št. 13 Mapibop, dne 31, marca I9lO. "Tečaj XLIY. MbaJa TBafc četrtek in velja a poStnino vred ln v Mariboru s pofilljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K In za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za droge izvenavsirfjsk« 6 K. Kdor hodi sam poni, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pofiilja na: Upravnifitvo „Slovenskega Gospodarja* ▼ Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kalni, Ulito m r r ~ drnStva" dobivajo list brez posebne naročnine, Posamezni listi stanejo 10 vin. — TJredniBtvo: Korofika cesta 6tev. 5. — Eokopisi se ne vračajo, — Upravni&tvo: Korožka ^^ cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate ta reklamacije. Sto se plačuje od enostopne petitvrste za enkral 15 riOa za dvakrat 25 vin., za trikrat 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije so pofitnine proste. Slavnosten dan. Velikonočni torek dne 29. marca je bil za S. K. Z. slavnosten dan. Obdržavala je v Mariboru svoj letošnji občni zbor. Iz vseh okrajev Slovenskega Sta-jerja so prihiteli pristaši naše kmečke stranke, da se udeležijo občnega zbora svoje politične organizacije;. Tudi vsi državni in deželni poslanci S. K. Z. so bili pri zborovanju navzoči. Največje navdušenje pa je vzbudila navzočnost voditelja slovenskega krščanskega ljudstva, načelnika Vseslovenske Ljudske Stranke, dr. Ivana Šuster-Šida. Završalo je po dvorani od ploskanja in gromo-vitega „Živio"-klicanja, ko je vstopil v veliko dvorano Narodnega Doma med svoje štajerske sobrate, kateri so mu s tem prisrčnim vsprejemom dokazali, kako ljubijo in spoštujejo moža, ki se vse svoje življenje bori za dobrobit slovenskega ljudstva. Naj mu bo ta pojav odkritosrčnega spoštovanja tudi v zadoščenje za vsa blatenja, katera je moral mož pretekle čase pretrpeti tudi od štajerskih liberalcev. Sedaj je seveda tudi pri liberalcih drugače, kajti pred njegovim velikim političnim talentom in neumornim delom za slovenske koristi so umolknili tudi liberalni palčki. Občni zbor S. K. Z. je otvoril njen načelnik, državni in deželni poslanec, Ivan Roškar, ter pozdravil navzoče zborovale« in državne in deželne poslance. Potem je povzel besedo, da govori o nameravanem daV*y na vino. Poslanec Roškar. V jaslih besedah jo g. poslanec razložil zakou-ski na&tf za llHvete^TTSr vAno^jer 7* osoljenimi besoda-*i dokazoval njegove nodostatke in veliktr Škodo, \\ bi jo naredil vinogradništvu, ako bi postal načrt res zakon. Ko je razlagal, kakim sitnostim bi bili vinogradniki izpostavljeni vsled nadzorovanja vinskega pridelka v svrho obdačenja, je ljudstvo glasno izražalo svoje ogorčenje nad vladno nakano. Navedel je, kaj so že vse S. K. Z. in njeni poslanci storili nasproti predloženemu načrtu, ter obljubil, da bodo še nadalje v tem smislu delovali, in poskusili vse, da načrt ne postane zakon. Z velikim odobravanjem se je občni zbor zahvalil za temeljito in govorniško spretno izvajanje načolnika Kmečke zveze, ter na njegov predlog soglasno sprejel sledečo resolucijo: Na občnem zboru Slovenske Kmečke Zveze iz vsega Spodnjega Štajerja zbrani vinorejci protestirajo z vso odločnostjo proti upeljavi novega davka na vino. Zahtevajo torej od v. c. kr. vlade, da odtegne tozadevno predlogo, katera bi, ako postane zakon, u-ničila našo vinorejo, ter s tem ugonobila mnogotiso-čim viničarskim in posestniškim rodbinam eksistenco, in jih prisilila k izselitvi v tuje države. Vinoreja se že dandanes ne obnese, in sicer v-sled pomanjkanja in draginje delavskih moči, podražitve vseh, za obdelovanje potrebnih materijalij, in vsled na najnižji nivo padlih cen za vino, katere povzročajo vedno večja produkcija in uvoz, najbolj pa nezdrave trgovinske razmere. Trgovina z vinom je neracijonelna, zato, ker je v rokah nekaterih posameznikov, kateri jo izrabljajo v silovito škodo producentov in konsumentov. Zadružno kletarstvo vinogradnikov je nujno potrebno, edina odpomoč