GEOLOGIJA 50/1, 147–156, Ljubljana 2007
Porazdelitev slednih prvin v treh kraških talnih profilih v Sloveniji
Trace element distribution in three karst soil profiles from Slovenia
Mateja GOSAR
Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ul. 14, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: mateja.gosar@geo-zs.si
Ključne besede: kra{ka tla, sledne prvine, geokemija, Slovenija Key words: karst soil, trace elements, geochemistry, Slovenia
Izvleček
Na krasu smo v treh globokih profilih v tipi~nih kra{kih žepastih tleh t.i. jerovice ali »terre rosse« obravnavali vsebnosti slednih prvin. Skupno smo analizirali 45 vzorcev iz razli~nih globin. Rezultati kažejo, da vsebnosti Mo, Ni, As, V, Hg, Sb, Bi, U, Cu, Li, Cr, Co v obravnavanih profilih mo~no presegajo slovensko povpre~je. Vsebnosti Pb, Zn in Sb so na nivoju slovenske mediane. Ba, Sr in Mn pa je v obravnavanih tleh nekoliko manj kot v povpre~nih slovenskih tleh. Vrednosti povpre~nega koli~nika obogatitve obravnavanih profilov glede na slovensko mediano so izrazito najvi{je za molibden. V profilu Pliskovica zna{a kar 31, v drugih dveh okoli 5. Tudi pri živem srebru, uranu in delno niklju oboga-titveni koli~nik profila Pliskovica za ve~ kot faktor 2 presega druga dva. Ve~ina obravnavanih slednih prvin kaže trend nara{~anja z globino. V zgornjem delu profilov, v tako imenovanem A horizontu, je izrazito manj slednih prvin, v talnem žepu pa so vsebnosti mo~no povi{ane.
Abstract
In the karstic area in three deep soil profiles in typical karst pockets of the so called terra rossa the trace element contents were considered. In total 45 samples were collected at various depths. Results show that Mo, Ni, As, V, Hg, Sb, Bi, U, Cu, Li, Cr and Co contents in profiles considerably exceed the Slovenian averages. Pb, Zn and Sb contents are on the level of Slovenian median values. Contents of Ba, Sr and Mn in considered soils are slightly lower of the Slovenian soil averages. The value of mean enrichment factors in profiles with respect to Slovenian median values is by far the highest for molybdenum. In the Pliskovica profile it amounts to 31, and in the other profiles to around 5. Also for mercury, uranium and in part nickel the enrichment factor in the Pliskovica profile is more than twice as high as in other two profiles. Most considered trace element contents show an increasing tendency with depth. In the upper part of profiles, in the A horizont, the trace element contents are lower, and in the soil pocket distinctly increased.
Uvod
Na apnencih in dolomitih opažamo kra{ke pojave, zato se pogosto uporablja za ta po-dro~ja izraz »kras«. Kras je delo vode, ki že milijone let in tudi {e zdaj oblikuje njegovo podobo v kamnu. Ta je v znatni meri odvisna od lastnosti kamnine. Kamnini na krasu v Sloveniji sta skoraj v celoti samo dve: apne-
nec in dolomit. Pri obeh so velike razlike v trdnosti, zrnatosti, plastovitosti, razpokanosti, ~istosti, vsebnosti magnezijevega karbonata in debelini plasti. Vpliv kamnine na zakrasevanje se izraža predvsem prek stopnje vodne prepustnosti (Gams, 2004).
V pasu, ki je med kra{kim povr{jem in nižjim z vodo prežetim pasom, prenika po-vr{inska voda pretežno navzdol. Ker ne za-
148
polnjuje vseh medsebojno povezanih praznih prostorov, govorimo o zra~nem, aera-cijskem pasu. Lo~imo vrhnji epikra{ki sloj, tj. navadno stik tal in kamnine, kjer se pre-perina zajeda med skalo v obliki žepov, ja-{kov in {pranj zapolnjenih z ilovico. Sestavo epikra{kega sloja vidimo v kamnolomih, ob cestnih usekih in drugih odkopih za gradnje, globokih od nekaj metrov do deset in ve~. Njegova raznolikost je velika in je odvisna od lastnosti in tektonske pretrtosti spodaj leže~e kamnine.
Vpra{anje kemi~ne sestave tal v epikra-{kem sloju je pomembno, saj se skozenj pretaka voda s povr{ja do spodaj leže~ih jam. Na tej poti pride do kemi~nega raztapljanja, nara{~anja trdote vode in morebitnega onesnaževanja.
