UDK 886.3.081:808.63-l'-4/-6 Jože Toporišič Filozofska faku l t e t a , L j u b l j a n a S T I L N A V R E D N O S T G L A S O V N I H , P R O Z O D I J S K I H . ( P R A V O ) P I S N I H , M O R F E M S K I H I N N A G L A S N I H V A R I A N T S L O V E N S K E G A K N J I Ž N E G A J E Z I K A * Slovenski knj ižni jezik ima sorazmerno veliko glasovnih, prozodičnih, (pra- v o p i s n i h , morfemskih in naglasnih var iant . Te var ian te da je jo z ene s trani raz- vojne težnje knj ižnega jezika samega, z d ruge pa kont inui ran i posegi slo- venskih slovničarjev, ki v pr i ročnikih evident i ra jo tudi zastarele prvine knj ižnega jezika in oblike iz nareči j . Ce vse te var iante stilno kval i f ic i ramo, se pokaže s t ruk tu ra teh ravnin slovenskega knj ižnega jezika v svoji nezapleteni funkcionalnos t i in relat ivno dokončni ustal jenosti . The contemporary Slovene l i terary language has a relatively large number of phonetic, prosodie, or thographic , morphemic and accentual variants . On the one h a n d these var iants are produced b y the na tu ra l development of the l i terary language itself, and on the other h a n d by the continuous interference of g rammar ians and linguists, who in their grammat ica l and or thographica l manua ls indicate the archaic elements of the l i terary language and the elements of the dialccts. If all these var iants are stylist ically qualif ied, the s t ruc ture of these branches of the Slovene l i terary language is revealed in its uncomplicated func t iona l i ty and relatively decisive stabil i ty. 0 F o n e m a t i k a 0.0 N a g l a š e n i s a m o g l a s n i k i / i l , le/, / a / , /o/ in / u / s l o v e n s k e g a k n j i ž n e g a j e z i k a so do lg i a l i k r a t k i , m e d t e m k o so /e/ , l o i in / э / b r e z k v a n t i t e t n e o p o z i c i j e , p r v a d v a d o l g a , t r e t j i k r a t e k . 0.0.0 V s r e d i š č n e m g o v o r u z las t i n o v e j š e g a č a s a se p o j a v l j a t a n e v - t r a l n a [e] in [о] k o t p o z i c i j s k i v a r i a n t i ( T o p o r i š i č , 1961)** s a m o g l a s - n i k o v /e/ in /o/, p r v i v p o l o ž a j u p r e d i s t o z l o ž n i m / j / , d r u g i p r e d i s t o z l o ž n i m Ivi ( f o n e t i č n o |»J) . D i s t r i b u c i j a t e h s a m o g l a s n i š k i h v a r i a n t j e p r o s t a in g l e d e n a to j e i zgovor e - j e v i n o - j e v v b e s e d a h t i p a séj, jèj, Тбпеј t e r ибо, kol, kruhov l a h k o s t i l no v r e d n o t e n v v s e h p r i m e r i h , k o se t r a d i c i o n a l n o o z k a n a g l a š e n a e oz. o a l i š i r o k a e i n o p r e d [jI oz. Ivi (v * Refera t za VII. mednarodni slavistični kongres v Varšavi 1973. ** Glej seznam del na koncu razprave . položaju na koncu besede ali pred soglasnikom) izgovarjata nevtralno: ta zaznamovanost ima v zbornem jeziku prizvok novine, postaja pa hkrati elitna: izgovor v skladu s prvotno (etimološko) naravo zveni pri- vzdignjeno in zastarevajoče. To velja tudi za nenaglašena e in o v tem položaju, čeprav njun izgovor niti ni bil normiran. 0.0.1 Prosti varianti naglašenili k r a t k i h /i/ in lui, namreč [/] in [[/) (danes ju komaj kdo še govori), imata pridvignjen prizvok, oz. celo izumetničen ali tuj , tudi narečen; pač pa je varianta [л] osnovnega alofona /a/ dovolj živa (pojavlja se namreč le ne na začetku ali koncu be- sede). čeprav v glavnem omejena na zborni izgovor področij z narečno podstavo, ki pozna t. i. vokalno redukcijo (npr. osrednja Slovenija). 0.0.2 Fonema /e:/ v položaju pred / j / + Y in /o:/ v položaju pred /d/ + V (Toporišič, 1965t; SSKJ. 1970) sta morfemsko v prosti variaciji z le:l in lo:l, stilistično seveda z isto vrednostjo kot zgoraj obravnavana nevtralna /e/ in loi. 0.0.3 Kot citatni (Toporišič, 1972,) se v slovenskem jeziku — pred- vsem kot znamenje jezikovnega snobizma — rabijo modifikacije pri- kazanega osnovnega vokalizma na podlagi posnemanja samoglasnikov tuj ih jezikov, npr. labializiranih (zlasti ö in Ü) ali nosnih (načeloma vseh, kot pač zahieva npr. francoščina). Normalno, večinsko, se ti glasovi tu j ih jezikov zamenjujejo z ustreznimi slovenskimi nemodificiranimi (npr. ö in ü z e in i), pr i nosnikih seveda z zvezami Y + nlm (Topo- rišič, 1971], j). — Izolirani so poskusi, uporabl jat i tudi angleške diftonge na koncu besede (npr. [sanfranciskou] , s čimer se povzročajo tudi te- žave v oblikoslovju (ustrezni rodilnik bi bil \sanfranciskoua]). 0.0.4 Slovenski zborni jezik je glede vokalne kvalitete v izgovoru posameznikov pogosto dokaj n a r e č n o o b a r v a n . Še v večji meri kot za glasove velja to za naglas in stavčno fonetiko. Posebno izrazita taka barvanja , ki jih jc mogoče stilno izkoriščati npr. v filmu ali dram- skih realizacijah, so primorsko, gorenjsko, dolenjsko (ribniško), rovtar- sko, tudi prekmursko. To je sicer primerno za t. i. ljudske igre, na splošno pa se v filmih in vodilnih gledališčih z dialektizacijo pretirava, namesto da bi se uporabljale razpoložljive modifikacije knjižne izreke. 0.1 S o g l a s n i k i (vsega 21 fonemov: /m/, /nI, Irl, III, I jI in Ivi — / p / , M , I f l , Iti, Idi, I s f , / z / , Ici, /$/, / ž / , HI, Idil, /Ar/, lui in /h/ - f o n e - tični opis Bezlaj, 1939; fonološki Toporišič, 1961, 1963,) imajo načeloma le položajne variante, splošno razširjene pri vseli zborno govorečih. 0.1.0 Stilna (pokrajinska koroška, sicer pa individualno pogojena) zamena normiranega zobno-koničnega | r | jc jezičkov |R] različne vred- nosti. Na splošno se ne tretira kot znamenje osebne krivde za nezado- stno kultiviranost zbornega izgovora. Je pa tak r zelo opazen (in v umet- nostnih besedilih izkoriščan za govorno karakterizacijo). Narečno po- gojen je t. i. trdi l ([/]) namesto srednjega, pokrajinsko pa zveneči ve- larni pripornik [7] namesto zapornika (Toporišič, 1965,). Tudi [7] se uporabl ja za stilno karakterizacijo (večinoma hkrat i z drugimi jezikov- nimi značilnostmi t. i. primorskih narečij). 0.1.1 Na jezikoslovnem tradicionalizmu (Šolar, 1959—I960.,) sloneča fonema /Л/ in // ' / (za pisno Ij in nj) imata danes zlasti pred samoglasniki narečni prizvok, še bolj pogosto pa neslovenskega, npr. srbohrvaškega (Toporišič, 1962). S t e m v zvezi je tudi zamena glasov [Я] in [/>] v na pol citatnih besedah (npr. v lastnih imenih) z dvoglasjema /Ij/ in /raj/, npr. Badoglio, Sevilla. Ne pred samoglasniki se danes pisna nj in lj izgo- var ja ta večinoma kot [n] in \l\ (Toporišič, 1965!). Od fonemskih soglasniških variant je ožji priporniški [j] zlasti v po- ložaju za [i] ali [m] občuten kot preciozen (Tomšič, 1956—1957), npr. [ljubljana] ali [njïoa] namesto [ЦиЬЦапа], (шша]. Nezaznamovana va- rianta fonema / j / je torej [j]. Iz pokrajinskega pogovornega jezika znana [j«] oz [n] za zborno [rai] se v knjižnem jeziku ne t rpi ta ; nekako bolj pa |/| namesto [Щ tudi pred samoglasnikom. 0.1.2 Vsaj ponekod je opaziti nekako zavračanje fonema Idil (Topo- rišič, 1972,), ki je sicer že udomačen v besedah kot Madžar, džungla, džip, džez ipd. To se vidi npr. v besedah kot judo, ki se namesto z /dž! izgovarja večinoma z /jI; ali menažer, z /ž/ namesto z Idžl (starejši tak primer je npr. še pižama). 0.1.3 Slovenski knjižni jezik pozna t. i. dolge soglasnike samo na meji dveh morfemov ali besed (npr. oddati -— [od.-afi]. Izgovor dolgih zapor- nikov (sem lahko prištevamo tudi zveze kakega zapornika + homorgan- skega zlitega glasu, npr. pod cevjolčevljemldžipom) je siccr normativna zahteva, ki pa je knjižno govoreči vsakekor ne realizirajo dosledno (pač pa se enaki pr iporniki in zvočniki po naravi zlivajo v nepretrgano enoto). Prosta varianta takih dolgih soglasnikov je navadni enojni so- glasnik v primerih, ko razlika dolgi proti navadni ni pomensko razloče- valna (in to je v večini primerov); treba pa bo priznati tudi izgovor dveh enakih zapornikov (oz. zapornika in homorganske afrikate), čeprav ima tak dvojni izgovor knjižno-mcščanski prizvok nasproti bolj l jud- skemu z enojnim nedolgim soglasnikom. — Zobni zapornik + honior- ganski pripornik se realizirata kot daljši zliti glas; ni opaziti izgovora zapornik 4- pripornik (npr. odzadaj, odspredaj, odšteti); tak izgovor bi bil (in je) papirnato biperkorekten. 0.1.4 Y na pol citatnib besedah, zlasti lastnoimenskih, se vsiljujeta inedzobna pr ipornika (zlasti nezveneči), posebno v besedah iz angle- ščine. Doslejšnja — in še sedaj večinska — zamenjava teh glasov je za angleška medzobnika slovenska Ш in Idi, za španski pa /s/. — So tudi poskusi ( Jakopin-Orešnik-Skubic, 1971), da bi se v na pol citatnib be- sedah rabili celotni glasovni sestavi vseh mogočih jezikov. 0.1.5 Neenotno je jezikoslovno gledanje na izgovorno realizacijo pis- nih zvez i + V v prevzetih besedah: ali gre za lijl + V ali za lil + V. (Potrditev izgovora lijl + Y so mi tipične pravopisne napake (Kopčavar, 1965).) Dilema v pojmovanju tega odseva tudi v pisanju o pravopisu (Toporišič, 1971,; Rigler, 1971—1972). Po avtorjevem mnenju je hiat mogoč samo na meji sklopno združenih morfemov (tip antialkoholen); je pa tudi mnenje, da je nehiatni izgovor samo leksikalno možna varianta. 0.1.6 Kot znano, je loi slovenski fonem z največ variantami (Topo- rišič, 1957—1958,). Posebno v lentogovoru varianti [то] in Icu) pogosteje zastopa drug fonem, tj . lui. Za govorno man j kultiviranc (npr. z izo- brazbeno ravnijo šolarja) je navadnejši izgovor z lui (seveda, kolikor ne zaidejo v narečje); nekako hiperkorektna, t. i. kulturniška, je varianta |d] pred /r/ in /// ter v skupini /roj/; prav preciozna jc na sredi besede (Pavle, zavre, bo vreme) (Jakopin. 1955—1956). 0.1.7 V zvezi z drugačnim položajem v fonološkem sistemu je pokra- jinska alternacija izglasnega nezvočnika z ustreznim zvenečim soglas- nikom v primerih kot boš videl (\žv\ namesto [šd]) na slovenskem se- verovzhodu. npr. na mariborskem področju. Zdi se, da sc to (izolirano?) nujde tudi v Ljubl jani pri otrocih. « 0.1.8 Narečno zveni izgovor na pol zvenečih ali zvenečih izglasnih nezvočnikov v položaju na koncu besede (in lahko hkrati pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom ali zvočnikom), kadar prva beseda ni predlog/predpona (Toporišič, 1957—1958,). Vsekakor se- lak izgovor najde tudi pri l judeh, ki jim je materni jezik npr. srbohrvaščina ali an- gleščina. ko govore slovensko. Tak izgovor se pojavl ja tudi pri afekti- ranein izgovoru prevzetih besed, občnih in lastnoimenskih (Toporišič, 1962). 0.1.9 Novejši čas je prinesel v zborni jezik alternacijo kratkega (širo- kega) /e/ z dolgim (ozkim) predvsem v deležniku na -/, tako da imamo variante sedèl/sedél,/štel/štel. Varianta z ozkim e spodriva varianto s ši- rokim (s širokim e se drži, pač po zaslugi lektorja, npr. v gledališču in na radiu). Kvantitetne premene glagolske pripone so bile sicer obdelane v posebnem poglavju (prim, sedél/sedèl, pokosit/pokosit, zaspat/zaspàt ipd.). 0.2 Glasovna kombinatorika 0.2.0 Iz pogovornega jezika vdira v zbornega (zdi se, da pokrajinsko) zložni izgovor zvočnikov (prim, [filmski]) z ene strani, z druge pa se uveljavlja težnja po razbitju zvočniških sklopov (prim. [ f i lamski] ) — pisno obakrat filmski. (Ta proces silabizacije na dva načina ima tudi svoje posledice na ustaljenost oblikoslovne norme.) Oblike z zložnim zvočnikom so bolj splošne, čeprav tudi le pogovorne, s polglasnikom med zvočnikoma pa izrazito pokrajinsko (npr. l jubljansko in širše) po- govorne, čeprav se deloma že skušajo uvesti v zborno normo (SP, 1962; Toporišič, 1962; Rigler, 1971—1972). 0.2.1 Iz pogovornega jezika vdira v zbornega tudi izgovorna monof- tongizacija nenaglašene prvotne (deloma z redukcijo nastale) zveze [au], npr. rekel, videl, nosil = [réku vidu nôsu] ; to ni omejeno samo na de- ležnik na -I, prim, ponev (SP, 1962; Toporišič, 1965,). Hiperkorektno zvenita zlasti končaja --en in '-iu. (V bistvu je to oblikoslovna alterna- cija osnov: [nésu : nêslu = dàru : ddrla| in \hûku : hûkva = čdru : cärva\). — Pogovoren je tudi izgovor [ej[ in [он] namesto [aj[ in lau] s kratkim naglašenim [a], prim, zdàj, pràv. 0.2.2 Izrazito stilna posebnost je siniceza, danes v rabi le v pesniškem jeziku. »Diftongizacija« glasov i ali и za samoglasnikom (bo imel, bo ušel = |oi[ oz. \ou\ pa je zlasti pogovorna, čeprav je ustrezni standardni priročniki ne kvalificirajo tako. 0.3 V prostem govornem jez iku odraslih z otroki v »otroškem« jeziku se pojavl jajo palatalni oz. palatal izirani in še drugače modificirani glasovi s čustveno vrednostjo (Kolarič, 1959). 1 Prozodi ja 1.0 Kvantiteta naglašenih samoglasnikov je za knjižni jezik sicer strogo predpisana, se pa počasi (posebno pokrajinsko) izgublja (Rigler, 1963; Toporišič, 19б7з; Rigler, 1968); število besed in kategorij, ki pozna kvantitetno alterniranje, se neprestano manjša. Kvantitetno nasprotje se še najbol j ohranja ob /a/, /e/ in loi ter pogojno ob /э/, pokraj insko pa zlasti na Dolenjskem. 1.0.1 Z druge strani prodirajo v govorni in brani jezik čisto narečne nekončne kračine (pri l judeh iz Prlekije, Prekmurja , deloma Koroške). To dela govorjeni zborni jezik tako ali drugače neenoten in v nekem smislu labilen, kot da ne relativno dokončno ustaljen. 1.1 Slovenski knjižni jezik je poseben v tem, da ima v smislu proste variantnosti normirana dva tipa naglaševanja (SS, 1956; Toporišič, 1965,, 1970,; Rigler, 1966, 1968; SSKJ, 1970): jakostnega in tonemskega. Reali- zacija enega ali drugega se opira na ustrezno narečno izhodišče govo- rečega. (Otroci staršev, katerih govorica je netonemska, včasih na to- nemskem področju kontinuirajo netonemski naglas (in obratno); nače- loma pa otroci (a tudi mlajši priseljenci) sprejemajo naglas svojega go- vornega okolja, najsi bo tonemsko ali netonemsko.) Ta dvojnost v na- gluševanju na svoj način izrazito diferencira zborni (in pogovorni) jezik posameznih govorečih in lahko samodejno ruzdira funkcionalno ustrezno in potrebno govorno homogenost nastopajočih (npr. v kaki drami, na filmu, televiziji, skupinskih, zaporednih nastopih . . .). — Opazna je ta razlika v naglaševanja zlasti v vplivu na stavčno fonetiko, posebno stavčno intonacijo (Toporišič, 1970,, 1968,). — Namerni stilni diferen- ciaciji, percepcijsko (in dostikrat zavestno) dostopni in jasni tudi navad- nemu poslušalcu, služi narečna stilizacija te dvojne naglasne možnosti slovenskega knjižnega jezika; za jakostno naglaševanje se uporablja zlasti primorska realizacija naglasa (v manjši meri štajerska), za to- nemsko pa zlasti dolenjska (v manjši meri gorenjska). 2 Grafemat ika 2.0 Črkovna reprezentaci ja glasov 2.0.0 Ncnormativno jc seveda neupoštevanje pravil, ki ure ja jo raz- merje med govorjeno in pisano besedo (signalizira pa nepopolno pisme- nost). Glavni tip takih odstopanj sc pojavl ja na mestih, kjer p r iha ja do medfonemskih nevtralizacij, in sicer med zvenečimi in nezvenečimi nezvočniki (prim, slatka, slap, glazba nam. sladka, slab, glasba), potem med lui in Ivi (npr. vsesti se, navk, deru, dau nam. usesti se, nauk, drlldrv, dal) ter med lil in I jI (npr. celulojd, socijalizemlsocjalizem), ne na koncu tam, k jer se morfemi proti splošnemu pravilu pišejo fonetično, ne morfemsko fonološko (predlog z/s, možki, možtoo, lezti, absorbcija, shranba). 