Štev. 6.
Tri rane.
Kad ar jo kdo hudo bolan, si hitro poišče dobrega zdravnika, da se usta-,vi nadaljni razvoj bolezni. Tudi naš narod trpi na nevarnih boleznih, ki mu izpodjedajo življensko moč in ovirajo krepki napredek. Poglejmo danes •le tri najgloblje rane, dasiravno bi jih mogli tudi več našteti.
1. Vodno večjo škodo nam pro-vzroča izseljevanje. Do konca aprila se je izselilo iz novomeškega glavarstva 479 ljudi, ki so se oglasili; prav veliko fantov jc šlo tudi brez tiradnega dovoljenja. Do danes je vseh izseljencev nad 600. Brali smo tudi, da sc je samih Kočevarjev izselilo tudi 600. Na Gorenjskem jo bilo v nekaterih krajih izseljevanje poprej skoraj neznano. Čim bolj so v zadnjih lotili prišli ljudje v dotiko z zunanjim svetom, bolj jo rastlo izseljevanje. Samo iz Kranjsko se je lotos izselilo gotovo nad 4000 ljudi v najboljših lotih, ki se kmetijstvu odtegnejo. Če je vsak vzel lo vsoto 500 K, jo to znašalo 2 milijona kron. 'Mnogi so ros dobili karte iz Amerike za vožnjo in preskrbo. Teh je primeroma malo. — V času najhujšega pomanjkanja denarja gro taka vsota denarja iz deželo! Denar se večinoma išče pri prijateljih. »Pomagaj, saj ti bom vrnil!« — Poljsko delo se zaradi pomanjkanja delavcev ne more več natančno opravljati. Poznam take kmetije, kjer jc lo žena z otroci doma. Naj starši otrok ima deset let. Pri tem se še mali otroci s težkim delom končaj o. Kaj bo z izseljenci? Tudi v Ameriki bo enkrat, morebiti prav kmalu konec rodovitnih let. Po tovarnah in premogokopih, kamor večinoma gredo naši ljudje, so delo lahko vsak mesec ustavi. Boljšo je na polju Kanade ali Argentinije. Toda žc zdaj je rodovitna zemlja v Argentiniji dražja kakor pri nas, vsaj nekaj ur okoli večjih mest. Na tuje gredo sreče iskat, ko jim je
V Ljubljani, dne 5. junija 1913.
Bog doma zemljo blagoslovil. Sužnji postanejo tujega kapitala, ko jim domači dom propada. Kakor kažejo poročila, pridejo večinoma ob vero, čeravno izseljenci ne precej, pa gotovo njih potomci. Pa tudi zaželjene začasne sreče nc najdejo. Materni jezik še znajo, njih otroci in otrok otroci šo vedeli 110 bodo, da so naše krvi. Če se povzamemo, bomo rekli: Izseljevanje nam uničuje domače gospodarstvo, oslabi naš rod, izseljencem samim pa provzroča največjo škodo za večno, skoraj gotovo tudi za časno srečo. Naj vsak mod domačini zavira, kolikor mogoče izseljevanje. Mi moramo domačo zemljo in našega kmeta povzdigniti.
2. Druga nemanjša rana je pre-pirljivost ljudi in tožbe, ki iz to izvirajo. Nekdaj so so ljudje med sabo skregali, včasih tudi stepli, so nekaj časa grdo glodali in so potem ob lepi priložnosti, če no poprej, pa gotovo v postu, spravili. Nobenemu še na misel ni prišlo, da bi šel tožit za razžaljenje časti. Bile so pa že od nekdaj v navadi drage tožbe zaradi meja, kakih malih jarkov, mejnih dreves. Mnogi kmetje so ob vse prišli in si niso pozneje več mogli pomagati.
Zdaj jo pa strast dorastla skoraj do besnosti. Šo se tožijo zaradi sveta, ki ni vreden 5 K, pa vsak izmed nasprotnikov zapravda 500 K. — Zdaj so nastopile še pravde zaradi razžaljenja časti.
Beri nasprotniku najbolj nedolžno bcaado, katoro ima za razžaljenje, izroči te advokatu, gotovo si obsojen. Obsojeni zopet nasprotno toži pri advokatu, vedno iščejo priložnosti, da izpeljejo sovražnika in mu večjo škodo napravijo. Zlasti ženske so zelo hude postalo. Sodniki bi morali večkrat take tožbe zavrniti, pa navadno vse obsodijo, da se strast še hujše razvname. Zdi se tudi, da so na mnogih krajih ljudje, ki:nalašč liujskajo ljudi in jih potom nauče, h kateremu advokatu
Leto V.
naj gredo. Tako postopanje je umazano in nevredno dostojnega človeka.
Ob pravdi se strast razpali. Nima denarja za sol in potrebno obleko, toda za pravdo naj gre zadnji rep iz hleva, da le nasprotnik ne bo dobil. Če pride odvetnik iz Ljubljane, računa navadno 100 K za en sam dan. Odvetniki imajo take pravde najrajši. Ni treba prav nič truda. Opaža se tudi pri drugih pravdah, da se vedno žene do zadnje stopnje, čeprav vsak pameten človek vc, da ni upanja. »Poskusimo, saj ne bo veliko veljalo. Morebiti bo pa lo,« pravi prijatelj, ki vselej pošlje, ko je vse izgubljeno, račun, da se ga vsak ustraši. Ta škodoželjnost jo ona najbolj žalostnih strani pri našem ljudstvu. Kljub temu še ni nobeden dobil pri sodniji svoje časti. Če pre-udarimo število odvetnikov in vseh drugih zagovornikov, pa vse komisije in pota, nam bo jasno, da plačajo naši kmetje za nepotrebne pravdne stroške nad dva milijona kron v onem letu. Občinski posredovalni uradi se dosc-daj niso posebno izkazali, ker jim ne gredo sodnije na roko. Kdor ljubi svoj narod, naj skuša sovražnike pomiriti. Kdor ima mrvieo pameti, naj ne toži nikdar za razžaljenje časti. Koliko bolj mirno življenje bo imel, če nekoliko potrpi in Vse Bogu daruje, naj On skrbi za njegovo dobro ime.
3. Tretja rana, zadosti znana, je pijančevanje. Popilo se je tudi poprej veliko pijače. Ob zadnjih slabih vinskih letinah se je pa grozno pomnožilo žganjepitje. Oblasti so prepovedale žganje točili ob sobotah popoldne in zvečer ter ob nedeljah cel dan. Skoraj nikjer so za to gostilničarji in trgovci ne zmenijo. Brez skrbi so vedno toči. Žganjarji postanejo divji, kakor zverine. Opažamo, da so sc ga tudi otroci počasi navadili. Kdor se ga je oprijel, ga nc opusti več. Žganjarji so nesposobni za napredek in vsako veliko delo. Ker je vino tako drago, kupujejo žganje tudi bolj pametni gospodarji.
Ali bi ne bilo bolje, da bi se raje večja plača dala mesto pijače, s čimur bi bili delavci in še zlasti ženske zadovoljne! Kdor bi ga ravno hotel, ga lahko s seboj prinese. Tudi v tem vprašanju bo treba resnega dela, da se razširjovanje kuge vsaj nekoliko ustavi.
Gosposke in kmečke žene.
