Štev. BO. Cena edne številke dinar. 12. december 1926. Leto XIII Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih. Prekmurje. Uredništvo je v M.-Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cen'a oglasov: cm2 75 par ji l|4 strani dobi 20°/o, 112 strani 25°/. i cela stran 30 popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 t'50 D., v»Pos!anom«2’50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do SO% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Kmetijska šola i naše gospodarstvo. Pred menov leži Uradna gospodarska Statistika za Slovensko Krajino. Ta mi kaže, da, či je letina Srednje rodna i či bi vse doma porabili za živež, ka pridelamo, okoli 14 jezero lüdem zmenjka krűha. Či pri tom premislimo, da se zato preci zrnja zvozi v drüge pokrajine, te te broj ešče naraste dosta Više. Ta Statistika tüdi pravi, da najbole zmenkavle živež na našem Goričkom. Poleg toga vidi-dimo okoli sebe, da vnogim drüžinam po bregaj, letos posebno, takrekoč proti glad. Po ravnici je to socijalno pitanje omiijeno z agrarnov reformov. Vüpamo se, da či bo agrarna reforma spelana ne po bankirsko, nego tüdi s pogledom na to, da se omogoči Siromaškim drüžinam priti do dela i jela, da bo to pitanje za nekaj časa rešeno. Nego naše Goričko! Vnogi ljüdje si niti misliti nemrejo kakše nevole só v nešterni hišaj. Zaslüžili neso naši Goričanci letos skoro nikaj. Belje, štero je drüga leta nekelko omililo pitanje prehrane prebivalstva v gornjem deli Slovenske Krajine, je letos poplevano. Delavci so se povrnoli s praznimi rokami i s strahom, Odked živež za letos. Pa tüdi doma na mali njivica]' kakše mamo pri nas na Goričkom, je letošnje dežčevno vreme napravilo dosta kvara. Glavni preživiž, krumpiš je slabo obrodo, nameštaj celo pod vodov prejšeo, tak ka so’ nešterni celo od semena prišli. Kde so pa te ešče davki, kde je obleč za celo drüžino. Vnoge držine do morale celo zimo doma obdržati šolare, či ščejo, da njim ostanejo zdravi, i njim ne znamrznejo na poti v šolo. Na šolske potrebčine v vn^gi držina) niti misliti nemrejo. Inda so po slavonske] se-ziji šli tüdi na Nemško, zdaj je tam tüdi delo zmenkalo vnogim domačim delavcom. Brezposelnost je takša, da nemremo računati na to, da bi kaj več ljüdi tam dobilo delo. Dosta pomenkanja bi odpravili, či bi začeli zbogšavati obdelano zemlo. Znano je, da je na Goričkom, Prebivalstvo ne pregosto Dosta gostejše je na Dolinskom. Tudi skoro vsaka drüžina na Goričkom ma nekelko zemle. Ide se za to, da se zbogša zemla, vzdigne njena rodovitnost. Že ponosno smo pisali, da agrarna reforma ne obstoji samo v tom, da dobi ljüdstvo zemlo, nego tüdi v tom, da si zemlo zbogša. Da to vala v prvoj vrsti za naše Goričko, je očivesno. Pred kratkim je eden Šolani gospod, ki se jako dosta briga z gospodarstvom, posebno s polodelstvom i ki pozna naše kraje kak svoj lasten žep, je pravo, da bo celo Goričko rodovitno, či navozijo na vsaki plüg vagon vapna. Šteo je najmre povedati, da je potrebno zemlo zbogšavati z umetnim gnojenjom. K tomi bi naj pripomoglo staono navodno šolani ljüdi, predvsem šolani v polodelstvo Zdaj se ravno ide za to, da bi naš kraj dobo kakšo kmetijs-sko šolo. Na rakičanskom veleposestvi je držáva zadržala do 500 plügov zemle za to šolo. Ta šola naj bi v veči letaj izobra-žüvala svoje gojence. Naj damo k nameravano]* šoli nekaj opazk. Ta šola je naprej obsojena na to, da nede mela dijakov. Takša šola je že na Grmi i pri Sv. Juriji! ob Južni železnici. 1 že tevi nemata zadosta gojencov, posebno Zadnja ne. Našemi kmeti ne trbe visiko šolani strokovnjakov, ki bi v knjigaj tiščao i roke na hrbti noso, nego delavnoga naobraženca, šteri de s svojim lastnim delom i trüdom zbogšavao domačo zemlo. Strokovnjaka rabijo Veleposestva, štera pa po agrarnom zakoni nedo bogzna velka i 7ato tej tüdi nede doste trbelo. Za menša gospodarstva, pa zadostüje, da gospodar ma par tečajov, pov-vemo 2 zimskiva i 1 poletni tečaj, da to, ka se je v zimi navčo v leti skuša. Naš kmet tüdi nikdar ne da, ka bi njegov sin od svojega 14. leta pa do 18. v šoli posejavao. To so leta, kda se morajo mlade roke vaditi delavnosti, ne pa da bi počivale pri knjigi. Znano je, da, či se mladenec do svo jega 16. leta ne Privadi dela, se ga Sledkar tüdi ne. Pri nas pa kmetovje, tüdi premočneji nema jo telko imanja, da bi na njem brezi dela živeli. Čüdno se vidi tüdi ljüdem, ka bo šola potrebüvala 500 plügov zemle. Najbole vzorne i razvite gospodarske šole na Danskom i Nemškom navadno nemajo več kak pa 100—150. I ravno to bi morao biti namen kmetijske šole, da navči gojence mala gospodarstva s haskom voditi ne pa velka, da malo zemle prisili do vekše rcdovitnosti. Potom pa tüdi to Znamo, da je potrebno vložiti miljone, v