Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/7 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L2-9755 Naslov projekta Zasnova linearnega merilnika absolutnega pomika z optičnim mikrosistemom s submikronsko ločljivostjo Vodja projekta 1927 Janez Trontelj Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.725 Cenovni razred C Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 1538 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 06. Industrijska proizvodnja in tehnologija 2. Sofinancerji1 Naziv Iskra TELA 1. Naslov Cesta dveh cesarjev 403 1000 Ljubljana 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Teoretične osnove in raziskave smo analizirali in razvili do mere, da jo je bilo mogoče implementirati v merilnikih pozicije z optičnim mikrosistemom (optična mikro-glava - Priloga -slika 15). KVADRATURA SIGNALA: Ko se premika čitalna letev s fotosenzorjem glede na merilno letev se periodično spreminja obsevanje fotodiod tako, da dobimo na izhodu periodičen signal. Željeno je, da je ta signal čim bolj podoben sinusu. Brez uklona in loma svetlobe bi bil signal trikotne oz. trapezne oblike. S spreminjanjem geometrje optičnega senzorja lahko spreminjamo obliko signala in s tem popačenje (total harmonic distortion, THD). V numericnih analizah, ki smo jih naredili, je perioda merilne letve 20^m, perioda čitalne letve pa 19^m (Nonius), h = 30^m je razdalja med merilnima letvama, z = 1, 2mm je razdalja med čitalno letvijo in fotodiodami. DEKODIRNI SISTEM: Dekodirni sistem sestavlja pet fotodiod, ki so prilepljene na tiskano plošco (PCB). Nad fotodiode je pritrjena čitalna letev. Senzor sestavlja 5 polj, RI polje za generiranje referenčnega signala in štiri polja (+A, -A, +B, -B) za generiranje dveh kvadraturnih signalov. Ta štiri polja so enaka in zamaknjena za četrino periode letve (PL) tako, da generirajo 4 za 90 stopinj zamaknjene sinusne signale (ang. four-field scanning). Signale +A in -A ter +B in -B paroma odštejemo tako, da se znebimo enosmernih komponent signalov. Cilji razvoja in raziskav so bili trije: Za večjo odpornost proti motnjam (nečistoče in defekti na merilni in čitalni letvi, vibracije, neenakomerna obsijanost fotodiod...) smo razdelili 4 polja za generiranje diferencialnih kvadraturnih signalov na manjše dele in jih med sabo porazdelili, da bi s tem zmanjšali motnje s povprečenjem. Za manjše popačenje smo implementirali Nonius (Vernier) princip. Prav tako pa smo zamenjali vso elektroniko v zvezi z ojačenjem in kalibriranjem signalov iz fotodiod. Uporabili smo namensko integrirano vezje IC-MSB podjetja IC-Haus. Prej so bili za to uporabljeni diskretni operacijski ojačevalniki. Štiri velika polja smo zamenjali z večjim številom manjših kot prikazujejo priložene slike (Priloga - sliki1 in 14). Zaradi preglednosti so narisana 3x4 polja, na dejanskem integriranem vezju jih je 16x4 (Priloga - sliki 8 in 12)). S tem smo dosegli bolj enakomerno obsijanost fotodiod in s tem boljše ujemanje med diferencialnimi signali (+A,- A ter +B,-B). Prav tako pa smo na ta način dosegli, da se morebitne nečistoče in defekti na merilni in čitalni letvi bolj enakomerno porazdelijo po vseh štirih signalih. Nonius (v nekaterih državah se imenuje Vernier) princip se uporablja za natančno merjenje dolžin oz. za povečanje ločljivosti. V vsakdanjem življenju ga najpogosteje srečamo pri kljunastem merilu. Sestavljata ga dve ravnili, ki ju pomikamo med seboj. Glavno ravnilo ima dolžino delca 1mm, pomično ravnilo pa 0, 9mm. Dva vzorca, ki imata podobni periodi P1 in P2, prekrijemo med seboj in dobimo tretji vzorec z večjo periodo. Naj bo P1 > P2, n naravno število, P pa je perioda novega vzorca, potem velja: P = nP1 = (n + 1)P2 n = P2/(P1 - P2) (1.3) P = P1P2/(P1 - P2) (1.4) Prosojni deli čitalne letve predstavljajo okna skozi katera pada svetloba na fotodiode. Vsako okno lahko obravnavamo kot izvor periodičnega signala. Pri starem sistemu sta perioda merilne in čitalne letve enaka, zato so vsa okna pokrita istočasno in generirajo sofazne signale. Pri Noniusu pa zaradi različnih period letev okna generirajo fazno zamaknjene signale. Signali sosednjih oken so zamaknjeni za 360/(n + 1) stopinj. Te zamaknjene signale seštevajo fotodiode, ki so pod okni. Ko se merilna letev premika glede na čitalno, se okna periodično odpirajo in zapirajo tako, da je videti kot, da se vzorec produkta prosojnosti premika skupaj z merilno letvijo. Ko se merilna letev premakne za periodo letve (P1 = 20^m), se premakne vzorec za periodo (P = 180^m). Z Nonius sistemom smo povečali ločljivost tako, da moramo s fotodiodami detektirati svetlobni vzorec z večjo periodo (180^m). V ta daljši vzorec lahko damo