudoviča v okraju Metliškem, ker je Matija Jurgliča reši), da v Kolpi ni utonil. — Neues Hed\vigs-Blatt list za cerkveno govorništvo, nastopil je s prvim snopičem, ki je te dni prišel na svitlo, že 20. letnik. Izdajatelj d r. C. Mattner in založnik Fr. Giirlich v Vratislavu v prvem snopiču naznanjata, da bode Hedwigs-Blatt odsihmal izhajal kot strogo homiletičen list, ter kateheze prepustil drugim Btrokovnjaškim listom, ker se zarad pomanjkanja prostora ni mogel obširno nanje ozirati. Na drugi strani pa bode prinašal več govorov za razne prilike, ter v ta namen pridal še 4 posebne snopiče, ki se bode lahko tudi posamezno naročevali. V I. snopiču bodo zbirka govorov o čednosti sv. vere, v II. govri pri porokah, v III. nagrobni in v IV. govori o raznih prilikah. V I. snopiču nahajamo lahko umevne po večini dobro izdelane pridige od novega leta do 3. nedelje po sv. 3 kraljih kakor tudi govore v praznik spreobrnjenja sv. Pavla in pričetek postnih pridg o trpljenji in Binrti Jezusovi. Tudi sta pridejana dva sostavka o celi vrsti cerkvenih govorov in teoriji cerkvene zgovornosti. Cena o.stane listu dosedanja, samo 4 posebni snopiči se bodo plačevali po sebej. — Knjigarstvo. „Die ersten Christen ober und unter der Erde" imenuje se knjiga, ki je ravnokar pri Fr. Pustetu v Katisboni prišla nu svitlo. Poznanje rimskega mesta kot središča cerkve katoliške in znanje življenja prvih kristjanov, njihove vneme in gorečnosti za krščan-ske čednosti veliko pripomore k pospeševanju prave pobožnosti in katoliške zavesti, ki je zlasti v današnjem mlačnem in materijalnem času živo potrebna. Pravo so tedaj zadeli možje, ki so začeli ta po raznih delih raztresena poročila zbirati in Ijili katoliškemu svetu podajati v posebnih knjigah. Gori navedena knjiga je te vrste in ima za sjiisatelja g. Jurija Otta, dekana in fajmoštra v Abensbergu, ki si je z „življenjem svetnikov" med katoliškimi pisatelji pridobil jako slavno ime. Knjiga nam v živih barvah popisuje najprej Rim in njegove prebivalce, za časa prvih kristjanov in razšir-jevanje katoliške cerkve v večnem mestu, ki je imelo po sklepu božje previdnosti iz središča svetovnega rimskega cesarstva postati središče katoliškega sveta. Potem nam pred oči stavlja preganjanje kristjanov in podzemlj-ske votline ali katakombe, po kterih so se kristjani skrivali, dokler cerkvi katoliški niso zasijali milejši m mirnejši časi. V nepreobširnih pa mičuih sostavkih g. pisatelj omenja vsega, kar je treba vedeti, da umemo življenje prvih kristjanov. V tej knjigi nahajamo zgodovino katakomb , rabo raznih prostorov, podobe in reči ki so se v njih našle, in ki nam pričajo o raznih ukih, sv. zakramentih in običajih prvih spoznovalcev Kristusovih. Obširno nam dokazuje, da so jirvi kristjani ravno tisto verovali, kur se nam verovati zapoveduje, da so imeli ravno tiste sv. zakramente , ravno tiste zapovedi, božja pota itd., kakor jih imamo mi. Da popis laglje umemo, nam vse v brezšte vilnih podobah pred oči stavlja, ki so krasen kinč omenjeni knjigi, v kteri razun tega nahajamo še izvrstni malimi podobi sv. očeta Leona XIII. in Pija IX. Knjiga je v prvi vrsti pisana za ljudstvo, vendar jo bo vsak omikan človek z veseljem iu veliko koristjo čital iu marsikaj novega iu mikavnega v njej našel. Zlasti jo smemo priporočuti častiti duhovščini, ki se je more prav lahko posluževati pri pridigali in krščanskih naukih. Da se razue reči lažej najdejo, pndejan je knjigi alfabetičen imenik raznih reči in tvarin , ki se v tej mični knjigi nahajajo. Vuauja oblikuje obsegu primerna in tako lična, da se zainore primerjati najiz vrstuejšim izdelkom. Cena ji pa vkljub temu ni previsoka, ter znaša za broširano knjigo, ki ima v veliki osmrki 3HG strani, G mark, to je nekaj čez 3 gold. našega denarja, krasno v platnu vezane pa 8 mark, to je m kaj čt z 4 gld. avstrijske veljave. Naročila sprejema vsnka knjigarna, ali se jia zainore naročiti tudi naravnost. po pošti pri g. založniku samem. Eksekutivnn dražbe. 20. oktobru: 3. Verbič na Vrhniki, in Arko iz Ribnice, pa Pcterlin iz 3. SuS- nik in Arko iz Ribnice, pa Pcterlin iz Velikih Poljan v»i v Ribnici. 3. Babnik z Malih Vrhov, v Ljubljani. 2. Plevel iz Rodieo v Kamniku. 