Tla na krasu
Tla nastajajo ob preperevanju litosfere zaradi medsebojnega delovanja glavnih pedogenetskih faktorjev: mati~ne podlage, podnebja, reliefa, ~asa in organizmov (]iri}, 1986). Mati~na podlaga daje osnovo, iz katere sestoje tla. Na apnencih in dolomitih so iz tal že na za~etku odstranjeni skoraj vsi karbonatni minerali oz. kalcijevi in magnezijevi ioni, zato je na teh kamninah mati~-na osnova pravzaprav netopni ostanek. Ker nastajajo opisana tla na apnencih in dolomitih z 1 do 2 % netopnega ostanka, je bilo potrebno dolgo obdobje, da so se ta tla razvila. V dolgem ~asovnem obdobju nastajanja tal so bila tla lahko tudi pod vplivom eolskega nana{anja, zato je del talne osnove lahko tudi eolskega izvora.
Nastanek terre rosse in na splo{no tal na zelo ~istih apnencih in dolomitih je tudi v svetovnem merilu {e nere{eno vpra{anje. Znanstveniki se {e vedno niso poenotili glede vpra{anja o alohtonosti ali avtohtonosti mati~nega materiala. Mo~no je raz{irjena teorija, da se je terra rossa razvila na ne-topnem ostanku spodaj leže~ih karbonatnih kamnin. Druga teorija pa pravi, da je vpliv netopnega ostanka mo~no zmanj{an zaradi alohtonih vnosov (eolski nanosi, vulkanski pepel itd.) (Durn, 2003). Prevladuje mnenje, da so to reliktna poligenetskega tla, ki so nastala v terciarju in/ali v toplih obdobjih kvartarja (Bronger & Bruhn-Lobin, 1997 in Altay, 1997 v Durn, 2003). Nekateri avtorji (Verheye & Stoops, 1973 v Durn, 2003) so uspeli dokazati, da rde~a tla nastajajo tudi danes na ozemljih, ki imajo dolo-
Mateja Gosar
~ene podnebne karakteristike (na primer v Libanonu).
V karbonatnih kamninah prevladujejo minerali kalcit, dolomit, magnezit, aragonit in organski skeleti iz kalcita in aragonita, kot primesi pa kremen, glinenci, kalcedon, anhidrit, limonit, pirit, glavkonit itd. Železove primesi ponekod obarvajo kamnino rjavkasto in rde~kasto, bituminozne pa temno rjavo. Netopnih ostankov je v obravnavanih apnencih le do 2 %. Toda to velja za trdno kamnino. V karbonatnih kamninah se nahajajo tudi vložki iz netopnih pe{~enih, ilovnatih in glinastih sedimentov. Ti so, potem ko so karbonati raztopljeni, osnova za nastanek tal. V tleh prevladujejo kremen, minerali glin, limonit, hematit in sljude. (Gregori~, 1969).
Po [kori}u (1986) sodi jerovica oz. terra rossa med avtomorfna, kambi~na tla z zna-~ilnimi talnimi horizonti A–(B)–C. Zanjo je zna~ilna rde~a obarvanost (B) horizonta zaradi prisotnosti hematita. Osnovni spe-cifi~ni pedogenetski proces za terro rosso je rubifikacija. Pomembno pri rubifikaci-ji je, da pride do dehidratacije in kristali-zacije železovih oksidov, ki so adsorbirani na povr{ini mineralov glin, ki nastajajo iz apnenca kot netopni ostanek. Tako kristalizira hematit, ki tla obarva zna~ilno rde~e (]iri}, 1986; [kori}, 1977; Durn, 2003). Za ta proces je potrebno dovolj dolgo vlažno in toplo obdobje, ki omogo~i hitro izpiranje karbonatov in akumulacijo netopnega ostanka ter tudi suho obdobje, da se lahko izvr{i dehidratacija. Tudi vsebnost organske snovi ima pomembno vlogo pri nastajanju teh tal. ^e je na voljo dovolj organske snovi, nastajajo organokovinski kompleksi, iz katerih se s po~asno biodegradacijo izlo~a železo in kristalizira goethit, ki daje tlem rjavo barvo. ^e ni na voljo dovolj organske snovi nastaja kriptokristalni ferihidrid, ki hitro prehaja v hematit zna~ilne rde~e barve (]iri}, 1986).