2.0.1 Sorazmerno pogosto pr ihu ju do neustreznih zapisov pri na pol citatnib besedah (zlasti občnoimenskih, vendar tudi lastnih), npr. we- kend/oeekend ali Comtea nam. meekend, Comia). Poseben problem predstavl ja jo tudi (sicer pravilne) pisne dvojnice t ipa fülirer/firer, ker je taka pisava v vsakem primeru neenotna dostikrat celo v okviru istega besedila, še bolj v raznih besedilih (npr. v časopisju). Pisava kot v je- ziku, iz katerega taka beseda pr ihaja , se dostikrat smatra za elitnejšo, čeprav seveda ni mogoče postaviti nobenega jasnega merila za to, pr i katerih prevzetih občnoimenskih leksikalnih enotah, torej v kolikšnem obsegu, n a j bi se tuj i zapisi rabili (ohranili ali celo na novo uvedli). Gledano s stališča celote je zlasti neustrezna npr. pisna neenotnost prevzetih besed za posamezna strnjena tematična območja (npr. v športu: gol, golman proti oui; ali hokej proti риск ipd.) (Toporišič, 19653; 1970,; 1967, in 1968,; Rigler, 1971—1972; Verbinc. 1970). 2.0.2 Slabo spričevalo ustaljenosti zbornega jezika dajejo pisna oma- hovanja pri zemljepisnih imenih (Toporišič, 19713; 1972,). Izvirna pi- sava takih imen iz tudi malo znanih jezikov povzroča velike dekodirne težave (po avtorjevem mnenju nepremagljive) ne le povprečnemu, na- vadno enojezičneinu bralcu, ampak tudi takemu, ki poleg materinščine zna še kak jezik (očitno pa ne more znati vseh). Na podlagi neustrez- nega dekodiranja tujcjezičnih zapisov glasov pr ihaja pogosto do pre- cejšnjega nasilja nad akustičnim inventarjem takih besedil. 2.0.3 Stilno nezadostnost rojeva načelo slovenskega pravopisa, da se ob pomanjkanju črk z ustreznimi diakritičnimi znamenji, rabljenih v dajajočem/posredujočem jeziku, dopušča raba ustreznih črk brez dia- kritičnih znamenj. Ustreznejša bi bila konstantna obvezna prepisna pravila teh »eksotičnih« črk (sedaj so le alternativna). 2.0.4 Raba diakritičnih znamenj za ločevanje samoglasniške kako- vosti in kolikosti je v bistvu omejena na šolska besedila (sicer dovolj redko), drugače pa se ta znamenja rabijo le (v resnici dostikrat brez po- trebe in napačno) za preprečevanje možnih pomenskih zamenjav. Be- sedilo z diakritičnimi znamenji učinkuje nevsakdanje in otežuje branje. 2.1 Velike in male črke. 2,1.0 Pri rabi velikih in malih črk se je v novejšem času — kot v ne- kako ravnotežje starejši izključni rabi velikih črk za posebne namene, .npr. v tehničnem pisanju, v naslovih, napisih, krajših propagandnih be- s e d i l i h . . . — v večji meri razširila raba samo malih črk (v glavnem v naslovih in napisih, vendar pa tudi v celotnih umetnostnih besedilih, npr. tudi daljših pesmih). Oboje jc stilno zaznamovano, vendar drugo precej bolj (to odseva tudi iz ožje tematične podstave samo z malo pi- sanih besedil). 2.1.1 S slovenskim pravopisom 1962 se je preneslo stilno razločevanje z uporabo/neuporabo velikih začetnic v ogovarjanju naslovljenca v pi- smu s Ti/Vi in zaznamovanju ustrezne njegove pripadnosti s Tvoj/Vaš (eventualno Sooj). Nedoločeno pisanje velike začetnice je v teh pri- merih sedaj pač prosto, vendar ga nekateri uporabl ja jo za socialno razločevanje (po načelu višji položaj ali večji ugled — velika začetnica, nižji položaj ali manjši ugled — mala začetnica), kar komaj ustreza. Ko bi bila mala začetnica v teh primerih splošno sprejeta, bi se poja- vila tudi stilna vrednost sodobno proti nesodobno/polpreteklo. — Pre j svetovnonazorsko ozadje kot stilistično voljo pišočega odraža mala oz. velika začetnica v pisanju besed kot (krščanski) bog/Bog, svetost/Sve- tost, ekscelenca/Ekscelenca ipd. 2.1.2 Veliko stilne neenostnosti je v pisavi večbesednih lastnih imen. 2.1.3 Stilno razliko ustvar ja jo tudi dvojnice besed, ki so po izvoru kratični sklopi, npr. AVNOJ — Avnoj, NATO — Nato, LASER — laser. 2.2 Ločila 2.2.0 Stilnemu razločevanju služijo v slovenskem knjižnem jeziku nu- slednja nasprot ja : pika /./ oz. vp raša j /?/ proti klicaju /!/ v smislu ču- stvene nevtralnosti proti zaznamovanosti, dalje t. i. krepkejša, srednje- močna ločila, t j . podpičje /;/, pomišl ja j /—/, tri pike I . . . / in dvopičje /:/ proti vejici, in sicer podpičje namesto vejice pri »naštevalnih« eno- tah proreka, med večjimi naštevalnimi ali sploh bistveno raznorodnimi enotami za dvopičjem, med deli pr i redja ipd.; nadalje vejica proti kli- caju (O Vrba! srečna, draga Das domač a); tri pike proti pomišljaju kot znamenje elipse ali sintaktične preusmeritve povedi; dvojni narekovaj proti pomišl jajni narekovaj, in sicer z vrednostjo navadnejšega, že dolgo ustaljenega proti novejšemu. 2.3 Pisava skupa j in narazen 2.3.0 Stilno učinkuje tudi neustnljenost pisave skupa j oz. narazen v primerih, ko variantno pisanje ni utemeljeno ne poin'cnsko ne stili- stično (prim, odkod — od kod, čimbolj — čim bolj ipd.) (Toporišič, 19653, 197L,). (Pisava skupa j v primeru odkod je po vsej verjetnosti odsev nemškega woher, nato pa je bila prenesena še na dokod; možen pa je tudi vpliv časovnih prislovov doklej, doslej, dollej, k jer pa se zveze predlog H- samostojna beseda pišejo narazen, npr. do kdaj, do sedaj, do tedaj.) Take neutemeljene dvojnice slabijo trdnost pravila in ga pone- kod skušajo celo podreti (prim, razšir janje pisave prislova čim s kupa j z besedo, na katero se nanaša, tudi če ta ni enozložnu). Take neustrezne pisne variante so dostikra posledica jezikoslovne nemoči, ki ni mogla postaviti objektivnih kriterijev za tako ali drugačno pisavo. Y veliki meri se tu maščuje slaba besedotvorna in frazeološka teorija. — To se kaže tudi pri dvojni normiranosti pisave (tj. skupa j ali narazen) zloženk tipa avtocesta! avto cesta ali sivo zelen/sivozelen in v nesistemski rešitvi pisanja besed t ipa vikend hiša — brucmajor, Josip- dol, Slovenijales (Toporišič, 1966,, 1971,; Rigler, 1971—1972). V dejanski pisni praksi to pestrost poživljajo še primeri zloženk tipa literarno- zgodovinski/literarno zgodovinski iz podstave literarna zgodovina (nor- mirano le prvo). 2.3.1 Še drug, vendar podoben problem, ki kaže neenotno normira- nost, so poimenovanja t ipa c-mol, C-dur proti C vitamin, A kategorija ipd. Stilna enorodnost (ob hkratnem upoštevanju besedoslovnik meril) bi bila dosežena s poenotenjem pisave z vezajem med prvo (črkovno) in drugo (navadno) sestavino (tip C-dur, C-vitamin). 2.3.2 Zlasti v konkretni pisni praksi tudi še ni potrebne enotnosti v pisavi zloženk, nastalih iz priredne besedne zveze: piše se, proti pra- vilom, pogosto kulturnoprosvetni nam. kulturno-prosvetni, avto moto nam. avto-moto ipd. Vir, iz katerega se vnaša to neupoštevanje norme, so primeri, ki jih je glede na občutek za sestavljenost mogoče norma- tivno pisati tako ali drugače, npr. Avstro-Ogrska oz. Avstroogrska. 2.2.3 Postavlja se vprašanje, zaka j je tu norma tako širokosrčna. Po avtorjevem mnenju bi dosegli večjo stilno ustreznost, ko bi norma zmanjšala število variant. 2.3.4 V novejšem času se (npr. v študentskem tisku) stilno izkorišča deljenje besed na koncu vrstice na neobičajnem mestu in brez ustrez- nega grafičnega znamenja. To večinoma učinkuje moteče, ima pa ver- jetno namero šokirati. Nasprotno se rabi vsaj v okviru sicer strnjeno pisane besede za pomensko zopetno aktualizacijo besedotvorno že de- motiviranih sestavin, npr. ne-umnost »nonprudentia« proti neumnost »stultitia«. 2.4 Rob 2.4.0 Stilno sc izkorišča tudi robna desna navpično nepremočrtna za- ključcnost t iskanega besedila: tako se skuša posnemati rokopisnost, manjša tehničnost. — Obojestranski rob večvrstičnega besedila se izje- moma izkorišča za moduliranje likov z besedili (carmina figurata), temu figurativno upodabljalnemu namenu lahko služi tudi samo črkovje ali ločila. 15 — Slavistična revija 2.5 Smer p i san ja 2.5.1 Stilno je, sicer izredno redko, izjemoma, izkoriščena tudi pisava od leve prot i desni kot zrcalni odsev besedila, pisanega na isti strani tudi normalno od leve proti desni. Podobnim namenom služi tudi pi- sanje navpično, poševno ipd. 3 Morfematika 5.0 Stilno problematiko v okviru morlematike je najbol j smiselno obdelati po posameznih vrstah besednih morfemov od leve proti desni: tako bodo po vrsti obravnavane predpone, koreni, besedotvorne pripone in medpone, oblikotvorne pripone, končnice in nazadnje še t. i. prosti morfemi (prim, na-sp-a-nčk-a-l-a se). V zvezi z glagolskimi oblikami bo primerno govoriti še o glagolskili podstavah in osnovah (naspančk-, na- spančka-), pri stopnjevanju še o podstavah (nizk-), pri vseh pregibnih besednih vrstah pa tudi o osnovah (lip-). 3.1 V a r i a n t e p r e d p o n 3.1.0 Pri predponah je možnost stilnega vrednotenja na jp re j tam, k jer gre za sinonimnost ob isti podstavi (Toporišič, 1970,: SJPT, 1969). Taki predponski pari so: a-/u ri- — ne- : -moralen, -organski ant e- — pred- : -diluvialen an ti- — proti- : -fašist, -pomlad či i s- — ne- : -proporcionalen eks- — raz- : -kralj in-Hl- — ne- : -legalen inter- — med- : -nacionalen post- — po- : -diplomski sub- — pod- : -diakon su per- — nud- : -struktura, -človek se- z-js- : -gniti, -teči iz- — 7.-/S- : -boljšati, -polniti vz- — Z-/S- : -višen, -podbuditi pro- — pre- \ -učiti, -sevati raz- — z-/s- : -jeziti, -tresti u- — D- : -besedili 3.1.1 V skupini od a- do super- gre za nasprotje med L i. domačimi in prevzetimi mednarodnimi predponami. Kakor se vidi že iz ponazoritve, se prevzete predpone rabijo predvsem pred prevzetimi podstavami, zelo redko pa vendarle tudi pred domačimi (antipomlud. antidelec, ekskralj, superčlooek...). V vseli navedenih primerih pa je prevzeto pripono mogoče zamenjati z domačo. Vsaj potencialno možne so take zame- njave morda še v naslednjih primerih: de-lraz-odorirati, hiper-lpre-sen- zibilen, irans-lnad-uran, trans-l preko-sibirski, ultra-lnad-violeten. Prevzetih predpon je v slovenskem knjižnem jeziku seveda še več, vendar jih v zelo mnogih primerih ni mogoče zamenjat i z domačimi. Tako npr. ne gre eks-Hz-komunicirati ali kon-lso-tekst. Vezljivost do- mače predpone s prevzeto mednarodno podstavo je omejena na pred- pone s prostorsko-časovnim pomenom (inier-, super-, sub-, ante-, post-), nato s pomenom »ne, brez« (a-/an, in-Hl-, dis-, eks-) in končno »proti«, potencialno še »čez/preko« (hiper-, trans-, ultra-). — Stilna vrednost takili dvojnic je različna (prim, zlasti potencialne primere), v glavnem pa jc vendarle v okviru nasprot ja specialno, izobražensko proti navad- nejše. Stilna vrednost s prevzeto predpono ob domači podstavi je prav tako različna, vendar se nagiba k večji zaznamovanosti (v smislu sprotne napravljenosti) kot sopomenska dvojnica z domačima predpono in pod- stavo (ekskralj — razkralj je morda izjema). 3.1.2 Predpone od se- do raz- so si v razmerju literarno (v smislu samo ali zlasti literarno) proti zlasti pogovorno (vendar še tudi pokra- jinsko). Dvojici pro-lpre- tudi v zbornem jeziku deloma še konkurirata druga drugi pri posameznih leksemih, v glavnem po zaslugi jezikovnih kotičkarjev (in prevajalcev), ki na podlagi ljudskega govora spodnašajo v zbornem jeziku sicer na splošno že ustaljeno, včasih prav pomensko razločevalno razvrstitev teh predpon ob isti podstavi (proučiti — pre- učiti, ]irodati — predati, pronicati — prenikati). V sicer skromnem ob- segu na terenu pridobivajoča predpona pre- ima ravno glede na do- slej že utrjeno knjižno razvrstitev značaj ali knjižne inovacije (preučiti) ali pa ljudskosti, neknjižnosti (predati, tudi predreti v pomenu prodati oz. prodreti, npr . o tankih). V primeru raz-lz-jeziti ipd. gre morda za dve različni tvorbi, z možno pomensko razliko. Tako tudi v več drugih primerih, ko sicer razno- pomenske predpone ob kaki podstavi dajejo novemu izrazu precej bli- zek pomen. Precej primerov je tudi, ko jc raba različnih predpon ob isti podstavi za izražanje istega pomena utemeljena pokraj insko in s tem potencialno sredstvo za namerno (v praksi pa zlasti nenamerno) karak- terizacijo po pokrajinski pripadnosti. Ta obširna tematika pa očitno zahteva posebno razpravo. (Toporišič, 1967; Lenček, 1966.) 3.1.3 Poseben problem je raba/neraba predpone le- pri kazalnih zaim- kih, ni)r. le-tak proti lak. Predpona le- daje temu zaimku samo knjižni pridih (Toporišič, 1966). 3.2 V a r i a n t e k o r e n o v 3.2.0 Variante korenov se zdi smotrno obravnavati le kot dele nad- enomorfemskib enot, t j . osnov v oblikoslovju in podstav v besedotvorju. Tu imamo vsega tri skupine alternacij : 1. pred oblikospreminjevalnim morfemom: Mark о-в Markof-a — Mark-a; 2. pred oblikotvornim mor- femom: porod-iti — poraj-ati, globok-e — globl-ji, pih-am — pis-em in 3. pred besedotvornim morfemom: babic-a — babič-in. 3.2.1 V oblikospreminjevalnib paradigmah nas ta ja jo variante osnov, ki jih je mogoče stilno vrednotiti, na podlagi: 1. razvrstitve soglasniškili fonemov na koncu osnove, npr. v rod. mn. [baru/baru] ali [drâoal/drâul/ drâul]; 2. soobstajanja oblik, ki v bistvu pr ipada jo različnim razvojnim stopnjam jezika (dostikrat hkrat i enakim sodobnemu stanju v kakem narečju), npr. desàkfdèsk; 3. uvel javl janja slovenskih jezikovnih zako- nitosti ob prevzetih besedah, npr. Juno-/Junon-, Ceres-/Cerer- v im. ed. ali Mari-, Menela- v vseh sklonih proti Marij- v rod.mn./dv. oz. Menelaj- V vseli sklonih; 4. razvojnega procesa osnovnega oblikoslovnega sistema, npr. Kosit-a/Kosij-a. 3.2.1.0 Variante korenov v zvezi z razvrstitvijo fonemov 3.2.1.0.0 V variantah na podlagi fonoloških dejstev pr iha ja na površje deloma različen fonološki narečni substrat (enozložna oblika tipa \baru\ jc v bistvu prekodiran zgodovinski enozložni [Mrn] ali narečni \barf\), deloma pa se tc dvojnice razodevajo kot refleks dveh različnih razvojnih stopenj istega fonološkega tipa (tako npr . v primerih \filrn-lfilam-\): oblika s polglasnikoni je mlajša od oblike brez njega, za knjižni jezik dejansko še nedopustna. (Ta tip luliko obliko \drdul-\, na podlagi pred- samoglasniške variante osnove, t j . \drâul(j)-\, pa še npzaj pretvori v \drâoal\). S tipom [filam\ bi bila v knjižni jezik vpeljana oblika, ki bi bila na začetku nujno pokraj insko obarvana, čeprav bi bilo s tem dose- ženo poenotenje nasproti takim neprevzetim osnovam (npr. /sejam/), ki pa imajo nasproti pogovornemu /sejm/ knjižni značaj. 3.2.1.1 Variante korenov na časovni in narečni podstavi 3.2.1.1.0 Variante tipa desâk/desk (prim, še vozàl/oozel, oogéljoogel — v veliki meri pa to velja tudi za pridevnike t ipa hladân/hladen, tudi še težak/težek) imajo za posamezna področja slovenskega jezika vrednost starejšega proti mlajšemu, za druga pa so kot knjižne, zlasti leposlovne posebnosti proti stilno nevtralnim oblikam (Toporišič, 1%3,). 3.2.1.1.1 Podobno je z variantami na podlagi alternacije široki proti ozki e ali o. 3.2.1.1.1.0 To naha jamo na jp re j pri samostalniških in pridevniških besedah, npr. v I. sklanjatvi têt/tét, le da so tu že skoraj čisto odmrle oblike z ozkim samoglasnikom (izjema sta le zelo pogostni rok, nog, kjer je rôk, nôg neologistično). — Kot pr i samostalnikih I. sklanjatve opa- žamo umikanje alternacije na podlagi ozkega in širokega o ali e tudi pri samostalnikih srednjega spola, kjer gre za nasprotje med ed. in mn. (npr. ôkno •— ôkna/ôkna), redko še v mest. ed. (npr. srebru/srebru) ; v množini je skoraj v celoti že uveljavljena varianta s širino. Primeri z ožino imajo bodisi prizvok zastarelosti ali zastarevanja. — Praktično popolnoma zastarele so vse ozke alternacije pri pridevniku (npr. glo- boka/ globoka, zelêna/zeléna); tudi tu je zmagala, in je stilno nevtralna, le oblika s širokim samoglasnikom. — Pri vrstilnih števnikili jp dnnes nasprotje široki proti ozki naglašeni e ali o {pêti/péti, ôsmi/ôsmi) v stil- nem razmerju nezborno proti zborno, obenem pa s pokrajinsko tipiko. 