proti temu. Avstrijski konsum vina je med evropskimi državami še komaj na dvanajstem mestu. Prenovitev okuženih vinogradov na Štajerskem še niti za eno tretjino od prejšnjega površja ni izpeljana, ker povzroča preogromne stroške. Novi davek na. vino, kateri bi z vso gotovostjo najbolj prizadel producenta ali vinorejca, in bi se v-sled tega še zdatno znižal konsum, bi državi le malo koristil, ker bi se glavni del dohodkov jjorabil za nadzorstvo ali kontrolne organe. Ako torej vlada ne namerava vničiti vinoreje, in še uvidi v vinorejstvu koristno panogo ali del kmetijstva, tedaj naj opusti vsako namero, z novimi davki njo oškodovati . . . A za vso to sedanja vlada ni imela mnogo smisla, pač pa za nalaganje novih bremen. Zato pa so štajerskega ljudstva na svoje zastopnike poslance, z obračajo vsi zbrani vinorejoi v imenu vsega spodnje-zahtevo, da z vso odločnostjo zastavijo vse svoje moči ter preprečijo z vsemi sredstvi, četudi z najskrajnejšimi, vladno nakano, s katero bi se obremenila vinoreja z novim davkom. Dr. Ivan Snsteršič. Viharno navdušenje je zopet nastalo, ko je dal predsednik besedo vseslovenskemu voditelju dr. Su-steršiču. „Zivio Susteršič!" je donelo po dvorani, in le |)očasi je poleglo ploskanje in vskliki, da je mogel začeti govoriti. Z napeto pozornostjo je poslušalo vse jasna izvajanja, katera so večkrat tako elektrizirala poslušalstvo, da je moral govornik prekiniti in čakati, da se vleže splošno navdušenje: Položaj na Dunaju je s k r a j n o k r i t i č e n. V predvelikonočnem zasedanju se je vlada prepričala, da nima zanesljive večine, (na. katero bi se mogla naslanjati. Nasprotno: večina zbornice je odklonila, razpravljati še pred Veliko nočjo 182milijonsko posojilo, katero zahteva vlada, ker primanjkuje denarja v državnih blagajnah. Kako bo šlo s tem posojilom p o Veliki noči, še ni jasno. Danes se zamore le jedno reči: da je v s e negotovo, usoda vlade, usoda parlamenta i 11 usoda vladnih predlog. Samo e n o je gotovo, in to je za nas edino merodajno: Da se Vseslovenska ljudska stranka ničesar ne boji, naj pride kar hoče! (Dolgotrajno ploskanje.) Parlament se zopet suide okoli srede aprila. Ni pričakovati, da se do takrat kaj spremeni na vladnih klopeh. Tudi pisarjenje, da se do takrat zasedete mesti težkega in nemškega ministra-krajana, je prazno. Vsaj kar se tiče češkega ministra-krajana, je čisto neverjetno, da bi katerikoli Ceh (Navdušeni klici: Zivio Cehi!) vstopil v sedanji kabinet; kajti Slovanska J e d n o t a je'po soglasnem sklepu odločno odklonila, vsako tako krpanje (Pritrjevanje) in slovesno izrekla, da smatra vsakega, ki bi kljub temu šel v ministrstvo, škodljivcem slovanskih interesov. Bolj verjetno je, da bo poskusil' baron B i e-n e r t h takoj, ko se snide državni zbor, pripraviti Cehe in Nemce do kompromisa o narodno-političnih spornih točkah na Češkem. Mi bi gotovo narodno spravo med Cehi in Nemci z veseljem pozdravili, ker bi s tem bil ustvarjen jeden najvažnejših predpogojev za ozdravljenje naših notranjepolitičnih razmer. Toda, kakor ležijo stvari, ni pričakovati, da se bo kompromis posrečil. S precejšno sigurnostjo se zamore reči, da se bo razbil ob prenapetih zahtevah Nemcev. In potem stopi položaj v najkritičneji Stadij. Kriza postane nadvse akutna. Pa tudi v nepričakovanem slučaju, tla se posreči češko-nemški kompromis, notranje-politični položaj Še ne zgubi svojega kritičnega značaja Ostane še odprto jugoslovansko vprašanje (Gro-movito pritrjevanje) slovensko (- nemški, slovensko-italijanski in hrvatsko-italijanski spor. Le če se posreči rešiti tudi južni narodni spor potom sporazumljenja prizadetih narodnosti v smislu narodne rav-nopravnosti, bo mogoče'govoriti o resničnem ozdravljenju avstrijskih notranjepolitičnih razmer. (Tako je! Navdušenje.) Drugače ostane velika rana odprta na velevaž-nem delu državnega telesa. Kajti proti jugu, ob oba-lih sinje Adrije in na Balkanu