razločne priprave, v stroje, či ščemo, da bo tak na velko zas- novana šola slüžila Svojemi nameni. Belgrad pa toga ne včini. Na Grmu kmetijska šola za to napredüje, ar jo je nekdašnja kranjska autonomija postavila na zdrave noge. Pri tom nas vči žalostna skušnja. V Sóboti mamo bolnico. Država ne, ka jo ne podpira, da bi se izpopunila, nego niti to, ka njoj je dužna za oskrbo tisti, ki so na državne stroške notri, ne da. Ne ka bi te novo moderno šolo štela postaviti. Preveč Žalostne Sküšnje mamo od belgrajskoga centralizma. Slovenija davle v Belgrad žmetne miljone, nazaj pa ne dobimo skoro nikaj. S pogledom na vse to, že naprej lehko Povemo, da šola, kakšo nastavlajo v Rakičani, ne odgovarja našim potrebčinam. Naj ustanovijo gospodarsko šolo s tečajami za poledelsko mladino, kak so tüdi za gospodinje raz-ločni gospodinjski tečaji. Potrebčina že pokaže, ali de jo trbelo razširiti, ali ne. V takšo šolo pa ljüdstvo že zdaj nema zavüpanja. NA ZNANJE! Upravništvo Novin I Marijinoga lista naznanja, da je Kalendare vsem naročnikom spravilo v M. Soboto na Tajništvo, tű je dobijo Širitelje, ki naj pri priliki, kda što ma kakši poseo v Mursko Soboto dajo sebi Prinesti i je razdelijo. Tüdi tistim naj je razdelijo ki so meli Marijin list na lastni naslov naročeni. Bogojina dobi kalendara na velko spoved v Črensovci. Oblastne Skupščine. Zakaj se ravno Slovenci najbole bojüjejo za autonomijo? Što pozna delo njihovi autonomni deželni zborov, v šteri so tam prek meli preci samoravnanja, te se tomi nede čüdo. Bilo je leta 1917. V edenajsti ofenzivi na Soči smo zgübili telko ljüdi, da so nam dali za odpočitek dva meseca. Od celoga oddelka nas je ostalo samo 6. Celi 14 dni smo bili neprestano v ognji i to v najhüj- šem, ar so Taljanje ravno pri našem odseki šteli predreti fronto. Živčevno smo bili skoro popunoma vničeni, zato nam je prav prišeo počinek pri lepom Blejskom jezeri. Stan smo dobili pri ednoj kmetskoj hiži i sam meo celiva dva meseca čas, da sam lehko opazovao živlenje na Kranjskom. Najprle sam opazo, da ma tam vsaka gorska kučica nape-lano elektriko. Kmetje pa majo vse gospodarske Stroje tak napravleno, da njim je goni električna moč. Ar je tam dosta Sada, posebno pa grüšek, majo v občini napravleno pripravo, da si z elektrikov Süšijo Sad. Se zna, da je tak posüšena šklojca dosta bogša kak pa v dimi oka-jena. Letos sam hodo tam pa majo že tüdi mlekarno na električni pogon. Poleg toga sam opazo nekaj, ke Vnogokrat niti po varašej ne najdemo, najmre vodovode. Vsaka hiša ma po cevaj napela-no Zdravo pitao vodo v vse prostore. Májo čelo takzvane hidrante, to je železne cevi, ha štere potrdijo, či je ogen, cevi iz platna i tak v par minutaj po-gasijo ogen. Nikomi ne trbe goniti. Voda je napelana z brega i pritiskavle z velkov močjov gor. Da ne govorim od naprav, kak lepo si v hasek obrnejo gor-ske pašnike. Vodna moč pa goni žage i tovarne (fabrike), da ves les, šteroge majo k odaji, doma dobro vdelajo i tüdi s tem delom zaslüžijo. To so bili Vtisi, štere sam dobo na Kranjskom. Pitao sam tüdi ljüdi, kak to, da zmogli so si tak lepo vrediti Gospodarstvo ? Pravili so. mi, da je pomagala „ dežela. Tam so meli za časa Avstrije preci autonomije, Njihov deželni zbor je meo pravico davati zakone, šteri so bili za njihove prilike najbole primerni. Ljüdstvo je videlo, da so njin. zakoni |v hasek, zato jih je spoštüvalo. Deželni zbor je ne pošilao vse davke v Beč, da ji iz centruma nikdar nebi nazaj dobili, nego jo doma obrno v hasek ljüdstvi. Znano je, da so kranjske ceste bile na prvom glasi i dober vtis je napravilo na nas, kda smo maširali po lepi zložni kranjski cestaj. To so Vzroki, zakaj se Slovenci tak borimo za Samoravnanje ali samoupravo. Moramo ešče samo to povedati, da je to velko delo na Kranjskom zvršila ravno Slovenska ljudska stranka, štera je mela dugši čas v de-. želnom zbori večino. Z zdajšnjimi Samouprava!^, kakše bodo v oblastej ešče niti 4 od daleč ne dobimo tistoga ka, so meli v deželni zboraj pred Poštnina v gotovčini plačana. Glasila SLovenske krajine 3. NOVINE 12. december 1926. bojnov. Vendar je prvi stopaj k njim. Se zna, da Nemci Slovencom njihovi pravic tüdi neso samo dali, nego so si je morali pribojüvati. Delazmožne oblastne skupščine ščemo, štere bodo neposredno v našoj bližini sklenjavao, ka je za naš napredek potrebno. ščemo, naj samo telko penez ide v Belgrad, kelko smo dužni davati k vküpnim potrošom, vse drügo naj ostane doma, da bo oblastna skupščina obračala v tiste namene, v šteri Bo ža naše domače potrebčine najbole primerni. To je naš cio, tomi vala naš boj. Prvič bomo bili takši boj pri Prišestni volitvaj. Te bo] bo šo proti tistim, ki so nam zglasali centralizem i proti tistim, ki so doma sedeli, kda bi morali v Belgradi braniti pravice svojega ljüdstva. NEDELA. v Adventi tretja. Evangelij je Spisao sv. Janoš v 1, poglávji od 19. do 28. vrste. Ivan pa njim je odgovoro: »Jaz kričavlem z vodov; sredi med vami pa stoji, Šteroga vl ne poznate. On je, ki pride za menov, ki je bio pred menov . . .