3.2.1.1.1.1 Odpravl jan je samoglasniških alternacij v okviru iste pa- radigme in s tem ustvar janje vsaj začasne dvojnosti samo določenih sklonskih oblik z različno stilno vrednostjo opažamo tudi pri samostal- nikih moškega in sred. spola ter samostalnikih ž. spola II. sklanjatve: tipi o žepu/žepu, na mostu/mostu, o srebru/srebru, v pesti/pesti (Topo- rišič. 1967.,, Rigler, 1956—1957). Varianta z ozkim samoglasnikom v tipu žepu/žepu je praktično že v celoti zastarela, zelo že tudi varianta s ši- rokim samoglasnikom v t ipu môstu/môstu in srebru/srebru (kjer pa se pri kakem leksemu široka varianta kar drži); ozka varianta v tipu pésti/pêsii pa je redkejša, omejena na lekseme z manjšo pogostnostjo. — Na splošno se torej da reči, da je (razen v 11. sklanjatvi) stilno zazna- movana tista varianta morfema, ki ima drugačen (seveda naglašeni) vo- kalizem kot v večini drugih sklonov oz. oblik. 3.2.1.1.1.2 Končno imamo dvojnice s širokim/ozkim o ali e v osnovah, ki imajo v im. in event, še v enako se glasečem tož. ed. kra tka o ali e: pokopa/pokôpa, zéta/zêta. — Tu tradicionalno distribucijo pr i samo- stalnikih z o vznemirja zmagovita dvojnica z vokalizmom iz imenoval- nika (širokim o). Razmerje potopa!potôpa je kot starejše proti mlaj- šemu; prvo je hkrati pri večini leksemov edino zborno, drugo pa pokra- jinsko pogovorno. Tako težnjo opažamo pri leksemih z e v im. ed. precej redko (zéta/zêta). 3.2.1.1.1.3 Posebno premikanje v smeri od ožine k širini imamo pri sam. sr. spola, ki osnovo podal jšujejo z -n-; od takih dvojnic (sléme/slê- me) je prva že precej opuščena. 3.2.1.1.1.4 Prav tako je že ogrožena trdnost alternacije v zvezi s sicer oblikotvornim morfemom za opisni deležnik (priin. plételiplêtel, hrô- pel/hrôpel) ; oblika s širino je novejša, z ožino pa zveni že bolj starinsko (Tomšič, 1961—1962). K nastanku tega s tanja je sicer lahko pomagal vpliv variantnih oblik brez zobnega zapornika (plèl — pléla), ki ne po- zna kvalitetne alternacije (mimogrede: oblike brez zobnega zapornika so danes stilno zaznamovane v smislu knjižne zastarelosti, tudi poetske, in pokraj inske narečnosti), toda kot kaže primer hrôpel — lirôpla, gre tu vendarle tudi za težnjo po odpravi samoglasniških alternacij v okviru iste paradigme. 3.2.1.1.2 Verjetno pod vplivom odpravl jan ja t. i. končniškega naglas- nega t ipa vdira v zborni govorni in brani jezik namesto nekončnega /э/ široki e, npr . têma, têmen ipd. To je za zborno normo sprejemljivo samo pri m a n j pogostnih leksemih. 3.2.1.1.3 Variantnost na podlagi kratke in dolge osnove tipa štor-i : : štorov-i je pri mnogih leksemih v razmerju stilno nevtralno proti sta- rinsko ali narečno. Po zaslugi rabe v pesmih, so nekatere dolge osnove dobile značaj poetičnosti (npr. stolpovi pri Kosovelu). — Seveda imamo tudi nasprotne primere: nevtralno sinovi — narečno oz. zgodovinsko pesniško zaznamovano sini (Toporišič, 1965,, 19670; Jakopin, 1968). 3.2.1.1.4 Pri pridevniških osnovah je stilistično vari iranje med zbor- nostjo in nezbornostjo naj t i pri supletivnih osnovah za kategorijo do- ločnost — nedoločnost: mali — majhen, vêlik — veliki. 3.2.1.1.5 Tudi pr i zaimku ni posebnih variant : osebnozaimenski orod- niški varianti men-/man- (teb-/tab, seb-Jsab-) sta pokrajinsko določeni, v zbornem jeziku pa je elitnejša oblika druga. — Nikalni zaimenski nikdo je v primeri z nevtralnim nihče pokraj insko obarvan. 3.2.1.1.6 Pri glagolu je v zvezi s pregibanjem s končnicami prav malo glasovnih al ternacij osnove, praktično le pri t. i. krajš i množini glagolov v nedoločniku na -či (peče-jo — pekô-e). Kra jša 3. os. mn. je že sama na sebi stilno zvrstno zaznamovana (Toporišič, 1967,; Lenček, 1966; Ja- kopin, 1968). (V bistvu gre tu za menjavo glagolskc pripone e z o.) 3.2.1.1.7 V skladu s splošno težnjo slov. knj . jezika, odpraviti kvan- titetno alternacijo v kaki paradigmi, zlasti pa pri samoglasnikih i in u, je dal jšanje osnov vclelnika ali deležnika na -/ pri mnogih govorečih, tudi z ljubljanskega področja, pa tudi v deležnikih na -en, -eč in -oč: zaželen, kupoval, sedeč, vroč. To za sedaj še ni normativno priznano. 3.2.1.2 Variante korenov zaradi oblikoslovnega podomačevan ja pre- vzetih besed 3.2.1.2.0 Dvojnice, do katerih pr ihaja zaradi vkl jučevanja prevzetih besed v slovenski oblikoslovni sestavi (Toporišič, 196515 1970,, 19675, 1969,; Ivič, 1968), so značilne za samostalnike I. in III. sklanjatve (Juno- /Junon-, Lioi-ILwij-, Tetis-JTetid-; Kato-/Katon-, Menela-fMenelaj-, se- mafor-! semafor j-). — Dvojnice pr i besedah grško-rimskega izvora so si v razmerju nepopolno proti popolno prilagojeno slovenskemu obliko- slovnemu sistemu. Prva varianta od časa do časa postane modna in v skladu s tem znamenje klasične izobrazbene elitnosti (ali vsaj snobistič- nega pretendiranja nanjo). Druga (oblikoslovno čisto prilagojena slo- venski jezikovni strukturi) je v vsakem primeru stilno nevtralna. — Neka j je tudi primerov, ko kot alternativna osnova nastopa oblika hkrat i s prvotno končnico: argumentum-!argument-, tropus-ltrop-. Ve- činoma so take dvojnice v razmerju, kot smo ga označili za dvojnice tipa Kaio-IKaion-, ipd. — Pri besedah rimskega izvora imamo še variantnost t ipa Vergilij-ZVergil-. Strokovna raba v zadnjem času skuša spodriniti splošnejšo varianto Vergil-. 3.2.1.2.1 Variantnost t ipa semafor-/semafor j- (Jakopin, 1964,; Topo- rišič, 1965,) je utemeljena s težnjo kuj. jezika, da bi vse večzložne osnove (razen tistih, ki so glagolniki) na -r prevedla v tip, ki osnovo na -r od rod. dalje (izjema je seveda imenovalniku enak tož. ed.) podalj- šuje z -j-. Še z največjim uspehom se tej težnji upirajo samostalniki, prevzeti iz francoščine, z nemim e za r (prim. Molière — Molièrja/Mo- lièra); varianta brez j je stilno že rahlo zaznamovana v smislu literar- nosti. Enake oblike brez j iz osnov slovanskih jezikov (npr. srbohrva- ščine: Mostura) zvenijo čisto nenormativno nasproti pravilnim z j (Ij. M ost ar ja). 3.2.1.2.2 Na čisto drug način je vpliv neslovenskih oblikoslovnih norm prisoten v dvojicah tipa Mark-ZMarkot-, Jož-ZJoiat-, event, tudi Kosi- /Kosit- (Urbančič, 1959—1960). Oblike osnove na -t so nastale iz na- ravne težnje po posplošitvi tudi zborno normiranega vzorca Tone-lTo- net-. V bistvu je šlo v rodilnikih Marka/M ar kota, Joža/Jožata za vred- nost starejšega proti mlajšemu, zlasti pogovornemu (pri Kosija/Kosita gre za prvotno besedotvorno varianto); zborni predpis je to naravno nasprotje med zbornim in pogovornim (z majhno razliko v vrednostih med Markota in tudi Jožata na eni ter Kosita na drugi strani) zapletel. (Neknjižno je celo Slugata/Slugeta.) Tip Kosija/Kosita v smislu posebnega proti splošnemu je dal podlago za opozicijo med prevzetim Ketteja in neprevzetim Toneta; od tu je »podaljšek« osnove -j- prejel svojo vred- nost pri osnovah na nagi. osnovna a in o ter na kakršnakoli i in и (Zo- laj-a, alibi-ja, emu-ja), ki pa večinoma niso variantni in torej ne morejo biti presojani stilistično. 3.2.1.2.3 O stilističnosti pa spet lahko govorimo v primerih, ko sta pri imenih s končnim -e ali -u v im. ta dva samoglasnika tretirana ali kot končnica ali kot del osnove: Alend-a/Alendej-a, Ceausesc-a/Ceause- scuj-a. Za enkrat sta to stilistično skoraj prosti varianti, z večjo pogost- nostjo osnove na -j-. 3.2.1.2.4 Pri lastnih imenih iz ruščine t ipa Krupskaja je varianta Krupskaj- nenormirana, vendar dovolj pogosta, normirana pa Krupsk-. 3.2.2 Variante korenov/podstav v zvezi z oblikotvornimi obrazili 3.2.2.0 Alternacije podstave v zvezi z oblikotvornimi obrazili naha- jamo le pr i pridevnikih in prislovih (stopnjevanje), ter pri glagolu (tvor- ba vidskih parov in oblik). 3.2.2.0.0 Pri p r i d e v n i k u ustvarja variante, ki so podložne stilni presoji, z ene strani uporaba stopnjevalnih priponskih obrazil -ši proti -ji (prim, boljši — bolji), z druge nasprotje med -ši ali -ji nasproti -ejši (prim, starji — starejši), s tretje pa prireditev prvotne pridevniške pod- stave z obrazili -ek/-ak in -ok (priin. globlji — globokejši/globočji). 3.2.2.0.0.1 Pred priponama -ši ali -ji izglasni soglasnik (soglasnika) osnovnika alternira po pravilih jotacije (Toporišič, 1965,). To pa je na- sprotno težnji slovenskega jezika, da se premene osnove ali podstave v okviru katere koli paradigme odpravijo. Zaradi tega pr iha ja pri ne najbolj pogostnih besedah do zamenjave priponskega obrazila, npr. slajši — sladkejši, mečji — mehkejši, starji — starejši, globlji/globočji — globokejši ipd. Te variante imajo različno stilno vrednost: tako je npr. mečji : meh- kejši, starji : starejši v razmerju neknjižno (oz. knjižno staro) : knjižno (knjižno sodobno); globlji : globokejši/ globoč ji v ruvno nasprotnem raz- merju; slajši — sladkejši pa sta že bolj izenačena. — Včasih jc iako vari iranje tudi med priponskima obraziloma -ši in -ji, npr . krajši, boljši (sodobno knjižno) : kračji, bolji (staro, narečno). Nesodobne variante so večkrat zastareli avtorski poetizmi, npr. Prešernovi, Aškerčevi, ali pa dialektizmi. 3.2.2.0.1 Problematika stilne vrednosti variant podstave p r i s l o v o v je bila deloma živa že pred precej globoko segajočim prenormiranjem primerniških prislovov s pridevniško podstavo v SP 1962, še bolj pa po tem posegu. P re j se je v glavnem tikala rabe te ali one stopnjevane pri- devniške podstave za izpeljavo prislova (včasih, npr. grše/grje, hkrati tudi priponskega obrazila — dlje/dalj, raje/rajši). Variante je ustvarjala težnja, da bi se prislovni primernik zmeraj bolj izvajal iz stopnjevanega pridevnika, ne pa neposredno iz prislovnega osnovnika s prislovnim stopnjevalnim obrazilom. Tako razumemo variante grje/grše kot sta- rejše oblike proti mlajšim. To nasprotje se s stališča pogostnosti kaže kot m a n j pogostno proti bolj pogostnemu. SP 1962 je uvedel splošno va- riantnost obeh tipov, torej oblike kot (naj)laže, ljubeznive je, huje, meh- ke je ... in (naj)lažje, ljubeznivejše, hujše, mehkejše ... Vendar to nista stilno prosti varianti, ampak je prva bolj samo knjižna in m a n j pogo- vorna, druga pa ravno narobe (Toporišič, 1966; Bajec, 1967). 3.2.2.0.2 Največ variant podstave je pri g l a g o l u v zvezi s pri- ponskimi/medponskimi obrazili za tvorbo vidskih parov in glagolskih oblik. Smiselno jih je obravnavati v naslednjih skupinah: 1. dovršnik — nedovršnik, 2. nedoločniška •— sedanjiška osnova, 3. navadni/dolgi ne- določnik — pogovorni/kratki nedol., 4. nedoločnik — deležnik na -n/-t, 3. sedanjik — velelnik, 6. sedanjik — deležnik na -č. 3.2.2.0.2.0 Pri n e d o v r š n i k u daje stilne dvojnice delno odprav- l janje premen, nastalih po prevoju, palatalizaciji in jotaciji: okopali — okopooati/okopavatilokapati, ogroziti — ogrožati/ogražati, iztegniti —• iztezati/iztegati/iztegooati/izieguvati/iziezovaii, zaseči — zasegati/zasego- vati, doteči — dotekati (odsotno doticati). Tu in tam je pri nedovršnikih, napravljenih iz dovršnikov na -ati, -iti, izgubljena ali se izgublja pre- mena po prevoju (prim, samo narečno okapati, hiperkorektno ogražaii, neobstajajoče napnišati ali povzračati, pogaščati ipd. nasproti dejan- skim naprošati, povzročati, zadoščati, pogoščati). Redki ostanki s pre- meno po 3. palatalizaciji (iztezali, zaprezati, dosezati in analogno izte- zovati) imajo že tudi alternativne dvojnicc, pogosto celo bolj običajne, brez te premene, npr. iztegovati, dosegati (celo zapregovati bi bilo možno), ali pa so popolnoma iz rabe (doticati). 3.2.2.0.2.1 Premene podstave v zvezi z izbiro enega ali drugega tema- tičnega samoglasnika za tvorbo s e d a n j i š k e o s n o v e so najpogost- nejše pri glagolih na -ati -eml-am (npr. pihati — pišem/piham) in -vati -jem/-am (npr. suvati sujem/suvam), deloma še -jati -jeml-jam (npr. lajati — lujem/lajam). Praktično vsi glagoli na -ot-l-et-ati (migotat i/tre- petati) imajo danes stilno že navadnejšo varianto sedanjiške podstave brez premene, torej trepetam (Lenček, 1966). Vendar je tudi varianta l ipa trepečem stilno še precej nevtralna, čeprav v besedilih m a n j po- gosta, in pogostnejša na določenem narečnem področju kot na drugem. Pri preostalih glagolih te vrste (Lenček, 1966) pa so variantne oblike na -em. in s premeno podstave po jotaciji razen izjemoma (npr. gibljem, kapi jem) zastarele oz. narečne. Od oblikotvornega obrazila za sedanjik -cm oz. -jem je odvisna obli- ka sedanjiške podstave še v redkih primerih tipa pluti — plujem/plo- oem (tako še rjuti, sluti). Navadnejše oblike so s sed. podstavo na -ov- (pri plovem deluje še težnja za nezamenjavanje z glagolom pljujem). — Podobno je s primeri t ipa pljuvati — pljuvam/pljujem: tudi tu so zme- ra j bolj v rabi oblike na -ur»-; tako se jasno ločijo od glagolov kot ku-jem z nedoločnikom kov-ati. — Popolnoma izolirani sta dvojnici t ipa dobim — dobodem/dobom; druga je neke vrste poetizein, velelnik dobodi pa se rabi tudi širše. Dvojnice, ki jih rojeva slovenski prevoj (priin. sta- rem/strem, ožamem/ožmem proti derem drem proti umrjem innrem — tu je še vpliv različnega oblikotvornega obrazila, t j . -jem : -era), stilno niso enakovredne: navadnejše so strem, ožmem, derem, umrem. V sedanjiku glagolov na -čem, -žem (z nedoločnikom na -či) je s spre- membo priponskega samoglasnika za 3. os. mn. povezana depalatali- zacijska premena č/k (rečejo — reko). Stilna vrednost p r ipada pripon- skemu obrazilu, ne premeni soglasnika (vendar rečo ali event, strižo de- jansko ni možno). 3.2.2.0.2.2 Dvojnice, ki jih imamo v v e l e l n i k u iz nekaterih se- danjiških podstav na podlagi nepremene korenskega samoglasnika (prim. snamem — snami), so pokrajinsko narečno zaznamovane (prim, še vzami, objami, oerjami) nasproti premen i In i m knjižnim tipa snêmi. Če se premenjuje še sedanjik, imajo take velelniškc dvojnice enako vred- nost kot sedanjiške (dri : deri, vendar velclnika umrji ni). Pač pa se pojavl ja jo dvojnice pri glagolih na -či -čem!-žem, in sicer v obliki samo pogovorne nepremenjene podstave nasproti zborni normi- rani premenjeni: peči, streži — peci, strezi. Starinsko pa zveni pomozi namesto supletivnega pomagaj. Osamljena taka primera zuna j glagolov na -či sta gledi (povedi) proti glej (povej); prvo je starinsko, poetično, drugo nevtralno. 3.2.2.0.2.3 Pri d e 1 e ž n i k u / d e 1 e ž j u na -č iz pogovornega jezika določenega zemljepisnega predela vdira v besedila, ki pretendirajo na zbornost, variantno glasovje nedoločniške podstave, npr . pišoč nam. pišoč. V tem sc razodeva nevraslost deležnika/deležja v globino jezi- kovne zavesti. 