leži prihodnost naše države in tukaj, na ju ž noslovanskih tleh, se odločij'danes alijutri usoda habsburške velesile. (Pritrjevanje.) S slepoto vdarjen bi bil avstrijski državnik, ki bi to preziral. V. L. S. je pripravljena, skleniti pošteno, moško spravo z narodnimi nasprotniki. Toda za sedaj je komaj upati, da se ista dobra volja najde tudi na drugi strani, kajti Nemci nočejo ravnopravno-s t i, temveč hočejo p r e d p r a v i c e, hočejo podjarmiti in gospodariti. Zato utegne nam Jugoslovanom in osobito na« Slovencem pridržana biti še daljša doba bojev za narodno ravnopravnost, za naš narodni obstanek. — Trdno zaslombo imamo v teh bojih v naših zvestih zaveznikih, v bratih Cehih. (Silno navdušenje.) — Kakor naša zvestoba do njih ostane n e o m a h 1 j i v a, tako se tudi češka zvestoba ne gane. (Po dvorani Šumi gromovito pritrjevanje.) Slovanska Jednotajje in ostane stolp češko-slovenske solidarnosti. (Ponovne ovacije bratom Cehom.) Ne varajmo se pa v enem: glavna naša moc in jamstvo za bodočnost Jugoslovanov leži v nas Jugoslovanih samih. Jedini in mo^ni, moramo pre|d; vsem biti m i s a m i : — potem se nam ni bati nobenih viharjev! Zato je bil skrajni čas, da se je osnovala Vseslovenska ljudska stranka (Navdušenje), velika, jed-notna stranka celokupnega slovenskega ljudstva, — brez ozira na deželne meje. Vseslovenska ljudska stranka je danes,1 najmočnejši faktor' med avstrijskimi Jugoslovani in zavzema odlično mesto med Slovani, pa tudi sploh v parlamentu in to kljub temu, da še nima tistega zastopstva v državnem zboru, ki ji gre po dejanskih političnih razmerah v domovini. Kajti to je jasno: če bi bile d a-n e s nove volitve, pripadejo V. L. S. z malimi izjemami vsi slovenski mandati, tako da bo, če Bog da i sreča junačka, v prihodnjem državnem zboru V. L. S. sama za-se predstavljala absolutno večino jugoslovanske delegacije. (Viharno pritrjevanje.) Toda že danes je pozicija Slovenskega kluba v državnem zboru obče priznana in spoštovana. To se imamo zahvaliti jedinosti v načelih, medsebojnemu prijateljstvu in zaupanju poslancev V. L. S., navdušenju vsakega izmed nas za dobro stvar, in strogi disciplini, ki vlada v naših trdno sklenjenih vrstah —• pred vsem pa zavesti, da se moramo pri svojem truda- in odgovornosti polnem deli^ 1 naslanjati n a neomajno zaupanje ogromne večine slovenskega ljudstva, ki je enega duha z nami. (Burno ploskanje.) Zalibog pa ne morem hvaliti razmerja med nami in ostalimi jugoslovanskimi strankami. Dotakniti se moram tudi te rane, če tudi bi rajše molčal. A razmere silijo, da se to razmerje enkrat razjasni in uredi. Zato je moja vestna dolžnost, spregovoriti nekaj besed o tem. Ostali Jugoslovani razpadajo v več strank, ki so deloma doma v hudem nasprotstvu, na Durtaju pa so se združilo v takozvano Zvezo južnih Slave n a. Nekatere teh strank so nam po svojih načelih sorodne. Ivojalno razmerje med Slovenskim klubom in Zvezo južnih Slavena bi bilo tem lažje mogoče, ker stoje sedaj v ospredju narodna vprašanja in je treba zastaviti vse sile, Ida se zavaruje svoliodni razvoj Jugoslovanov v državi. Zato se je po inicijativi Slovenskega kluba zasnovala Narodna zveza kot skupna on-cija vseh jugoslovanskih državnih poslancev v svrho skupnega nastopanja napram vladi in napram drugim strankam. Slovenski klub se je vselej zvesto držal sklepov Narodne zveze in je zastavil vso svojo moč za izvršitev teh sklepov. Kljub temu so nastale v okviru Narodne zveze razmere, ki niso v interesu jugoslovanstva — in to baš sedaj, v velevažnem trenotju notranjepolitičnega razvoja. Ne bom preiskava], kdo je kriv — konštatujem lesuhodejstvo: Skoro nobenega medsebojnega zaupanja ni več in če se tem razmeram ne naredi konec p r a v k m a-1 u, utegne priti do nepreglednih posledic. Slovenski klub bodo po Veliki noči odločno zahteval, da se razmere v Zvezi južnih Slavena temeljito razjasnijo in ustvarijo odkriti, odkritosrčni