Opis raziskanih profilov
Na Trža{ko-komenski planoti smo ugotavljali geokemi~no sestavo žepastih kra-{kih tal v treh profilih, katerih lokacije prikazuje slika 1.
Profil Pliskovica je lociran ob cesti Pli-skovica–Veliki Dol (slika 2). Leži na meji apnencev in dolomitov Brske formacije, ki je razvita med Diva{kim prelomom in slo-
Porazdelitev slednih prvin v treh kra{kih talnih profilih v Sloveniji
149
Slika 1. Lokacije obravnavanih profilov Figure 1. Locations of karst soil profiles
vensko-italijansko mejo in sodi stratigraf-sko v spodnjo kredo (aptij) (Jurkov{ek et al., 1996). Jurkov{ek in sodelavci (1996) so ugotovili, da med diagenetske zna~ilnosti te formacije sodi dolomitizacija in tudi pojav do 0,2 mm velikih avtigenih kremenovih kristalov in drobnih piritnih framboidov. Profil smo vzor~ili do globine 100 cm.
Kilometer severno od naselja Krajna vas smo vzor~ili 110 cm globok profil z oznako Krajna vas (slika 3). Leži na apnencih Sežanske formacije, ki stratigrafsko sodi v zgornjo kredo (zgornji turonij in spodnji
santonij) (Jurkov{ek et al., 1996). Olivno siv apnenec je tu ve~inoma plastovit.
Zahodno od Komna pri naselju Ivanji grad smo vzor~ili istoimenski profil, ki je segal 170 cm globoko. Tudi profil Ivanji grad leži na zgornjekrednih apnencih turonijske starosti (Buser, 1964).
V profilih Pliskovica in Krajna vas sega A horizont nekako do globine 25 cm, v profilu Ivanji grad pa je domnevno pri{lo do preme-{~anja materiala in zato menimo, da je material, ki ustreza A horizontu nakopi~en do globine 45 cm, sledi kra{ki žep.
150
Mateja Gosar
Slika 2. Profil kra{kih tal na lokaciji Pliskovica Figure 2. Karst soil profile from location Pliskovica
Vzor~enje tal in analitika
Vzor~enje tal je potekalo julija 2006. Profile smo vzor~ili z brazdo v 10 cm intervalih. Celotni tako zbrani vzorec je tehtal približno en kilogram. Laboratorijska obdelava vzorcev je obsegala su{enje pri temperaturi 30 °C in drobljenje sprijetih grud, ne pa skeleta, v kerami~ni terilnici. S suhim sejanjem smo pridobili frakcijo manj{o od 2 mm; to smo potem zmleli v ahatnem krogli~nem mlinu in dodatno presejali na situ z odprtinami 0,125 mm.
Kemi~na analiza vzorcev tal je bila opravljena v laboratoriju ACME Analytical Laboratories Ltd. v Vancouvru v Kanadi. Za kemi~ne prvine razen Hg je bila uporabljena plazemska emisijska spektrometrija (ICP) po {tirikislinskem razkroju (HClO4, HCl, HF in HNO3) pri temperaturi 200 °C. V vzorcih so bile tako dolo~ene vsebnosti As, Ba, Bi, Co, Cr, Cu, Li, Mn Mo Ni, Pb, Sb, Sn, Sr, U, V, in Zn. Za dolo~itev vsebnosti Hg je bilo
Slika 3. Profil kra{kih tal na lokaciji Krajna vas
Figure 3. Karst soil profile from location Krajna vas
vzorec - sample	As	Ba	Bi	Co	Cr	Cu	Li	Mn	Mo	Ni	Pb	Sb	Sn	Sr	U	V	Tai	Hg
IG 80-90	36	3	1.1	25.3	125.3	45.3	83.0	259	3.4	102.7	38.3	1.7	4.1	30	3.2	198	110	0.133
IG 80-90 B	35	4	1.2	25.9	140.3	45.9	85.0	286	3.4	104.5	43.1	1.9	4.5	39	3.3	204	114	0.155