3.2.2.0.2.4 N e d o l o č n i š k e dvojnice t ipa najdit (v govorni obliki večinoma najdat) ali narest proti oblikam najti, narediti so v razmerju pogovornosti (prav pokrajinske pri narest) proti zbornosti. Skoraj izključno v govornem jeziku (zlasti prostem, in še posebej po- govornem) se kaže vpliv t. i. kratkega nedoločnika tudi v korenskih va- riantah (kratki naglašeni samoglasnik) glagolov, ki imajo naglas na ko- renu neposredno pred obrazilom za nedoločnik: ukrâsti/ukrast, zaplesti Izaplèst, zapiti/zapit (SSKJ, 1970). Variante s kračino imajo pokraj in- sko narečno podstavo. (To velja tudi za primere, ko se zaradi kratkega nedoločnika spremeni mesto naglasa: peljâti/péljat, nositi, nôsit, sahniti /sahnit). 3.2.2.0.2.5 Kar za kratki nedoločnik, velja tudi za izrazito knjižni n a m e n i 1 n i k dovršnih glagolov, vendar ima tak kratkonedoločniški namenilnik tudi svojo varianto na podlagi dolgega nedoločnika brez -i (Toporišič, 1958—1959; SSKJ, 1970). 3.2.2.0.2.6 Variante v d e l e ž n i k u n a -n, npr. prilagojen/prilago- jen, precejen/preceden, osramočen/osramoten, nakleščen/naklesten, so v razmerju bolj navadno proti manj navadno, razen ko bi zaradi pre- mene i>o jotaciji lahko prišlo do moteče ali neprimerne pomenske aso- ciacije ((nu)kleščen — (na)klestiti, kleščiti) ali negotovosti (zagožen). — Vsaj pogovorne variante imajo podstave deležnika na -n pri redkih gla- golih. npr. -nesen/nesen, zaželjen/zaželen; podstave s premeno po jota- ciji so pogovorne, zlasti tip -nesen (vendar prim, splošno rabljeno poraščen). 3.2.2.0.2.7 Variantne oblike d e l e ž n i k a n a -l pletel, bodel proti plel, bol so si v razmerju sodobne normiranosti proti pokrajinski in zgo- dovinski stilni zaznamovanosti. — Pokrajinskemu, npr. l jubljanskemu, pogovornemu jeziku ustrezajo deležniki t ipa najdel nam. našel. 3.2.3 Variante podstav v zvezi z besedotvornimi priponskimi obrazili 3.2.3.0 Variant podstav v zvezi z besedotvornimi priponskimi obrazili je v slovenskem knj . jeziku sorazmerno veliko, vendar je le malo takih, ki bi bile dubletne. Najznačilnejši tovrstni primeri so pred manjšalnimi priponskimi obrazili -ica, -ec, -ek, -ček: roka — ročica/rokica, breg — brežec/bregec, debeluh — debelušec/debeluhec, debeluh — debelušek/de- beluhek, debeluh — debelušček/debeluliček. Pred priponskim obrazilom -in se premenjuje alternativno izglasni с podstave, če pr ipada obrazilu -ic-, npr. babica — babičin proti muca — mucin. Nekaj primerov je druge vrste: tako so pri pridevnikih na -ski dvojnične oblike t ipa Hoče —• lioški/liočki ali študent — študentski/študent ovski\ pr i priponskem obra- zilu -oo/-ev so prav tako včasih dvojnice, npr. bruc — brucoo/brucev oz. Погас — Iloracoo/lloraceo/1/oračev. 3.2.3.1 Variante ob priponskih obrazilih -ic, -ek, -ec imajo deloma pokrajinsko podlago, ustrezajo pa tudi razmerju m a n j splošno in man j ustaljeno proti splošno možno, pogosto sproti napravljeno. 3.2.3.2 Tip hoški/hočki ustreza razmerju knjižno proti pokraj insko narečno (v zbornem jeziku je en sam pridevnik na -čki, namreč kmečki, ki pa je v paru s kmetiški, iz česar se je po vsej verjetnosti tudi razvil). Posebno v tvorbi iz slovenskih (deloma pa tudi drugih slovanskih) zem- ljepisnih imen dobiva knjižna oblika na -ški via facti konkurenta v oblikah na -čki. Po avtorjevem mnenju imajo v zbornem jeziku oblike na -čki stilno nevtralni status, če so posamostaljene (npr. Goričko), pri- devniki pa se tvorijo iz podstav po splošnih pravilih knjižnega jezika. Potrditev za to so primeri tipa zagrebški, dubrovniški, beograjski, kar- looški — ne zagrebački, dubrovački, beogradski, karlovački, torej tudi hoški ipd., kar je vse tvorjeno po zakonih slovenskega knjižnega jezika, ne pa mehanično prevzeto iz drugega jezika ali iz kakega narečju z dru- gačno podstavo alternacij, kot so značilne za knjižni jezik. Slovenski primeri t ipa hočki imajo nujno pokrajinski značaj ; gorički je zaradi ne- zamenjavanja z goriški. 3.2.3.3 Pr i tipu študentov ski/študent ski gre po vsej verjetnosti za rabo različnih priponskih obrazil, le pri primerih kot sinovski (ki pa nima opozicije v sinski) bi bilo mogoče misliti na podstavo sinov- (prim, še bogovski). 3.2.3.-1 Omahovanje (večkrat vsaj v smislu možnosti) imamo pri funk- cionalno mehkem с ali pri osnovi na samoglasnik in j v zvezi s pripono -ovl-ev (SP, 1962; Toporišič, 19б5з). Tu je odpor proti pisni prilagoditvi izglasja slovenskim glasoslovnim zakonitostim (v nasprotju s pruv ta- kimi prilagoditvami pri priponskem obrazilu -ski) pripeljal do nenarav- nega položaja: medtem ko se domače podstave na с (večinoma v na- sprotju z navadnim občevalnim jezikom) premenjuje jo po jotaciji (in potem zu č, kakor tudi za j, dobivujo priponsko obrazilo -ev\, pa se pre- vzete podstave, zlasti kadar njihov končni izglasni с ali j ni pisan s črko с ali j, ne premenjuje jo tako (in nato tudi dobivajo pripono -ov), zaradi česar zvenijo enako kot domače pogovorne oblike oz. zgodovinske: stric — stričev proli llorac — Iloracov, Apulei — Apuleiov kakor pogovorno in zgodovinsko Primicov, Matejov. Zdi se, da bi bil najnuravnejši , strukturalni izhod iz teh zadreg v obliki z nealternirano podstavo, vendar s priponskim obrazilom -ev, torej lloracev, Apuleiev, in tako še brucev (če Horačev ali bručev ni- kakor ne gre). 3.3 V a r i a n t e o b l i k o t v o r n i h p r i p o n s k i h o b r a z i l 3.3.0 Pri s t o p n j e v a n j u daje variante, ki jih je mogoče stilno vrednotiti, z ene strani uporaba katerega izmed treh priponskih obrazil (tj. -ši, -ji in -ejši), z druge pa uporaba priponskega ali prislovnega obrazila (npr. belejši — bolj bel). 3.3.0.0 Variante na podlagi različnih priponskih obrazil imajo sedaj sodobno nevtralno vrednost proti zastarelosti ali narečnosti, npr . meh- kejši, starejši, širši, slajši, globlji — mečji, starji, kračji, širji, sladkejši, globoke jši/globoč ji. 3.3.0.1 Stopnjevanje s priponskimi obrazili (Toporišič, 1969—1970; Ur- bančič, 1959—1960,) je z opisnim stopnjevanjem s prislovi v razmerju omejenega proti splošnemu (SSKJ, 1970). Л nepripravljenem (sponta- nem) govornem jeziku prislovno stopnjevanje lahko spodrine pripon- skega tudi pri leksemih, k jer je priponsko stopnjevanje bolj navadno od prislovnega (Toporišič, 1965x). Spodrivanje priponskih obrazil -ši in -ji pospešuje splošna težnja v slov. knj . jeziku, da se čim bolj zmanj- šajo premene v okviru kakršne koli paradigme (prim, čistejši nam. čiščji ali bolj gluh nam. glušji). (Ta težnja ustvarja tudi dvojnice pri delež- niku na -n (npr. prilagojen!prilagoden) in pri manjšalnicah (npr. ro- čica/rokica).) 3.3.0.2 Stopn jevanje s priponskim obrazilom -ejši pa zajema tudi ka- tegorije, ki jih knjižna norma predvideva za stopnjevanje s prislovi (Bajec, 1967); to velja za deležnike na -n!-t, zlasti ko se rabijo kot pri- devniki (tj. večinoma z rahlo premaknjenim pomenom nasproti glagol- ski podstavi), npr. zapletenejši, kompliciranejši, zoitejši , ali za osam- ljene izraze za barve (belejši) (Toporišič, 1969—1970). Take tvorbe ima povprečna zavest o normah knjižnega jezika na podlagi nezadostno for- muliranih pravil v naših slovnicah za neliterarne, in se nj ih rabe tudi izogiba (včasih nepotrebno). 3.3.0.3 Problematika stopnjevalnih priponskih obrazil je obdelana že v zvezi z variantami podstave stopnjevanega prislova. 3.3.1 Glagolske pripone 3.3.1.0 Pri glagolu je na jbo l j živ problem glagolskih pripon (oz. vr- stilcev) za tvorbo v i d s k i h n e d o v r š n i h o s n o v , deloma še za iz ražanje prehodnosti. 3.3.1.0.0 Glagolom na -am se nedovršniki delajo bodisi z (že obrav- navano v bistvu zastarelo in redko) samo premeno podstave (okopam okâpam), sicer pa s pripono -oa-, dodano prvotni glagolski osnovi (oko- pam —*• окораоат), ali pa z zamenjavo pripone -a- z -uje- (okopam-*- okopu jem). Dvojnic tipa окораоат! okopu jem je po Lenčkovem izpisu iz SP 1962 vsega 207 (Lenček, 1966) (ob 218 primerili tvorbe samo z -aoa- in 137 primerili samo z -ODa-). Stilna vrednost variant -ooa-l-aoa- je ve- činoma v smislu novejše in narečno osrednje proti starejše in narečno bolj obrobno. Y zbornem jeziku je varianta z -ana- dostikrat že zasta- rela. Konkretno ob vsakem leksemu to seveda lahko prikaže le slovar. 3.3.1.0.1 Pri glagolu na -im (-iti) se (spet po Lenčku, 1966) poleg ne- dovršnikov s pripono -a- (kjer je večina, tj . 500 primerov) in -ooa- (300 primerov) navaja še 91 primerov z dvojnicama -a-1-ooa-, a le 4 primeri z dvojnicama -ana-l-ona-. Dvojnice z -aoa- teh glagolov so popolnoma zastarele in narečne (prim, proučaoam, dokupavam). Od dvojnic -a-/' -uje- se zdi z majhno prednostjo za -a- večina primerov enakovrednih (prim, zasajam/zasajujem, ohlajam/o/i/ajujem, usklajam/usklajujem, oznanjam/oznanjujem). Včasih pa je varianta na -a- že zastarela, npr. razločam, okrožam, osenčam, izčiščam, okrnjam, (nasičam), premražam, oglajam, razplojam, razkrapljam, okrepi jam, varianta na -uje- pa neo- logistična, npr. razkropi ju jem, razplojujem, osnobojujem, sproščujem, pooblaščujem, prežarjujem itd. 3.3.1.0.2 Glagoli na -neml-niti imajo dvojnice -a-/-ooa- (26), -ana-/ooa- (8), -a-l-ava-l-ooa- (6) in -a-/-aoa- (37), in sicer ob nedvojničnih -a- (104) in -at»a- (4). Od teh dvojnic so pogosto nesodobne ali narečne zlasti tiste na -aoa-, npr. posipaoam, posmihaoam, nagibaoam, zadrgaoam, pogrka- oam, prekopicaoam, odkrhaoam, podpihaoam, namigaoam. Ta pripona včasih tudi kot edina zveni nekam trdo, npr. odščipuvam, razprhavam; tu bi bile prav možne dvojnice na -uje-. Dvojnice na -a- se zdijo nezanesljive v primerih, ko nedovršni par ni zavarovan pred mešanjem z nedovršnim predponskim glagolom, (eventualno s premeno v podstavi), npr. izdiham, poiegam, verjetno tudi poklekam (nasproti ev. potezam). 3.3.1.0.3 Glagoli na -em -Cti imajo redke dvojnice na -à-1-ava-. Va- rianta z -ana- zveni že zastarelo ali narečno, npr. potresanam, prezeba- nam, ugnetaoam, utepaoam, ogri/.anam. Od preostalih možnosti je tisla s pripono -a- običajnejša od tiste z -ona-, npr . pot resam/pot rešujem; ogrizam ni mogoče, ampak le ogrizujem, narečno tudi ogri/.anam. 3.3.1.0.4 Nedovršni pari glagolov na -jem/-Vti (prim, zašiti zašijem) so stilno zaznamovane tvorbe, prim, nagnioam, poščinam, zasipam; na- mesto njih se ruje rabijo peri fraze t ipa malo gnijem (ščipam, šinurn) ipd.; zdi se pa možna oblika na -ana-, npr . podšinanam. 3.3.1.1 Glagolska pripona -a- se v o t r o š k e m g o v o r u odraslih, od tod potem tudi v govoru otrok samih, uporablja namesto pripone -i- vsaj ponekod v Sloveniji: prim, nošam nam. nosim. 3.3.1.2 O vrednosti alternativnih s e d a n j i š k i l i p r i p o n tipa kopam/kopljem je bil že govor pr i premenah podstave pod vplivom pri- pone -e- glagolov na -ati. Stilna vrednost glasovno premenjene variante podstave velja tudi za pripono -e- nasproti -a-. Stilno nezaznamovana oblika glagola smejati se je smejem se, posebnost pa smejim se in «me- jam se. Enako še lajam, tajam proti lajem, tajem. 3.3.1.3 Premene glagolske pripone v zvezi s t. i. k r a t k o o b l i k o 3. os. inn. (-ejo/-o, -ijol-e, npr. nesejo/neso, bijejo/bijo, pustijo/puste) ni- majo samostojne stilne vrednosti, ampak o n je j hkrat i odloča nasprotje med končnico -jo in -0. 3.3.1.4 Dovolj pogosto je (zaradi redukcije nastala) govorna n e v - t r a l i z a c i j a g l a g o l o v na -eti in -iti pri isti podstavi, npr. oživiti — oživeti, v določenih oblikah; tako še oživil — oživel. (Možno je tudi mešanje med bogatiti se in bogateti, oživeti — oživiti se, in od tod de- ležnik na -en oživljen.) 3.3.1.5 Ožje pokrajinsko zvenijo tudi g l a g o l s k e o s n o v e n a C-iti namesto na C-e-ti, npr . naskubiti nam. naskubsti. Iz osnove na -i- je seveda lahko razumljiv deležnik na -n s premeno izglasnega so- glasnika po jotaciji (oskubljen nam. normiranega oskuben) (Bajec, 1967). 3.3.1.6 Alternacije priponskih obrazil za posamezne glagolske oblike 3.3.1.6.0 Y n e d o l o č n i k u ima oblikotvorno obrazilo -ti pogovorno varianto brez končnega -i (nest, peč, delat). Obrazilo -ti je na zahodnem jezikovnem območju občuteno kot izrazito samo knjižno, na severo- vzhodnem pa je tudi pogovorno. Pri glagolih na -či obstaja nižja po- govorna pokraj inska varianta na -čti, npr . pečti (v reduc. obliki pečt). 3.3.1.6.1 Nedoločnikovim oblikam na -čti ustrezajo vzporedni name- nilniki na -čt, z isto stilno vrednostjo, kot jo imajo ustrezne nedoločni- kove variante. 3.3.1.6.2 V pogovornem jeziku ima d e l e ž n i k n a -Z v obliki za moški spol ed. za nenaglašene visokozborne -/э/l, -il, -el izgovorilo va- rianto -и (SP, 1962; Toporišič, 1963,), ki je sama pogovorna (njena po- kraj inska komplementarna varianta je -o in celo -a (Ramovš, 1924). 3.3.1.6.3 Pri d e l e ž n i k u 11 a -n je razen v vsaj že nakazanih pri- merili t ipa oskuben/oskubljen, zaželen/zaželjen, prenesen/prenesen, po- rasten/poraščen ipd., kjer gre za variante zborno proti pogovorno (SSKJ, 1970), še nekaj primerov, ki so v prosti stilni razvrstitvi, npr . doživet/do- žioljen. Nekatere take oblike na -en (Lenček, 1966) so narečne, npr. mlen, štren, namesto mlet, strt. Podobna oblika, vendar z alternacijo podstave kot v sedanjiku, je pšen nam. plian. 3.3.1.6.4 Take dvojnice kot pri deležniku na -n/-t imamo še pri g 1 a - g o 1 n i k u (Lenček, 1966) : namesto pričakovanega trt je je regularna zborna oblika trenje, zrenje; niso pa zborne oblike drenje ali mlenje, zrenje ipd. 3.3.1.6.5 Pri d e l e ž n i k u s t a n j a imamo dvojnice (Lenček, 1966) s priponskima obraziloma -(e)n-U- oz. -I-, Dvojnična varianta na -l- je knjižno obarvana, na -n pa pogovorno oz. splošno občevalno: (od)rastel/ (od)raščen, porasel!poraščen, ozebel/ozebljen, otekel/otečen, zatekel/za- tečen, pretekel/pretečen, potemnel/ potemnjen, ogorel/ogoren, osupel/ osupnjen, crkellcrknjen, izbokel/izboknjen, zamrzel/zamrznjen, otrpel/ otrpnjen, usahel/usahnjen, zmrzel/zmrznjen ( n a r . zmrznjen) . . . N e k a - tere dvojnice ne -en pa niso knjižne: zasopljen, obleden, ozeben. Delež- nik na -en glagolov na -em -iti je večkrat tudi v knjižnem jeziku bolj n a v a d e n k o t n a -l ( n p r . crknjen, usahnjen). 3.3.1.6.6 Pri d e l e ž j u n a -ši so redke dvojnice (Lenček. 1966) v razmerju knjižno — neknjižno (npr. pozabivši — pozabeljši), pri drugih pa je oboje nekako enakovredno (oprijemši/oprimši). Na splošno so ne- katere sploh zelo malo ali nič v rabi, npr. prinesši, zagodši, otepši, zmeoši, strši, produvši itd. Isto velja tudi za oblike na -io, npr. oprtiv, prihulio, pustio, ki bi bile možne pač le še v frazcologemih. З.З.1.6.? Glagolska p r i p o n a z a k r a t k o 3. o s. m n. pri se- danj iku: -o- nam. -e- in -e- nam. -i- (coeto, kriče). Oblike s premenjeno glagolsko pripono se čutijo danes predvsem kot samo knjižne (Lenček, 1966) (le ponekod v narečjih so še žive, zlasti pri ateniatskih glagolih, prim, gredo, kjer pa se občutijo kot končnice, prim, gre-jo/gre-do/nar. gre-јд). Večina v SP 1962 registriranih oblik na -o (in celo na -e) je sploh že malo v rabi (npr. vleko, brijo, klijo, rijo, vpijo, čujo, bledo, bredo, vedo (= vedejo), meto, pero, vzemo, snemo, vnemo (pri "zadnjih treh imamo tudi premeno samoglasnika (vzamejo — vzemo), -dro, -pro, -zro, -pno, -žmo, -spo, hote/lite). Prav nič več rabljene take oblike pa najdemo v 2. pol. 19. stol. pri Levstiku in njegovih privržencih (Toporišič, 1967,; 1967,,). 