in lo- jalni odnošaji v ¡jugoslovanski delegaciji na t r cl n i stvarni podlagi — inače bode moral Slovenski klub izvajati konsekven-ce in postopati popolnoma/ s am os to j-A o v obrambo vzvišenih interesov, ki jih je ljudstvo zaupalo poslancem V. L. S. (Živahno, dolgotrajno pritrjevanje.) Žalibog znamenja niso ugodna. Dogodek, ki se je zvršil v zadnjem času v Zvezi južnih Slavena, zelo omajuje naše nade, cla bo še mogoče, priti do «a-dovoljivega razmerja med nami in ostalimi jugoslovanskimi strankami. Zveza južnih Slavena je imela dne 18. marca t. 1. pod predsedstvom poslanca P 1 o j a sejo, o kateri so objavili nemški in hrvaški listi poseben komunike, to je oficijelno poročilo, izšlo iz Zveze same. Glasom tega komunikeja je Zveza južnih Slavena s a m o 1 a s t n o prelomila soglasni sklep Narodne zveze v vseučiliškem vprašanju, v tem najvažnejšem kulturnem vprašanju vsega slovenstva, — glede kateregaso edini vsi Slovenci, glede katerega bi morali tembolj tudi poslanci biti edini. (Burno ploskanje.) Razume se, tla nas je to postopanje Zveze južnih Slavena nemilo dirnilo in naravno je, d a j e i z zvalo hudo kritiko v rodoljubnih slovenskih listih. Na Slovenski klub je napravilo postopanj« Zveze južnih Slavena tem mučneji vtis, ker smo že lansko poletje skusili, da je v odločilnem t r e-n o t j u, to je, ko je prišel v perečem vseučiliškem vprašanju čas dejanj, Zveza južnih Slavena prepustila vse delo, ves dejanski odpor in ves odij Slovenskemu klubu samemu. (Medklici: Ploj! Skandal!) „Hänsele, geh' du voran, du hast Stiefele an." Znano je, da zastopniki Zveze južnih Slavena v proračunskem odseku niso takrat ganili mazinea! Tem bolj nam daje misliti' zadnji presenetljivi sklep Zveze južnih Slavena v tej zadevi. Več za danes ne rečem, ker nočem prejudicirati stališču Slovenskega kluba v tem velevažnem vprašanju in zlasti tudi, ker nočem vliti olje v ogenj v tako kritičnih časih. Slovenski klub bo govoril o pravem 6asu in njegovim besedam bodo sledila tudi primerna dejanja. (Veliko navdušenje.) Za sedaj naj bo zadosti o teb neljubih razmerah. Obračam se na naslov rodoljubnih tovarišev v Zvezi južnih Slavena in jim kličem: Skrajni čas je, da se vzvišena, sveta stvar postavi nad vse druge ozire, ki so malenkostni v primeri z visokimi cilji jugoslovanske politike1 v Avstriji! (Živahno ploskanje.) Pa naj se zgodi, kar hoče — mi se ničesar ne bojimo, če tudi sami ostanemo! Mi se zavedamo, da je naša moč nezlomljiva, ker naša moč je moč ljudstva, ki nam je poverilo svoje zastopstvo. (Pritrjevanje.) Vlade prihajajo in odhajajo — včasih se odhod zvrši še hitreje nego prihod — prihajajo in odhajajo cesarski namestniki in deželni predsedniki, sekcijski načelniki; tudi 1 dvorni svetniki (Splošna veselost) pridejo in odhajajo in zginejo v temoto pozabljenja, ravno tako šribarji in biriči: kar pa ostane, to je ljudstvo, to je domovina, sveta zemlja, porošena po krvi, solzah in znoju svojih otrok. — Ostane živa moč zdravega, svobodoljubnega ljudstva, ki hoče živeti in se svobodno razvijati in napredovati na svoji rodni grudi. Prihodnjosti ljudstva ne bodo odločile ne vlade, ne cesarski namestniki, ne dvorni svetniki (Smeh), pa tudi ne poslanci — odločilo jo bode le 1 j u d s t v o samo. (Tako je! Pritrjevanje.) Zato ima trajno vrednost le ono delo,, ki daje ljudstvu moč, ki usposobi ljudstvo za trajni, smotreni boj za svoja prava, za svoje ideale, za svoje svetinje, za svoj duševni in gmotni blagor. (Silno navdušenje.) Glavni predpogoj za to usposobljenost pa je organizacija. Ljudstvo mora samo včinkovati. Vsak se mora zavedati, da je njegova dolžnost, da je član stranke slovenskega ljudstva. (Dolgotrajno navdušeno ploskanje.) Ne sme biti več tako kakor prej, ko se je vsak pri raznih narodnih slavnostih na svoje stroške napil (Veselost) in čim večji je bil narodnjak, — tembolj se ga je napil. (Ponovna veselost.) Pri vsem tem je pa bil tisti, ki ni imel nobene besedfc, naše ljudstvo. (Živahno pritrjevanje.) Kdo pa je naše ljudstvo? Slovenski !vmet. (Gromovito ploskanje.) 