« Ivan krstiteo je pred Parizeji pripoznao, da on krsti samo s vodov, za njim pa prid«, ki nede samo z vodov knto nego z miloščov, štero nam je s svojim odrešiinim delom Spravo. Milošča v člo veko voj düši dela velke reči. Düšo očisti greha i njoj da sva-tovski obleč, pravico do nebes. Človik je ne več pod oblastjov hüdoga düha nego je dete bože. Po svetom krsti smo postali tempel, svetišče Svetoga Dolu. Düša je dobila neizbrisno znamenje krščenika i se je zdrüžila s skrivnostni telom Kristusovim, kak lepo pravi sv. Paveo: »Vi pa ste telo Kristusovo i kotriga od kotrigo.« (1 Kor. 12, 27.) »Kikoli ste teda v Kris- tusi krščeni, ste oblekli Kristusa«. (Gal. 3, 27.) Düša postane s sv. krsten delavnico Svetoga Düha, on jo s svojov miloščov razsvetlava i jo pomaga pri oprávlanji dobri del i davle tem delam vrednost za nebesa. Ali pa Vnogi lüdje tüdi premisli-jo, ka se pravi biti krščeni, postati po znotrašnjem prerojeni dete bože i meti pravico do nebes ? Kelko je ešče na sveti ljüdi, ki nedo meli sreče, da bi zadobili sv. krsti To so predvsem Poganje i krivoverci, ki zametavajo krst. Pa tüdi med nami krščeniki se lehko-pripeti, da edno ali Ovo dete merje brezi krsta i to po krivici, ar se Vnogi neščejo pobriga^, ka bi znali prav krstiti i v potrebščini rešili düšo. Pa ešče nekaj je potrebno pri toj priliki opomenoti, da pri svetom krsti mora krščenec prle izpovedati, da verje v Boga i v istine, štere je Bog nazvesto i štere vči sv. Maticerkev, pa da se odpove hüdomi dühi i njegovim dejanjam, to se pravi da bo spunjavao bože i cerkvene zapovid!. To obljübo so namesto nas napravili naši krstni starišje. Pa tüdi mí bi jo morali, či bi bili pri pameti, zato nas oblüba naši krstni starišov ravno tak veže, kak či bi jo sami napravili. Zato jo pa večkrat ponovimo v svojem živlenji. Lepo navado majo v tom pogledi nasosidoom Štajerskom, kde deca, kda idejo k prvom! svetomi prečiščavanji, idejo vsi k krstnomi kamni i tam vküpno ponovijo -krstno oblübo. Zroki gospodarskoga nazadovanja. Že celo v Belgradi so vodilni krogi pripoznali, da v na-nažoj državi gospodárstvo peša. Že večkrat so se vršili pogovori, kak Odpraviti to nazadovanje. Pozvali so tüdi gospodarska drüštva, naj i ona po svoji Strokovno navčeni ljüdej iščejo Zroke, ki nas tirajo v gospodarskom pogledi vsikdar niže. Ne davno so vsi pozvani dali svoja mišlenja. Zanimivo je kak so razločni ljüdje na razločne načine gledali naš gospodarski položaj. V ednom so se pa skoro vsi zjedinili, najmre, da je tomi pešanji zrok to, da polodelavec več nema za koj küpivati. Kmetski stan je Važen v narodnom gospodarstvi. Že to, da on pridelavle prehrano za ljudi njemi davle velki pomen. Poleg toga pa ravno on nájveč küpüje zdelke rokodelcov i tovarn (fabrik). Od njegove küpilne moči je teda odvisno, ati bo meo delo rokodelec i delavec. Ta pa tembole v našoj državi, ar je večina ljüdstva polodelskoga stana. Da je pri nas položaj polodelavce ne nevoščenosti vreden, to nas vči Vsakdenešnje živlenje. Ta bridka istina je prisilila ljüdi, ki so ne polodeld, da so priznali njegov pomen za narodno gospodárstvo, da so sprevideli, da je tű rak rana, štera kriči za oz-dravlenje. GLASI. Slovenska Krajina. — Tišina. Marija nas je pali na njeni svetek osrečila z lepov slovesnostjov. Naša mlada Marijina drüžba je mela na svetek Nevtepenoga poprijela svojo Posvetitev. Poleg toga je bila sprejeta edna nova družbenica. Lepo slovesnost, štero smo doživeli na den ustanovitvi, smo na te den znovič meli pred očmi Marijina drüžba bo pri nas kak je to že indri prenovite mladino po Mariji i v njenom dühi. Velko vzgojoo sredstvi je, da mladini poskrbimo dobro drüščine. V kakšoj okolici što žive takši pa je. Marijina Drüžba pa si prizadevle poleg drügoga, tüdi za to, da ma mladina dobro drüščino i pošteno veselje. Lepoto i prisrčnost slovesnosti je jako povzdignolo cerkveno popevanje i sprevajanje z goslami. Prí cerkvenom popevanji je poleg vučitelstva, štero smo že zadnjič omenoli, igrao naš domači dijak Žökš Zoltán, Dijaštvo je vsikdar büo navdüšeno za vse, ka je plemenitoga i lepoga med narodom. Mednajlepše dneve v ednoj fari pa spadajo njegovi svetki, posebno pa tisti na šteri se mladina odloči, da šče nasledüvati najlepše i najplemenitejše širjenje, Marijo. Očivesno je, da se dijaštvo, ki se ne sme narodi odtégnoli, rado pridrüži svojim rojakom pri njegovi izredni verski slovesnostaj. Meli smo pali