štiri diode zamaknjene za 90 stopinj in tako generiramo štiri diferencialne kvadraturne signale. Za načrtovan fotosenzor smo izbrali čitalno letev s periodo 19^m pri periodi merilne letve 20^m. Tako nastane Noniusov vzorec periode 380^m. V teh 380^m smo enakomerno namestili štiri diode za generiranje 90st. zamaknjenih signalov. Na integriranem vezju je šestnajst takih celic. Numericne analize so pokazale, da ima Nonius sistem približno trikrat manjše popačenje, zato smo star sistem opustili. REFERENČNI IMPULZ: Merilni sistem ne generira samo sinusni in kosinusni signal ampak tudi referenčni impulz za absolutno kodiranje pozicije. Impulz mora imeti maksimum, ko sta kvadraturna signala enaka in pozitivna, tako da lahko peljemo vse tri signale na logična IN vrata in tako generiramo signal za krmiljenje digitalnega števca. Pri sami realizaciji merilnega sistema je bilo potrebno načrtati čitalno letev tako, da je ta impulz na pravem mestu. Prav tako je bilo potrebno načrtati referenčno čitalno letev tako, da se pravilno oblikuje impulz tako, da ima maksimum pri 135 stopinjah in ima maksimalno slabljenje izven ene periode sinusnaga signala. ROTACIJA SENZORJA GLEDE NA MERILNO LETEV: Rotacijo merilne letve oz. čipa s fotosenzorjem si lahko predstavljamo kot zamik fotodiod za D. Celo diodo razdelimo na N delov, potem vsaka dioda prispeva enak delež in celotnega toka iD, ki pa je zamaknjen za x = D/N glede na sosednjo diodo. Te tokove seštejemo. Prevajalna funkcja ima značilno sin x/x obliko in predstavlja nizkopasovni filter. Ta filter ima dve lepi lastnosti, linearni fazni zamik in dejstvo, da lahko s spreminjanjem D nastavljamo ničle (neskončno dušenje) prevajalne funkcije. Ugotovili smo, da ima pri D = 2n/3w prevajalna funkcija ničle pri frekvencah, ki so tretji mnogokratniki osnovne frekvence, pri D = 2n/2w pa pri sodih frekvencah. FILTRIRANJE: Uporaba diferencialnega sistema odpravi sode harmonske frekvence. To je znano dejstvo. Odpraviti je bilo treba še lihe komponente iz sinusnega signala.. Raziskali smo inovativen način filtriranja: Ko se fotosenzor premika glede na merilno letev se generira periodičen signal. Ta signal je periodičen glede na premik x in ima periodo merilne letve pO. V časovni prostor se preslika preko hitrosti x = v(t)t, ki v splošnem ni konstantna, ampak je funkcija časa. Signal v časovnem prostoru ni periodičen ampak je moduliran(frekvencno), zato je filtritanje v časovnem prostoru skoraj nemogoče. Videli smo, da nam različni periodi merilne in čitalne letve povzročita tretji vzorec z daljšo periodo. Prosojni deli čitalne letve niso prekriti istočasno zaradi različnih period letev. Vsak prosojni del čitalne letve lahko obravnavamo kot izvor periodičnega signala s periodo, ki je enaka periodi merilne letve. Te signale seštevamo s fotodiodami, ki so pod čitalno letvijo. Tudi tu smo uporabili orodja za analizo linearnih sistemov (konvolucija, Fourierjeva transormacja). Seštevanje fazno zamaknjenih signalov predstavlja povprečenje signala, torej nizkoprepustni filter, ki ga lahko opišemo z ustrezno prevajalno funkcijo H(jw) in impulznim odzivom h(x). Impulzni odziv takega filtra je enak skupini zamaknjenih Diracovih impulzov. Impulzni odziv h(x) in absolutna vrednost prevajalne funkcije (amplitudni odziv) \H(w)\ za vrednost zamika a = pO/6. Amplitudni odziv je periodicna funkcija s periodo Qo = 2n/a, kjer je a zamik signalov. To ni kvaliteten niskoprepusten filter, ima pa ničle (neskončno dušenje) v konstantnih intervalih, kar lahko izrabimo za izločanje nekaterih neželjenih višjih harmonskih komponent. Prvo ničlo ima pri w = 2n/ma, m je število signalov, ki jih seštevamo wo = 2nfo = 2n/p0 je osnovna frekvenca signala. Če fotodiode zožimo na 76^m = 4*19^m potem te diode pokrijejo samo štiri okna in dobimo filtersko funkcijo, ki izloči peto harmonsko frekvenco in nekatere mnogokratnike. Za filtersko funkcijo, ki bi izločila tretjo harmonsko komponento (najbolj problematična), bi morali razširiti fotodiode, vendar v tem primeru ne bi mogli imeti vseh štirih fotodiod v eni periodi Noniusa. S seštevanjem zamaknjenih signalov lahko torej odpravljamo določene harmonske komponente. Nova geometrija fotosenzorja nam omogoča oblikovanje še dodatne filterske funkcije. Nov fotosenzor ima štiri fotodiode za generiranje štirih kvadraturnih signalov (+A, -A, +B, -B) porazdeljene po površini. Posamezne celice lahko med seboj zamaknemo za neko razdaljo a in s tem ustvarimo nove zamaknjene signale (tokove), ki jih seštejemo tako, da ustrezne diode povežemo v isto vozlišce. Z nastalim filtrom smo želeli izločiti tretjo harmonsko komponento. Razmik med celicami smo naredili a = 