rel. razlika v % rel.difference in %	3	29	8.7	2.3	11.3	1.3	2A	10	0	1.7	11.8	11.1	9.3	26	3J	3	4	15
KB V 30-40	41	5	1.3	27.7	246.4	63.5	102.0	436	4.8	181.2	46.5	2.6	5.0	37	4	359	168	0.142
KB V 30-40 B	40	6	1.2	25.9	248.5	61.8	101.3	442	4.5	177.2	48.4	2.8	5.0	48	3.9	367	156	0.145
rel. razlika v % rel.difference in %	2	18	8.0	6.7	0.S	2.7	0.7	1	6.5	2.2	4.0	7.4	0	26	2.5	2	7	2
PLI 50-60	61	11	0.9	56.4	172.1	73.5	118.0	272	32.6	255.5	46.7	5.2	6.1	52	8.6	390	143	0.320
PLI 50-60 B	59	10	1.0	58.4	169.6	77.2	117.0	274	32.8	261.6	46.4	5.0	6.1	51	8.9	414	150	0.329
rel. razlika v % rel.difference in %	3	10	10.5	3.5	1.5	4.9	0.9	1	0.6	2.4	0.6	3.9	0	2	3.4	6	5	3
povp. rel. raz. v % av. rel. diff. in %	3	19	9	4	5	3	1	4	2	2	5	7	3	18	3	4	5	7
Tabela 1. Relativne razlike med dvojicami analiz za isti vzorec (vsebnosti prvin v mg/kg) Table 1. Relative differences between two duplicates (element contents in mg/kg)
standard GXB-6	As	Ba	Bi	Co	Cr	Cu	Li	Mn	Mo	Ni	Pb	Sb	Sn	Sr	U	V	Zn	Hg
ponovitev 1	313	1241	0.2	13.2	72.7	67.1	37.0	1033	2.6	22.0	102.0	2.9	1.4	34	1.3	194	130	0.058
ponovitev 2	321	1264	0.2	14.0	76.0	72.6	37.0	1080	2.2	22.6	109.4	2.9	1.4	36	1.3	200	138	0.073
ponovitev 3	332	1211	0.2	13.4	78.2	72.9	36.3	1096	2.2	22.3	103.7	2.5	1.4	39	1.3	196	135	0.076
povp. pon.	322	1239	0.2	13.5	75.6	70.9	36.8	1070	2.3	22.3	105.0	2.8	1.4	36	1.3	197	134	0.069
prip. vrednost (P)	330	1300	0.3	14.0	96.0	105.0	32.0	-	2.4	22.0	101.0	3.8	1.7	35	1.5	186	120	0.068
razmerje v %	98	95	69	97	79	67	115		97	101	104	73	82	104	87	106	112	101
Tabela 2. Ponovitve analiz standarda GXR-6, povprečna vrednost in razmerje s priporočeno vrednostjo Table 2. Three analyses of standard GXR-6, mean contents and ratios with standard values
152
0,5 g vzorca prelito s 3 ml zlatotopke (me-{anica kislin HCl, HNO3 in H2O v razmerju 3 : 1 : 2), eno uro segrevano na 95 °C in potem razred~eno do 100 ml z destilirano vodo. V raztopini je bila dolo~ena vsebnost Hg z neplamensko AAS. Vzorce in naklju~no izbrane dvojnike ter geolo{ki standard GXR-6 (Epstein, 1990) so v laboratoriju analizirali po naklju~nem zaporedju.
Natan~nost analitike predstavlja mero ponovljivosti dolo~anja nekega parametra v istem vzorcu ne glede na odstopanje od res-ni~ne vrednosti (Rose et al., 1979). Nekatere naklju~no izbrane vzorce smo podvojili in jih dali po naklju~nem vrstnem redu v analizo. Izra~unana je bila vrednost d v odstotkih, ki predstavlja relativno razliko dvojic analiziranih dolo~itev (Blejec, 1976). Ve~ja je relativna razlika, ve~ja je analizna napaka oz. slab{a je natan~nost analitike. Relativna razlika 67 % pomeni, da je vrednost prvine v enem vzorcu dvakrat ve~ja kot v vzporednem vzorcu, 100 % pa pomeni trikrat ve~jo vrednost. Pri obravnavanih prvinah so relativne razlike pri analiziranih prvinah manj{e od 10 %, nekoliko vi{ja je relativna razlika le pri bariju (19 %) in stronciju (18 %) (tabela 1).