lepi den v düševnom Živlenji naše fare. Pri spomini na njega pa že naprej računamo, kda denok nas s kaj takšim tüdi naši dečki obveselijo. — Napelavanje elektrike. Nešterni ljüdje jako dósta čakajo od elektrike. Tak pravijo, da pride čas, kda bo elektrika vse na mesto nas delala. V tisti bláženi časaj bo ljüdstvo samo sedelo i spalo, jelo i pilo. No, da toga nikdar nede na sveti, to je tistomi, ki živlenje v pravoj svetlobi gleda, več kak očivesno. Živlenje nam kaže, da čiravno nebroj najrazločnejii strojov dela namesto človeka z najvekšov hitrostjov, venda ešče mamo vsi vküper zadosta dela. Zadovolnosti pa je itak menje kak je nekda bilo. Vseedno pa zato Znamo, da bo elektrika v vmogočem hasnovite ljüdem, zato z veseljom Sprimemo vsaki glas, šteri se nanaša na napelavanje elektrike v naše kraje. Te dneve so potegnoli lice do M. Sobote. Okoli 14. toga meseca pa sküsijo prvokrat, kak bo šlo. Že naprej pa Opominamo ljüdi, da je približati se- napelanim žicam (drodom) smrtnonevarno. Romanje v Rim. — IVANiJERIČ. — Na prvi pogled nemreš spoznati veličine cerkvi sv. Petra, le či jo večkrat gledaš, dobiš komaj od nje pravo spoznanje. Prvi kamen so položili leta 1506. i celi 120 let je trbelo, dokeč so telko napravili, da so jo lehko blagoslovili. Plane je napravo umetnik Bramantes, sledkar pa so njegov plan večkrat spremenili i več najznamenitejši umetnikov je delalo na njej, med njimi tüdi RaphaeL Poraz« i Micbaelangelo. Pročelje cerkvi jo 145 metrov ifirko, i 46 m. visiko. Ober vhoda se vidijo dveri, iz šteri že kakši 50 let dajo sa velki četrtek papa svoj blagoslov. Na gornjem robi pročelja je podoba Kristusova, sv. Ivana krst. i apostolov zvün Petra. Prle kak se pride v cerkev samo, pridemo v velki preddvor, šteri je dugi 130 metrov i šörki pa 13. Jelite, to bi že prí nas bila velka cerkev. Iz preddvora vodijo potere dveri v glavno cerkev. Skradnje na levo so takzvana svete dveri. Te so odpreta samo vsako 25. ali jubilejno leto. Lani v jubilejnom leti so bile odprte. Na dveraj štere so iz bronza i velke, da je komaj dva na čepaj genola, so vrezane razločne pobobc iz j svetopisemski zgodb i latinski pri-po visti. Cerkev sama je zidana v podobi latinskoga krila i ma tri ladje. Srednja ladja je duga 185 met rov 27 Šürka i 44 visika. Iz toga si lehko misli vsaki, kak velikanska zi-dina je to. V toj ladji nega zvün velkoga, niedaoga oltára. Prí štrtom stebri na desno je brozena podoba sv. Petra. To je prej njegova najstarejša podoba, delano najbrž že v 5. stoletji. Romarje majo navado, da na podabi nogo küšüjejo i od toga je palec tak zvoščeno, da ga že skoro nega več. Tem bole bogate so pa stranske ladje. V desnoj ladji itaki pri dvoraj zapazimo oltar Žalostne matere Marije z Jezusom v naročaj, takzvane »Pieta«, štero je napravo umetnik Michaelan-gelo iz beloga mramora. Pri vsej umetnina], štere je te umetnik delao barve (farbe) govorijo i kamen žive, nekaj naravnoč čildovitoga. — V toj kapelici je tüdi eden falat stebra okinčanoga z grozdami; legenda pravi od njega da je pripelani iz Jeruzalema, kde je nekda kinčao Salamonov tempel. V toj strani so zvekšega sami grobi papov i drügi znamenit! oseb, vmes pa so oltari i svete podobe, se zna, da edna lepša od drüge. Najlepša med vsemi pa se mi je Vidla slika, štera predstavla zadnje prečiščavanje sv. Hieronima. V toj ladji je tüdi kapala z Najsvetejšim. Po vsej glavni cerkvaj na Taljanskom je Najsvetejše navadno ne v glavnom oltari, nego kde v kakšoj Španskoj kapelici j to se mi je zamerilo. V glavni prostoraj cerkvi si Človik postavi svoje umetnine, da je kaže radovedaomi ljüdstvi, Bog pa mora biti v stranski prostoraj. Zast-ran molitvi pa je skoro bogše, ar gledalci umetnin bi preveč motili molbo Najsvetejšega. V toj kapelici Najsvetejšega čuvajo znamenit! ciborij (kelih za prečiščavanje), šteroga je napravo Bernini natenko po cerkvici, štero je on dao zozidati na brežiči Montorio V fej ladji ešče med vnogim drügimi znamenitostmi najdemo relief, ki predstavla Henrika IV. nemškoga casara kak prosi papo Gregora VU, naj odvzemejo od njega cerkveno iz-občenje. Trdokrvnoga casara so papa kaštigali z izobčenjorn iz Matercerkvi To ga je tak potrto, da je prišeo peški v Canosso k papi i ji proso odvezanja od kaštige. V poprečno] ladji je kapala, v šteroj se je leta 1870. vršilo občno cerkveno spravišče. Na konci Srednje ladje, Odzaja za glavnim oltarom, najdemo na pra- voj strani grob papo Vrbana VIII. Nekaj zvűnredno lepoga. Na sarkofagi (trügi) počivata dve dovici. Edna pomeni krščansko ljübezen do bližnjega i dobrodelnost, drüga na levom kraji pa pravičnost, dve jakosti počivajočega papo. Na nasprotnoj strani je grob papo Pavla UL Dve dovici pri njegovoj trügi pomenita modrost