380pm/mk = 380pm/(14 x 3) = 9pm, kjer je m = 14 število celic, ki jih imamo na razpolago (omejeno s površino integriranega vezja), k = 3 pa je harmonska komponenta, ki smo jo želeli izlociti in to nam je uspelo. Na voljo je še tretji filter, ki ga ustvarimo z rotiranjem fotosenzorja glede na merilno letev. Naslednja frekvenca, ki smo jo želeli izlociti je sedma. Fotosenzor zavrtimo tako, da ima prvo ničlo pri sedmi harmonski komponenti, lahko pa npr. tako, da ima prvo ničlo pri 7wo/2 ali pa 7wo/3. V tem primeru sedmo harmonsko komponento izniči druga oz. tretja ničla. Povzetek: Implementacija Vernierjevega principa merjenja na način, kjer se celice optičnih senzorjev distribuirajo vzdolž čitalne letve, kamor vgradimo raster v razmerju 1:0,9 ali v poljubnem razmerju glede na število elementov v periodi, je prinesla izboljšavo dinamičnega območja za 30 dB. Posegi, kot je rotacija celic na čitalnem steklu ali celic optičnega senzorja, dodatno izboljšajo dinamiko, vendar na račun znmanjševanja amplitude signala iz senzorjev. Ključna ugotovitev znanstvenega spoznanja pa je, da je mogoče dodatno izboljšati kvaliteto sinusnih signalov iz senzorjev z ustrezno implementacijo Vernierjevega principa na letvah in na senzorjih, vendar z dodatnim zamikom. Velika prednost tega principa je, da se amplituda signala ne zmanjša več, kot je procent zamika, dušenje višje- harmonskih komponent pa je boljše od -63 dB. Meritve so bile izvedene na modelih z 40 mikrometersko periodo, z 20um in z 10um periodo in z uporabo demonstracijskega modula podjetja Ic-Nq (Ic-hause). 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev- Sistem je bil v celoti realiziran po planu - do 20um periode pravokotnih signalov. Naredili smo poizkus več, z 10um periodo. Raziskave so dale vzpodbudna rezultate tudi pri geometrijah, manjših od 10um. Če zaključimo, z novim sistemom, ki meri s periodo 20um in THD pod -60 dB, lahko z uporabo interpolacijskih postopkov merimo linearno pozicijo s preciznostjo 20um/4096, kar je 5 nanometrov - več kot smo pričakovali. Izdelano je bilo modelno vezje dekodirnika z interpolacijskim vezjem IC-MS13 za 10, 20 in 40 um merilno letev. Razvita in izdelana so nova merilna in čitalna stekla, ki uporabljajo princip noniusa za zmanjšanje harmoničnih popačenj proizvedenih sinusnih signalov. Razviti in izdelani modeli povsem novih optičnih senzorjev, ki v sklopu z novo merilno in čitalno letvijo proizvedejo svetlobno odvisen zaporni tok. Le ta se povpreči preko N osnovnih period, doda se Vernierjeva perioda s ciljem doseči celotno razmerje pravokotnih signalov proti generiranemu šumu boljše od -60 dB. Izboljšali smo kvaliteto proizvedenih ortogonalnih signalov za 30dB glede na klasičen način proizvajanja signalov z optičnimi dekodirniki. Sedaj je postalo povsem realno povečati ločljivost merjenja na faktor 2000 krat, kar naredimo brez težav z ustreznim interpolacijskim vezjem. To smo dosegli z vgradnjo Vernierjevega načina, tako na senzorjih kot na čitalni letvi. Dodatno izboljšanje dinamike pa je prinesel povsem inovativen način z zamikanjem celic. S tem smo skoraj povsem izfiltrirali tretjo harmonsko komponento v signalu (Priloga -slika 14). 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Sprememb ni, so pa izboljšave kot je navedeno. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Optični dekodirnik z izboljšano linearnostjo ANG Optical encoder head with improved linearity Opis SLO Predstavljen je optični kodirnik z visoko točnostjo pretvorbe. Sestoji se iz polja optičnih senzorjev, namenjenih povprečenju signala ter iz fiksne in čitalne letve z 10um rastrom in z Vernierjevo porazdelitvijo. Zgradba sistema omogoča periodično prerazporeditev optičnih robov znotraj periode sinusnega signala in znotraj Vernierjeve periode ter s tem zmanjšanje popačenja proizvedenih sinusnih signalov za 30dB. Izdelana matematična analiza se dobro ujema z izsledki meritev. ANG A high precision optical scanner, combining averaged optical sensors array with appropriate 10um graduated scales on measurement - fix plate and Vernier sliced parallel scale on reading plate is presented. The generated sine wave signals are at least 30dB less distorted by distributing and mismatching optical edges over a number of sine wave periods within a number of Vernier scaled periods. Good matching was found between mathematically analyzed optical scanner and measurement results. Objavljeno v Inf. MIDEM, mar. 2009, letn. 39, št. 1, str. 22-27, ilustr. [COBISS.SI-ID 71870281 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 7187028 2. Naslov SLO Priporočila za načrtovanje elektromagnetnih robustnih mikroelektronskih sistemov po