Mnoga dekleta si mislijo, da jc življenje v mestih kakor prava nebesa na svetu. Tudi ž«;ic in matere so nevoljne nad obilnimi križi revnega stanu na deželi, ko se po mestih tako prijetno živi. Če sc pa bolj globoko pogleda, kakšno jo življenje v mestih, se kmalu spozna, da ni vse zlato, kar se sveti. Skoro gotovo so pri proste žene na deželi bolj srečne, kakor bogate gospe v mestih.
Zelo priletni gospod, ki jo natančno spoznal svet in višje kroge še posebno, pravi, da mu ni nobena stvar na svetu bolj zoprna, kakor mlade bogate« in lope damo. Kavno bogastvo in lepota navadno pripomoreti k pok varjenju. Hogastvo napravi človeka trdega in brezsrčnega, da ne vidi nikjer tuje bolečine in nesreče, da nima usmiljenja do bolnih in zapuščenih. Vsled lepoto so pa od mladega vajene, da sc jim vse liže. Vso so jim mora klanjati, vse le njihovo voljo izpolniti, sama je pa le zato na svetu, da se veseli in vži-va. Veliko jo v mestih prav vzglednih žen, toda nekaj ni takih, kakor bi morale biti. O teh govorimo. Te visoke dame imajo v druščini vedno na ustih sladki smehljaj, doma so pa večkrat prave kačo. Neka visoka gospa je bila jezna na svojo deklo. Nalašč ji jo v kuhinji nogo s kropom polila, da je bila rova več dni v postelji. Izgovorila se jo z nesrečo, poslala po zdravnika, vse plačala, toda maščevala sc je vendar.
Druga jo bila pri tovaršicah slajša kot mod. Ko jo temu gospodu, ki to pripoveduje, enkrat slabo postalo, jc ostal sam v posebni sobi, da hišna gospa ni za to vedela. V tem privihra v sobo vedno sladka gospa, toda z^daj divja nad posle kakor pošast. »Zdelo se mi ie, kakor hi morilec z bodalom čakal ua svojo žrtev.«
Za molitev in pobožuosti ni dosti časa. Vse to je k večjemu za parado, da se o milostni v lepi obleki več piše in govori. Otroci so le v nadlego, čim manj, tem boljšo. Ze dva sta preveč. Čemu bi mati učila male, čemu pazila? »Zakaj ima denar, zakaj so domače učiteljice in učitelji, čemu zavodi z notranjo šolo?« Gospa ima toliko dela! <e ob desetih vstane in še pred poldnem je gotova s svojo frizuro in obleko. Potem je treba goste sprejemata,
10'
vizile delati, igre obiskati, na bal se podati, h koncertu iti . . . ne trenutek časa revi ne ostane do pozne noči.
Nič ni hudega, če opravlja, če ne moli in ne drži zakonske zvestobe. Toda biti mora vedno lepo oblečena. Če ne bi imela klobuka po novi modi in bluzo po pariškem zadnjem kroju, je to neodpustljivo. S takimi ljudmi še občevati ni mogoče, ki imajo skozi več let staro obleko. Zdaj se jc razvila po svetovnih mestih še navada, da popišejo obleko visokih dam, ki so bile pri slovesnosti. »Dvakrat si vendar ne morem dati popisati obleko.« Najdragocenejša svila, prelepi baržun, umetne čipke, daljnji ptiči, zlato, srebro in dragi kamni morajo gospej služiti, da se res lepo napravi za eno parado. Dragih kamnov, ki veljajo na tisoče in tisoče, mora imeti celi cent za razne priložnosti. Obleka takih dam stane za enkrat do 10.000 K in čez. Čez leto pride to na stotisoče in stotisoče. Kadar napravijo doma slovesnosti, mora biti vedno kaj zanimivega, novega, posebnega, vse naj bo v cvetlicah. Druga hoče drugo prekositi. Ali je potom čudno, če še milijonarji težko izhajajo. Mnogi možje imajo na stotisoče dohodkov, pa vendar jim vedno denarja manjka. Odtod se da razlagati, da največji bogataši v kratkem zapravijo svoje premoženje in še drugim ponoverijo, kar morejo doseči. O dobri vzgoji otrok pri takih materah še govoriti ni mogoče. Ali jc to sreča, ali je to pravo življenje?
Zdaj pa poglejmo življenje pripro-ste kmečke žene. Niso vse enake, nekaj je tudi žalostnih izjem, toda splošno jo podlaga zdrava. Neumnost v obleki je s poroko skoro minula. Zona ima zdaj druge skrbi in drugo težave. Tako skromno je oblečena, da sc včasih še proti mrazu ne varuje, tako skrbno vse staro pošiva in porabi, ker je polna hiša drobiža, ki hoče vse novo imeti. Poznate to našo mater? Mater rovežev in zapuščenih? Sama v revščini in pomanjkanju da vsakemu revežu, ki k hiši pride, kruha, moke, jedi, prenočišče, kar moro, kar ima. Poznate ono mater vaških rovežev, vdov in sirot? Ob mraku na skrivaj prihajajo v vas, na tihem se potoži odprtemu srcu, ki nikoli roko ne zapre. Nobeden ne zvo, vse se skrivaj dela po besedi: »Naj ne ve levica, kar je storila desnica.«
Kadar se za cerkev, za čast božjo, za nove naprave nabira, vselej je naša mati zraven. Sama trpi pomanjkanje, toda da še več, kakor more. »Mati, bo preveč.« — »Boste pa nazaj dali, če bo kaj ostalo.« Učenka Križanega ve, da s tem otrokom temelje sreče postavlja, ki so močnejši in trpežnejši, kot predali polni zlata. Kolikokrat so to v resnici darovi vdove, ki je vse dala. Očito je pa tudi, da pri taki hiši os;ane božji blagoslov.
Naša dobra mati ni zaspana. Zgodaj vstati ima navado. Prvo delo je zbrana molitev in zadnja tudi gotovo. Kdor vet koliko imajo žene matere
opravila, se ho čudil, da morejo toliko-krat v cerkev in k sv. zakramentom. Mene je skušnja učila, da imajo ravno take matere vse svoje opravke najbolj v redu opravljene, ki so največkrat v cerkvi. Kako lepo je gledati mater zatopljeno v molitev pred Najsvetejšim. Moli s takim zaupanjem, s tako živo' vero, kakor bi Boga pred sabo videla. Kako naglo ji mine čas v cerkvi. Tu je vsa srečna, tu vse drugo pozabi in pvi, de pokrepčana domu. Pila je iz studenca žive vode in daje od tega duha prave gorečnosti tudi svojim domačini. Najrajše je pred tabernakljoni, kjer so more z Jezusom naravnost pogovoriti. Oh, koliko jo duš, ki imajo za Boga goreče srce, kakor so ga imeli svetniki. V delu je zgled vsem. Bratje in sestre so zapustili moža in šli po svetu. Sama sta, delati mora za dve ali tri. Pri vsem pa še ostane skrb za otroke, da bi dobri ostali. Kolikokrat moli, da naj jih Bog raje k sebi vzame, kakor pripusti, da bi zašli. Največja žalost in največja nesreča jc v otrokovem padcu.
S kako gorečnostjo uči svojo otroke moliti. Prvo, kar mora otrok znati, jc Bogka zahvaliti in križ narediti Marijini zgled ji je skoro vedno pred očmi.