i pravičnost. Oba groba sta krasno zdelaniva iz rnarmora. V toj kapali navadno opravlajo duhovniki svojo korno moli' tev. Neradi püstilo se notri romare ; pa midva sva mela srečo ; ravno je odišeo paziteo nekam, midva z g. Kleklom pa notrí. Kda je prišeo, sva njemi pokazala 1 liro, pa se je smejao namesto kregao. Od tii smo šli v levo ali evangelske ladjo. Lepi vtis na naj je naredi la reliefna podoba, štera |kaže kak je sv. Leon L, papa od Rima odvrno Atilo krala Hunov, šteroga so imenüvali boži bič, ravno kda je šteo vdariti na Rim, da ga razrüši. Lepi je tüdi grob Aleksandra VU. Papa sedi na svojem troni, spod šteroga Prihaja smrt i se nanagloma odkrije i pokaže. Pri trügi žalüjejo 3 device, Štere pomenijo istino, pravico i modrost. Med drügimi lepotami v toj ladji mi je jako dopadnola krstna kapelice. Naravnoč mojstrsko je vsaki falaček zdelani. Na trej oltaraj v njoj so trije možacki (z mali kamenčekov napravlena podobe), Stere kažejo krst Kristusov, krst stotnika Kornelija i krst. sv. Procesa i Martiniana. Krasno zdelana posoda za krstno vodo je prle pokrivala trügo casara Hadrijana. — Ravno so krstili v njoj ednoga okoli 4. leta staroga dečaka. Zakaj so tak velkoga krstili, ali je tii takša navada sam ne meo časa pitati, ar je ravno podne zvonilo. Za ogled cerkvi sv. Petra sva teda porabite eden celi predpoldne. Najno pot na kapelo, štero sva napravila zadnji den najnoga prebivanja v Rimi tüdi zdaj omenim. 11* püstiti bi jo Škoda bilo. Za 3 lire se lehko pelaš na streho cerkvi z liftom. To vam Ide ko-tnod. V lepo hišico si vsede do 15-20 lüdi i v ednoj minuti te potegne stroj s hišicov vred 46 metrov visiko streho. Pravo velikost cerkvi zapopadneš komaj, kda pride se gor. Na pro-čelji, kak sam že prle povedao, stojijo kamene podobe, Kristusa i apostolov. Od tla so ščista male, ti! gor pa opa-ziš z začüdivanjom, da stojiš pred 5 metrov visikov podobov. Splezo sam na fasado i zmero sv. Tomaži oglav na nogi ; duga je 3 pa po pednja. Na strehi stojijo cele trgovine, Odavlejo spominke na Rim. Pa naprej, naš cio je velka ko- pala. Stoji na štiraj stebraj ravno tam, kde se vdilaoja i prečna ladja križata.*Što je ne vidi, si skoro nemro predstavit! njene velikosti. Poprek meri 42 metra, visika je od srtela do znotrašnjega velba 117 metrov, do zvünešnjega vrha 143 metre. Po hodniki smo prišli v znotrašnja verande Od tű se vidi v cerkev. Verande se odspodi ne opazi, ar je napravlena za šik. Tü komaj zapopadneš njeno velikost. Pod verandov je napis : »Ti si Peter . . . . šteri se v cerkvi vidi v navadnoj velikosti, tű pa vidiš, da so litere 2 metra visike. Ravno tak duga približao so pera, s Štera 4 evangelisti majo v rokaj. Po vozkom hodniki smo prišli na drügo verando. Človeka nekaj za srce lovi, gda gleda v globočino na cerkvena tla. Ljüdje se Vidijo v cerkvi pravi palčki. G. Klekl so ne mogli na to verando, ar njim je hüdo gračüvalo. Odišli so do). Jaz sam ešče šo više do vrha, Odked sam meo krasen raz-gled po celom varaši i njegovoj okolici. Dosta je vidlo oko v cerkvi na grobi sv. Petra, dosta občütno srce. Prle kak sva odišla, sva ešče ednok Šla na grob molit i se zehvalit za miloščo, da sva mogla priti na ta sveta mesta. (Dale pride.) 12. december 1926. N O Vi N E 3. — Tovaje so gortrgali pri Škrabec Jožefi i Grajov! v Martjanci. Pri Grajov! so odnesli 18 kokoši, pri Škrabanovifpa zrnje. Kelko zrnja so vkrali, to se ešče nemre določiti, ar je preci pšenice v ednom vršaji i se z nikom ne da premeri^, kelko je fali. — Nagla smrt. Na miklošovo je gostilničar Eroiša iz Bogojine bio v oštariji' prisad v M. Soboti. Naednok vstano od stola, potom je v gübe spadno i na mesti mro. Isti den se je eden v toj gostilni zadavo. Zdravnik njemi je pomagao, da je ne melo kakši hüjši posledic. — Dijaška akademija. Na Marijin svetek je sobočko dijaštvo v Martinišči pripravilo priprosto pa lepo akademijo na čašt Marijinomi nevtepeno!^ tsprijetji. Obiskalo je slavnost več Odlični dam i gospodov iz M. Sobote, ki so s tem pokazali zanimanje za napredek našega dijaštvo. Program je bio posvečen Mariji. Vnogoštera lepa miseo v čast Mariji se je te večer porodila v düšej naši dijakov. Sodelovao je tüdi dijaški tamburaški zbor, ki obstoji komaj par mesecov i je precizno izvajao par lepi komadov. — Nesreča pri igranji. Pod Lipov se je Matjašecova Martika nekaj, ločila s svojov seströv, pri tom pa njoj je ostra skaline priletela v oko i se njoj zapičila v gledeče. Nesrečna si mora iskati zdravje v Sobočkoj bolnici. Vüpanje je, da rane nede mela kakši hüjši posledic. — Najšeo se je u, Soboti eden preci novi sviter za deco. Što ga je zgübo, naj se zglasi na uredništvi. — Vsem v Opomin. Zadnji čas se je v veči mestaj pali pokazala ikarla-tinba