2. Kotnik iz Višačka, 2. Kočevar iz Starega trga, 2. Mlakar iz Nadleska, 2. Kočovar rai v Ložu. 3. Stefančič iz Radovieo, 2. Kuhar iz Pcrbiša, oba v Metliki. 2. Žužek z Razdrtega, 2. občinsko pos. v Senožečah. Feichtingcr iz Roden v Trebnjem, 2. Adamič iz Kompolj, v Crnomlji. 2. Havdck iz Pleš v Lašičuh. 1. Murnik iz Volesovega v Kranji. HIs, oktobra. 3. Uršič iz Kupe, Drinovo iz Sterževu, 1. Dežman iz Cegovnice, vsi v Kranji. 3. -okufca iz llrezovega Dola v Žužemberku. 3. Cotar iz Velikega bana v Kostanjevici. Grajfičina v Veliki vasi in Debove. v Ljubljani. 0& « m* -n i", f Nagrobni križi Vi\ I f pozlačeni, z najlepšimi napisi se dobivajo pri meni na izbiro, s kamnom ali pa brez njega, pa tudi železje vsake verste iz najboljših fužin, vse prav po ceni. V Ljubljani meseca oktobra 187K. prodajalnica železju, gledališke ulice št. H blizo frančiškanskega inosta. 1 W C. PICCOLI, lekar v Ljubljani, na dunajski cesti „pri angelju", priporoča: l.Tr. lili. ( ouip. sploh imenovana Franc-ova esenca, izvrstno pomagu zoper vse notranjo bolezni v želodcu, pri telesnih zaprtijiih, hemoroidih itd. Ta tinktura se vsukej družini uajgokerjo priporoča, ker je že veliko tisoč ljudem k zdravju pripomogla. Steklenica s podukom o rabi vred velja 10. 2. Dr. 11» ni ovo zdravilo zoper mrzlico pomaga pri tej bolezni neirmotljivo, steklenica velja 80 kr. 3. llalineni nok (nimberabgiiss) iz domaČih, gorskih malin, v steklenicah, ki dtžo 1 kilo — po 80 kr. — Temu, ki več kupi, še ceneje. 4. Anati-rlniun tiatim voda, steklenica velja 60 kr., in zolini prah, škatlica po 40 kr. 6, Prah za pokončanje bolh, ščurkov iu druzega mrčesa iz pravih dalmatinskih rož, paket pn 10 kr. 6. Iloiiieopntična opoteka, popolnem ured-jena po prof. I langer-ju: 1 steklenica jngodic velja 10 kr. 1 steklenica tinktnio velja 20 kr. Vsskn naročilo se natanko po naročilu pripravi v zahtevam j stopui močno. 7. l>orm ll — rllije olji', so rabi zopor škro-lelje, škiofeliiastne kostne bolezni, sušico, kaše lj itd., steklenica velja 60 kr., z železejodiirom 1 gl. Gospod (J. Fiecoli, lekari ičsr v Ljubljani. Kašelj iu tvška sapa sta me hudo nadlegovala, zalo sem po zdravnikovem nasvetu tli mesece zavživil Vaše Dorsehcvo ribje olje z želt-zo-j< dibom. — Že po zavžitji nekoliko steklenic sem čutil veliko olajšanje, — zdaj pa se imam samo izvrstm-j zdravili.cj moči t. ga i.lja zi, hvalili, da sem kašelj Čisto odpravil , in svoie zdravje zopet zadohil Zato morem to zdravilo očitno najgorkejo priporočiti. V Ljubljani, dne 0. septembra 1878. .luniKilnr, trnovski kiiplan. Pismena naročila r. naslovom: <«. IMi-coli, lekarna v Ljubljani, se točno izvišajejo proti poltenemu poilvzetju. (.V) J. Dogan, m i/.ur priporoča svojo /.»1»^» doma izdelanega liiMiH^a orodja v Šelenburgovi ulici (v Kozlerjevi hiši zraven čitalnice). — Tudi sprejema vsu stavbena mizarska dela [io najnižji ceni. (0 Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim nova mera iu vnga še ni gladka, jirintauli smo, stari meri. 1 hektoliter znaša koliko bi reči veljale po 3'J9/ioo mernikov. V I,jub- VNovom- V Kranji V Hoilrn- V Muri- V Ptuju VOrtimin V Oloveti V Zagrebu | Ijjtni mestu lit i boru __gl lir. gl. lir, gl. Ur. gl. lir gl. lir, gl. lir, gl. lir, gl. Ur. gl. lir. . (hektolitor fi «0 fl HI 7 M) 9 14 t! 60 5 40 r> 80 D 4(1 8 00 l senico £ m(,rllU[ 2 1() o t() a j,, a a ri(. , d t 8() g j 73 2 73 .. . (hektoliter 4 60 4 90 4 88 — - 4 90 4 10 4 60 6 8« 7 ' ' (mernik 1 40 1 60 1 60 — 1 90 1 '16 1 38 I HO 2 — , . (hektoliter 4 8 4 60 4 68 I 90 4 60 4 20 6 40 0 7- fl j01'lne,m ( mernik 1 26 1 32 1 34 I 60 I 38 l 29 1 66 2 7 I ,1« ... (hektoliter 4 90 6 4 66 6 70 4 80 fi 40 4 I 17 6 78 (1 70 J • 1 (mernik 1 f,0 1 62 1 34 2 — I 48 1 «7 I 20 1 H» - ® p (hektoliter 6 66 0 - 1 60 6 81 4 «0 4 00 7 80 I 4« 8 60 1 roSR • (mernik I 70 1 86 1 34 1 00 1 42 1 42 2 40 I »0 2 1 00 .. (hektoliter 4 10 6 — 6 62 0 60 4 «0 4 20 0 00 6 97 0 10 nrtlce £merIlik , 6fi , , Hr> , H7 2 | _ , , 42 i 1 29 2 63 1 84 1 97 . (hektoliter 2 12 ■( 36 2 92 3 20 2 40 2 60 .1 26 ."> 97 l "" 1 (mernik — 90 1 i - — ! 90 1 — — ; 78 I | 78 1 I — 1 21 1 iivi Izdajatelj in odgovorni vreunik: Filip iladerlap. J. rtlaziimovi našlo miki v l.junljaoi.