naročilu ANG Design guidelines for a robust electromagnetic compatibility operation of application specific microelectronic systems Opis SLO Na pravilno delovanje mikroelektronskih sistemov pogosto vplivajo elektromagnetne motnje. Z zmanjševanjem velikosti mikroelektronskih struktur in njihovih napajalnih napetosti, so se povečale zahteve za elektromagnetno robustnost integriranih vezij. Upoštevanje elektromagnetne združljivosti je torej potrebno tako zaradi pravilnega delovanja vezja, kot tudi zaradi upoštevanja predpisanih zakonov elektromagnetne združljivosti. ANG Proper operation of microelectronic systems is often influenced by electromagnetic interference. While the geometry and power supply voltage of the microelectronic structures are decreasing, the demand for emission robust integrated circuits is increasing. Designing the integrated circuit for electromagnetic compatibility is therefore necessary to achieve the desired functional performance as well as to meet legal requirements. Objavljeno v Inf. MIDEM, sep. 2008, letn. 38, št. 3, str. 180-185, ilustr. [COBISS.SI-ID 69809481 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 6980948 3. Naslov SLO Optični dekodirnik z visoko ločljivostjo - pod -60dB ANG Optical encoder system with THD below -60dB Opis SLO Opisan je linearni optični dekodirni sistem z poljem optičnih senzorjev z implementiranim algoritmom povprečenja ter z Vernierjevo porazdelitvijo rastra. Doseženo popačenje proizvedenih pravokotnih signalov je pod -60dB. ANG Paper describes high precision linear optical scanner, combining an averaged optical sensors array with an appropriate 10 um graduated scales om measurement - fix plate and Vernier sliced parallel scale on a reading plate. The total distortion of the generated quadrature signals are below -60dB. Objavljeno v 44th International Conference on Microelectronics, Devices and Materials and the Workshop on Advanced Plasma Technologies, September 17. - September 19. 2008, Fiesa, Slovenia. Proceedings. Ljubljana: MIDEM - Society for Microelectronics, Electronic Components and Materials, 2008, str. 259-264, ilustr. [COBISS.SI-ID 6661972] Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 6661972 4. Naslov SLO Inercijski sistemi na osnovi MEMS tehnologije ANG MEMS-based inertial systems Opis SLO Inercijski sistemi, ki bazirajo na MEMS tehnologijah so najhitreje rastoče področje trga senzorskih sistemov. Uporaba sega od potrošnih, osebnih navigacijskih do avtomobilskih sistemov, kjer se uporabljajo za zaznavo stabilnosti in prevračanja ter pri merjenju pospeška. Članek je pregled integriranih inercijskih sistemov, ki so sestavljeni iz senzorja pospeška, senzorja vrtenja, ASIC vezja, ki skrbi za krmiljenje senzorjev in detekcijo šibkih signalov, mikrokontrolerja in programov za krmiljenje in upravljanje varnega sistema ter ohišja. ANG MEMS-based inertial systems are one of the fastest growing application segments of the micro-sensor market. The applications range from consumer to personal navigation and automotive systems, where they are used for rollover detection and stability control. The paper is an overview of MEMS- based inertial systems composed of acceleration and gyro sensors, ASIC for driving the sensor and sensing the signals, packages to house the sensors and ASICs and software for controlling and fail-safe operation of the system. Objavljeno v Inf. MIDEM, dec. 2007, letn. 37, št. 4, str. 199-209, ilustr. [COBISS.SI-ID 6476116] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 6476116 5. Naslov SLO Nov model Hallovega elementa s šestimi priključki ANG A new model for six terminal Hall element Opis SLO Razvit je bil nov model integriranega Hallovega elementa s šestimi priključki po izumu LMFE. Ta model omogoča simulacije obnašanj mikro senzorja, če je prisotna nesimetrija (offset), če je prisotno lastno segrevanje in če je prisotno referenčno magnetno polje, ki ga generira mikrotuljavica. Gre za najpopolnejši model, ki je trenutno na razpolago. ANG A new model of integrated Hall element with six terminals, invented by LMFE, has been developed. This model allows simulations of microsensor behavior when asymmetry is present (offset), when self-heating is present and if there is a reference magnetic field generated by a micro-coil. This is the most complete model currently available. Objavljeno v Inf. MIDEM, jun. 2007, letn. 37, št. 2, str. 61-66, ilustr. [COBISS.SI-ID 6228308] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 6228308 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Temperaturno neodvisen referenčen vir z nizko napajalno napetostjo ANG Temperature independent low reference