i difterija. Stariše Opominamo, da naj to naznanijo itaki pristojnim oblastem. Deca vsikdar prle i popunejíe ozdravi, či je v oskrbi zdravnika., kak či je ne date vračiti. Ljübezen do bližnjega nam nalaga dužnost, da pre- pravimo poprijete betege, da se ne širijo i ne oškodijo našega bližnjega. — Naročnikom Marijinoga lista. Novemberska i decemberska številka Mar. lista se tiska. Či v tiskarni ne pride do kakši neprilik, Jo dobijo naročniki okoli svetkov. Obe Številki izideta v, ednom zvezki, šteri de tak velki, kak či bi izišla vsaka številka e posebi. — Uredništvo. — Zdravje g poslanca J. Klekla. Zdravje se je zadnje dneve obrnolo nekaj^na* bogše, vendar ešče potrebüjejo mir. Molimo za nji, da nam prle ozdravijo. — Agrarnlm®lnteresentom,iki so zdrüženi v Agrarnoj zadrugi I Opominamo vse, da se niedna kotriga nesmi pogajati na svojo roko. Zadruga si pogovori s kotrigami i de se ona za nje pogajala i mela na skrbi, da bodo pogodbe pra sklenjene. To vala za interesente! naj;|Ravenskom. Dolinci pa do morali čakati, da se cena zemli zniža. Dotečas pa naj vsaki dinar šparajo i položijo-v posojilnico zadruge, da bodo ležej plačali, kda jo po primernoj ceni küpimo. — Odbor. — Krajevni odbor Rdečega Križa v Murski Soboti vabi vse člane in prijatelje drfištva na redni letni občni zbor, ki se bo vršio 16. decembra t. 1. v sobi št. 1 na srezkem poglavarstvu ob 15. uri s sledečim dnevnim redom: poročilo Predsedstvo in revizorjev; volitev novega odbora in Slučajnosti. Odbor. — Velika Polana.fjPali so nam poslali za novi oltar Srca Marijinoga in križno pot plemeniti darovniki iz Amerike lepo svoto, i to po 10 dolarov: Ivan Tivadar in žena Marija iz D. Bistrice, Štefan Čuk i žena Treza iz Vet Polane; po .5 do!. .Marko Matjašec i žena Verona, Hozjan Peter, Tompa Ivan, Hozjan Ivan, Lebar Ivan, Tompa Štefan, Kelenc Martin vsi iz Vel- Polane. Radoha Ivan iz D. Bistrice, Žižek Ivan in Zelko Šte- fan iz Črensovec, Denša' Ivan iz Brezovice, Horvat Štefan in žena Ana iz Kapce ; 6 dolarov Marko Horvat iz Male Polane; po 3 dol. Litrop Štefan iz V. Polane in Sobočan Štefan iz Trnja; po 2 dolara: Martin Radoha, Mertin Balažic iz D. Bistrice, Lena Vuk in Ivan Kramar iz Žižkov, Janoš in Krampač Marko iz Črensovec, Ivan Jentel in P eteric* Ferenc iz Trnja, Cigan Matyaš iz D. Lendave in Žerdin Štefan iz Vel. Polane — Naj-večjotzahvalo pa zaslüžila nabiratel-jaj.f Horvat Jožef Žerdinov in Horvat Jožef — Krampačov! Vsem darovnikom se prav Iepo. zahvaljüje in prosi nabaljnih milodarov. Bog plati. Župnijski urad Velika Polana. — Küpüjte srečke za Martinišče i podpirajte s' tem siromaške dijake. — Zbirka.cRrdečga Križa za poplavlence. Za ponesrečenec po poplavi so darüvali za Rdeči kri! sledeči dobrotniki : Prekmurska Šenka 300 Din. Po 200 Din Berger Bela, Ascherl. in"sin, Dobrai Janez, Fürst A. in sin, Kr. Hirschl in sin, Nadai Josip, Dr. Bölč Julij, Dr. Slavko Vesnik, Benko Josip, Hartner Geza, Jugoslovanski kredita! zavod. Po 150 Din. Heklits Štefan,'.Samec Josip. Po 100 Din. Heimer Eugen in Arnold, Čeh iq Gašpar,"Koha Leopold, Benkič Janez, Veleposestvo ,,Szapary“, Mihe-lič Mulija, Dr. ValyiT1Aleksander, Nemec Janez, Kardoš Josip, Brata Brumen, Cvetič Janez, Trautmann Aleksander, Mesarič'Štefan, Dr. Goljevšček Josip, Bac Ljudevit, Koder Anton, Osterer Karol, Kemeny"(Marko Skupna Obrtna zadruga. Po 50 Din. Koder Fran, Heimer Samuei, HalrnoŠ Eugen, Preisz Adolf, Peterka Ivan, Ing. Pischer Franjo, Küraek Kazimir, Hahn Izidor, Antauer Josip, skupaj 5.150 Din. — Pododbor Rdečega Križa v Murski Soboti izreka plemenitim darovalcem za njihovo požrtvovalnost svojo najiskrenejšo zahvalo. Predsednik. — Iz kralestva žival. Žirafa ma več metrov dugi šinjek, pa dober meter dugi jezik. Na Angleškom so meli jfinca visikoga 1 m. 65 em., dugi je bio 3 m. 60 em. Odali so ga za 8800 funtov, to pride po našem nad milijon din. Edna krava je meIa na den 46 litrov mleka. Odali so jo za 3675 funtov. Skoro za milijon din. Od vseh živali dosegne najvekšo starost slon (elefant), šteri večkrat žive do 200 let. Najmenje žive muši-alca, to je, komaj eden. Med dobitki loterije za Martinišče bo tüdi lep; debeli gudek, star leto dni. Dobiš ga za 5 Din. Država. — Nesreča z benzinom. V vesi Trzin je eden moški kuhao lafer za pod. Poleg je meo 10 litrov benzina. Lampaš je prineseo preblüzi, benzin se je vüžgao i eksplodirao. Sin i oča sta obežganiva, mati pa je cela v ognji bila, kda jo je vrgeo mož v potok poleg hiše. [Njene opekline so nevarne. — Kda je že sréča pamet? V ednoj vesi blüzi železnice od Pragerskoga v Maribor je eden dečko že več časa lazo za nekšov deklov. Se zna, da takša znanja majo skoro vsikdar žalosten konec. Kda se je navolo, jo je Zastrupo (zagiftao). Leh-koveme