1 z b r i š i m o s 1 o-'•enskega kmeta in slovenskega naroda ni več. (Pritrjevanje.) Kdor hoče delati za naše ljudstvo, mora delat: za slovenskega kmeta. (Ploskanje.i Kdor pa hoče iti z ljudstvom, mora spoštovati vse, kar ljubi naš narod. Spoštovati in ljubiti mora globoko versko prepričanje, ki živi v našem ljudstvu in mu daje neizčrpljivo moč. (Navdušenje.) Ob času volitev se vedno najdejo, katere sicer dobro poznamo, ki so pa pri takih prilikah dobri kristjani. (Smeli.) Takih se moramo otresti. Liberalna stranka mrzi kmeta, to je znana stvar. Nekaj se ji pa vendar dopade na njem: Glas, ki ga ima pri volitvah. (Živahna veselost.) Pri volitvah leta 1901 je; hodil neki agitator od gostilne do gostilne in razlagal kmetom sv. pismo. (Veselost.) Samo nekaj je bilo čudno. Na levo cerkev, na desno gostilna, a le to je videl agitator. (Veselost.) Na levo služba božja, na desno so se svetili štelani in pri teh se je agitator pridušal, da je boljši kristjan kakor gospod župnik. (Hrupen smeh.) Seveda so ga ljudje kmalu spoznali in mu pokazali vrata. Mi se «noramo zavedati, da delo med ljudstvom ni odvisno od dobre volje, ampak je dolžnost. (Pritrjevanje.) Se več! K temu delu mora biti vsak naravnost prisiljen po organizaciji. Le na ta način je mogoče, da smo vedno na mestu, ko je treba ljulko trebiti. (Veselost.) Vi ste pri zadnjih volitvah dokazali, da znate to kar naenkrat napraviti. ¡(Ploskanje in smeh.) Sedaj so narodna vprašanja v ospredju. Ta so prva bojna točka, Zmagati moramo, ako se ljudstvo složno bori za svoje pravice. (Navdušenje.) Varovati se pa moramo pri tem neplodnih fraz. Te so zapuščina liberalne dobe. (Pritrjevanje.) S frazami velikokrat samo škodujemo, posebno ako izzivamo po nepotrebnem nasprotnika tam, kjer je v nedosegljivi večini. Naši sorojaki morajo potem včasih trpeti v radi praznih fraz. Pametno delo naj velja! (Burno ploskanje.) Naše orožje ne sme biti fraza, ne krivica, ampak pametno, smotreno delo. (Navdušenje.) Neomaja-no zaupanje v božjo pomoč in lastno delo nas samo reši propada. (Pritrjevanje.) Božja in človeška pravica naj bo naš meč. (Živahno pritrjevanje.) Vseslovenska ljudska stranka bo šla vedno po tej poti in ne odneha niti za las, ako tudi traja boj desetletja, magari celo stoletje. (Tako je! Navdušenje.) Korajže nam ne sme zmanjkati. Edini kakor en mož moramo biti, pa bo šlo. (Ploskanje.) Padel bo vinski davek, šel bo Bilinski in šli bodo razni hofrati. (Veselost.) ljudstvo bo pa zmagalo. (Navdušenje.) Pri zadnjih volitvah ste pokazali, kaj znate., — Ljudstvo je govorilo mirno, a jasno. Stopajte po tej poti naprej, je še mnogo dela. (Živahni klici: Hočemo!) Tisti, ki ni kri od vaše krvi in ne vašega 'duha, naj nima nobene besede med vami. Prijazno sicer lahko govorite, ker to nič ne velja, in mora biti človek Še s cigani prijazen. (Veselost.) Zagovarjati sem moral enkrat celo cigansko družbo in sem moral biti prijazen. Glavni lump je bil oproščen, a me še pogledal ni, kakor da bi bil največji poštenjak. K sreči so ga par mesecev pozneje obesili. (Živahna veselost.) Tak je tudi liberalec. Pred volitvami se dobri-ka, ko je izvoljen, ti pa pokaže hrbet. (Klici: Prav dobro! Ploskanje.) Zato hodite po poti, na katero ste stopili, odločno naprej. Niste več sami, ampak vesoljno slovensko ljudstvo, ki je iste krvi in istegn duha, stoji za vami. (Navdušenje.) Stopajmo vsi skupaj pod geslom: Z Ro^md z& _ ljudstvo! (Po dvorani završi. Navdušeni vskliki in burno ploskanje se noče poleči. N odru pa častitajo poslanci S. K. Z. 