Posvetni gospodje se čudijo, da kmečki stan vso druge zalaga. Kmečki sinovi so najbolj stanovitni in vztrajni delavci, ki ohranijo ono odločnost, ki more vse dokončati, ono živahnost iu navdušenost, ki nikoli ne obupa. Te zlate značaje, te dobrotnike naroda jo redila in učila večiioma kmečka mati. Svet preveč pozabi, da se mora volja v dobrem z mladega utrditi. Materina po-božnost in materino usmiljenje, delo, stanovitnost, ljubezen in potrpežljivost se vtisnejo globoko v otrokovo misli in so zanj najlepša šola lepega življenja. Imajo drugod bolj bogate ljudi in lepše hišo, toda pobožnejših in bolj usmiljenih mater nimajo nikjer po svetu. Dokler bodo naše kmečke matere v trni duhu vzgajale otroke, se nam ni bati za narod. Koliko je odličnih mož v vseh stanovih, kateri se imajo za vso zahvaliti dobri in skrbni materi. Kdo torej več narodu koristi, ali bogata, fina dama s potratnim življenjem, z razkošno obleko in raznimi zabavami, ali kmečka žena z žuljavimi rokami, ki so popolno za Boga in svojo družino žrtvuje? Menda je vsakemu jasno, da pri prosta mati stokrat več stori za svoj rod, kakor imenitna gospa.
S tem je pa tudi odgovor dan. katera je srečnejša. Res ginejo dnevi kmečke matere v težkem in t rud a pol-nem delu, malo dobrega vžije, toda t" življenje molitve, skrbi in dela ob-žarjeno z lučjo božje milosti, no:: .r-no lepše kakor vse prazne zabavo in' besede visokih krogov. Bodi dobra, res vzgledna mati v svojem stanu, kor s tem SDolniš, kar Bog od tebe pričakuje.
Z@hetmayrov način pridelovanja žita.
Rus Demčinsky je seznanil svet z načinom, po katerem pridelujejo žita na Kitajskem in s katerim pridobivajo menda bajno bogate žetve. Tudi na Ruskem se je baje ta metoda (način) obdelovanja izvrstno obnesla. Ko smo pojasnili v nekaterih člankih znanstveno podlago te metode, bi bila sedaj naša naloga opisati še, kako Rusi praktično osipavajo žita ter na tej podlagi premisliti, v koliko nam jih kaže posnemali. A ker so Demčinskyjevo metodo preizkušali že nekaj let tu in tam po Avstriji, zato hočemo seznaniti cenjene naše gospodarje samo z rezultati (uspehi) teh poizkusov.
Pisali smo že svojčas, da je glavno po-ielo Demčinskyjeve metode lole:
Žitna rastlinica se čez kake 3—4 tedne po setvi, ko je prvo bilno kolence že spočeto v svoji osnovi, vzame iz zemlje in presadi 3—4 centimetra globlje. Vsled tega se pojavijo iz prvega stebelnega kolenca l. zv. adventivni brstiči, ki se razvijejo deloma v korenine, deloma pa poženo nove bili. Na ta način pomnoženo koreninje je zmožno vsrkati znatno večjo množino hrane iz zemlje, to pa ima za posledico, da se cela rastlina močneje razvija in da obilnejšo žetev.
Ker je treba za presajanje rastlinic na enem samem hektarju (10.000 kvadratnih metrov, en oral je 5600 m'-) več nego 40 delavnih dni, zato pri naših delavskih razmerah na tako presajanje ne smemo misliti niti v sanjah; tudi na Ruskem, kjer so poljedelski delavci vendar še mnogo cenejši nego pri nas, je presajanje neizpeljivo, zato je poizkusil Demčinsky nadomestiti to presajanje z osipavanjem. Seveda mora biti žito, 1 i naj je spodobno za osipavanje, seja no f rogo v vrste. Demčinsky se poslužuje v ;a namen posebnega sejalnega stroja, ki seje po 2'20 m do 3 m na široko naenkrat. S tem strojem seje žito v pasovih z dvema vrstama, ki sta oddaljeni osem (8) centimetrov narazen. Med posameznimi pasovi je presledka po 18 cm, med vsakimi štirimi in štirimi pasovi pa je še širša razdalja po 30 cm, ki služi kot steza, po kateri hodita delavec in vprežena žival, ko obsipavata.
Da morajo biti pri teh delih delavci precej izvežbani in kolikormoč malo nerodni, je jasno. Veliko vprašanje je tudi, je li se da pri naši bolj zvezni prsti setev tudi lepo enakomerno prisuti ali ne, kakor je to mogoče pri mnogo rahlejši ruski prsti. Demčinsky je tudi pri tej metodi dosegel krasne uspehe in smatra to za metodo bodočnosti.
Na vsak način je ta kulturna metoda vredna, da bi se tudi za naše slovenske razmere preizkusila; ker se bodo zasebniki težko dobili za take poizkuse, zato so poklicana gotovo tukaj gospodarska društva v zvezi s kmetijsko družbo in slav. deželno upravo, da poizkusijo, kaj se da v resnici doseči z novo to kulturno metodo. Gotovo je, da zahteva Demčinskyjeva me-ioda precej spretne in zanesljive delavce,
drugič je pa tudi s sejanjem detelje na žita tukaj velika težava, okoliščine, ki gotovo niso mikavne.
Mnogo bolj enostavna je Zehet-mayrova metoda. Prva skrb pri tej metodi
mora biti pač ta, da se polje dobro pripravi in lepo očisti, da je mogoče na njem delati. Zehetmayr je namreč sestavil poseben sejalni stroj, pri kojega porabi se da celo naše vprašanje razrešiti na zelo pri-
4WTENTPRACNER-ZErtETMAYR
mwm
prost način; pri tem se prispo spodnji deli stebla brez vsakega posebnega večdela.
Stroj v ta namen vam predočuje naša slika. Izdeluje ga Janez Pracner v Roud-nicah ob Labi, Njiva, kjer se seje, mora imeti kolikor mogoče gladko površino. Žito se seje v žlebiče, ki si jih nareja stroj sam, na zemljo pa pritiskajo zrnje in ga zakrivajo posebni majhni valji; tako nastajajo med posameznimi žlebiči mali gre-
beni s poševnimi stranskimi stenami. Tak sejalni stroj, ki seje 2 metra na široko, po 10 vrst naenkrat, ki so po 18 cm narazen, stane okoli 850—900 kron.
Ako čez kake štiri tedne prebranaš in povlečeš tako njivo, se grebeni, ki jih je bil napravil sejalni stroj, lepo porazdele in rastlinice, ki so nastale v žlebičih, se pokrijejo pri tem same od sebe s prstjo do prvega bilnega kolenca.
En posamezen členek tega sejalnega stroja vidite vpodobljen tukaj. Spredaj na desni strani je pritrjen majhen lemež, kot se rabi za osipavanje, ki se lahko postavi različno visoko; ta ima namen potegniti žlebič, v katerega pada seme, ki je spravljeno v sejalni omari in prehaja po zavojiti cevki in sejalnem lemežu na tla. Valjar, ki teče zadaj, obstoji iz srednjega, okrog 3 cm širokega, cilindričnega dela, ki ima na obeh straneh stožčašte (konične) ploskve, ki imajo obliko prisekanih stožcev. Kadar so valjarji v delu, stiskajo trdno grebene, ki se nahajajo med vsakima dve-
ma žlebičema, srednji, cilindrični del pa pritisne prst, ki se sesuje od stranskih sten na zrnje v dnu žlebov, ga tako pokrije in pritisne. Vsled tega vzkalijo vse rastlinice enakomerno, ker so vsejane takorekoč v popolnoma ravni ploskvi.