mladenke, kda vas sréča pamet, da nete vervale vsakomi sladko-jezičniki. Domača politika. Ka smo že dugo čakali, se je zgodilo. Vlada je odstopila. Vzroki njenoga odstopa so razloča. Prvič je prisilildo vlado na odstop needinstvo med obema vladnima strankama. Radičovci so bili popunoma nezaneslivi. V Belgradi so se klanjali radikalom, da ne bi spadnoli z vlade, doma pa so je pred svojim ljüdstvom grdili, da bi zapelali svoje volivce. Se zna, da je vláda v takši okolščina] ne bila zmožna. Poleg toga je ’ pripravlaš odstop vlada.adikalna stranka! sama. Pašič — Uzonovič i njihovi Privrženci so se na tihoma vsikdar bojüvali medsebov. Očivesno je bilo, da tak duže^nemre Iti ; držáva je*-rpa pri tom trpela, trpela posebno v gospo-darskotn°pogledi. ‘ Priliko? za”Todstop pa je dao zvünešnji minister Ninčič. On je vso zvünešnjo politiko naše države zidao na prijatelstvo z Italijov. Ta politika pa je bila kvar-na. Italija je sklenola z Albanijov, našov sosidov pogodbo, v šteroj si je osvojile preci gospodarstva na Balkani. S tem je pač Italija pokazala, da ne drži dosta na pogodbe, kak je ne držala tüdi pred bojom. To je ščista s capaša spravilo vlado. Najprle je Ninčič odstopo, nato pa cela vláda. Kral je sprijao odstop vlade. Po dugši razgovora) krala z predsednikom skupščine, je pozvao král Uzonoviča i njemi naročo naj postavi novo vlado. Uzonovič se je podao itaki k Davidovič! i se z njim pogajao. Vse tak izgleda, da vlado sestavita radikalna i Davidovičova stranka. Či se to zgedi, bo nova vláda popunoma srbska brezi Hrvatov i Slovencov. Svetovna politika. Magyarsko. Volitve so bile nameštaj preci vroče. V 60 okrožjaj pa niti volitev ne bilo, ar je samo vladna stranka postavila kandidate. V vsej tej mestaj bodo zvoljeni dozdajš. nji poslanci. Kitajsko. Znotrašnji boji ešče trpijo dale. Pa Kitajska se začne zdigavati iz svojega spánja i vse svoje moči združuje v boj, da se reši jarma drügi držav. Italija. Preganjanja nefašistov trpijo dale. Mussolini je nedavno meo govor, v šterom je opravičüvao svoje fašiste v dejanja], štera so njim nikak ne v čast. Drüštvo narodov je pali prišlo vküp na seje. Ide se predvsem za to, da se zadaja nasprotstva med Francijov 1 Nemčijov poravnajo. Čehoslovaško Pogajanja za vstopitev Slovakov v vlado se bližajo proti konci. Slovaška ljudska stranka dobi več ministrstev. Mali oglasi. Iščem s poštene drüžine kovačkoga Vajenca (inaša). Zglasi se naj prí FRANCI Č E R V E K L kovačkom mojstri v Rakičani. Podpirajte i Čtite »NOVINE!“ 4 NOVINE 12. december 1926. GOSPODARSTVO. Že stari pregovor pravi, ‘da edno süho leto tri mokre prehrani. 1 resan, ne samo, da je v mokrom leti ves pridelek nekelko Slabejši, nego v takšem vremeni radi nastopijo razločni po-prijeti betegi. Po letošnjem mokrom sprotoletji smo meli škarla-tinko i drüge poprijete betege, šteri so se raztrošeno pokazali po naši krajej i samo ostrim odredbam oblasti i nevtrüdlivoj skrbi zdravnikov se je zahvaliti, da se iste neso bole razširile. Pa tüdi živini je ne prízaneslo. Glasijo nam, da se je po dolnji vesnicaj med živinov razširo popri-jeti beteg po imeni „metelice“. Da se prepreči razširjanje toga betega, je Srezko poglavarstvo v M. Soboti poslalo na uredništvo Sledeči dopis. V nešterni občinaj kre Dolnje Lendave, kde so meli letos i lani večkrat poplavlene jeašnike, je nastopila prí govenskoj živini poprijeta meteličnost, kak je to spoznao uradni živinozdravnik, kda je razpravlao živino. Te beteg delajo črn, šteri se v velkoj vnožini znajdejo v jetraj. Živina dobi te beteg, či se pasé po mokri i močvarnati pašnika). Najhüjše raznašajo te beteg mali pužovje, Šterih je v deževnom vremeni puno po pašnika]'. Te beteg se pokaže ešče komaj par mesecov potom, kda ga- živinče dobi, zato lehko Čakamo, da ešče decembra ali januara bole nastopi i bo več zgübe pri govenskoj živini. Meteličnost se da ozdraviti. Tüdi za težko obetežanje je sredstvo, štero zagvišno pomaga, to je takzvani „Distol.“ Distol bo meo v zalogi veterinarni referent na poglavarstvi, Posestniki, šterím živina zbeteža naj se na njega obračajo. Poleg toga ešče je edno dobro i falejše sredstvo, štero zadostüje za ležejše zbetežano živino takzvano „Elzema“ Podružnica Kmetijske Družbe v Murski Soboti je naročila to vrastvo. Odavala pa bo trgovina »Čeh in Qašpar“ v Murski Soboti. Dobro bi bilo, či bi se tűdi cene toga sredstva uradno razglasil, da bi meli ljüdje več zavüpanja i se nebi bojali, da morajo neopravičeno ceno plačüvati. Op. Ur. Krmlenje svinj. Za po-lodelavca, posebno pa to vala za naše kraje, je jako važno živinoreja. Kmetski Človik svoje polske pridelke ešče z ednov stopajov zbogša i tak pride do vekšega haska iz svoje zemle. Či na priliko bi za zrnje