voltage source Opis SLO Referenčni vir je namenjen uporabi v integriranih sistemih, ki lahko uporabljajo baterijsko napajanje. Referenčni vir temelji na ekstrakciji potenciala energijske reže silicija, vendar izkorišča le polovico območja, saj je potencial 1,205V previsok. Referenčni vir deluje pri napetosti do 0,8V in ima na izhodu napetost nastavljivo od 0,3V do 0,5V s točnostjo 20ppm/C. O tem je bil napisan tudi članek ''A compensated bandgap voltage reference with sub-1-supply voltage'' v □ reviji Analog Integrated Circuits and Signal Processing. ANG Reference voltage source is implemented in integrated systems that use battery as a supply voltage. It is based upon the extraction of the band gap potential of energy gap of silicon, but it uses only one half of it since 1.205 volts is too high. The reference voltage source operates down to 0.8 volts of the supply and the output voltage can be adjusted from 0.3 to 0.5 volts with an accuracy of 20 ppm/°C. In microsystems such stable reference is very often needed. The article "A compensated bandgap voltage reference with sub-1-supply voltage" was also published. Šifra F.32 Mednarodni patent Objavljeno v US7282901 B2 2007-10-16 : appl. no. 10/563,858, Jul. 9, 2003. Alexandria (Virginia): US Patent Office, 2007. [COBISS.SI-ID 5429844] Tipologija 2.24 Patent COBISS.SI-ID 5429844 2. Naslov SLO Interpolacijski postopek in vezje za izvajanje tega postopka, ki se uporabljata za kodirnik z visoko ločljivostjo ANG Interpolation method and a circuit for carrying out said method used in a high-resolution encoder Opis SLO Nova metoda za nizkonapetostne referenčne vire, kjer lahko proizvedemo katerokoli referenčno napetost od 100mV in navzgor, vse do pozitivne napajalne napetosti. Metoda temelji na bandgap potencialu energijske reze silicija, arhitektura omogoča napajanje pod 1V. ANG Novel method, based on bandgap potential which operates at supply voltages below 1V is claimed. Architecture combines Vbe and TPAT on such a way that any voltage from 100mV and above - close to positive supply can be extracted. Šifra F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v PCT/SI2007/000017, datum prijave 28. mar. 2007. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Patentna pisarna, 2007. [COBISS.SI-ID 5852244] patent št. 22397, podeljen z odločbo z dne 5. 5. 2008 : št. prijave P- 200600238, datum prijave 11. 10. 2006. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2008. [COBISS.SI-ID 6503508] Tipologija 2.23 Patentna prijava COBISS.SI-ID 5852244 3. Naslov SLO ESSCIRC - European Solid-State Circuits Conference ANG ESSCIRC - European Solid-State Circuits Conference Opis SLO Prof. Janez Trontelj je član TPC (Technical Program Comitee) največje strokovne konference na svetu, European SOlid-State Circuit Conference. Člani TPC so najuglednješi svetovni znanstveniki na tem področju. Gre za izjemno resno ocenjevanje, saj vsak prispevek pregleda in oceni osem strokovnjakov in potem na celodnevnem posvetu izberejo 20% prispevkov. Prof. Janez Trontelj deluje v TPC na področju senzorskih sistemov, kar je vezano na vsebino programa. ANG Professor Janez Trontelj is a TPC (Technical Program Committee) member of the largest and most prestigious professional conference in the world, European Solid-State Circuits Conference (ESSCIRC). The TPC members are the worlds most renowned scientists in this field. Prof. Trontelj is the only one from the new EU members. Each paper is verified by eight experts and after the consultation they choos 20% of all papers. Prof. Trontelj covers the field of sensor systems, which are related to this project. Šifra D.03 Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih Objavljeno v Proceedings of ESSCIRC. Trontelj, Janez (član uredniškega odbora 2005-). [Piscataway]: IEEE, 2005-. ISSN 1930-8833. [COBISS.SI-ID 7641428] Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 7641428 4. Naslov SLO Linearna temperaturna kompenzacija za senzorske mikrosisteme ANG Linear temperature coefficient compensation for sensor microsystems Opis SLO Veliko integriranih senzorskih sistemov ima linearni temperaturni koeficient, ki ga je potrebno kompenzirati. To velja za parametre kot sta temperaturni koeficient ničelne napetosti in temperaturni koeficient občutljivosti. Razvit je način kompenzacije temperaturnega koeficienta ničelne napetosti in občutljivosti. Napetost, ki kompenzira temperaturno odvisnost je raciometrična glede na napajalno napetost. V prispevku je predstavljena zasnova in simulacije. Sistem je izdelan v 0.35 ^m CMOS tehnologiji. Rezultati meritev so prav tako predstavljeni v prispevku. ANG Many integrated sensor systems have a linear temperature coefficient that needs to be compensated. This applies also to parameters like offset temperature coefficient and sensitivity temperature coefficient. An approach for offset and sensitivity temperature coefficient compensation is developed. The output that compensates the temperature dependency is also ratiometric to the supply voltage. The design concept and simulations are presented in the paper. The system is fabricated in 0.35 ^m CMOS technology. The measurement results are discussed in the paper. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 45th International Conference on Microelectronics, Devices and Materials and the Workshop on Advanced Photovoltaic Devices and Technologies, September 9 - September 11, 2009, Postojna, Slovenia. Proceedings. Ljubljana: MIDEM - Society for Microelectronics, Electronic Components and Materials, 2009, str. 319-322, ilustr. [COBISS.SI-ID 7300948] Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 7300948 5. Naslov SLO Učinkovito testiranje [Sigma]-[Delta] A/D pretvornikov ANG Efficient testing of [Sigma]-[Delta] A/D converters Opis SLO V članku preverjamo možnost poenostavljanja in pohitritve testiranja za Sigma-Delta A-D pretvornike visoke ločljivosti. Metodologija se lahko uporabi tako za produkcijsko testiranje, kot tudi za vgrajeno testiranje. Pokažemo, da je psevdo-naključni signal primeren izvor testnega signala ter da testna metoda vodi k učinkovitem in cenovno ugodnem produkcijskem testiranju; metoda je uporabna tudi za vgrajeno testiranje, ki poteka v realnem času. Prispevek vsebuje teoretično analizo in verifikacijo metode z uporabo Matlab modela. ANG In this paper we discuss a possibility to simplify and speed up testing of high-resolution □ □ modulators. The methodology could be used for production testing as well as for real time built-in self-tests. We show that a pseudo-random signal is a good option for a signal source and that test method leads to efficient and cost-effective production testing that can also be used for real time built-in self-tests. The method is theoretically analyzed and verified using Matlab simulations. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 15th IEEE International Conference on Electronics, Circuits and Systems, August 31 - September 3, 2008, The Westin Dragonara Resort, Malta. ICECS 2008. [Piscataway]: The Institute of Electrical and Electronics Engineering: = IEEE, cop. 2008, str. 1225-1228, ilustr. [COBISS.SI-ID 6655572] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 6655572 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 ROZMAN Jernej, PLETERŠEK Anton. Linear Optical Encoder System with Sinusoidal Signals Distortion below -60dB. Instrumentation and Measurement, IEEE Transactions on, Digital Object Identifier: 10.1109/TIM.2009.2027774, early access. PLETERŠEK, Anton. Interpolation method and a circuit for carrying out said method used in a high-resolution encoder : mednarodna številka prijave PCT/SI2007/000017, datum prijave 28. mar. 2007. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Patentna pisarna, 2007. [COBISS.SI-ID 5852244] PLETERŠEK, Anton. Method for automatically controlling the amplitude of input signals : mednarodna številka prijave PCT/SI2007/000016, datum prijave 28. mar. 2007. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Patentna pisarna, 2007. [COBISS.SI-ID 5851988] 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti- SLO_ Področje uporabe dekodirnih sistemov v avtomatskih orodnih strojih, v robotskih sistemih in drugod bo mogoče z možnostjo natančnejših merjenj razširiti na področje nanotehnologij in meritev. Dokaz za to je korak, ki smo ga naredili z eksperimenti z zamikom in rotacijo celic na čitalni letvi in na optičnih senzorjih. S tem bomo lahko vsaj ohranili kvaliteto proizvedenih signalov (THD) ob nadaljnjem zmanjševanju geometrije in ob implementaciji izboljšanih principov merjenja z nadaljnjimi modifikacijami principa nonius. Namen razvoja je bil izboljšati kodirno glavo tako, da ne bodo prisotne višje harmonske komponente. Glede na klasičen kodirnik nam je uspelo izboljšati dinamiko za 30 dB in z vpeljavo multipliciranih celic smo v v eliki meri izločili neželjene vplive okolja, kot je kontaminacija letev. Dodatno izboljšanje je prinesla integracija sistema na eni silicijevi rezini. Opravljeno delo bo v prihodnjosti pospešilo raziskave in bo osnova za nadaljnje še natančnejše meritve pozicije v področju nanometrov. ANG Accurate measurement of displacement is of prime importance in any computer controlled machine (CNC). The need to manufacture "something" requires the ability to move "something" with