3.3.1.6.8 Pogovorno (Tojiorišič, 1970,) tematični -i- v s e d a n j i k u ali docela izgine (nos-о -то -te ... -jo) ali pa se vsaj reducira do stopnje polglasnika (nos-эт -aš). Enako je v v e 1 e 1 n i k u. Pri ustreznem so- glasniškcm sklopu nastopajo znane premene podstave (pretegan). — Izmed variant doumi/doumej je prva navadnejša. Oblike pogledi, po- vedi so v primerjavi z regularnimi povej, (po)glej starinske. Možna ob- lika povedaj je iz otroškega govora. Supletivna velelnika k sedanjiku grem sta pojdi in idi; drugi je severovzhodna pokraj inska varianta; v starejši l i teraturi lahko tudi s starinskim prizvokom. 3.3.1.6.9 D e l e ž n i k na -č ima malo variant: poleg obrazila -oc se rabi še -eč pri glagolu dreti; dereč je pesniška (Prešernova) raba (Topo- rišič, 1967). Oblika čuječ se rabi poleg čujoč. 3.3.1.6.10 D e 1 e ž j e na -e je večinoma variantno z deležjem na -č, npr. drhte/drhteč. Mnoga taka deležja pa so za knjižno sodobno rabo dejansko že odmrla, npr. čude, cede, drobe, goje ipd.; od 47 oblik, izpi- sanih pri Lenčku iz SP 1962, jih je komaj kakih 20 še v večji rabi (drhte, sede, strme, žde, grede, hote, spe, stoje, vede, leže, hrešče, ječe, kleče, beže, miže, molče, renče, smrče). (Vsa so danes že prislovi načina.) Dodati bi bilo npr. še smeje. Živa je, sicer pa samo knjižna, oblika z obrazilom -je, dodanim nedoločniški glagolski osnovi, npr. plesaje, meketaje, kupo- vaje ... Oblika na podlagi sedanjiške osnove glagolov na -ovati (npr. vzdihuje) je zgodovinska (knjižna npr. iz 19. stol.), le izjemoma jo še kdo slovničarsko hiperkorektno rabi tudi še sedaj. 3.4 V a r i a n t e b e s e d o t v o r n i h p r i p o n s k i h o b r a z i l 3.4.0 Pri obravnavi stilne vrednosti besedotvornih priponskih obrazil je treba seveda upoštevati ne le priponska obrazila sama, ampak tudi podstavo, kateri se dodajajo. Za primer pomenska kategorija »vršilec dejanja«: Stilno vrednost, npr. afektivno ipd., ima namreč včasih že podstava, medtem ko je priponsko obrazilo lahko stilno nevtralno (prim, z ene strani čenč-ač, bah-ač, nerg-ač, krič-ač in z druge nos-ač, dobavlj- -ač, ber-ač; ali intrig-ant, zabuš-ant proti diplom-ant, demonstr-ant. So pa seveda tudi priponska obrazila, ki so očitno stilno zaznamovana, in sicer nasproti ustreznim stilno nezaznamovanim: smrd-uh, drem-avh, uč-enik, klepet-ulja, godrnj-alo... proti vod-ja, jezd-ec, bra-lec, čuv-aj, gost-itelj, glos-ator, štud-ent... Stilna zaznamovanost takih izpeljank temelji na podlagi (vsaj potencialne) opozicijske izpeljanke ob isti pod- stavi s stilno nevtralnim priponskim obrazilom, kot npr.: uč-enik — uč-itelj, govor-un — govor-eči, boks-ač — boks-ur. Vsaj nekatera stilno zaznamovana priponska obrazila so družljiva le s pomensko ustreznimi podstavami, npr. prip. obrazilo -ež: gul-, grab,- kink-, mrd-, der-, hlin-, motovil- ipd. Prim, še za ž. spol: čvek-a, prismod-a, kurb-a. — Seveda pa se razna priponska obrazila iste kategorije ob isti podstavi uporab- i t - Sluvistična revija l ja jo večinoma za izražanje pomenskih razlik, npr. nos-ač — nos-ilec, govor-eči gooor-ec — gooor-nik. V nadal jn jem so obravnavana le stilno zaznamovana priponska obra- zila za tvorbo posameznih besednih vrst, in sicer po posameznih pomen- skih kategorijah (npr. vršilec dejanja (človek, naprava), rezultat deja- nja ipd.) in glede na besednovrstno podstavo (glagolsko. pridevniško, samostalniško. . . ) . 3.4.1 Variante priponskih obrazil za izpeljavo s a m o s t a l n i k o v 3.4.1.0 Ob glagolski podstavi 3.4.1.0.0 V r š i l e c d e j a n j a : Največ stilno zaznamovanih pripon- skih obrazil je moškega spola, ženskega m a n j (tu niso upoštevana femin. modifikacijska obrazila kot gooor-un- k a ali jezik-aoi- l j a), srednjega pa je eno samo. Primeri: srnrd-ûh. drem-àoh, gooor-йп, godrnj-âos, jezik- ânt, giil-ež, uč-enik; cmér-da. klepet-ûlja, smrd-éla, namig-ûsa; godrnj- alo. Poimenovanja s temi obrazili imajo slabšalno vrednost, le učenik ima prizvok pridvignjenosti (svetopisemskost) oz. starinskosti (npr. raba pri Mencingerju). Poseben primer je variantno priponsko obrazilo -lecj-oec (npr. bra- lec/braoec): stilno nevtralno se sedaj uporabl ja -lec, medtem ko se -vec občuti umetno vsajeno inovacijsko s hkratnim prizvokom starinske Ijud- skosti (vendar v im. poknjižene s polglasnikom pred c) in eventualne starinske poetičnosti. Pač pa ima izrazit prizvok knjižnojezikovne neso- dobnosti ali cclo popolne nekultiviranosti izgovor -/e- (npr. Ibrâlcal). — Kar je bilo povedano ob priponskem obrazilu -lec/-Dec. velja tudi za pripone -Ik-, -Isk-, -Isio- in za nadal jn je izpeljanke iz nj ih; zanaprej se z njimi ne bomo ukvarjal i . 3.4.1.0.1 Pri imenih za o r o d j a v r š i l e e d e j a n j a se delen nemir vnaša s poskusi, uveljaviti za določene naprave eno samo obrazilo tudi v primerih, ko je razvrstitev sopomenskih obrazil že utr jena (tako npr. ses-alnik zveni kot novotvorba, zlasti strokovna, nasproti ustaljenemu ses-alec). 3.4.1.0.2 Pri i m e n i h d e j a n j so si priponska obrazila lahko v razmerju na določeno leksikalno podstavo vezanega, omejenega, deloma že izginjajočega nasproti splošnemu, vse bolj prevladujočemu, npr. : mlač-eo/mlat-eo — mlat-enje, bor-ba — borj-enje, sod-ba — soj-enjc, blešč-oba — blešč-anje, mle-teo — mle-tje. Nekutcre take dvojnice pa so stilno še enakovredne, npr. grad-nja — graj-enje. Mordu gre sem tudi še zelo pogostni tip abstrak-cija — abstrah-iranje, kompoz-icija — kompon- iranje. Na splošno pa se izpeljanke, ki nimajo obrazila -nj-t-je (večinoma zaznamujejo tudi rezultat glagolskega dejanja) , ne občutijo dovolj jasno kot imena za dejanje. Isto obrazilo je pr i dovršnih glagolskib podstavah večkrat edino možno, npr. dogod-ek, izved-ba, proš-nja (ne obstajajo dogod-enje, proš-enje, izoed, j-enje ipd., pač pa noš-nja in noš-enje). 3.4.1.1 Ob pridevniški podstavi 3.4.1.1.0 Za kategorijo n o s i l e c l a s t n o s t i je stilno zaznamovanih priponskih obrazil v primeri za pomen vršilca dejanja manj . na splošno pa spominjajo nanje: prim, slabšalno črn-ilh, grob-ijan;modr-iian, čist- Lin, grd-dosj-aoš/aož. Nekak oslabljen slabšalni prizvok ima -iih v iz- pel janki debel-uh (in za ženski spol -uša. debel-uša) ali -če v bel-če (kolikor tu ne gre za manjšalnico belec + ce). Skoraj že ljubkovalni pomen ima prip. obrazilo -ko, npr. debel-ko. V razmerju strokovne pridvignje- nosti proti običajnosti so si dvojnice z obraziloma -um proti 0, npr. antiseptik-um — antisepiik. 5.4.1.1.1 Pri imenih za l a s t n o s t daje glavne stilne variante na- sprotje prevzeto proti domače, npr . dekadenc-a, divergenc-a proti deka- dentn-ost, divergenin-ost, ali komod-iteta, abnorm-iteta proti komodn- ost, abnormn-ost, ali monoion-ija proti monoton-ost. Prevzeti tip je bolj samo knjižen, s prizvokom izobrazbene razkazovalnosti. V glavnem se umika iz rabe (pač pa se rabi kot noinen rei, t j . kot ime za stvari, ki so v zvezi z imenovano lastnostjo, npr. dekadenca kot posebna živ- Ijenskonazorna smer ipd.). — Podobno razmerje imamo še med pripon- skima obraziloma -ija in -,stvo, npr. barab-ija, bogai-ija proti barab-stvo, boga-stoo. Imena za lastnost, napravl jena s preprosto konverzijo iz pridevnika, so z enakimi imeni, izpeljanimi z obrazilom -ost (prim, bel-o, božansk-o, proti bel-ost, božansk-osi), v razmerju večje ali manjše konkretnosti, splošnosti, eksplicitnosti; konverzijska imena se tudi rada rabijo kot poimenovanja za tâko, v čemer se razodeva lastnost, izražena z imenom na -ost. V takem razmerju sta si tudi priponski obrazili -ma in -ost, npr. bel-ina, bel-ost. Nekatera sopomenska priponska obrazila se skušajo utrdit i za zaznamovanje take pojmovne značilnosti glede na različne predmetnostne komplekse, npr.: čist-ost (nravna ipd.), čist-oča (higie- nična). čist-ota (npr. kemične pojavnosti), ali pa imajo prizvok zastare- losti. npr. čist-oba v paru s čist-ost (SSKJ, 1970). 3.4.1.2 Ob samostalniški podstavi 3.4.1.2.0 Pri izpeljankah iz samostalnika se za besede s pomenom n o- s i 1 e с p r e d m e t n e g a p o m e 11 a ob kaki podstavi rabita domače in prevzeto priponsko obrazilo, npr. košark-ar — košark-aš. V večini pri- merov pa taka poslovenitev obrazila -aš ni mogoča, npr. bomb-aš, nogo- met-aš (tu bi bil mogoč neologizem nogometnik, do česar pa ni prišlo). 3.4.1.2.1 Pri i m e n i h k r a j a je teoretično možna varianta prevze- tima priponskima obraziloma -ija in -iteta domače -stvo, npr. kapitan- ija, admiral-iteta — kapitan-stvo, admiral-stoo (-stoo je zelo pogosto priponsko obrazilo pri domačih podstavah za (približno) isti pomen, npr. glavar-sivo, klepar-stvo, ki pa še raje pomeni funkcijo ali obrt). 3.4.1.2.2 Pri imenih za p r e b i v a l c e je neko omahovanje med prip. obraziloma -an in -anec, npr . Američ-an — Amerik-anec. Prva oblika je bolj samo knjižna. Vse polno pa je takih dvojnic za imena prebivalcev domačih naselbin, in sicer na podlagi nasprotja sodobno — zastarelo (prim. Ljubljan-čan — Ljubljan-ec) ali pa splošno knjižno proti pokraj insko (npr. Vrtojbec/Vrtojbčan, Zaplanec, Dutovljanec, Vremčan, Britofčan proti Vrtojbencc, Zapluninec, Dutovec, Špilarec, Bri- tošnji (Savnik, 1968). 3.4.1.2.2.0 F e m i n a t i v i (p r i i m k o v), izpeljani s pr ip. obrazili za samostalnike, so zaznamovani pogovorno, v knjižnem jeziku pa tudi starinsko (prim. Turšič-ka, Rogar-ica, Radman-ca, Brnk-ovka, Volk-ulja, Matič-ka, Bolt-ela ipd.). Novodobni prizvok, ki pa se počasi izgublja, imajo feminativi na podlagi konvertiranega pridevnika, npr. (Zofka) Koedr-ooa (vendar imajo taka imena doinačnostno pokrajinsko noto, ko so rabljena sama, npr. Kaji-ova, Poljanč-eoa v Bohinju — taka so tudi imena za pr ipadnike m. spola kake hiše, torej Kaji-oo, Poljanč-ev). — Stilno se čutijo nekateri maskulinativi, npr. kač-ak. 3.4.1.2.3 S k u p n a i m e n a imajo dostikrat nasprotje v m n o ž i n i svojega podstavnega samostalnika ali v e č b e s e d n e g a p o i m e n o - v a n j a , npr. : de-ca, vojašč-ina, dlač-je, ]>lot-ovje, član-stoo, jelen-jad, idiom-atika, kozm-etika, lirast-ina proti otroci, vojaki, dlake, plotovi, člani, jeleni, idiomi, kozmetični preparati, hrastov gozd/les- Tu gre za stilno razmerje običajnega, sprotnega poimenovanja proti neke vrste terminologizaciji (pri deca — otroci gre za pokrajinskost — splošna knjižnost). 3.4.1.2.4 Prip. obrazila za m o d i f i с i r a n j e s a m. p o i m e n o- V a n j v smislu: m а n j š u 1 n o s t i : breg-ec, golob-ič, gumb-ek, stroj-ček, klop-ca, liiš-ica, bradaoič-ka, deklet-ce, grozdj-iče, ust-eca; l j u b k o - v a l n e m a n j š a l n o s t i : brat-ec, fant-ič, Andrej-če, grob-ek, grad iček, sin-ček, deč-ko; rok-ca, krav-ica, sestr-ičica, devič-ka, žen-ička, mam-i; sonč-ece, jelen-če, jabolč-ko, deč-ica ; z a n i č e v a 1 n e / i ro n i č - n e m a n j š a l n o s t i : član-čič, človeč-ek, far-ček; cigan-če; z a n i - č e v a l n o s t i : berač-on, nemč-ur, kmet-avs, bab-ež, bruc-ûlja, kme- tâvs, bab-éla, bab-ûra, človeč-e, bab-išče, krav-še — vsa ta obrazila so že po definiciji čustveno zaznamovana. Stilno nevtralno nasprotje, zlasti manjšalno, imajo večkrat v večbesednih poimenovanjih po vzorcu bregecjbrežec — majhen breg, golobic — majhen/mlad golob, kmeiavs — nerodni/neotesani človek, člančič — malovreden članek, ipd. Naše puri- stično izročilo taka večbesedna poimenovanja navadno zavrača. 3.4.1.2.5 Priponska obrazila pri zloženkah so redko dvojnična. npr. lepopis-0 — lepopis-je (Šolar, 1959-603). 3.4.1.2.6 Marsikatera izpeljanka za ime predmeta je v stilnem raz- merju do zlasti pogovornega večbesednega poimenovanja, npr. gooej-ak — goveje blato, jesenov-ina — jesenov les/gozd, slovenšč-ina — slo- venski jezik, bakren-ina — (npr.) bakrena posoda, vozn-ina — denar za vožnjo, balzamov-ec — balzamovo drevo, Prežihov-ina — domačija Pre- žiliovili ipd. To daje tem izpeljankam prizvok novotvorb, strokovnih ali publicističnih. 3.4.2 Variante priponskih obrazil za izpeljavo p r i d e v n i k o v 3.4.2.0 Ob samostalniški podstavi 3.4.2.0.0 I n d i v i d u a l n a s v o j i n a se ob samostalniški podstavi m. spola izraža s priponskim obrazilom -ov (to ima v zbornem jeziku, če se podstava končuje na govorjene с j č ž š ali dž, komplementarno vari- anto -ev, priin. brat-ov — mož-ev). V občevalnem nczbornem jeziku je ta varianta navadno ohranjena le pri pogosteje rabljenih besedah, sicer pa se rabi le -OD, zlasti rado za с (stric-ov). ki bi se pred -ev moral premeniti s č (strič-ev). Pri podstavi bruc- je v rabi navadno le nezborna oblika svoj. pridevnika na -ov (brucov); zborna oblika bi bila bruč-ev (tako tudi llorac Ilorač-ev), kar pa se ne govori; sprejemljiva pa je (kot že rečeno) oblika brez alternacije podstave po jotaciji, vendar s prip. obrazilom -ev, torej brucev, lloraceo (analogno primerom muca — тис-in proti Matica — Matič-in). Pri izpeljavi svojilnih pridevnikov iz podstav samostalnikov I. skla- njatve (vojvoda, Krleža) sta v navadni govorni rabi vsaj pri nekaterih primerih priponski obrazili -ov -ev in -in (vojvodov/Krležev in vojvodin/ Krležin). Tvorba z -ov/-ev se smatra za stilno nevtralno, z -in pa za zaznamovano v smislu nesodobnosti ali tujosti. 3.4.2.0.1 Iz nekater ih podstav se pridevniki za izražanje s p l o š n e p r i p a d n o s t i ali v r s t n o s t i izpeljujejo bodisi s -ski ali z -ov -ev- -ski (Sinrekar, 1969-70). npr. študentski/študent-ovski. Prip. obrazili sta sicer načeloma komplementarni glede na soglasniško izglasje podstave (-ooski se rabi na mestih, ko bi zaradi -ski in spremljajoče ga obvezne premene izglasnega soglasniškega sklopa podstave (Jagodic, 1969-70) prišlo do identifikacijskih težav premenjene podstave, priin. kongovski, balzacooski proti konški, balzaški), v primerih tipa študentski/študen- tovski pa se dostikrat brez potrebe vsiljuje daljša oblika, deloma iz pr izadevanja za zavarovanje slovenskih oblik nasproti srbohrvaškim. Beg pred identifikacijsko težavo premenjene podstave vodi včasih še do drugačnih variant : Kong-o — kong-ovski/kong-oški. Izpeljanke tipa kon- goški iz publicističnega jezika težijo k nevtralnosti, oblike tipa kongov- ski pa lahko dobijo samo knjižni prizvok (prim, še ameriš-ki — amerik- anski). — Pri primerih tipa cankarj-anski, wagnerj-anski, diirerj-eoski, carduccij-eoski nasproti možnim cankar-ski, loagner-ski, diirer-ski, car- duccij-ski gre lahko tudi za pomensko, ne samo stilno variantnost {can- kar jan-ec -> cankarjanski); carduccijevski nasproti carduccijski menda ohranja informacijo o podstavi m. spola (prim, sanac-ij-ski za ž. spol). Konkurentni priponski obrazili za izražanje vrstnosti sta pr i posa- meznih podstavah tudi -oo in -in, npr. bresk-oo/bresko-in, češnj-eo/če- šnj-in. Stilna nevtralnost se v splošni rabi nagiba zmeraj bolj k -oo/-eo in -in; prim, še mačeh-ooski — mačeh-inski. — Podoben primer je dvoj- nica tipu mater-in — mater-en, npr . jezik: elitnejša in ustreznejša vari- anta je druga, prim, materni jezik. 