Dobro stisnjene stranske stene ne izgubijo lahko svoje oblike, četudi jih pustimo čez zimo nepovlečene; ne deževje, ne vetrovi jim ne izpremenijo lahko oblike; vsled tega se rastlinice v žlebičih ne zasujejo prekmalu, ampak se do nastanka prvega nadzemeljskega kolenca razvijajo enakomerno.
!jl t ii ti
Domoljub Na* kmečki »Ioni 1013
Štev. 6
T«-le hliku pa nam predočuje prerez polju, ko »mio ({a že prevlekli; i/, prvega »trlu-lm-gn kolcncu poganjajo navzdol ko-icniiie, na v/gor pa fttevilne bili.
I C«: jc ob času setve suho vreme, tedaj seme, po tej metodi sejano, veliko litije kali, nego pri starem načinu
obdelovanja, ker pride globlje v zemljo in imajo spodnje plasti zemlje mnogo več vlage, nego vrhnja, 4—5 cm debela plast Tudi se drži v žlebovih vlaga ob suši mno. go dalje, ker jo varujejo grebeni pred sušečimi vetrovi; na drugi strani je pa vsled stisnjene prsti v okolici vsejanega zrnja povišana lasovitost (kapilarnest), ki privablja iz globine potrebno vlago za kaleče zrnje. Najrahlejši dežek, ki priprt, po dolgem pričakovanju izpod neba, ima pri tej metodi že veliko uspešnosti, Itcr odteče voda ob poševnih stenah navzdj v žlebiče naravnost proti žejnim žitnim koreninicam. Dva do tri milimetre dežja pomeni pri tej metodi za mlado setev že večji blagoslov, nego pri navadnem obdelovanju 10 milimetrov padavine.
2.	Ker so valjci precej težki pritisnejo zrnje dobro na zemljo; to je pa velike važnosti za hitro kaljenje, kakor tudi za naglo razširjanje prvih finih vlaknatih koreninic in s tem tudi za nagel in enakomeren razvoj cele rastline.
3.	S tem, da prevlečemo čez itiri tedne po setvi polje, zrahljamo zopet gornjo plast njive; to je najboljše sredstvo, da preprečimo po možnosti izsuševanje zemlje. Zato druži Zehetmayrova metoda v sebi dvoje važnih vrlin: izkorišča prav dobro zemeljsko vlago, obenem pa stedi i njo in jo konservira ob vročem času.
4.	Za zatiranje plevela, zlasti osala, jc Zehetmayrova metoda zelo priporočljiva, Brana, s katero štiri tedne po setvi po-vlečemo njivo, zakrije plevel, ki se nahaja po žlebovih in ga večinoma zaduši, pleve pa, ki rasle po grebenih, popolnoma po ruje. Tako se spravi s pota plevel, ne da bi bilo treba še posebej truditi se za to.
5.	Ker je površje njive razdeljeno v žlebiče in grebene, sc s tem znatno poveča njivska površina, vsled tega sc zainorejo bakterije, zlasti one, ki vežejo nase dušeč iz zraka, močneje pomnoževati, kakor čc bi bila ploskev gladka.
6.	Tudi proti pozebi žita jc Zehet-mayrova metoda močan branik. Če smo
ž ali pšenico sejali dovolj zgodaj, da smo u mogli povleči še pred zimo — to se mora zgoditi vsaj 2—3 tedne preje, nego nastopi močnejša zmrzlina — potem stopi rastlina že tako krepka v zimo, korenine so tako močne in leže zlasti prvotne korenine tako globoko pod površjem, da je pozebljenje domala izključeno. Če vas je pa zima prehitela in nismo mogli povleči že na jesen, so mlade rastlinice tudi v tem slučaju po novem načinu na boljšem, ker ležijo koreninice globlje, ker so grebeni že sami na sebi krepko varstvo proti mrzlim vetrovom, in če pade le malo snega, se nabere le-ta v žlebičih, iz katerih ga ne spravi izlepa kaka sila.
7.	Druga prednost te metode, ki je ne smemo podcenjevati, je ta, da pridejo pri nji umetna gnojila krepkeje do svoje veljave, nego pri kateremkoli drugem načinu obdelovanja; to je pa tudi čisto naravno, saj razvijejo tukaj rastline svoje korenine mnogo krepkeje, je torej dan v obilni meri prvi pogoj za obilno sprejemanje hrane. Posebno čilski soliter se dobro obnese; tega namreč poiresemo neposredno pred brananjem; večina solitra •zdrči ob stranskih stenah grebenov doli v žlebiče: naravnost nad žitne koreninice. Ko polje prevlečemo, zakrijemo soliter z vlažno zemljo, ki raztopi soliter tudi brez vsakega dežja, in tako pride to važno du-šičnato gnojilo na pomoč rastlini ravno v najvažnejšem trenolku, to je ob času, ko sc izcimljajo drugotne koreninice in se orično rastline obraščati tudi navzgor.
8.	V nasprotju z ruskim osipavanjem žit ima Zehelmayrova metoda veliko prednost, da se tu lahko seje med žito detelja. Treba ni drugega, nego po prvem brananju žita posejati deteljno seme na široko, nato pa se še enkrat povleči s prav lahko brano ali pa s trnjem, in detelja bo lepo in enakomerno vzkalila. Ker sejemo deteljo šele štiri tedne po jarem žitu, zato se ne more detelja do žetve še močno razrasli; vsled tega pa tudi ne zmanjša žitnega pridelka tako zelo, kot ga pri dosedaj navadni metodi.
9.	Ako bi se po prvem brananju napravila vsled močnega deževja skorja na njivi ali če bi se prikazalo mnogo plevela, potem kaže polje prevleči še eden- ali tudi večkrat. Ni se bati, da bi se poškodovale rastline, ker so rastlinske koreninice močno razvite in segajo globoko v zemljo. Tako prezračevanje zemlje, ki ga lahko izvršujejo najpriprostejši delavci, je zela koristno j in izdatno pomnoži pridelek.
10.	Sejalni stroj po Zehetmayrovem načinu prihrani mnogo semenskega žita/ Koliko semena bo porabil, to vprašanje mora in more sicer rešiti le vsak gospodar zase; kajti 6brast igra pri tem veliko vlogo, poleg tega pa je množina semena odvisna tudi od tega, kako je njiva obdelana in od zaloge redilnih snovi, ki jo hrani v sebi. Gotovo pa je, da prihrani Zehet-mayrova metoda najmanj 30—50% semena že v primeri z navadnim sejalnim stro-' jem, koliko pa šele v primeri z navadnim sejanjem z roko I Samo prihranek na semenu bi tudi pri nas vsako leto bogato plačal sejalni stroj, ki bi si ga omislila kaka strojna zadruga in bi ga člani tudi pridno rabili,
Vse prednosti Zehetmayrove metode se dosežejo brez najmanjše žrtve na delu z živino ali z ljudmi, edini izdatek je enkratna nabava za to potrebnega sejalnega stroja; izpremeniti bi morali seveda tudi pluge, da bi orali na ploho, ne na razore, kot doslej, in slednjič je zelo priporočati tudi Zehetmayrova valjična brana, o kateri zinemo prihodnjič kaj več.