a very high level of accuracy. To be able to do so, accurate position sensors, also called position encoders are needed. This research and development deals with linear optical incremental position encoders that are composed of four photodiodes that produce quadrature signals and an additional photodiode that generates the index signal, which is used for absolute position encoding. The objective of this was to improve the scanning head of a linear encoder already used in the industry.As was shown, the improved scanning heads have the harmonic components suppressed by about 30 db, compared to the old scanning head. Furthermore, with the introduction of multiple scanning cells into a single scanning head, the influence of various unwanted effects was reduced, such as defects in the main and reading scale patterns or uneven illumination of the scanning head. Also, by manufacturing all the photodiodes on a single chip, the diode matching was improved. All Improvements mentioned above may further accelerate the actual measuring resolution of the integrated encoder's SoC in CMOS technology down to deep nanometer range. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Rezultat aplikativnega raziskovalnega projekta je senzorsko polje diod t.i. enopoljski senzor. Ta omogoča izdelavo merilnega sistema s submikronsko ločljivostjo in je hkrati odporen na delovanje v kontaminiranem okolju. Pridobljen je torej senzor novih tehnologij, ki bistveno izboljšuje električne in meroslovne karakteristike obstoječih izdelkov, omogoča razvoj novih generacij in s tem pripomore k dvigu konkurenčne sposobnosti podjetja na trgu. Pri delu na projektu z raziskovalno organizacijo LMFE smo prišli do novih znanj in idej, ki jih nameravamo nadgraditi v nadaljnjem sodelovanju in projektih. Z dobljenimi rezultati smo dobili stabilen merilni sistem, ki ga je bistveno lažje in hitreje kalibrirati, časovna komponenta tekom uporabe zelo malo vpliva na zanesljivost, izplen proizvodnje nosilca informacij je bistveno višji, z uporabo enopoljskega senzorja pa smo tudi zmanjšali tokovno porabo merilnega dajalnika. Zaradi izboljšanja lastnosti signalov, enostavne vgradnje in posledično prihranka časa, nameravamo te senzorje vgraditi tudi v kazalniške tipe linearnih merilnih dajalnikov. Tehnologija uporabe in izdelave enopoljskih senzorjev je relativno nova, zato je na tržišču veliko zanimanje. Več poslovnih parnerjev že povprašuje po senzorju, tako je zanimivo tudi trženje samega rezultata razvojnega projekta. ANG As it is seen from industrial partner report the result of the research project significantly improves the measurement accuracy and resolution in the submicron region. This presents a new sensor - a product which allows better characteristic of existing products. It allows a development of new generation of products, which improves the competition ability of Iskra TELA on the market. A stable measurement system has been achieved with substantially faster calibration feature and with great improvement of aging insensitivity. This leads also to better reliability and the yield of the information carrier. At the same time the sensor current consumption has been reduced. All this is a novel approach, so there is an increased market interest, many Iskra TELA partners already expressed their intention to increase their demand for these products. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj ©DA ©NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA J NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj © DA NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj © da One Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj © DA NE Rezultat I Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj © DA NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj © DA ©NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1V celoti 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA J NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, F.18 konference) Zastavljen cilj €>da NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj =Oda U NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda ne Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O1 da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Ü da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda ne Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj da One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj ;©DA J NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj Oda One Rezultat I J Uporaba rezultatov 1 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o 0 G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o 0 