3.4.2.0.2 Svojevrs tna stilna vrednost raste iz dvojnic pridevnikov s priponskimi obrazilnimi variantami -anj-nat (npr. marmor-), -aol-ast (npr. luknjic-), -menj-en (npr. pis-), -astj-ao (npr. beb-). Priponsko obrazilo -an je sicer bolj splošno, sa j izraža le neko o d n o s n o s t s podstavo (lés-en, mês-en, gôzd-en, märmor-en, grôz-en), medtem ko obrazila -én (lesen, mesén), -nat (mes-nat, papir-nat, gozd-nat), -ooit (groz-ooit, hrib-ooit) pomenijo s n o v , o b i l i c o , m e r o , p o d o b n o s t ipd.; vendar ima- mo primere, ko se splošna odnosnost izraža tudi s takimi specializiranimi priponskimi obrazili, npr . marmor-nat, slam-nat, sen-en, pis-теп ipd. — Včasih tudi ni prave razmejitve med priponskima obraziloma -ao in -ast, npr. grb-an, grb-ast. V razmerju d o m a č proti p r e v z e t so dvojnice kot kapric-ast, filistr-ski, braour-en, antireligij-ski, arterij-ski proti kapric-iozen, filistr- -ozen, braour-ozen, antirelig-iozen, arter-iozen. Pri terminih gre lahko za razmerje splošno proti ožje strokovno. S t a r i n s k o k n j i ž n o oz. o z k o s t r o k o v n o je zaznamova- nih veliko pridevnikov s prip. obrazilom -ičen, npr . encikloped-ičen, akadem-ičen, diftong-ičen, diktator-ičen, hiperbol-ičen nasproti nevtral- nim enciklopedij-ski, akadem-ski/akademijski, difton-ški, diktatorski, hipertrof-en. — Pridevniki na -an, -in, -ski se v občevalnem jeziku dosti- krat rabijo promiscue, npr. elektrotehniš-ki^lektrotelinič-en, čeprav se oblikam na -ski navadno pripisuje moška podstava (elektrotehnik), na -эп pa ženska (elektrotehnika). Ta težnja daje tudi dvojice sloonič-ni proti slovni-ški (zadnje zastarelo). 3.4.2.1 Ob glagolski podstavi 3.4.2.1.0 Pri glagoskih pridevnikih je neko omahovanje v rabi pri- ponskih obrazil s pomenom p o t e n c i a l n o s t i , npr. nedosež-en/ne- doseg-ljiv, neizbris-en/neizbris-ljiv, neizreč-en/neizrek-ljiv /neizreč-en. Priponsko obrazilo -an se umika pred splošnim pogostim -Ijiv. 3.4.2.1.1 Priponsko obrazilo -elen je nezborno (sicer vezano na nem- ško-francosko posredovanje takih besed), priin. vizuelen proti vizualen. To velja tudi za pridevnike ob drugačni podstavi: virtuelen. 3.4.2.2 Ob pridevniški podstavi 3.4.2.2.0 Pri izpeljankah iz pridevniških podstav so stilno zaznamo- vane tvorbe v smislu m a n j š a 1 n o s t i oz. 1 j u b k o v a 1 n o s t i z medponskim obrazili -ka-, -čka-, -ce-/-ca- oz. s priponskimi obrazili -kan, -čkan, -cen, npr.: pri(l-ka-n, drob-čka-n, drob-ce-n oz. bel-čkan, čist-kan. debel-сап. Kot v e č a 1 n e so zaznamovane tvorbe z obrazili -anski, -ovit, npr. groz-anski, groz-ovit, grom-ozanski. 3.4.2.2.1 Stilno vrednost g o v o r n o s t i , in sicer v smislu č u s t v e - n o s t i , daje priponsko obrazilo -šen pri zaimku tak-šen (proti tak). 3.4.2.2.2 Priponska obrazila -an, -at in -ast se rabijo tudi samo za e n o u in n e j š o u v r s t i t ev pridevniške besede med pridevnike (Bajec, 1952), prim, molčeč/molčečen, oljen/oljnat, mat/matast, odveč/ odvečen, napak/napačen, boječ/boječen. Pri deležniški podstavi zvenijo nekako ljudsko, pri prislovnopridevniški pa že nevtralno ali z rahlim knjižnim prizvokom. Pri dvojnicah tipa gnus-en/-oben gre sicer verjetno za različne podstave (gnus-, gnusob-), ker druga zveni bolj čustveno. Podobno pri rod-en/-oviten, plod-en/-ovit. 3.4.3 Variante priponskih obrazil za izpeljavo g l a g o l o v . 3.4.3.0 Ob glagolski podstavi. 3.4.3.0.0 Glagolske izpeljanke iz glagolske podstave so stilno zazna- movane, če so izpeljane z medponskimi obrazili za: m a n j š a 1 n o s t : -k-, -Čk-, -с-, -if-, -inc-, -Ij-, -ik-, -avk-: hlip-k-ati- poj-čk-ati, jok-c-ati, stop- -ic-ati, krul-inc-ati, skak-lj-ati, bel-ik-ati se, strelj-avk-ati (v vseh pri- merili sledi glagolska pripona -a-) ; v e č a 1 n o st oz. s l a b i l n o s t : -ast-, -ih-, -uh-, -avh-, -oh-, -ič-: dirj-ast-iti, sop-ih-ati, drem-uh-ati, drem-avh-ati, drnj-oh-ati, hval-ič-iti (poleg glag. pripone -a- možna tudi -i-). 3.4.3.1 Ob medmetni podstavi s p r o t n e t v o r b e navadno učin- kujejo opazno: limkati, ahniti, ajsati ipd. 3.4.4 Pr iponska obrazila za izpeljavo p r i s l o v o v 3.4.4.0 Tvorbe z obrazilom -orna so v primerih iz s a m o s t a l n i k a kot trop-oma ali par-oma, uvod-oma lahko občutene kot samo knjižne nasproti frazeološkim tudi pogovornim o tropih, v parih, D uoodu ipd. Od variant -om/-oma (tudi ob drugačnih podstavah) je navadnejša prva {sirom/siroma). Izrazito knjižni značaj imajo za smernost/nesmernost rabljene variante tipa dol/doli; nezborno se za oba pomena rabi bodisi prva bodisi druga oblika (Bajec. 1967). 3.4.4.1 Za tvorbo načinovnega prislova se pri p r i d e v n i k u na -ski, -ški in -čki alternativno rabita pr ip . obrazili -o in -i, npr. slooensk-o/slo- oensk-i; -i je že zastarel. Y razmerju pogovornost proti knjižnost pa sta si tvorbi po slooensko — slovensko (npr. govori). V stilnem razmerju so si tudi tvorbe tipa prv-ič/prvi-krat (in starinsko prvokrat); širšo rabo ima varianta na -ič. — Namesto obrazila -o je običajnejše obrazilo -aj v skoraj/skoro (skoro je bolj papirnat) . 3.4.4.2 Prislovi iz glagola z obrazili -orna, -je, -ši in -iv (prim, otip- -oma, prepeva-je, oprim-ši, sklon-io) imajo v glavnem knjižni prizvok, (dostikrat že zastareli, npr . skloniv). čeprav so nekateri razširjeni tudi zunaj knjižnega jezika (vidoma. molče, igraje). i 3.5 Y a r i a n t e p r o s t i h m o r f e m o v 3.5.0 Besedotvorna je tudi vloga t. i. prostih morfemov (Toporišič, 1967i). Za i m en ska ga in jo, npr . lomiti ga lomiti jo, načeloma tvorita čustveno obarvane glagole; stilno nevtralni pari so prvim navadno čisto drugi navadni glagoli ali pa frazeološki: lomiti ga = noreti, motiti se — delati neumnosti. 3.5.1 Druge vrste stilno zaznamovanost prinaša uporaba oz. neupo- raba prostih morfemov .se, si, kot npr. jokati — jokati se, iztiriti — izti- riti se, sesti — usesti se, smučati — smučati se, misliti — misliti si. Bolj l judske so oblike s se, one druge pa so zlasti knjižne, ki pa se preko publicistične rabe pribl ižujejo stilno nezaznamovani splošnosti (npr. smučati) ali pa so jo že dosegle (npr. sesti), l ip misliti si je v primeri z misliti nekako bolj subjektiven, npr. Mislil (si) je, da bo vendarle šlo. — Končno so primeri, pri katerih lahko alternirata si in se, npr. upati si/se, premisliti si/se, opomoči si/se, prizadevati si/se. SS 1964 meni. da je navadnejša raba s si, vendar to velja pač le za prizadevati si, k jer je se sploh komaj možno. Varianta s si nekako bolj poudar ja individualnost dejanja kakor s se. 3.5.2 Variiranje predložnih prostih morfemov ob glagolu (npr. raz- pravljati o/po) — ti se večinoma uporabl ja jo predmetno rekcijsko — je v standardnih priročnikih (Bajec, 1959; SS, 1964; Toporišič, 1967a; Kop- čavar, 1965) večinoma kvalificirano kot domače, normalno proti pre- vzeto, prepovedano ali vsaj odsvetovano. Prepovedani ali odsvetovani predložni prosti morfem je različnega izvora in stilne vrednosti: od v primerih kot govoriti od soseda (seveda namesto o) je kalk po nem- ščini, sicer razširjen tudi v ljudski govorici (v preteklosti pa tudi v knjižni). Te vrste prosti predložni morfemi so še na, nad, okoli, npr. na tem mi je, jeziti se nad soseda, pogajati se okoli — nam. do česa biti, jeziti se na/čez koga, pogajati se za (ceno). Srbohrvaškega (ali rusko- -srbohrvaškega) izvora, in torej značilni predvsem za publicistični jezik — od tod pa za govor man j izobraženega meščana oz. po imenitnosti hlastavega človeka sploh — so predložni prosti morfemi na, po, v v pri- merih kot zainteresirati na, razpravljati po, dvomiti v namesto zainte- resiran za, razpravljati o, dvomiti o. 3.5.3 Problemska podskupina so predložni prosti morfemi v pri- merih. ko jih (podobno kot prosta morfema se/si) lahko tudi opustimo, oz. bolje — jih sploh ne uvedemo: navaditi se česa/na kaj, nadaljevati kaj/s čim, varovati se česa'pred čim, prihraniti kaj/na čem. Zlasti ro- dilniško nepredložno vezavnost izpodriva raznosklonska predložna. Stilna vrednost variante s predložnim prostim morfemom je v glavnem taka kot v primerih, ko en prosti predložni predmet alternira z drugim: nevtralno navaditi se na kaj — publicistično prelomiti s čim, končati s čim, izgubiti na časti — nestandardno varovati se pred kom. 3.6 V a r i a n t e k o n č n i š k i h m o r f e m o v 3.6.0 Končnice so, kot znano, dveh vrst: t. i. sklonila, ki obenem ka- žejo tudi število in v veliki meri tudi spol (npr. lip-a -e -i... ali lep-e -ega -emu...), in osebila, ki kažejo tudi število (npr. dela-m -š -0...). T. i. pregibala (prim, delal-e -a -o) kažejo samo imenovalniški sklon (in obenem spol in število) in so enaka ustreznim sklonilom pridevniških besed. Po tem zaporedju bo tu obdelana tudi nj ihova event, stilnu vrednost. 3.6.1 Sklonila 3.6.1.0 Variante sklonil I. sklanjatve 3.6.1.0.1 Stilno nevtralna sklonila te sklanjatve so: -a -e -i -o -i -o za ed., -e -0 -am -e -ali -ami za mn. in -i nin. -ama za dvojino (vzorec lip-a). Edninske končnice -a -o -o so v komplementarni leksikalni razvrstitvi z -o -o -ijo pri samostalnikih na -tev (molitev--e -в -ijo) (Toporišič, 1970 — 1971), pri manjšem številu osnov, derivacijsko nemotiviranih z gla- golsko podstavo, pa v prosti, torej potencialno stilistični razvrstitvi (bukoa/bukev, bukvo/bukeo. bukvo/bukvijo). Manj običajna končniška varianta je tu navadno -a -o -o (bukoa), lahko pa je tudi -0 -0 -ijo (smokev). Pokrajinsko narečne so oblike na -a iz glagolske podstave (bratva). 3.6.1.0.2 Pri samostalnikih 111. spola te sklanjatve so vse končnice (ra- zen za im. ed.) v alternaeiji s končnicami III. sklanjatve (prim, voj- ood-a -e/'-a -i/-u ...). Oba tipa sklanjatve nista enakovredna: pri zelo živem delovodju so navadnejše končnice I. sklanjatve, pri sluga ali voj- voda morda niti ne. 3.6.1.0.3 V im. ed. je varianta s končnico -0 namesto -a (spremlja jo navadno še premenjena osnova) pri lastnih imenih stilno zaznamovana v smislu posebnega proti navadnemu (Toporišič, 1972,): Juno-0, Ceres-o, Artemis-0, Salamis-0 proti Junon-a, Cerer-a, Arlemid-a, Salamin-a. Tako je večinoma omejeno na klasična lastna imena. Isto velja tudi za va- riante im. končnice -e in -o proti -a, npr. Niob-e/-a, Kli-o/-a. 3.6.1.0.4 Nekatera imena omahujejo med sklanjatvijo s končnicami -0 (v navadni terminologiji t. i. nesklonljiva imena) in navadnimi končni- cami, vendar navadno s končnico -0 ali (vsaj nemim) -e v im. ed., npr. Tagespost-0 -0,1-e -0/-1 . . . , Inge-0/lng-e -0/-C -0/-1 . . . To velja npr. še za francoska imena na nenti e ali poglasnik (Marguerile) in angleška na soglasnik (npr. Susan-0 -oj-e -ef-i...). Običajne glasovne končnice so vendar man j pogostne. 3.6.1.0.5 Končnica -é kot varianta -i za iin./tož. dv. (Toporišič, 1965,) je starinska pokraj inska varianta (prim, roké/rôki), ncnaglašen -e nam. -i (prim, dve hiše) pa neknjižna pluralizacija (Jakopin, 1966). 3.6.1.0.6 Končno imamo stilno zaznamovano (večinoma s samo knjiž- nim prizvokom) končniško var ianto za rod. mn. (dv.) -â (Toporišič, 1965,) nasproti -0 (prim, vodâ — vod) izjemoma tudi pri več kot eno- zložni osnovi (dežela); isto vrednost ima -i v besedi. Končnica -a' se drži npr. v frazeologemu dan ženi. 3.6.1.0.7 Končnice -é -6 -6 v ed. in -é v mn. imajo pogosteje var iante s kra tk im ustreznim samoglasnikom. 3.6.1.1 Variante sklonil II. sk lanja tve 3.6.1.1.0 Osnovna končniška t ipa te sklanja tve sta -o -i -i -0 -i -jo za ed., -i -i -im -i -ih -mi za mn. in -i mn. -ma za dv. (vzorec perut-0) ozi- roma -0 -i -i -0 -i -jö za ed., -i -i -ém -i -éh -mi za mn. ter -i mn. -éma za dv. (vzorec stoar-o). 3.6.1.1.1 Tu sta dvojnici v daj . or. dv.: perut-ma/-ima (Urbančič, 1965); p rva je vzdrževana s podporo zborne normiranosti , druga je tudi pogovorna. — Leksikalno vezane so dvojnice s končnicami bodisi t. i. nepremičnega bodisi mešanega naglasnega t ipa, npr . obrt-i -i proti obrt -i -i. To se us ta l ju je tako, da se zmera j bolj uvel javl ja jo končnice osnovnega t ipa. 3.6.1.2 Var iante sklonil III. s k l a n j a t v e 3.6.1.2.0 \ tej sk lanja tv i imamo prav tako dva osnovna končniška t ipa: -0 -a -u 1/R -и -от za ed., -i -OD- от -e -ih -i za mn. in -a mn. -orna za dv. (vzorec kordk-0) oziroma -0 -d -u I/R -и -от za ed., -jé -0 -ém -é -éh -mi za mn. in -d nin. -éma za dv. (vzorec zob-o). 3.6.1.2.1 Sorazmerno veliko je v im. (in enako se glasečem tož.) ed. leksikalno vezanih stilno nevtralnih var iant (Toporišič, 1969,, 1972,), npr . Mark-o, final-e, Ceausesc-u (in že obravnavani delooodj-a). Grško- -r imska lastna imena (redko tudi občna) pa imajo stilne var iante ime- novalniških končnic (z vrednostjo, def ini rano pri ustreznih var ian tah osnov): Tened-osi-0. Tacit-us/-0, Darei-osj-0, Menela-os/-o, Temistokl-es/ I-0, Mariial-is/-0, Aogi-asi-o, Leonid-asj-0, Tarent-umi-0 — trop-us/-0, spektr-umJ-0, cikl-us/0 (seveda z ustrezno adaptac i jo podomačenih ime- novalnikov in nan je se nas lan ja joč ih nada l jn j ih oblik slovenskemu fo- nološkemu in oblikoslovnemu sistemu: Darej-o, Temistokel-0, Aogij-e). 3.6.1.2.2 Od predhodnega soglasnika odvisne, torej komplementarne var iante končnic, ki se začenja jo z o (tj. -em -CD -ema nam. -ОТ -OD -orna), so večinoma samo zborne, medtem ko pogovorno in tudi zu do- ločeno zgodovinsko obdobje tega ni. Napačna interpretaci ja glasovne podobe osnove besed, pri kater ih v latinščini ali grščini tematični samo- glasnik zadeva neposredno ob samoglasniško izglasje osnove (in kar se pr i nas adap t i r a tako, da se osnovi doda j, tako da se končuje na so- glasnik, pr im. Menelu-os — Mcnelaj-), je slov. kn j . jeziku prinesla dva- krat posebno zaznamovane končniške var iante za sklone, ki se zače- n j a j o z o, npr . Menelu-om -OD -oma (enako še Aogi-om in celo Darei-om) proti normalnim podomačenim Menelaj-em, Avgij-em in Darej-em. Tako so variantne -ОТ -OD, -orna kot samo knj . oblike dejansko izenačene z že obravnavanimi pogovornimi (stric-om), ki za normo niso sprejemljive. To je potem preneseno še na osnove z izglasjem na govorjeni -c, -j, -č, -i, -š in -dž, npr . Franzom. Po čudni logiki je torej varianta končnic -от -ov -orna odvisna celo od črkovnega zapisa glasu, za katerim se o pre- menjuje z e (npr. prosti varianti Franz-om/-em, z obojnim izgovorom). 3.6.1.2.3 Samo pisne variante končnic položajnih variant -em -eo -ema imamo končno za nemimi soglasniki. npr. Ribot-om za govorjeno /ri- bojem . Ta neenotnost (Toporišič. 19653) se v zadnjem času vendarle odpravlja z vedno doslednejšo uporabo variante -em za vsemi govorje- nimi soglasniki. ki to dopuščajo (izjema je -j- za nemim soglasnikom, čeprav tudi tu ne bi bilo nemogoče pisati kar Riboiem). 3.6.1.2.4 Sicer je v III. sklanjatvi še nekaj stilno zaznamovanih konč- niških alomorfov prvega sklanjatvenega vzorca: 1. V r o d . e d. -u (Toporišič, 1965,; 1965,), npr. sin-û. Ta narečno že tako samo pokrajinsko omejena končnica se v knjižnem jeziku počasi umika, zato ima pri mnogih leksemih prizvok zastarelosti (oz. poetič- nosti). 2. V d a j . in m e s t . e d. je -i, npr. k očeti/pri očeti, v knjižnem jeziku poetizein s prizvokom literarne zastarelosti in pokrajinske ljud- skosti. 3. V o r . e d . je končnica -em za funkcionalno nemehkim soglasni- kom besede dan (torej dnem) omejena na frazeološke zveze (npr. z dnem). 