Pravilnost ali to~nost analitike smo ocenili z razliko med analitsko vrednostjo prvine v vzorcu in njeno dejansko vrednostjo. Primerjali smo analitske vrednosti standarda GXR-6 s priporo~enimi vrednostmi (Abbey, 1983). Standard je bil pod laboratorijskimi {tevilkami naklju~no porazdeljen med ostale vzorce in 3-krat analiziran. V tabeli 2 so navedene analizirane vrednosti, njihova aritmeti~na sredina, priporo~ene vrednosti in razmerja med aritmeti~no sredino ponovitev analiz in priporo~enimi vrednostmi. Tako iz-ra~unana razmerja so pravzaprav popravni koli~nik, s katerim bi morali deliti analizirane vrednosti, da bi dobili prave. Analizne vrednosti se dobro prilegajo priporo~enim saj so odstopanja manj{a od 30 %. Zato lahko ugotovimo, da sta natan~nost in to~nost uporabljene analitske metode zadovoljivi.
V nadaljnjih izra~unih, slikah in v tabelah smo uporabili za vzorce, ki so bili po dvakrat analizirani, aritmeti~no sredino obeh dolo-~itev.
Rezultati in diskusija
Osnovne statistike obravnavanih profilov so prikazane v tabeli 3, porazdelitev nekaterih prvin v profilih na slikah 4 do 7, vrednosti povpre~nega koli~nika obogatitve obravna-
Mateja Gosar
vanih profilov glede na slovensko mediano pa so predstavljeni na sliki 8.
V profilu Pliskovica zna{a mediana arzena 46 mg/kg, v profilu Krajna vas 40 mg/kg in v profilu Ivanji grad36mg/kg.Opazovane vsebnosti pa nihajo od 25 do 60 mg/kg (tabela 1). Glede na Uredbo o mejnih vrednostih nekaterih težkih kovin v tleh (Uradni list RS 68/96), lahko ugotovimo, da vsebnost arzena v vseh vzorcih presega mejno vsebnost, ki zna{a 20 mg/kg (Uradni list RS 68/96). V spodnjih delih profilov pa je presežena tudi opozorilna vsebnost. Kriti~na vrednost (55 mg/kg) je presežena le v vzorcu z globine 55 cm v profilu Pliskovica. V vseh treh profilih se vsebnost arzena v spodnjih delih profila zvi{a (slika 4). Tako lahko ugotovimo, da je v talnih žepih arzen obogaten. Mediane profilov za 2,5 do 3,3 krat presegajo slovensko povpre~je (14 mg/kg; [ajn, 2003) in {e bolj presegajo mediano za evropska tla, ki zna{a 6 mg/kg (Salminen et al., 2005). Razlike z evropskim povpre~jem so ve~je kot s slovenskim, ker Slovenijo ve~inoma pokrivajo karbonatne kamnine, ki so v evropskem merilu v podrejenem položaju.
Mediana za kobalt je v profilu Pliskovica 30,5 mg/kg, Krajna vas 21,2 mg/kg in Ivanji grad 26,3 mg/kg. Vsebnosti nihajo od 16,9 do 64,8 mg/kg. Mediani za slovenska tla (16 mg/kg, [ajn, 2003) in evropska tla (8,9 mg/kg; Salminen et al., 2005) sta tako preseženi v vseh vzorcih. Obogatitveni ko-li~nik je najve~ji v profilu Pliskovica (1,9) (slika 8).
Na podlagi raziskanih vzorcev zna{ajo mediane kroma v profilu Pliskovica 163,2 mg/kg, Krajna vas 228 mg/kg in Ivanji grad 138,3 mg/kg. Mediane vseh profilov presegajo slovensko povpre~je (91 mg/kg; [ajn, 2003). Obogatitveni koli~nik je najve~ji v profilu Krajna vas (2,5) (slika 8).
Tudi vsebnosti bakra so najvi{je v profilu Pliskovica, kjer zna{a mediana 74,3 mg/ kg in obogatitveni koli~nik glede na slovensko mediano 2,4. Mediana v profilu Krajna vas je 63 mg/kg in v profilu Ivanji grad 50,1 mg/kg.
Mediana za živo srebro je v profilih Pli-skovica 0,291 mg/kg, Krajna vas 0,131 mg/ kg in Ivanji grad 0,129 mg/kg. Tudi živo srebro je v profilu Pliskovica zelo obogateno, saj ga je 2,5 krat ve~ kot v drugih dveh profilih. V vseh profilih vsebnost živega srebra v talnih žepih naraste za približno faktor 2 glede na zgornji horizont (slika 5).