Raba sejalnega stroja je silno preprosta, seveda pa mora biti polje za tako setev, kot smo 'ze poudarili, dobro preparirano (pripravljeno); površina mora biti dovolj osušena, ne preveč kepasta in ne vsa preprežena s koreninami detelje, koruze, pirnice in podobnih prijateljic, kot slrop hleva s pajčevino.
Če je svet bolj peščen, obtežimo pri-tiskalne valje z uteži, če svet visi, moramo gledati na to, da bodo tekli naši žlebovi po možnosti vodoravno, da ne bo mogla morebitna ploha tako lahko odplaviti semena.
Po setvi ostane polje mirno toliko časa, da dobe rastlinice tri, deloma tudi po štiri listke, torej kake štiri tedne. Ta termin (obrok) je seveda po razmerah topline in vlage, po kaljivosti semena itd. lahko različen. Nato prevlečemo polje s Zehetmayrovo valjično brano, ki ni drugega nego kombinacija ali zveza lahkega bodičastega valjarja in lahkotne brane. Z njo razdrobimo povrhnjo skorjo, uničimo plevel in zasujemo žlebiče. Polje se obenem poravna in vrhnja plast dobro pre-rahlja.
Če rabimo umetna gnojila, potem po-tresemo fosfatna (Tomaževa žlindra, kostna moka itd.) in kalijeva gnojila (kajnit, kalijeva sol itd.) še pred setvijo, čiljski soliter pa neposredno pred brananjem.
Tudi za saditev fižola in drugih stroč- • nic, koruze in podobnih rastlin lahko rabimo Zehetmayrov sejalni stroj.
Naše strehe.
n.
3. Lesene strehe. Omeniti hočem tri vrste lesenih streh: a) strehe iz klanihdeščic (šindelnov), b) skodle, c) navadne deske.
a)	Šindclni sc nakoljejo iz smrekovih debel, ki se razžagajo na kose dob-, roga, pol metra dolge in so 6 do 10 cm široki in krog 1 cm močili. Pribijejo se: z železnimi žeblji na remeljne, ki so poli metra narazen. To vrsto streha je še. bolj lahka kakor slamnata, krije prav dobro in ne prepušča prav nikake mokrote. Tudi trpežna je šc precej, traja namreč okrog 20 let. Ta streha pa ima isto slabo stran kakor slamnata, rada so užge. Šindclni so namreč tanki in če so suhi, sc vnamejo tako radi kakor slama. Streha iz šindelnov stane 2 do 3 K m-.
b)	Skodle so prav kratko klane deščice večinoma iz trdega lesa. Je na Kranjskem še nekaj cerkev, ki so krite s hrastovimi skodlami. To je zgodovinska znamenitost, danes pa ne bo nikdo
ž njimi kril, ker imamo dosti cenejšega materiala.
c) Z deskami pri nas malo pokrivamo in k večjemu strehe, ki naj služijo le nekaj časa. Deske se polože od slemena proti kapu po strehi navzdol, da voda lažje odteka. Pribijejo sc na obrezanee, ki so lahko do 2 m vsaksebi. Deska na deski mora biti nekaj centimetrov nakrita, ali pa se čez sklade pribijejo ozke deščice. Ta streha je lahka in traja 20 do 30 let, če pa se pobarva s katranom in posuje z drobnim peskom, traja tudi dalj časa in jc dokaj varna pred ognjem, štirjaški me. ter stane 1 K 50 vin. do 2 K.
4. Streha iz lesnega cementa. Gotovo si že katerikrat videl hišo, ki ima popolnoma ravno z debelim gramozom posuto streho, po kateri ljudje hodijo, perilo na njej suše in imajo na njej celo vrtove. To je streha iz lesnega cementa. Za kmečke gospodarje, katerim jaz to razpravo pišem, tc vrste streha sicer ni posebne važnosti, ker pa bi se morda katerikrat vendarle kdo utegnil zanjo odločiti, naj vsaj popišem, kako je narejena.
Ker je ta streha najtežja, kolikor jih je sedaj v rabi, 1 ms telita 150 do 180 kg, mora biti les za ostrešje posebno močan. Na špirovcc, ki vise samo 3 do 5 cm na 1 m, se vzporedno s slemenom pribijejo 3 cm močno deske s peresom v skladih, da se prav nič ne vzdigujejo. Te deske se pokrijejo s strešno lepenko, kakor navadne strehe, na lepenko se pa položi cementni papir v treh ali štirih plasteh. Vsaka plast se mora prej namazati z raztopljeno vročo tekočino, ki je sestavljena iz tera, smolo in žvepla in se imenuje lesni cement (Holzzement). Na to vročo smolo se položi druga in tretja plast papirja in sc tako prilepi. Tudi zadnja zgornja plast papirja se z lesnim cementom namaže. Na ta papir se nasuje drobnega peska 1 ali 2 cm na debelo, na pesek pa pride 8 cm debelega gramoza ali zemlje in streha je gotova. Da te tvarine ne sperejo zalivi s strehe, mora streha krog in krog imeti nekako ograjo iz cinkove pločevine, visoko kakih 12 cm, kar seveda no morem tukaj natančneje popisovati.
Čc jc ta streha prav narejena, smem skoraj reči, da jc najboljša izmed vseh streh. Ima namreč te-lc prednosti:
a)	varna jc proti ognju izmed vseli streh najbolj; to priznavajo strokovnjaki celega sveta;
b)	drži vodo popolnoma in je iz redno trpežna, ker skozi pesek ne pri- . de do nje niti mraz niti vročina, popravil pri njej ni nobenih;
c)	nc prepušča niti mraza niti vročine; pozimi jc pod tako streho gorko, poleti pa lepo hladno;
d)	prostor na strehi se lahko porabi za karkoli.
Tudi posebno draga ni to vrste streha; 1 m2 stane namreč nekako 4 K 50 vin.
5. Kovinske strehe. Tc vrste kritje pride pri gospodarskih poslopjih lo malokdaj v poštev, ker jc nepraktično in predrago, zato jih popišem le kratko. Brez dvoma najboljša jo bakrena pločevina, ker jc nobena rija ne prime. Ima pa to napako, da je zelo draga, 1 nv narejene strehe stane okroglih 20 K. Dobra jo tudi železna pocinkana pločevina, toda barvati jo je treba vsakih 5 let; 1 nr' stane dobrih 6 K. Dokaj slabejša je cinkasta pločevina, ima namreč to lastnost, da spodnja stran na deskah sprlini, razje jo neka bela rija in začno puščati, dasi jc zgornja stran videti zdrava. Nekatere tovarne delajo različno oblike pločevinaste opeko, ki so z žeblji pribije na streho; take opeko se dobe celo iz litega železa, 1 m" tehta 25 do 30 kg in stane 10 do 12 K. Črna železna pločevina je sicer cenejša, pa zato nerabna, kor jo rija prehitro
razje; 1 nr stane 3 do 5 K.