1 4. Y i m. m n . je pri mnogih leksemih ulomorf -je stilno zaznamo- van (Toporišič, 1965;) v smislu starinskosti (prim. Celjan je, snop je). zlasti tudi pod naglasom, npr. Dolcjé, tatjé (z rod. tatov-o, volkôv-в in daj . tatoo-om...). Raba končnice -je nazaduje, prim, škofje; filozof je, študentje (Toporišič, 1965,). 5. V r o d . in n. alomorf -o pogovorno dobiva tudi p ri še preostalih leksemih konkurentno običajno končnico (prim, kônj, otrok — konjev, otrokov)-, pri drugih takih besedah je ta končnica sploh že prevladala (npr. penezoD, psov, loncev). — Končnica -i ob kratki obliki osnove leksema dan je prosta varianta, npr. teh dnijdnevov. 6. V t o ž. m n. je -i v rabi le še izjemoma: pri dan v zvezi s števniki (npr. tri dni proti dneve in dneve), kot starinska varianta pa pri besedi vol (»par volovc), npr. prodati voli. Frazeološko vezano je v gosti iti. 7. V m e s t . m n. se pr i samostalnikih prvega sklanjatvenega tipa pojavl ja končnica drugega (-éh nam. -ill). Neka j takih primerov je sicer frazcologiziranih (stavbe na koleli, pri obeh konceh), ali v krajevnih imenih (na Vrheh), preostalo pa se rabi večinoma le še kot poetizem ali arhaizem (doleh, stoleh...); -éh se rabi enako tudi namesto (Toporišič, 1965,) -ovih (grobeli/grobovih). 8. Y o r . m n. je s končnico -mi enako kot v mestniku mn. z -eh (Toporišič, 1965],2); -mi pa zveni le starinsko ali narečno: volmi, brodrni, mostmi (tudi tu torej tudi namesto končaja -ovi). 5.6.1.2.5 Drugi sklanjatveni vzorec III. sklanjatve (zob) ima le redke variante, povezane z dal jšanjem osnove z -oo- (nekakim indikatorjem neednine): voz-jé — voz-ov-i. Prvo je zmeraj man j v rabi. — Posebne končnice besede clan ob nepodaljšani osnovi (rod. dn-e, or. -ém; rod. -i, daj. -ém, tož. -i, mest. -éh) se rabijo le v stalnih besednih zvezah (za dne. z dnem, tistih dni, tri dni, v treh dneh) ali pa so že kot stilne nevsakda- njosti (k tem dnem, s tema dnema). 3.6.1.2.6 Sistem končnic prvega sklanjatvenega vzorca je stilno zazna- movan pr i osnovah drugega sklanjatvenega vzorca, npr. lasi, sini nam. lasje, sinovi (Toporišič, 1965.,); tako tudi pri samo v množini drugačnih grobovi (namreč grobi). 3.6.1.3 Variante sklonil IV. sklanjatve 3.6.1.3.0 V tej sklanjatvi je le malo knjižnih aloinorfnih končnic, v nezbornem občevalnem jeziku pa knjižne končnice v precejšnji meri spo- driva ali III. ali 1. sklanjatev (prim, dva stanovanja, lep oken, dva dna — ali plučam, pljuč ami/ pljučmi), kar knjižnim besedilom navadno daje stilno oznako slabe pismenosti. Nekaj moških končnic pa jc vendarle spodrinilo prvotne srednje tudi v knjižnem jeziku: prim, dnov proti za- starelemu dan, dva dna (Toporišič, 1965,) ali sploh alternativno premeno sklanjatve pri blago v mn. (blaga/blagovi). 3.6.1.3.1 Posebnost, zlasti pogovorna, je končnica tož. ed. enaka ro- dilniški pri samostalnikih tipa dekle, npr. lega dekleta sem že videl (Urbančič, 1959-60.,). Verjetno gre tu za izražanje kategorije živosti tudi pri samostalnikih, ki je sicer zaradi pripadnosti določeni sklanjatvi ne poznajo (prim, podobno iz »otroškega« govora: boš papal mleka). — Pri Prešernu npr . najdemo v rodilniku mn. besede sonce končnico -oo (Vrh sonca soncoo sije cela čeda); tu gre po vsej verjetnosti za tako poži- vitev, tokrat iz umetnostnih razlogov (personifikacija). 3.6.1.3.2 Za mest. obliki t ipa senc-ihjéh velja kot za enake moške stô-ih/éh; od orod. tlemi/-i pa je prvo menda pogostnejše kot drugo. 3.6.4.1 Variante sklonil samostalniških zaimkov 3.6.1.4.0 Pri o s e b n i h z a i m k i h sta končniški varianti -ejj-i v daj./mest. edninske oblike ž. spola (njej/nji) v razmerju navadnejše proti redkejše , kn j ižno obarvano, v im./tož. dv. oblike za ž. in s. spol pa -e in -i (oné/ôni) v razmerju m a n j pogostno proti pogostnejše. Iz pogo- vornega jezika vdira v zbornega mest. enak daj . ed., npr. pri njemu kot k njemu (to velja tudi za vse druge sam. zaimke). — Or. variantni konč- nici -6Ц-о sta vezani na premenjeno osnovo, ob isti osnovi pa alternira splošno -6j s posebnim, event, pesniškim -o (menoj/meno) (Jakopin, 1968). V tož. mn. se rabita končnici -e in -ih (nje, njih); prva je zastarela. V predložni rabi elitne zborne navezne oblike delno že spodrivajo na- vadne, prim, obrne — ob mene/ ob me, še zlasti v dvojini (ob nju) in sploh v m a n j pogostnih zvezah (npr. pod nju). Končnica za s rednj i spol ed. je spodrinjena z moško: oben j nam. starinskega obnje. V mest. se v dvojini tolerira končnica, enaka dajalniku, npr. pri nama, ne pa tudi v množini (pri nam je pogovorna varianta tudi regu- larne oblike pri nas). Mestniški varianti pri naju/пата sta v razmerju pogosteje, splošneje proti redkeje rabljeno. V rod. dv. so za 3. os. v rabi končnice -iju, -u in -ili (njiju, nju, njih). Prvi obliki sta bolj knjižni (po- govorna varianta je njih dveh), na jbol j papi rnata je oblika nju. — Im. dv. ž. spola je ônidvé ali onédvé: običajnejše je prvo (prosto govorno celo onidve, torej s kazalnim zaimkom pred -dve). 3.6.1.4.1 V p r a š a I n i z a i m e k kaj ima pogovorno frazeološko va- rianto za mest. (prim, po čim so jabolka); to je vendar samo pokrajinsko. Pogovorno, zlasti čustveno, zveni v tož. koga nam. kaj. 3.6.1.4.2 O z i r a 1 n i z a i m k i , kolikor so oblikoslovno» različni od vprašalnih, so v glavnem osrednja in zahodna slovenska značilnost, zato dobivajo na vzhodnih področjih konkurentne oblike, enake vprašalnim zaimkom, npr. Kdo luže, la krade, Koga je kača pičila, se boji zvile vrli; take oblike so neknjižne. 3.6.1Л Variante sklonil pridevniške besede 3.6.1.5.0 P r i d e v n i k v knjižni normi nima končniških prostih variant, le v im./tož. ed. je zmeraj naglašeni -é, za ž. in s. spol (mlade ženi/dekleti) stilno zaznamovan v smislu v glavnem že odmrle oz. samo še pretekle danosti (Toporišič, 1936.; SSKJ. 1970). Pokrajinsko je v navadnem občevalnem jeziku ogrožena komplementarna alomorfnost končnic -o/-e za im./tož. s. spola, npr. svežo namesto sveže. Pridevnik žal, ki nastopa v glavnem samo v frazeološki zvezi, pri sklanjanju poleg navadnih glasovnih končnic alternativno uporabl ja tudi ničte (npr. žal beseda, žal besede ... proti žala beseda, -e -e...). Ničte končnice se sicer uporabl ja jo pri konverzijskili pridevniških bese- dah (npr. bomba/poceni blago, bomba/poceni blaga) in pri več ali man j mlajših prevzetih pridevnikih (šik/fajn/seksi dekle, -eta . . . ) . Pokrajinske občevalne variante so glasovne končnice vsaj pri nekaterih takih lekse- mih, npr. fajno dekle, -ega -eta. 3.6.1.5.1 Pač pa je pri š t e v n i š k i h pridevnikih alternacija glasov- nih in ničtih končnic dokaj pogost pojav: v zbornem jeziku dopustne so take dvojnice pri glavnih števnikih od pet dalje, zlasti še pri sto in tisoč: s petimi/stotimi/tisočimi oojaki — s pet/sto/tisoč vojaki; še bolj velja to za ločilne števnike s prav tako brezkončniškim imenovalnikom: z dvoje/petero delavci proti man j običajnemu in man j jasnemu z doojima delavcema. Glasovne končnice pri glavnih števnikih (razen pri sto in tisoč) so danes vendar še običajnejše od neglasovnih, pri ločilnih pa ne. — Števnik v samostaluiški rabi se seveda sklanja: s petimi je prišel (ne- mogoče s pet je prišel). Za status zbornosti se kl jub slovničarskemu pre- povedovanju (SS, 1964) dejansko potegujejo (Toporišič, 1966,) glasovne končnice (seveda le v rod., daj., mest. in or.) nekaterih t. i. nedoločnih števnikov, npr. dosti, toliko, mnogo, več, nekaj, par (prim, v dostih primerili, v tolikih letih, v večili primerih, s paritni besedami). 3.6.1.5.2 Pri z a i m e n s k i h pridevnikih ves in ta je v daj./mest. ed. ž. sp. običajnejša od navadne pridevniške končnice -i končnica -ej (tej, vsej), v 19. stol. pod Levstikovim vplivom sicer rabljena širše (kar danes učinkuje zlasti arhaizirajoče). Končnica -e v im, tož. dv. ž. in s. spola pri nezložnih zaimenskih osnovah je živa pri kazalnem ta, npr . te (dve) ženi; zborno je danes običajnejša oblika s končnico -i. Prav tako je ne- knjižna oblika te za im. mn. m. sp., npr. te ljudje nam. ti ljudje. 5.6.2 Variante osebil 3.6.2.0 Pri osebilih so variante -taj-sta za 2. in 3. os. dv., -tej-ste za 2. os. mn. in -jo/-do/-0 -o za 3. os. množine. Vse (razen -o, ki se rabi le pri pomožniku, prim, s-o) so proste, torej stilistično izkoristljive, čeprav v knjižnem jeziku le pri zelo omejenem številu leksemov. Visokozborna -do (Urbančič, 1960-61) se že precej umika (prim. dajo. a tudi že jejo, vejo. grejo, in tudi bojo); bolje se držita -sta in -ste (variantni -ta in -te zvenita narečno, npr . vete, grete); sojo nam. so je iz otroške govorice. Narečno sta -sta in -ste lahko posplošena na vse glagole in se zato rabita za pokrajinsko (t. i. primorsko) govorno karakterizacijo; še ožjo narečno podstavo ima -do za 3. os. kot posplošena končnica (npr. nosido). Pri leksemu prodati je prodate prav tako navadno kot prodaste. 3.6.2.1 Končnica -0 za 3. os. mn. (Lenček, 1966; Toporišič, 1967,; Jakopin, 1968) namesto -jo (ob premenjeni sedanjiški priponi, prim. nes-e-jo proti nes-o-в) ima že zelo šibko oporo v narečjih in je danes predvsem znamenje literarnosti; rabi se zlasti v umetnostnem jeziku, a tudi v višjem strokovnem in znanstvenem. •1 Variante naglasnega mesta •1.0 Stilno vrednost naglasnega mesta se zdi primerno obdelati prav tako po morfemih besede od leve proti desni, vendar zlasti glede na korenski morfem. 4.1 Na p r e d p o n i je naglas kot edini v besedi v slovenskem knj. jeziku prava redkost* (Lenček, 1966), saj ga imajo za sodobni jezikovni občutek le besedotvorno nemotivirane besede, npr. potok, zârod, narod, zadruga, spoved, zapoved, najti, priti, pošljem, narečno özelen. — Kot drugi naglas, t j . da ima beseda desno od njega še enega (Topori- šič, 19674, 19693; Lenček, 1966), je omejen na besedotvorno motivirane sestavljenke samostalnikov in pridevnikov (ter besed, izpeljanih iz njih), npr. podpredsednik, ântireligiôzen). (Takih primerov je pr i glagolskih sestavljenkah zelo malo, npr. prednapeti, soustvarjati, pri prislovnih pa je tako kot pri pridevniških.) Stilna naglasna opozicija naglašeni pred- poni je njena potencialna nenaglašenost, ki večinoma nakazuje pomen- sko opozitivno oz. variativno demotivacijo take sestavljenke (prim. neumen —*• neumen, vendar z drugačnim pomenom kot prvotno), kar je posebno jasno ob prevzetih predponah, katerih pomena govoreči ne po- zna, npr. disproporc, antiteza. 4.1.0 Polagoma se izgubljajo tudi dvojnice, ki so nastale pod vplivom predloga ali predpone, kot npr. na nogo, na noge, v oči, zu läse, pod zöbe, do noči, brez skrbi, na jesen, na srce, celo pridobil — vse to se zamenjuje z naglasom, ki bi ga imele te besede v položaju ne za predlo- gom proklitiko: na nögo/nogo, na noge/noge, v oči... 4.2 K o r e n s k i morfem je v slovenskem knjižnem jeziku naglašen ali pa je naglas (razen v zgoraj obravnavanih kategorijah) na katerem mor- feinu desno od njega (v obeh primerih lahko v različnih sklonih ali obli- * To je eno p rv ih pravi l , ki sem jih kot lektor moral poveda t i s rbohrvaško govorečemu učencu slovenščine. ka l i n a r a z l i č n i h z log ih ) , n p r . bràt-в bràt-а : jelen jelena oz. têl-e-e : tel-ét-a, koD-ač-0 -a, gôr-a : gor-é ipd. Naglasne stilne možnosti daje tu variantnost naglašen proti nenaglašen koren in naglašen na enem ali dru- gem zlogu (seveda pri nespremenjeni sklonski ali oblikovni kategoriji). Pri zloženkah in sklopih gre še za razmerje naglašen na obeh (ali več) polnopomenskih sestavinah podstave ali le na eni. 4.2.0 Primerov naglašenosti enega ali drugega zloga istega korena je v s l o v e n š č i n i s o r a z m e r n o m a l o . n p r . kompas — kompas, papiga — papi- ga, paluba — paluba, milica — milica. Stilna vrednost takih variant ima večinoma pokrajinsko-narečno obarvanost. 4.2.1 Če ima beseda po dva (dovolj redko po več) korena (Toporišič, 1967.,, 1969.,), to je pri zloženkah in sklopih, ohranita korena svoja na- glasa le pri nekaterih vrstah samostalniških in pridevniških zloženk (ter izpeljav iz njih) in sklopov: samostalniške zloženke v primerih, ko imajo podstavo samostalnik + samostalnik ali količinski števnik + samostal- n i k ( a v t o c e s t a , severovzhod, devétdnévnica. mikroorganizem), p r i d e v n i k i pa v glavnem iz podstave dveh prirednih besed, in pogosto nominativne zveze pridevniška beseda + samostalnik (črno-bel, kultûrno-prosvéten, liierdrnozgodooinski, stölitrski. Stilnost se tudi tu dobiva z opuščanjem enega izmed naglasov, nače- loma prvega. Večinoma se za tem skriva nezavedanje zloženosti. torej v nekem smislu enonaglasnost v takih primerih izdaja lahko izobrazbeno stopnjo govorečega. Včasih pride do izgube enega naglasa zaradi demo- tiviranosti tudi ob znanih sestavinah (prim, polčas). Enonaglasnost je moteča, ko izvira iz jezikoslovnega apriorizma o enonaglasnosti vseh besed. Podobno je tudi pri sklopih kot bôgsigavédi, nebôdigairéba, kjer pa zaradi frazeološke narave teh zvez naglasi bolj ostajajo (prim, še bôgve), čeprav imamo npr. pri pozdravih tudi nasprotne primere: clober dan, lahko noč i p d . 4.2.2 Primerov naglašenosti oz. nenaglašenosti korena v istih oblikah pa je v slovenskem knjižnem jeziku še zmeraj veliko, čeprav je opazna težnja, da se naglas bodisi na korenu bodisi na kakem desnem pripon- skem morfemu ustali in torej izgubi svojo alternativnost. To na j pregled- neje opazujemo v besedotvornem ali oblikotvornem okviru; tu gre za to. ali naglas pri teguje koren ali pa besedo- oz. oblikotvorni morfem. 4.2.2.0 V zvezi k o r e n + b e s e d o t v o r n i morlem imamo težnjo opuščanja naglasa na korenu in torej p reha jan je na priponska obrazila. Iz tega sledi, da je dvojnica z naglasom na korenu dostikrat žc čisto t? Sluvistifna revija mrtva ali vsaj zastarela (Tomšič, 1965), npr. migljaj, grdbljišče, drobnica, bukovina, verovati, starejši. — Precejšnjo neustaljenost v naglaševanju korena, in s tem naglasne dvojnice, pa imamo ob priponi -ija ob pre- vzeti zloženi podstavi, npr. televizija — televizija, v manjši meri pa še ob nekaterih drugih prip. obrazilih, npr. rokica — ročica, bélo — belo ( p r i s l o v ) grôfinja —• grofinja, pišče — pišče, starost — starost, deloven — deloven, slûiben — služben ipd . P r i p o n s k o obrazi lo -ija se skuša uve- ljaviti ob podstavah navedenega tipa kot naglašeno, medtem ko se pri manjšalnem -ica uveljavlja naglas na korenu (primeri z -ica pa so pre- cej terminologizirani, npr. glavica, ročica. Pač pa se povečuje število korensko naglašenih prislovov z obrazilom -o, npr. bélo, krotko... Po- krajinsko, npr. štajersko, pa se to godi še v večji meri, t j . tudi tam, kjer je za zborni jezik normirana le oblika na naglašeni -o, kot npr. drago, gôrko, gosto ipd. (včasih se drži le še izjemoma, npr. samo pri lepo, grdo, hudo, tako, kako). 