Porazdelitev slednih prvin v treh kra{kih talnih profilih v Sloveniji
153
As	profil PLISKOVICA				profil KRAJNA VAS				profil IVANJI GRAD				SLO	Europe
	Md	min	max	SD	Md	min	max	SD	Md	min	max	SD	Md	Md
	46	28	60	9	40	25	41	5	36	34	40	2	14	6.02
Ba	172	118	236	43	196	154	219	22	190	178	240	19	358	385
Bi	1.0	0.7	1.2	0.2	1.2	0.7	1.3	0.2	1.1	0.9	1.3	0.1	0.4	<0,5
Co	30.5	16.9	64.5	16.2	21.2	18.6	26.8	2.7	26.3	23.3	64.8	13.0	16	8.97
Cr	163.2	87.9	170.9	26.4	228.0	160.0	247.5	29.0	138.3	130.7	155.5	8.2	91	62
Cu	74.3	43.4	77.3	12.1	63.0	42.7	67.6	8.2	50.1	45.6	55.1	3.2	31	13.9
Hg	0.291	0.179	0.360	0.057	0.131	0.074	0.025	0.025	0.129	0.059	0.166	0.029	0.065	0.022
Li	112.1	66.5	119.9	17.1	98.1	61.5	105.5	13.7	89.3	84.0	96.1	3.9	50	/
Mn	259.5	191.5	558.0	146.7	484.5	339.0	671.0	123.9	303.5	208.0	525.0	97.6	1054	740
Mo	24.8	17.1	32.7	4.8	4.3	3.4	5.0	0.5	3.6	3.2	3.9	0.2	0.8	0.52
Ni	195.9	111.6	258.6	44.2	175.3	102.7	180.4	26.2	114.1	101.7	129.2	9.6	50	21.8
Pb	46.0	39.6	49.9	3.3	43.8	41.4	52.2	3.4	42.5	36.1	47.1	3.4	42	17.2
Sb	3.6	2.6	5.1	0.7	3.6	2.6	2.8	0.7	1.9	1.7	2.2	0.1	1.1	0.47
Sn	5.8	3.6	6.1	0.9	2.6	2.0	5.4	0.2	4.3	3.8	4.8	0.3	3.1	3
Sr	45	41	52	3	42	36	94	17	30	27	36	3	77	95
U	8.6	5.2	9.5	1.3	3.5	2.1	4.4	0.6	3.3	2.8	3.7	0.3	2.2	2.03
V	340.5	155.0	402.0	72.0	333.0	200.0	363.0	50.9	210.8	191.0	236.0	13.2	102	62.8
Zn	145.8	97.0	153.0	18.8	163.5	116.0	172.0	19.6	114.5	98.0	127.0	8.5	124	47
Tabela 3. Mediane in razponi vsebnosti prvin (mg/kg) v profilih Pliskovica, Krajna vas in Ivanji grad in mediani za Slovenijo ([ajn, 2003) in Evropo (Salminen et al., 2005)
Table 3. Medians and ranges of elements (mg/kg) in profiles Pliskovica, Krajna vas, Ivanji grad and medians for Slovenia ([ajn, 2003) and Europe (Salminen et al., 2005)
	0
	-20
	¦40
I	-60
!	-80
!	-100 -120
	-140
	-160
	-180
10
20
As (mg/kg)
30                       40
50
60
70
-----profil IVANJI GRAD
¦  profil KRAJNA VAS —— profil PLISKOVICA
Slika 4. Vsebnosti arzena v profilih Pliskovica, Krajna vas in Ivanji grad Figure 4. As contents in profiles Pliskovica, Krajna vas and Ivanji grad
154
Mateja Gosar
0.000
o
¦20 ¦40
I*
I -so
g -100 l> -120
¦140 -160 -180
0.050
0.100
0.150
Hg (mg/kg)
0.200
0.250
0.300
0.350
0.400
------profil IVAN JI GRAD
»  profil KRAJNA VAS *   profil PLISKOVICA
Slika 5. Vsebnosti živega srebra v profilih Pliskovica, Krajna vas in Ivanji grad Figure 5. Hg contents in profiles Pliskovica, Krajna vas and Ivanji grad
Vsebnosti molibdena so v obravnavanih profilih glede na slovensko povpre~je mo~no povi{ane. Mediana profila Pliskovica zna{a kar 24,8 mg/kg in za 31 krat presega slovensko povpre~je (0,8 mg/kg) (sliki 6 in 8). Tudi mediani profilov Krajna vas (4,3 mg/kg) in Ivanji grad (3,6 mg/kg) sta glede na slovensko povpre~je povi{ani. Visoke vrednosti molibdena v tleh pri Pliskovici so zanimive