dobo gvišno šumo penez, pa s tistim zrnjom podkrmi živinče i za nje ravno telko dobi kak bi dobo za zrnje, rad krmi zato, da njemi ostane končibar gnoj doma. Či pa je količkaj bogša cena za živino pa se itak bole splača krmiti, kak pa odavati zrnje. Vnogo polodelavcov si je ravno z krmlenjom živine pomoglo na noge. Med vsov živinorejov pa je za našega človeka najvažnejše krmlenje svinj. Že za to, ar je Svinja ne tak draga kak govensko živinče i Si jo teda lehko spravi skoro vsaki siromak. Poleg toga pa svinče poje vsakefele pomije, štere bi ovači na nikoj prišle. Zato pa Si Skoro vsaki Siromak prizadevle, da si küpi končibar telko, da poleg domače potrebčine ešče lehko kaj oda, i tak dobi nekaj penez za najsilnejše domače potrebčine. Krmlenje svinj pa je ne tak ednostávno kak si to nikak misli, to se pravi, da se že krmi, nego ne s tistim haskom, kak či Znamo, ka nam pomaga pri krmlenji svinj. 1. Hlev mora biti za krm-lenka preci topeo. Krmlenik mora najmre dosta ležati i počivati i k tomi nájveč pripomore toplota. V mrzlom hlevi svinče dosta kopa i se notri v Slamo zakaple, počivle nemirno i to ga moti pri krmlenji. 2. Hlev mora biti čisti. Svinja rada ma blato kda je v leti vroče, ne pa v zimi kda je mrzlo. Krmimo pa nájveč v zimi. Žmeči, či je le mogoče, vsaki den hlev. Ne boj se, ka se pri tom hlev preveč razhladi. Dobro ga. ovači zadelaj, naj bokše slamov stene pokriješ, prezračiti pa itak moraš vsaki den. Prezračeni i čisti hlev se dosta prle segreje kak pa moker pa zasapleni. 3. Mej vsikdar Čisto posodo s štere svinče je. Najbogše je, či se da posoda, s štere jej, po vsakom krmlenji vzeti vö, dobro osnajžiti i drügoč pali s snajžne davati. Pletnenim Svinjam majo navado davati jesti vöni na gnojišči. To ma za plemene Svinje Svoje dobre i tüdi lagoje Strani, za krmlene Svinje pa je to ne, ar se preveč zdrčejo f S tem pri debelošči zgübijo. 4. Ne krmi svinje nikdar s kühanim celim zrnjom; ali daš zošrotati i šrotom zamečeš, ali pa dáj svinje] Sirovo celo zrnje, da je dobro prežveči, ka je jako navao za prebavanje. Sploj pa najnovejši Strokovnjaki priporočajo naj se poprek krmi s siro-vov krmov. Kühano celo zrnje navadno svinče ne prebavi i ide celo od njega. Takše krmlenje pa dosta ne hasni. Sühi šrot pa je ne priporoča. Med šrotom se v melo zdrobleni melek kadi prolniki v nozdre i ga ščegeče, zato začne frkati i tak spiše po zraki dosta mele, štera je med šrotom. Podpirajte i Čtite Gene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 305 Din., žita 210 Din, ovsa 175 Din. kukarice 170 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 240 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 7‘50—9 Din., teoci 11.50 Din., svinje 14—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 44 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 60 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 1 D. 85 p., Švicarski frank 10 D. 92’Taljanska lira 2*40 D. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela St. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarlije se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od I. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notrí menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši operacij 75 do!, za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 doL tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 doli. Odborniki so; predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Vojs 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki : John Horvat, Mihal Haklin, Prank Jörkiš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Št. Majcen Mali oglasi. Blagajna tipa »Wertheim« St. 6., Pisarniške Bliže in druge priprave za denarni zavod se prodajo po zelo ugodnih cenah. Pojasnila daje td. V. VILAR, trgovec v Ljutomeru. Naznanjam vsem, ki potrebüjejo vago za kaj vekšega vagati da sam te dneve začno obrat z novov mostovnov vagov pri kolodvori, Ivan Forjan. Vsi ki se ščejo izseliti v Ca-nado v Ameriki, naj se obrnejo za potrebna pojasnila Ivana Forjan, trgovca v Lipovci, ki je prevzeo zastopstvo Preko-morske parobrodne drüžbe Canadian Pacific. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ..Novine" pri t HAHN trgovina a papirjev s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Morski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti Št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Za 1927. leto slovenski, vogrski i nemški kalendar^ so prišli - v trgovino - I. H A H N MURSKA SOBOTA. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10°/o-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8 °|o - Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. 2á PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