• (
(i. Eternit in ccnit. To so 3 ali 4 mm debele plošče veliko 30X30 ali 40X40 cm. Tvarina jc cement in. asbost stisnjena z velikim pritiskom. Asbost je neko vrste kamen, ki sc razprede v tanke nitke. Te sc pomešajo med cement in ga na vse strani zvežejo, kakor če mod beton železo denerno. Etcr-nit jo precej varen proti ognju, mraz in vročina mu ne prideta do živega, pa zolo lahek jc, 1 nr tehta samo okrog 10 kg: zato ga radi kupujejo v takih krajih, kjer so hudi klanci in je daleč do železnice, da imajo manj vožnje. Z Dternitom so krije ali na deske ali pa na remeljne. Pod eternit jfe dobro pribiti strešno lepenko, kajti eternit je jako gladek in kadar gre dež z vetrom, tedaj rado zateka. Ako je streha krita s prav gladkim materialom, tedaj veter deževnico po strehi navzgor žene in če strešniki no zapro: popolnoma, teče ta deževnica na vrhu vsakega strešnika -pod streho in to sc deloma tudi pri oternitu zgodi. Druga slaba lastnost eternita je ta, da ob času požara močno poka in ni varno preblizu tako streho iti, kor frče razbeljeni kosi eternita na vso strani. Tretja napaka njegova jc pa ta, da je predragi sam material stane za 1 nr strehe nad 3 K, izdelana streha pa nad 4 K. Tudi popravljati je tako. streho silno težko, ker je vsaka plošča na treh straneh pribita. Popravljati jo jc pa treba večkrat, bodisi da jo je kdo s kamnom prebil, ali pa če jo toča prevrta. Pred loti som videl streho iz eternita, ki jo je bila toča prevrtala; prav čedne luknjice je naredila, niti plošče ni ubila',' ampak samo prebila jo je, kjer sc jej jc zdelo. Popravilo jc pa silno težavno, podtikati je težko, vso trgati pa še težje. Ker jc eternit samo 4 mm debel, nc zapira poslopja pred vročino in mrazom prav nič; pod cLernitom jo neznosna vročina in istotako neznosen mraz. Pred loti smo oternitu veliko slavo peli, sedaj pa sc nam jc navdušenje močno poleglo. Kar sem rekel o oternitu, velja istotako tudi o ccnitu, ki ima samo ime drugo, v bistvu pa je stvar ista. — 112
V prihodnji številki sc pomenimo o strehah iz opeke.	P-
Nov način zidanja.
Pri nas zidamo splošno predrago, ker naš stavbeni red je najbolj zastarela postava, kar jih je na svetu. Zahteva namreč, da mora biti zid iz kamenja močan najmanj (i0 cm in zid iz opeko vsaj 45 cm. Tak zid jo na vsak način pretežak in predrag. Drugodi zidajo vse bolj lahko in ceno. Popisati hočem kratko nek način zidanja, ki je pri nas na deželi šc čisto neznan.
Zid sc dela iz zidno opeke, in sicer je pri tem glavno pravilo: Vsaka opeka se stavi pokonci. Pokonci postavljena opeka namreč veliko več vzdrži kakor ploskoma položena. Ena vrsta po robu postavljene opeke tvori zunanjo stran steno, druga enaka vrsta pa /.notranjo stran stene; obe vrsti sc pa počez z opeko zvežota kolikor jc treba na gosto. Po sredi pa jc stena votla. Tako zidanje bi tako-le izgledalo od vrha:
1 1 1				1 1 A		
						36 cm i
1		1 1				1 *
Tukaj jc zunanje in notranje licc z opeko vezano na vsakih 45 cm, to jc na poldrugo opeko.
Od strani jc zid take oblike:
Tako zida lahko vsak navaden zidar, samo prav natančno mora delati in vedno vezati, da ne pride kje sklad na sklati.
Če jo treba močnejši zid, tedaj naj se veže s počesnimi opekami na vsake pol opeko, kakor kaže naslednja podoba.

Tak zid jc močan ravno tako kakor poln zid, gre pa vanj skoraj pol manj materiala. Priporočamo toplo mišim gospodarjem, da so te novo zidave poprimojo, ker jc cenejša in v vsakerh oziru boljša nego dosedanja. Tako steno so popolnoma suhe in nič bolj mrzlo kakor dosedanje.
Tržni pregled.
Letos ima sladkor na svetovnem trgu skoro stalne cene. Naše gospodinje pa bridko čutijo, da se je prav znatno podražil. Tu stojimo pt-ed uganko, ki se pri natančnem vpogledu kmalu razvozla, Pri nas
imamo šc vedno pedkartel sladkornega kartela. Na Kranjsko ne sme po dogovoru nobena tovarna na Avstrijskem sladkorja drugemu poslati, kakor le agentom ieda podkartela. Vso to kupčijo vodi Jadranska banka. Sladkor je zdaj pri nas skoro 3 vin dražji kakor drugod. To se pravi p0 mače, da imajo ti oderuhi pri vsakem va-gonit šc posebej 300 K dobička. Na Koro-" škem se da od trgovcev sladkor še pud roko precej cenejše dobiti. Ker se pa (>rc tem ljudem za mastni zaslužek, pošljejo pri vsakem novem slučaju, ko izvedo, da je kdo sladkor dobil, svoje ljudi poizvedovat, odkod so sladkor dobili, da bi poleni pri tovarnah protestirali. Če pa kdo napravi sklep za celo leto, ponudijo vsem trgovcem v okolici toliko ccnejši sladkor, da g;, podjetni mež ne more brez zgube prodati. Kaj, če se zgubi enkrat 50.000 K, ki sc povrnejo v kratkem z milijoni? To je pravo odi-ranje. Ravno zdaj hočejo še Koroško pri-klopiti svoji mreži. Naj vsak porabo sladkorja kelikor mogoče omeji, le za take dokaze so karlelisti občutljivi.
Nemške tovarne ponujajo cepivo proli rdečici prašičev. 1 kg stane 37 M 43'66 kron. Dobi se tudi 10% popusta. Tovarne garantirajo, da noben prašič, ki je bil z njihovim cepivom cepljen, ne pogine za rdečico. Če se vendar zgedi, povrnejo škodo. Na Nemškem sme vsak cepiti, kdor hoče, Obenem pošljejo natančno navodilo, kako se cepi. Pravijo, da se vsak lahko nauči v par urah dobro cepiti. Rabi se za prašiče do 25 kg težke 3—5 cm"■, do 50 kg 5 cnrr, do 75 kg S cm', 1 kg cepiva torej zadostuje za približno 200 navadnih prašičev: Treba je tudi nekaj kultur, ki so čisto poceni. Za uvoz tega ccpiva mora dati poljedelsko ministrstvo svoje dovoljenje. Navadno ga dobe lekarnarji ali živinozdrav-niki. Smo že Avstrijci toliko bolj zabiti, da ne znamo, kakor znajo Nemci ali pa toliko bolj bogati. Letos se je določilo za cepljenje 6OO0 K državne podpore in še posebni znesek od deželnega odbora. Ta znesek bi zadostoval za cepivo in kulturo 24.000 prašičev. — Deželna vlada je določila takso cepljenja od vsakega prašiča po 60 vin. Kdor je kdaj videl cepljenje, bo vsak pritrdil, da se prav lahko cepi na daa 300 prašičev. Živinozdravnik bo torej zaslužil v enem dnevu 180 K, Zakaj ne do-1 loči rajše primerno uradniškemu mestu dnevno dijeto in pGt uradnika. To bi kmetje, ki so oKinizirani, kaj radi plačali. Treba bo začeti kako večjo akcijo, da bo smel vsak cepiti, kakor je drugod dovoljeno. Podporo naj pa dobe posamezne zadruge ali županstva za nabavo ccpiva, I Tako bi rdečica v kratkem popolnoma zginila. Naši kmetje bi ne imeli vsako leto na tisoče škode. Res ni 60 vin. posebni denar. Toda, kder ničesar nima, jili ne inore plačali.