in kažejo na nekoliko druga~en izvorni material ali druge vplive kot pri profilih Krajna vas in Ivanji grad. Njegov izvor bo potrebno dognati z nadaljnjimi raziskavami. Zanimivo je, da so, tudi glede na navedbe v literaturi (Adriano, 1986), v profilu Pliskovica nenavadno visoke vrednosti Mo za tla na neonesnaženih obmo~jih in da njegove vsebnosti v omenjenem profilu presegajo tudi
0 -20 -40
E    -60 o
I"80
B   -100
B) -120
-140 -160 -180
10
Mo (mg/kg)
15                    20
25
30
35
------profil IVANJI GRAD
*  profil KRAJNA VAS + profil PLISKOVICA
Slika 6. Vsebnosti molibdena v profilih Pliskovica, Krajna vas in Ivanji grad Figure 6. Mo contents in profiles Pliskovica, Krajna vas and Ivanji grad
Porazdelitev slednih prvin v treh kra{kih talnih profilih v Sloveniji
155
	0
	¦20
	-40
I	-60
!	-80
I	-100 -120
	-140
	-160
	-180
50
100
NI (mg/kg)
150
200
250
300
-----profil IVANJI GRAD
¦profil KRAJ NA VAS -^profil PLISKOVICA
Slika 7. Vsebnosti niklja v profilih Pliskovica, Krajna vas in Ivanji grad Figure 7. Ni contents in profiles Pliskovica, Krajna vas and Ivanji grad
mejno vrednost za tla, ki zna{a 10 mg/kg (Uradni list RS 68/96).
Tudi vsebnosti niklja so visoke. Mediana profila Pliskovica zna{a 196 mg/kg, Krajna vas 175 in Ivanji grad 114 mg/kg. Vse mediane mo~no presegajo slovensko povpre~je, ki zna{a 50 mg/kg. Zanimivo je, da je tudi mejna vsebnost glede na slovensko zakono-
dajo postavljena na 50 mg/kg in opozorilna na 70 mg/kg (Uradni list RS 68/96). Torej so vsebnosti v vseh obravnavanih profilih nad opozorilno vrednostjo, v spodnjem delu profila Pliskovica pa presegajo celo kriti~no vsebnost (210 mg/kg) (slika 7). Pri tem naj opozorimo, da smo mnenja, da na lokacijah profilov ni opaznej{ega antropogenega vpli-
Slika 8. Povpre~ni koli~niki obogatitve prvin v profilih Pliskovica, Krajna vas in Ivanji grad Figure 8. Average enrichment factors of elements in profiles Pliskovica, Krajna vas and Ivanji grad
156
va, torej je povi{anje naravno pogojeno. V vseh treh profilih se vsebnosti niklja z globino pove~ujejo. V talnem žepu je vsebnost niklja povpre~no 2 krat vi{ja kot v A horizontu (slika 7).
Na podlagi raziskanih vzorcev zna{a mediana svinca v profilu Pliskovica 46 mg/kg, Krajna vas 43,8 in Ivanji grad 42,5 mg/kg. Mediana za slovenska tla zna{a 42 mg/kg in zelo ustreza ugotovljenim vsebnostim v profilih. Tudi vsebnosti cinka so v mejah slovenskega povpre~ja; od 97 do 153 mg/kg, z medianami, ki so blizu slovenski, ki zna{a 124 mg/kg.
Razvoj in sestavo tal na karbonatnih kamninah so raziskovali tudi Pirc in sodelavci (1991). Primerjava z na{imi rezultati pokaže, da so tudi oni dolo~ili nekoliko povi{ane vsebnosti Cr, Ni in V glede na slovensko povpre~je. Povi{anja pa niso tako izrazita kot v tu opisanih tleh. Hg, As in Mo niso dolo~ali.