o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O 0 O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o 0 o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o 0 G.02.07. Večji delež izvoza o o o © G.02.08. Povečanje dobička o o o 0 G.02.09. Nova delovna mesta o o o © G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O © G.02.11. Nov investicijski zagon o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O 0 O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o 0 o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o 0 o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja © o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti © o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe © o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete ® O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O ® O G.07 Razvoj družbene infrastrukture 1 1 1 1 1 G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura © o o o G.07.02. Prometna infrastruktura © o o o G.07.03. Energetska infrastruktura © o o o G.07.04. Drugo: O o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva © O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Iskra TELA Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 52.192,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Sifra 2. 3. 5. Izboljšanje obstoječega izdelka F.07 Razvoj novega izdelka F.06 Dvig tehnološke ravni F.04 Večja konkurenčnost F.35 Linear Optical Encoder System with Sinusoidal Signals Distortion below -60dB. Instrumentation and Measurement, IEEE Transactions on, Digital Object Identifier: 10.1109/TIM.2009.2027774, early access. A.01 Komentar Rezultat aplikativnega raziskovalnega projekta je senzorsko polje diod t.i. enopoljski senzor. Ta omogoča izdelavo merilnega sistema s submikronsko ločljivostjo in je hkrati odporen na delovanje v kontaminiranem okolju. Pridobljen je torej senzor novih tehnologij, ki bistveno izboljšuje električne in meroslovne karakteristike obstoječih izdelkov, omogoča razvoj novih generacij in s tem pripomore k dvigu konkurenčne sposobnosti podjetja na trgu. Pri delu na projektu z raziskovalno organizacijo LMFE smo prišli do novih znanj in idej, ki jih nameravamo nadgraditi v nadaljnjem sodelovanju in projektih. 1 4 Enopoljski senzor je v velikem obsegu izboljšal električne in posledično meroslovne karakteristike naših linearnih merilnih dajalnikov. Izbrani koncept zgradbe senzorskega polja diod - geometrijsko razporejeni štirje nizi diod in prilagojene optične rešitve na čitalnem elementu merilnega dajalnika, omogočajo generiranje sinusnih električnih signalov z izredno majhno stopnjo prisotnosti višjeharmonskih komponent. Istočasno smo dosegni fazno popolno usklajenost med obema nosilnima signaloma - sinusom in kosinusom.. Te lastnosti omogočajo pretvorbo signalov z visoko stopnjo Ocena interpolacije, s čimer lahko dosežemo ločljivost merilnega sistema v razredu nekaj deset nanometrov. S senzorskim poljem diod smo dobili sistem, ki ima bistveno izboljšano odpornost na kontaminacijo in izredno majhno občutljivost na poškodbe na nosilcu informacije. Na dobljenem senzorju nečistoče in poškodbe povzočajo le spremembo amplitud signalov, medtem ko ostajajo enosmerni nivoji in fazne razmere nespremenjene. Ker slednje najbolj drastično vplivajo na kvaliteto interpolacije, je bila izločitev teh sprememb ključna za izboljšanje procesa pretvorbe signalov in interpolacije. Sprememba amplitud praktično nima vpliva na interpolacijo, a je potrebno poudariti, da so tudi amplitudne razmere enopoljskega senzorja boljše od klasičnega diskretnega polja senzorjev, ko je vsak signal generiran le na enem senzorju. Z dobljenimi rezultati smo dobili stabilen merilni sistem, ki ga je bistveno lažje in hitreje kalibrirati, časovna komponenta tekom uporabe zelo malo vpliva na zanesljivost, izplen proizvodnje nosilca informacij je bistveno višji, u uporabo enopoljskega senzorja pa smo tudi zmanjšali tokovno porabo merilnega dajalnika. Zaradi izboljšanja lastnosti signalov, enostavne vgradnje in posledično prihranka časa, nameravamo te senzorje vgraditi tudi v kazalniške tipe linearnih merilnih dajalnikov. Tehnologija uporabe in izdelave enopoljskih senzorjev je relativno nova, zato je na tržišču veliko zanimanje. Več poslovnih parnerjev že povprašuje po senzorju, tako je zanimivo tudi trženje samega rezultata razvojnega projekta. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Janez Trontelj in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 16.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/7 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a 8D-6B-80-80-3F-5E-A7-45-44-6B-D8-64-F8-A5-64-B3-E8-F6-9A-03