'svojemu vrhovnemu voditelju, vsi prevzeti od krasnih programatičnih besed.) Z a V s e s l o v e n s k o Ljudsko Stranko. Nato je deželnega glavarja namestnik predlagal sledečo resolucijo, ki se je soglasno sprejela: Občni zbor Slovenske kmečke zveze z veseljem pozdravlja ustanovitev Vseslovenske ljudske stranke pod vodstvom dr. Iv. Susteršiča, ter izjavlja, da se uvrsti v to organizacijo celokupnega slovenskega naroda. Deželni odbornik R o b i č. Komaj se jo poleglo navdušenje, koje je izzval dr. Susteršič s svojim govorom, da načelnik besedo deželnemu odborniku R o b i č u. In zopet je nastal vihar „Živio"-klieev in ploskanja. Ljudstvo je hotelo s tem pokazati deželnemu odborniku Robiču, kako mu je hvaležno, da je edini izmed prejšnjih starih poslancev ostal zvest vzorom slovenskega krščanskega ljudstva, ter postavil svojo bogate izkušnje na parlamentarnem polju v službo slovenske kmečke stranke. Z mladeniškim vznosom je ta naš zasluženi dolgoletni bojevnik za pravice slovenskega ljudstva izvajal: Robič govori: Težavno je govoriti po dr. Susteršiču. Vendar me veseli, da je moj dolgoletni prijatelj dosegel take uspehe tudi pri nas na Štajerskem. Primoran sem, da mu še enkrat čestitam. (Bil je prav slovesen tre-notek, ko je v boju za narod osiveli poslanec Robič stopil k voditelju V. L. S. in mu čestital.) Nato je nadaljeval: V štajerskem deželnem zboru ni prave večine. Le takrat se najdejo nemški poslanci, kadar se gre proti Slovencem. Ta nemška večina hoče imeti vse pravice, noče pa izpolnovati nobenih dolžnosti. Za pokritje deželnega primanjkljaja, za deželno gospodarstvo se sploh ne briga. (Škandal! Sramota!) Kako se v Gradcu gospodari, kaže najbolj deželna bolnišnica. Delalo se je brez pravega načrta, tudi finančno vprašanje ni rešeno. Že dozdaj se je proračun prekoračil za 3 milijone. (Nemir. Glasni vskliki: čujmo, čujmo!) In kaj še vse pride!! Ko smo prišli v graško deželno zbornico, smo imeli prav težavno stališče. Zahtevali so od nas, naj govorimo samo nemško. (Medklic: Tudi Narodna stranka in dr. Kukovec to zahteva.) Mi pa se nismo udali ter se ne udarno; mi zahtevamo enakopravnost. (Navdušeno odobravanje.) Potem so, nas hoteli navdušiti z navidezno nedolžno spremembo poslovnika. Toda spoznali smo hudobne nakane ter se postavili v bran. Prišli so potem z načrtom o spremembi deželnega šolskega sveta, ki bi se naj preustrojil v nemško-nacijonalno gospodovalnico. Nemško-na^ijonalna večina je tudi hotela oropati slovensko celjsko] okoliško občino. Prisiljeni smo bili, začeti najostrejši boj; ea-čeli smo z obstrukcijo. (Burno ploskanje.) Nasprotniki so se motili. Našli so nas pripravljene.! (Veliko navdušenje.)) Posebno so se odlikovali poslanci v kmečki suknji. (Viharni pozdravi in topla zahvala kmetom, poslancem.) Ko je velika večina videla, da nas ne premore, je bila tudi zadovoljna, da so nas poslali domov. In šli smo. (Burno odobravanje.) Sedaj se nekaj čuje, da se vrše pogajanja, da bi deželni zbor zopet delal (dr. Benkovič: Dolgove delal), toda zahtevajo, da se vdamo. Tega ne! (Navdušeni klici: Nikakor ne!) Mi hočemo v gospodarskem, političnem in narodnem smislu delati in zmagati. (Dolgotrajno. vedno se ponavljajoče navdušenje.) K temu govoru je stavil g. Miha B r e n č i 6 sledečo resolucijo, ki je bila tudi z odobravanjem sprejeta: Občni zbor Slovenske kmečke zveze s ponosom, odobruje odločni boj kmečkih slovenskih poslancev v deželnem zboru v Gradcu, ki so ga pričeli zaradi zapostavljanja slovenskih koristi v gospodarskem, narodnem in prasvetnem oziru. ter jim izreka svoje neomejeno zaupanje. Poslanec dr. K o r o š e c. Končno je dal še poslanec dr. Korošec kratko* sliko o dosedanjem delovanju in o dosedanjih uspehih S. K. Z., ter označil njene naloge za bližnjo bodoč* nost. V o 1 i t v e. Kako je ljudstvo voditelju S. K. Z. g. Roškar-ju hvaležno in udano vsled njegovega dela za; kmečke koristi, pokazalo se je, ko je prišlo do volitev načelnika kmečki organizaciji. Deželnega glavarja namestnik, dr. Jankovič, se je spominjal zaslug in vrlin načelnika Roškarja ter predlagal njegovo zopetno izvolitev načelnikom S. K. Z., in vsi zborovalci so z vskliki pritrdili predlogu. In ko se je g. Roškar branil sprejeti zopet to častno breme, niso hoteli prenehati klici „Živio Roškar", dokler se ni udal ljudski volji. G. Roškar je zopet načelnik S. K. Z. Živel! Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen slf-odbor: Dr. Fr. Jankovič, dr. Anton Korošec, Ivan Ru-» doli, Alojz Terglav, Martin Pajdaš, Franc Piš^ k Turnšek, J. Schondorfer, Miha Brenčič ml. _ Jak Bovka, Martin Cotjak, Avg. Cof, e' i lip Cuiunder, u. Josip Hohnjec, dr. I v-.penkovj,^ i a si n Sajh sl^ J.Sčravs, ffrTŽebot. Vprašanj a. G. Bratušek je stavil vprašanje zaradi oskrbnika Flucherja, če se res nastavi za kletarskega nadzornika, g. Kokelj zaradi regulacije Drave, ki jo i» nemška večina vsled nemarnosti zavlekla, in g. Go-inilšek radi notranje organizacije S. K. Z. Ko jo dal načelnik na vsa vprašanja zadovoljive odgovore, je bil dnevni red izčrpan. Velik in slovesen je bil dan, ki so ga velikonočni torek v Mariboru' obhajali slovenski kmetje in njihovi prijatelji, združeni v Slovenski i kmečki zvezi. Kmetje so imeli priliko, da so se nanovo prepričali, da je K. Z. najboljša zaščitnica njihovih stanovskih koristi in teženj, ki pazi z materinsko skrbjo, da ne hi zadel našega kmeta kak udarec, ki bi mu povzročil globoko gospodarsko rano. Zato se je tisto zaupanje do K. Z., ki so ga naši kmetje že prinesli s seboj v Maribor, na njenem tretjem občnem zboru utrdilo ter je postalo neomajno. — Obenem je naša štajerska kmečka organizacija storila velik korak naprej v vseslovenskem združenju: po pomenljivih in prekrasnih besedah vseslovenskega voditelja je javno in formalno izjavila, da vstopi kot članica, v Vseslovensko Ljudsko Stranko. Velikansko navdušenje, ki je zao-rilo po dvorani, ko je bil ta sklep enoglasno sprejet, nam je porok, da se naše štajersko ljudstvo zaveda vseslovenske misli, ki ne pozna pokrajinskih mejnikov, ter da vidi rešitev slovenskega naroda edino-le v tesnem združenju vseh krščanskih in ljudskih strank po vseh slovenskih pokrajinah. Velikonočni torek 1910 bo v zgodovini naše krščansko-narodne vseslovenske organizacije zabeležen kot \velepomemben dan. Po tej poti, ki so si jo začrtali na tretjem občnem zboru S. K. Z., pogumno in vstrajno naprej k združenimi močmi in z globokim zaupanjem na božjo pomoč! Z Bogom za slovensko krščansko ljudstvo. Na občni zbor S. K. Z. so prišli naslednji brzojavni, oziroma pismeni pozdravi: V zadnjem trenotku zadržan, osebno prisostvovati, pozdravljam v duhu to kmečko zborovanje poštenja in dela kot veiik korak k osvobodenju slovenskega Stajerja in k zjedinjenju vsega našega naroda v cesarstvu. Živela kmečka sloga z živo vero v Boga, Stjepan Radič. Imenom koroških sosedov pozdravljam štajerske brate, zborujoče v znamenju vseslovenske ljud- ¿s ske ideje po strankinem geslu: Junaki naprej! Dr. Brejc. Nadalje sta brzojavno pozdravila poslanca dr. Žitnik in Gostinčar: „Naprej za delo četa vneta, v vrsti za načela sveta." Bog blagoslovi pošteno delo Slovenske kmečke zveze. Bog živi vse njene pristaše. Bog živi njene voditelje. Naprej do novih zmag. Ljubljana. Uredništvo „Slovenca". Poslali so še pozdrave kaplan Šketa in g. Ko-rošak iz Kozjega, g. župnik Kolarič iz Št. Miklavža nad Laškim trgom in kat. izobraževalno društvo pri Sv. Emi. Mala politična naznanila. D n e 25 s u š c a: Bosansko-hereegovska vlada je razpisala volitve, in sicer 18. majnika za tretjo, 23. majnika za drugo kurijo, 25. majnika za prvo kurijo prvi volilni razred. - V Budimpešti se je vršila predvčerajšnjim seja ministrskega sveta, ki se je pečala z znanimi izgredi v ogrski zbornici. Več poslancev Justhovcev je izstopilo iz neodvisne stranke. — Bivši ogrski ministrski predsednik Wekerle se je izjavil, da pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral v ogrski državni zbor. Dne 26. s u š c a: Francoski senat je sprejel postavo glede starostnega zavarovanja delavcev z 280 glasovi