Trgovina je po svetu v najlepšem cvetu, pri nas pa le slabo kaže. Na Balkan I gre vedno manj blaga. Drugod je že več denarja, pri nas je stiska šc večja. Pelje pa povsod lepo obeta. V Ameriki upajo let« pridelati 140 milijonov q pšcnice, 35 inili; jonov q več kakor lani. V vzhodni Evropi so imeli maja preveč dežja. Žito se ne more lazviiati. Splošno so oa z letino povsod
telo zadovoljni. Kakor kaže, bo prav obilo »ridelka.
Cena goveje živine gre počasi nazaj. !6. maja je bilo na dunajskem trgu 3690 >lav. Prodajali so nemške vole: Ia 106 do 16, Ha 96—104, IHa 90—95, posebne 127; grške sive: Ia 96—108, Ha 90—95, lila 84 do 88; ogrske rdeče in šekaste: Ia 105 do 122, Ha 96—104, lila 80—95, posebne 130. Bike: Ia 96—102, Ha 88—94. Krave: Ia 90 do 98, Ha 70—88. Cena je ostala skoro neizpremenjena, čeprav je bilo malo živine.
Maslo in mleko gresta v ceni zelo nazaj. Dansko maslo je padlo skoro za 50 vin, pri 1 kg. Uvaža se ga na dan do dva vagona. Tudi kupčija s sirom se ne more razviti.
Kako se navadno dela s kmeti, kaže lepo sledeči zgled. V Švici so dajali kmetje lani mleko v tovarno za "zgoščeno mleko. Na dan je dobila tovarna 90.000 litrov mleka. Lani je izplačala akcionarjem 20% dividende od osnovnega kapitala. Letos je hotela kmetom pri 1 litru mleka kar 4 vin. odtrgati, ko so sklepali novo pogodbo. Kmetje so pa dejali, da po tej ceni mleka ne dajo, ker se jim bolj izplača sir delati. Niti eden se ni dal premotiti. Na pomoč
so jim prišle druge zadruge, ki so jim obljubile posebno pomoč za vsakih 100 litrov mleka, katerega bodo posirili, da se tako ubranijo izkoriščanja po tovarnah. Bogatini hočejo po tovarnah vse kolikor mogoče drago prodati, kar pa kmetje prodajo, najnižje kupiti. Kjer kmetje skupaj držijo in ohranijo edinost pri zadrugah, je to seveda nemogoče. Ko bi pri nas kmetje spoznali to prvo dolžnost stanovitnega napredka, bi bilo tudi pri nas drugače,
27. maja so prignali na Dunaj 8035 prašičev za meso in 7303 debelih. Mesne so plačevali: Ia 136—144, Ha 130—135, lila 120—128; debele: Ia 122—124, Ha 118 do 121, lila 112—117. Pripeljanih je bilo 6645 manj prašičev kakor prejšnji teden. Cene so se vzdignile za 12—14 vin. pri 1 kg. Bati' se je, da bi znala vlada vsled pritiska meščanov dovoliti iz Balkana večji uvoz.
Letošnjo spomlad so imeli povsod po svetu precej več sena, kakor lani ob tem času. Cena sena je povsod precej nižja. Trava je bolj redka, vendar ne bo krme primanjkovalo. Zato pa pada cena močnim krmilom, ker kmetje zanje dosti ne marajo.
Žito kaže prav lepo. Zato je tudi kupčija zelo živahna. En sam dan so koncem
maja naložili v amerikanskih pristaniščih 1,224.000 bušelnov, torej še več kakor toliko mernikov. Cene padajo. Prodajali so 28. maja na Dunaju: Pšenico, najboljšo ogrsko 1165—1210, domačo 10*70—1110, slovaško rž 9'30—9'60, domačo 8'95—9'50, ječmen 8 50—9'25, turšico 8'50—8'75.
Sladkorna pesa povsod dobro obeta. Podražila se je pa volna; cene sukna bodo skoro gotovo večje. Državne rente so zopet padle. Zdaj ponujajo kronsko rento imenske vrednosti 100 K za 8315 K. Država je še vedno v težavah. Bankam se pa splošno prav dobro godi. Mnogi poslanci zahtevajo, da bi se prepovedalo bankam sprejemati hranilne vloge ali pošiljati v ta namen agente okoli.
LAKI, EMAJLI, BARVE, FIRNEZI
irKE„OREBON"
so najboljši. Tovarna Mor. Sumberk*
SteckenpBerd-
lilijino mlečno milo
je slejkoprej neobhodno potrebno za raoijonalno negovanje kože in lepoto. Vsaki dan pohvalnico.
Dobi so povsod A 80 vin.	963
£axigen
najpriljubljenejSe aduajalno sredsfoo
Tza ureditev odvajanja in preprečenje zaprtja za odraslo in otroke. Dobor okus najvišje mer., lagoden, aig-uren učinek, od zdravnikov najboljše preizkušeno
in priporočeno.
- 1 puščica (20 sadnih konfitir) K 1*30. -
.Varujte se pred manjvrednimi ponarodbami in zahtevajte izrecno LAXICJEX. Dobi ^ 1 nev lekarnah ali pri glavnem založniku: C. BRADY, Dunaj 1., Fleischmarkt : Bk	V Nemčiji jo LAX1GEN vsesplošno znan pod imenom LAX1N.
.................i ...............—...................................mu
Vse skopaj samo kron 29*50.
Izredni priložnostni nakup!
Kompletna moška obleka!
obstoječa iz suknjiča, hlač In telovnika, iz najboljšega, trjježncga kamgarna, ali brnskega sukna ali Iz pristnega štajerskega lodna v poljubni velikosti, svetle ali Temne barve, gladkega ali kariranega v lepih in modemih vzorcih.
Moški klobuk „Kavalir"
mehak ali trd iz najboljše klobučcvine s svileno podlogo in trakom, zelo eleganten in modem, črn, rujav ali siv.
Moški črevlji iz nsnja!
(na lastiko ali za iiribolazce) iz najboljšega usnja, lepi, udobni, nloder. fason. Vsled nakupa velike tvorniške zaloge nam je mogoče to moško garnituro obstoječo iz klobuka, obleke, In črev-ljev, prodajati po.tako znatno reducirani ceni ža samo
K 29 50 namesto S 60.
Kot mera z« moške obleke zadostuje obseg črez prsa, trebuh, dolgost rokava, nlač In koraka. Mera za klobuk zadostuje obseg glave, za črcvlje pa dolgost stopala.	1081
Samorazprodaja po povzetju
M. SW0B0DA, Pm»1 M/2, HlflBBflflSflfl 13-404. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Lepo poslopje
▼ Št. Vida nad LJubljano prodam.
Prav blizu farne cerkve, jako ugodno za letoviščarjo in tudi za zasebno stanovanje. Prilike ne zamuditi, ker bodem prodal vsled obrtnib razmer. Več se izve istotam pri lattniku v Št. Vida nad Ljubljano Ste v. 76.	1695
Sirup PAGLIANO
najboljše čistilo za kri.