Kemi~no sestavo tal na kra{kih terenih v sosednji Hrva{ki in na Slova{kem so obravnavali Miko in sodelavci (2003). Na Hr-va{kem so v tleh v Istri ugotovili povi{ane vsebnosti Cr, Ni, V, Mn, Cu, Cd in Mo. Na splo{no so ugotovili, da imajo tla na karbonatnih terenih ve~ As, Co, Cu, Pb, Ni, Mn, Th, V, Cr, Zn, Zr in Nb kot tla na nekarbo-natnih terenih. To se dobro sklada z na{imi rezultati, ki tudi kažejo vi{je vsebnosti Mo, Ni, As, V, Hg, Sb, Bi, U, Cu, Li, Cr in Co glede na slovensko in evropsko povpre~je. Na Hrva{kem in Slova{kem so pripisali povi{a-ne vsebnosti Pb, Hg, As in Cd zra~nim vplivom, ker so te težke kovine nekoliko povi-{ane v A horizontu. Ker se v na{em primeru vsebnosti slednih prvin z globino pove~ajo, le-teh ne moremo pripisati recentnim zra~-nim vplivom, lahko pa so na njihove vsebnosti vplivali zra~ni depoziti v dolgi zgodovini nastajanja teh tal.
Zahvala
Za pomo~ pri delu na terenu sem hvaležna Tamari Ter{i~. Raziskavo je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS.
Mateja Gosar
Literatura
Abbey, S. 1983: Studies and standards samples of silicate rocks and minerals 1969–1982. – Geological Survey of Canada, Paper 83–15, 114 pp., Ottawa.
Adriano, D.C. 1986: Trace elements in the terrestrial environment. – Springer-Verlag, 533 pp., New York, Berlin, Heidelberg, Tokyo.
Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. – Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 687 str., Ljubljana.
Buser, S. 1964: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, list Gorica. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
]iri}, M. 1986: Pedologija. – SOUR Svjetlost; 312 pp., Sarajevo.
Durn, G. 2003: Terra rossa in the Mediterranean Region: parent materials, composition and origin. – Geologia Croatica, 56/1, 83–100, Zagreb.
Epstein, M. S. 1990: Report of analysis. – U.S. Department of commerce, National institute of standards and technology, 16 pp., Gaithesburg, Maryland.
Gams, I. 2004: Kras v Sloveniji v prostoru in ~asu. – Založba ZRC, 515 pp., Ljubljana Grego-ri~, V. 1969: Nastanek tal na triadnih dolomitih (Soil formation on the triassic dolomites). – Geologija, 12, 201–230, Ljubljana.
Jurkov{ek, B., Toman, M., Ogorelec, B., [ribar, L., Drobne, K., Poljak, M. & [ribar, Lj. 1996: Formacijska geolo{ka karta južnega dela Trža{ko-komenske planote 1 : 50.000: kredne in paleogenske karbonatne kamnine (Geological map of the southern part of the Trieste–Komen Plateau: Cretaceous and Paleogene carbonate rocks). – Ljubljana: In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, 143 pp., Ljubljana.
Miko, S., Durn, G., Adamcova, R., ^ovi}, M., Dubikova, M., Skalsky, R., Kapelj, S & Ottner, F. 2003: Heavy metal distribution in karst soils from Croatia and Slovakia. – Environmental Geology, 45, 262–272, Berlin.
Pirc, S., McNeal, M.J., Lenar~i~, T., Prohi}, E. & Svrkota, R. 1991: Geochemical mapping on carbonate terrain. – Applied Earth Science, 100, 74–83.
Rose, A. W., Hawkes, H.E. & Webb, J.S. 1979: Geochemistry in mineral exploration. – Academic Press, 656 pp., London, New York, Toronto, Sydney, San Francisco.
Salminen R., Batista, M. J., Bidovec, M., Demetriades, A, De Vivo, B., De Vos, W., Du-ris, M., Gilucis, A., Gregorauskiene, V. , Halami}, J., Heitzmann, P. , Lima, A., Jordan, G., Klaver, G., Klein, P. , Lis, J., Locutura, J., Marsina, K., Mazreku, A., O’connor, P. , Ols-son, S. A., Ottesen, R.T., Petersell, V. , Plant, J.., Reeder, S., Salpeteur, I., Sandström, H., Siewers, U., Steenfelt, A. & Tarvainen, T., 2005: Geochemical atlas of Europe. Part 1, Background information, methodology and maps. – Espoo: Geological Survey of Finland, 525 pp.
[kori}, A. 1977: Tipovi na{ih tala. – Sve-u~ili{~na naklada Liber, 134 pp., Zagreb.
Uradni list RS, 1996: Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. – Uradni list Republike Slovenije, 68/96, 5773–5774, Ljubljana.