4.2.2.1 Pač pa se naglaševanje na korenu krepi ob o b l i k o t v o r n i h in - s p r e m i n j e v a l n i h m o r f e m i h (Toporišič, 1957—58,, 1965,; Rigler , 1956—57; J akop in , 1962—63), np r . nêsite, zidati, zidala, prosila nasproti nesite, zidati, zidala, prosila; kot kažejo opozitivni primeri želél, ležal proti želel, ležal, se to dogaja pod vplivom osnovne glagolske o b l i k e , t j . s e d a n j i k a : neseni, zidam, prosim — želim, ležim. S e v e d a te variante niso vse enakovredne, nekatere pa sploh ne zborne. Nezborne so n p r . prositi, peljati, ležal/ležal ( is to peljal), prosila, b l i z u z b o r n o s t i p a pisala, nêsite, nosite, želel/želel. P r i v e l e l n i k u in n e d o l o č n i k u j e n a g l a s na korenu v osrednjem pogovornem jeziku že utr jen, če je glagolska pri- pona -i- (ali -i obrazila-iij reducirana, torej nêste, nôste, По sit, pêljat. Celo v deležniku na -l jc že v veliki meri tako, npr. krožla. Jezikoslovni priročniki in razprave (Rigler, 1956—57; Tomšič, 1965; Jakopin, 1962 do 1963; SSKJ, 1970) te stvari normirajo različno: SSKJ navaja oblike zidala, vézala, služila, dahnila k o t s t i l n o z a z n a m o v a n e (v k a t e r e m s m i - slu? — po našem pokraj insko narečno), vsaj tako pogostnih oblik velel- nika (nêsite, nosite) pa sploh ne registrira, jih ima torej kot za knjižni jezik nedopustne. 4.2.2.2 V bistvu za naglaševanje na korenu ali ne gre še pri k o n c - il i š k e m n a g 1 a s n e m t i p u (in m e š a n e m ) , n p r . tema/tema, temna/ tèmna — goré/gôre ipd. (Toporišič, 1965,,,). Ker je končniški naglasni tip docela na umiku zlasti v primerih, ko v korenu (osnovi) ni polglas- nika, naglaševanje na končnici (razen seveda v primerili, ko je koren nezložen, npr. sl-a, zl-a, šl-d, tl-a, dn-o... — in pri besedi gosp-d) zveni zastarelo, starinsko ali arhaizirajoče. Zlasti po Prešernovi zaslugi ima tako naglaševanje v omejenem obsegu prizvok zastarele poetičnosti. 4.2.2.3 Tudi naglaševanje po m e š a n e m t i p u se umika naglaše- vanju na korenu (osnovi); v celoti dubletno je v I. sklanj. in pri pridev- niku, v II. in IV. sklanjatvi pa je dubletnost redka: v II. sklanj. veči- noma pr i omejenem številu dvozložnic tipa predpona + enozložni koren (ki gre sam zase po mešanem tipu), npr. pomoč -i/-i kot moč -i; v IV. sklanjatvi (kjer je besed s takim naglaševanjem komaj še kakih 10) pa npr. pr i môrje/morjé, polje/polje; in končno v III. sklanj. pogosto le v ed.. npr. ,sin sinu/sina, oz. je povezana z mehanično naglašenimi dublet- nimi končnicami (tako že -u v rod. ed., enako pa pri -éh in -mi v mest. in or. mn.). V III. sklanj. ponazar ja jo umikanje naglasa s končnic (in s tem zastarelost naglasa na končnici) primeri kot brega, druga, drogâ, loga itd. (Toporišič, 1965ll2). Naglaševanje po mešanem naglasnem tipu je pr i pridevniku zlasti v povedni rabi (tu je izjema le tip hladno je), sicer pa tudi v prilastkovni rabi v splošnem stilno zaznamovano kot nazadujoče, pri posameznih leksikalnih enotah že docela zastarelo, pri drugih zastarevajoče, v vseli primerih pa še le s pokrajinsko narečno podstavo. Zu I. sklanjatev se naglaševanje po mešanem tipu drži le na podlagi nesredinskega dela osrednjih narečij, zlasti pri večzložnih končnicah (tip za gorami), sicer pa tako naglaševanje zlasti v poeziji olajšuje ritmiza- cijo (tudi rimanje). Tako sploh vse dvojnično naglaševanje v okviru me- šanega in končniškega naglasncga tipa (Toporišič, 1965,; Jakopin, 1968). 4.3 Vuri i runje naglasnega mesta in s tem potencialna stilna izkorist- Ijivost je še močno v bistvu samo pri glagolu. Ko bo naglas postal docela morfcmski (ta težnja se vidi zlasti pri priponskih izpeljankah, kjer je ogromna večina priponskih obrazil enoumno klasificirana s stališča + /— nuglusnost), bo ugasnila tudi stilotvorna vloga slovenskega naglas- nega mesta. 4.4 Tonemske naglasne variante slovenskega knjižnega jezika so ostale zunaj okviru te razprave. LITERATURA В Л Ј Е С A., 1950: Besedotvorje slovenskega jezika. I — Izpel java samostalnikov. Ljubljana 1450, 135 str. 1952: Besedotvorje slovenskega jezika, II — Izpel java slovenskih pr idevni- kov. 111 — Zloženke. L jub l j ana , 1952, 155 str. 1959: Besedotvorje slovenskega jezika. IV. — Predlogi in predpone. Ljub- l jana 1959, 142 str. 1967: Jezik v Zupančičevi prevodni prozi. JiS 1967, 5—14, 42—51, 87—91. BEZLAJ F., 1939: Oris slovenskega knj ižnega izgovora. L jub l j ana 1939. 125 str. 1967: Eseji o slovenskem jeziku. L j u b l j a n a 1967. 185 str. IVIC M., 1968: Obeleževanje imeničkog roda u (s tandardnem) slovenačkom jeziku uporedeno s odgovara juéom srpskohrvatskom si tuaei jom. Zbornik za fi lologiju i l ingvistiku (Novi Sad), XI, 1968, 49—55. J A G O D I C M., 1969/70: Pr idevniki na -ški in -čki. JiS 1969/70, 269—271. J A K O P I N F., 1955/56: O v in џ v slovenski knj ižni izreki. JiS 1955/56, 182—184, 1962—63: O glagolskih naglasnih duble tah v slovenščini. JiS 1962/63. 193—197. 1964i: K uvrst i tvi moških samostalnikov na -r. J iS 1964, 53—58. 1964»: Slovar slovenskega knj ižnega jezika. JiS 1964, 161—170. 1966: Slovenska dvoj ina in jezikovne plasti. JiS 1966, 98—104. 1968: Akcentnye i morfologičeskie var ian ty v slovenskoj s t ixotvornoj reči. L' Annuai re de Г Insti tut de Philologie et d' Histoire Orientales et Slaves. Tome XVIII (1966—1967). Bruxelles, 1968, 199—220. JAKOPIN-OREŠNIK-SKUBIC, 1971: Jezikovni pr i ročnik za napovedovalce. De- lavska univerza Borisa Kidriča. L jub l j ana 1971. KOI, AR IC R., Slovenski otroški govor. Godišn jak Filozofskog fakul te ta u No- vom Sadu, kn j . IV (1959). KOPCAVAR C., 1965: Kako je prav . Slovarček n a p a k v slovenskem knj ižnem jeziku. L jub l j ana 1965. 180 str. LENCEK R. L., 1966: T h e Verb Pa t te rn of Con tempora ry S tandard Slovene. Wiesbaden 1966. 131 str. RAMOVŠ F., 1924: Histor ična g ramat ika slovenskega jezika. II. Konzonanti- zem. L j u b l j a n a 1924. 336 str. RIGLER J., 1956—57: K našemu pravorečju . JiS 1956/57, 305—308. 1963: Pregled osnovnih razvojnih e tap v slovenskem vokalizmu. SRI. 1963, 25—78. 1966: Premene tonemov v oblikoslovnih vzorcih slovenskega knj ižnega jezika. J iS 1966, 24—35. 1968: Problemi nag laševan ja v slovenskem knj ižnem jeziku. J iS 1968,192—194. 1971—1972: H kr i t ikam pravopisa, pravorečja in oblikoslovja v SSKJ. SRL 1971, 433—462; 1972, 244—251. , SAVNI K R., 1968: Kra jevn i leksikon Slovenije. I. kn j iga . L j u b l j a n a 1968. 489 str. SMREKAR M., 1969—70: Pr idevniki na -inški, -ooski, -eoski. J iS 1969/70, 271 do 273. S J P T , 1969: Slovenski jezikovni priročnik za tehnike. L j u b l j a n a 1969, 94 str. SSKJ, 1970: Slovar slovenskega knj ižnega jezika. I. L jub l j ana 1970.' SP, 1962: Slovenski pravopis . L j u b l j a n a 1962, 1054 str. SS, 1964: Dr. Anton Bajec, dr. Rudolf Kolarič, dr . Mirko Rupel: Slovenska slovnica. Druga poprav l j ena izdaja . L j u b l j a n a 1964. 352 str. SOLAR J.. 1959—60/i: »Brez« v sestavi. JiS 1959/60, 94—95. 1959—60s: Sestave s -pis in -pisje. JiS 1959/60, 126—128. 1959—60s: O izgovoru Ij in nj. JiS 1959/60, 158—160. TOMŠIČ F.. 1956—57: Nova slovenska slovnica (A. Bajca, R. Kolariča, in M. Rupla). JiS 1956—57. 129—134. 1961—62: Navidezna n a p a k a : JiS 1961/62, 191—192. 1965: O nekaterih posebnostih pri p o u d a r j a n j u v knj ižni slovenščini. Jezi- kovni pogovori. L j u b l j a n a 1965. Str. 74—80. T O P O R I Š I Č J.. 1957—58i: Sistemske premene soglasnikov v knj ižnem govoru. J iS 1957—58, 70—76. 1957—582: Glagolski naglasni tipi našega knj ižnega jezika. JiS 1957—58, 506—512. 1958—59: Naglas v nameni lniku. JiS 1958—59, 81—83. 1961: Slovenski jezik. Izgovor i in tonaci ja s rec i tac i jama na pločama. Zagreb 1961. 136 str. in 5 plošč. 1962: Fonetika, fonologija in p ravoreč je v SP 1962. JiS 1962, 138—143, 167 do 173, 206—211. 1965i : Slovenski knj ižni jezik 1. Maribor 1965. 236 str. 19б5г: Naglasni tipi slovenskega knj ižnega jezika. JiS 1965, 56—79. 19653: Poprav l j ena slovenska slovnica. JiS 1965, 209—217. 1966i: Slovenski knj ižni jezik 2. Maribor 1966. 216 str. 19662: Pogovorni nedoločnik. JiS 1966, 264—265. 1967i: Slovenski knj ižni jezik 3. Maribor 1967. 226 str. 1967г: O jeziku Medicinskih razgledov. Medicinski razgledi (Ljubl jana) , 1967, 475—481. 1967з: Predvidl j ivost slovenske kn j ižne samoglasniške kolikosti in kakovosti . JiS 1967, 229—236. 19674: Besede z dvema naglasoma. Jezikovni pogovori II, L j u b l j a n a 1967, 128—135. 19675: Mesto t u j k in tu j ih lastnih imen v glasovnem, pravopisnem in skla- n ja tvenem sistemu slovenščine. J P II, 1967, 142—148. 1967e: Oblikoslovne dvojnice. J P II, 1967. 148—154. I9681: Liki slovenskih tonemov. SRL 1968, 315—393. 19682: O našem zdravstvenem jeziku. Medicinski razgledi (Ljubl jana) , 1968, 429—442. 19683: Tovarišica ravna te l j in še ka j . JiS 1968, 1/3. 1969i: Z a k a j ne po slovensko. Slovene by Direct Method. L j u b l j a n a 1969. 272 str. in 6 plošč. 1969г: Oblikoslovna segmentaci ja , predvidl j ivost spola in vkl jučenost t u jk v jezikovni sistem slovenskega knj ižnega jezika. SRL 1969, 343—354. 1969a: O eno- in večnaglasnosti nekater ih kategori j . JiS 1969, 51—59. 19694: Ankete za določitev naglasnega mesta ter kakovosti in kolikosti na- glašenega samoglasnika. JiS 1969, 249—260. 1969-70: Pridevniki , ki se s topn ju j e jo z obrazil i . JiS 1969-70, 1/3—1/4. I97O1 : Slovenski knj ižni jezik 4. Maribor 1970. 219 str. 197O2: Slovenski pogovorni jezik. SRL 1970, 55—70. 1970s: Vsiljen stick z loanncsoin Gradišnikom ali tu je proti domačemu. Tedenska t r ibuna (dalje TT) (Ljubl jana) , 1970, št. 50, str. 13. — Glej še TT 1970, št. 51; TT 1971, št. 2 in 3. 1970-71: »Spoznavajmo slovenski jezik« v jezikoslovni in metodični osvetlitvi. JiS 1970-71, 168—178, 200—208. 244—249. 1971i: Prevzete prvine slovenskega knj ižnega jezika. VIL seminar sloven- skega jezika, l i tera ture in kul ture . L j u b l j a n a 1971. 1971s: Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v Slovar ju slovenskega knj ižnega jezika. SRL 1971, 55—57, 222—229. 19713 Slovenščina in zemljepis. O pisavi zemljepisnih imen v Velikem atlasu sveta. Delo 1971, 16.12. 1972i Prevzete prvine slovenskega knj ižnega jezika (Glasovi, pisava, oblike, tvorba, besede). SRL 1972, 285—318. 1972г: Prevzeti glasovi slovenskega kn j ižnega jezika. 172, jan. — rad i j ska objava . 1972з: Zemljepiščeva slovenščina. Delo 1972, 7. I. URBANČIC В.. 1959-60i: Neka j p r ipomb k pr idevniškemu s topn jevan ju . JiS 1959-60, 157—158. 1959-бОг: Maskul inizaci ja nevter pri imenih za živa b i t j a v knj ižni sloven- ščini. JiS 1959-60, 185—186. 1960-61: Bojo, v e j o . . . JiS 1960-61, 30—31. 1965: »Skrajnostiina« ali »skrajnostma«? JiS 1965, 98—100. VERBINC F., Slovar tu jk . L j u b l j a n a 1970. 770 str. РЕЗЮМЕ Современный словенский литературный язык характеризуется очень большим количеством звуковых, просодических, орфографических, морфемных и акцент- ных вариантов. Эти варианты с одной стороны доказывают, что в самом языке существуют эволюционные тенденции, направляющие в итоге развитие языка, например в фонологии, морфологии и акценту, к упрощению и улучшению функ- циональности определенного языкового плана, хотя временно и к меньшей устойчивости литературного языка; с другой стороны является вариантность словенского литературного языка следствием сознательного вмешательства язы- коведов (особенно второй половины 19-го века, затем и практически всего на- шего времени) в самодвижение языка. Такое вмешательство языковедов второй половины 19-го века способствовало появлению большого числа неорганических вариантов: частью вариантов несловенского происхождения (т. е. из других слав- янских и древнецерковнославянского языков), частью вариантов, появившихся уже в то время и особенно позже, из внецентральных диалектов; особенно в 20-м веке пришло до нагромождения вариантов, правда, центрального происхождения, но зато в большинстве случаев уже частично или вполне устаревших (ср. акцент- ные варианты). Такие варианты различного происхождения и значения не стали функциональным обогащением словенского литературного языка, они в боль- шинстве случаев тормозили природные эволюционные тенденции в языке и на- носили вред его экономному функционированию. Варианты всех в статье исследованных планов структуры словенского лите- ратурного языка распределяются по двум большим группам: в одно!! из них на- ходятся старинные и устарелые варианты, в другой живые, установившиеся и установливающиеся. Среди того, что выходит из живого употребления или что утрачивает жизненность (становится например достоянием книжности и теряет почву в обыкновенном обиходном языке), существуют некоторые реликты ис- кусственных нововведений из 19-го века — но в большинстве случаев это или устарелые формы природной эволюции из центрального диалектного территория пли явления базирующие на провинциальной внецентральной диалектной основе, иногда и старинного происхождения. Современное словенское языкознание смотрит на вариянтный материал с двух противоположных точек зрения: — Старшая генерация, объединена в коллегию авторов «Словенской орфографии» (1962) и (в меньшем числе) авторов «Сло- венской грамматики» (1956, 1964), указывает на делу заметное предпочтение именно устарелым центральным, а и некоторым живым внецентральным морфо- логическим, акцентным и звуковым вариантам; т. н. славянизмам и наряду с ними и современным литературно-языковым вариантам, появившимся как следствие природной эволюции литературного языка, она или не уделяет внимания, или эти варианты совсем отвергает; эта генерация заботится и о том, что бы до крайней возможности сохранилось влияние иностранного языка в графике, про- изношении и формах перенятых слов. Само собой разумеется, что ее точка зре- ния является следствием отсталой теории литературного языка и несовременной языковой образованности. Младшая языковедческая генерация (которая не без предшественников) поддерживает употребление живых, центральных, в боль- шинстве случаев на городской речи базирующих вариантов. Эти варианты она с одной стороны считает литературно-нормативными, с другой стороны все ва- рианты классифицирует с учетом живости и частотности, эмоционального зна- чения, социального и функционального жанров. Воззрения младшей генерации отразились в ряде научных работ и статей п в двух описаниях всей фонологи- ческой, акцентной и морфологической структур литературного языка: в четы- рехтомной грамматике «Словенский литературный язык» (1965—1970) и в пер- вом томе «Словаря словенского литературного языка» (1970). Старшая генерация языковедов, частью принимающая участие и при состав- лении «Словаря словенского литературного языка», своих языковедческих по- собий (т. е. «Словенской грамматики» и «Словенской орфографии») не изъяла из обращения (новые непереработанные издания!) и употребитель литературного языка (напр. лектор при издательстве, газете, театре, в радио или телевидении, а и преподаватель словенского литературного языка) находится в данный мо- мент в трудном положении, он должен решать сам, на которую из существую- щих классификаций (или воззрений) следует обращать внимание при употреб- лении языковых средств. Привичка, традиционализм и консерватизм связывают его (как и авторов «Словенской грамматики» и «Словенской орфографии» 1962, частью и сотрудников «Словаря словенского литературного языка») с устарелы- ми нормами и воззрениями, а функционализм требует от него уважения к ново- му. По этой причине вариантность в тексте все еще большая и в многих слу- чаях не очень подходящая, что и требует основательного современного озна- комления широкого общества с описанной проблематикой.