Tznajden od prof. GIROLAMO PAGLIANO leta 1838 v Florenci. V tisočerih rodbinah že nad 70 let v uspešni rabi. Zahtevajte Izrecno v vseh lekarnah pravi sirup „GIROI.AMO PAGLIANO" z modro varstveno znamko s podpisom iznajditeljevim:
Č^S	1660
Vsa nadaljna pojasnila dajo tvrdka: Prof. GIROLAMO PAGLIANO v FLORENCI Via Pandolflni
(Prospnkti na zahtevo zastonj in franko.)
f mizarsko obrt sprejme takoj Ivan Bačan, mizarski mojster, Vižmarjo pri LjubljnnL 1700
Zanesljiva francoska (Japonska)
semenska ajda
se letos zopet dobi pri	1677
Viljemu Steinherz-u v Ljubljani,
Dunajska cesta. Mathlanovo dvorišče.
V trgovino z mešanim blagom
sprejme krepkega, razvitega z primerno izobrazbo tvrdka
S. Jenko in br. Podorad-Islra. nos
dečka
V Ameriko in Kanado
S^ zložna, cena """ ln varna
vožn|a s CUNARD LINE ¥
Bližnji odhod Iz domače luke: Trsla: Carpathla 4./6., Ivernia 18./6., Šaloma 6./7., Panonia 20./7. 1913.
Iz Ltverpola: Campanija 7./6, 28/6., 26./7, 16./8.; Caronia 14v6., 19./7., 26,/8.; Mauretanla 21./6., 12./7., 9./8., 30./8.; Carmania 5./7., 12./8., 9./9, 18./10.; Lusitanija 2,/8,, 23./8., 13. 9., 4. 10., 1913. Pojasnila in vožno karto pri Andrej Odlasek. Ljubljana, Slomškova ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Cena-vožnji: Trst—New-York III. razred za one, ki potujejo v Kanado K 120-— in za ono v Združene države K 140-—, otroci pod 12 let K 70; povsod še 20 K za osebni davek.
3988/,,
■ JT ■	■	1658
Kuharica
pridna in poštena, se takoj sprejme blizu Ljubljane. Kuhati mora tudi za družino in kruh peči. Prednost imajo z dežele. Plača po dogovoru. Starost od 25 do 30 let. Naslov pove uprava lista pod Št. 1657. (Znamka za odgovor).
102
Najboljša češka tvrdka
Ceno posteljno perje!
1 k(j sivega, dobrega, skablje-
nega 2 K ; boljšega 2 K 40;
prima polbeloga 2 K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; i kg Izredno finega, snežno-
S. Benisc1,
belega, skubljenega 6 K 40, K K; 1 lig puha 6 K, 7 K; a»AdfrWt>elega P«'10 10 K; najfinejši prani puh 12 K. - Pri 5 kg ^^ ee poilje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankiiKj-blago, I pernloa 180 cm dolqa, 120 cm široka z 2 blazinama i vsaka ao cm doiga, 60 cm Široka, napolnjena z novim, sivini, zelo trpežnim, puhastim posteljnim porjem 10 li; s polpuhom 20 K; s puhom 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine S K, 3 K 50, 4 K; pernice 200 cm dolge, 140 cm široke, K 13, 14 K 70, 17 K 8o. 21 K: blazine yocrn dolge, 7ocm Široke, 4 K 50, 5K20.5K 70; spodnje pernice iz motnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 116 cm Široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od K 12 višje fronko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj In rranko.	2261
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej po K 1*95
1486
za izvoz na Balkan določene, a radi vojno nevarnosti pridržano, i/, pristno brnsko Himalaja-volne, okoli 200 cm dolge, 130 cm Airoko, v krasnem črtastem mele-desinu ^ s krasnimi barvanimi bordurami J S se bodo samo šo kratek čas pro-E 3 dajalo za polovično tovarniško ' ceno po K 1*85 komad. To Himalaja spalno odejo so vredno dvakrat tega denarja in so dobo !*/pri nas po tob senzacijonolno nizkih cenah samo dokler je kaj zaloge.
K 1 06
K 6 70 K 11 —
1 komad Himalaja spalne odejo stane lo . .	.
3 komadi Himalaja spalnih odei stane lo . .	.
6 komadov Himalaja spalnih odej stane le .	.
Samoprodaja po povzetju
M. Svobod?, Dunaj III/2, Hlessgasse 13-404
II
Vam plačam, ako Vašihknr-Jih oSes, bradavic in trde lcožo tekom 3 dni bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ihazllo. Cona lončku b jamstvenim pismom 1 krono. 397
Kemčny (Kaschau) I.
Poštni predi.1 11/101 Ogrsko.
pri suknarnl
,,SUDETIfl"
Jagernilort it. 42, avstr. Slez.
lahko kupite sukno za mo&ke ln ženske obleke kakor tudi 6lesko platneno blago
najboljše kakovosti za nizko tvornlško ceno.
Odrezki za nlčevo ceno. Zahtevajte \ zorce I "Itaj
Krasne saison - novosti.
Lcposlovol mesečnik
»Dom In Svet"
stane celo leto K 10 — Naroča se t L|ubljunl.
Pljučne bolezni ozdravljive!
Tisoči zdravnikov in bolnikov potrjujejo, da j« angleški, taborno ux« jajoči pljučni rodilni prašek ..PEKTOSAN" ouini izdelek, ki d« odstrani* u najtrdovratncjSogn kaslja, težko aape in hvlpavoBtl, zdravi katar na plin" člh, zvapni tuberkelje in popolno odpravlja bušočo mrzlico, bljuvanjo krvi in nočno potenje, marveč tudi očiviuno krepi bolniko in »luži kot zelo i> borno redllno sredstvo. Cona voliki izvirni stoklonici s kron.
Olavna zaloga: Lekarna Joa. pl. TSr6k, BudapeBt VI., Klraly ut. lj/n Antlraaay ut. 26/0.
1'ctrolin, bencin in bcncol motorji ln lokomoblU.
lcžefiiin stoječi od 1—40II11 kakor tudi motorji na surovo oljo z močnim pri tiskom in motorji na surovo olje od 4 — 100 IIP. Na tisoče motorjev v obratu. Mnogo pohvalnih pisem. Cena nabava. Ugodni plačilni pogoji. Na/. 59G	večje jamstvo.
J. WARCHALOWSKI nuna] III., Paulusgasse 3. Ceniki in obiski odjemalcem zastonj.
Olympic 45.000 ion. -Banane.
SI. Louis. Oceaoic.'
Si. Paul,
V Hmeriho
jo najvurnejsa, nsj trojša vožnja r. nsjvt čjimi angleškin. pir niki sveta ,,WHIT „.„. „ r,..,,- «.„.„ STAR LINE" ter «:
preko Pariza, Havre, voc.jmi i,„0i.arniki Southamptona ali ,,american lihf,",! 813	Cherboura-a moderno tiroj, ni L
a na katerih dobijo pw tniki spalne sobice, v katerih so I ali 4 postcljtl Hrana so potnikom razdeli v posebnih solin i Ji pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežbah na teh narnikih slohmemu zagotovljena. Olik« potnikov i/, Ljubljane vsak torek ln vsako sobot« Natančnejša pojasnila dajo brezplačno.
Oblastveno konces. potovalna pisarni
Edvard Kristan, Ljubljani
Kolodvorska ulica št. 41.
Pptajboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!^
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov '-1!] kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-u nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
T*