proti 3. — Ogrski socialni demokratje priob-čujejo že svoj volilni oklic, v katerem je splošna in enaka volilna pravica in zaplenjenje cerkvenega premoženja. — Turški Arnavti, ki tvorijo turško mejno stražo ob Črni gori, se že tri dni bijejo s Črnogorci. Ob turško-črnogorski meji se je streljalo. Ubita sta bila dva Črnogorca in en Arnavt. Dne 27. sušca: Iz Carigrada se poroča, da je končno sklenjeno, da bo turški sultan posetil bolgarskega kralja Ferdinanda v Sofiji in srbskega kralja Petra v Belgradu. — Petrograški listi objavljajo izjavo srbskega zunanjega ministra Milovanoviča, ki izjavlja, da se veseli obiska kralja Petra v Petrogra-du in se nadeja, da bo mogoče kmalu tudi z Avstrijo skleniti sporazum, kar da bo pospeševalo splošni mir. — Med Bolgarijo in Srbijo se bo v najkrajšem času sklenila carinska zveza, ki sta jo svoj čas preprečili Avstrija in Turčija. Dunajski finančni krogi obžalujejo, da se je takrat zveza preprečila in naglašajo, da bi bila nastopala Avstrija pametnejše, ako bi bila sama sklenila carinsko zvezo s Srbijo, Bolgarijo, Ru-munijo in Crnogoro. ker bi si bila pridobila tako naklonjenost prizadetih držav. Dne 28. suš c.a. Grški kralj se brani, podpisati oklic za sklicanje narodne skupščine, če se vojaška liga pismeno ne obveže, da se razpusti. — Listi poročajo, da se rumunski kralj in kraljica letos povodom SOletnice avstrijskega cesarja pripeljeta o-sebno na Dunaj čestitat cesarju. — Sestavo nove italijanske vlade prevzame žid Luigi Luzatti, ki pravi, da hoče politiko ..sprave". Razne novice. Iz šole. Gdč. Lojzika Ferlež je premeščena iz Lembaha v St. Jurij v Slov. gor. * Razpisano je učiteljsko mesto. Na dvorazred-ni ljudski šoli pri Sv. Martinu na Pohorju je razpisano mesto stalnega nadučitelja. Prošnje do konca aprila. Prosilec mora dokazati zmožnost obeh deželnih jezikov in za pouk v veronauku. * Osebna vest. Gospod Ivan Šebat, naš štajerski rojak, dosedaj c. kr. okrajni tajnik v Kamniku, je prestavljen v Ljubljano k deželni vladi. * Za rezerviste. Rezervisti, ki se žele udeležiti letošnjih vojaških vaj kot kolesarji, imajo to naznaniti do 15. aprila municipiju. * 47. pešpolk, ki je v Gorici, je v sredo, dne 23. t. m. slavil obletnico bitke pri Novari. * Ustanovni občni zbor zidanmoške podružnice Društva jugoslovanskih železniških uradnikov se vrši v nedeljo 3. aprila ob 5. uri popoldne v restavraciji Juvančič na Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika Društva jugoslovanskih železniških uradnikov; 2. podružnična pravila; 3. volitve; 4. slučajnosti. — Zvečer je istotam družabni večer z zanimivim vsporedom. — Tovariši, posebno iz Štajerske, prihitite v polnem številu k ustanovitvi naše druge podružnice! Naj ne manjka nik-do, kogar ne bi zadrževala služba! Na družabni večer prisrčno vabimo rodbine, prijatelje in znance. — Osrednji odbor Društva jugoslovanskih železniških uradnikov. * Znižanje poštnine od poštnih nakaznic v prometu z Bosno in »Hercegovino. Sporazumno s ces. in kr. vojnim ministrstvom so določene pristojbine od poštnih nakaznic v prometu med Avstrijo in Bosno-Hercegovino s 1. aprilom 1910 kakor sledi: do 20 K 10 vin., čez 20 do 100 K 20 vin., čez 100 do 300 K 40 vin., čez 300 K do 600 K 60 vin., čez 600 do 1000 K 100 vin. * Dijaška kuhinja v Celju daje letos povprečno vsak dan 54 dijakom kosilo. Ti obedi povzročajo odboru mnogo stroškov na leto, zato se prosijo častiti dobrotniki najuljudneje, da se blagohotno spominjajo „Dijaške kuhinje" pri veselih in žalostnih prilikah. Slovenski narod potrebuje vsestransko izobraženega naraščaja. Kdor hoče res koristiti in koristonosno nalagati glavnico v narodno korist, naj žrtvuje kaj v prospeh in v izobrazbo svoje narodne mladine. Iz te mladino zrastli bodo uradniki, duhovniki, učitelji, trgovci itd. — zastopani bodo torej vsi stanovi, zato a-nelujemo tudi na radoaarnost vseh stanov brez razločka. Odbor dijaške kuhinje v Celju. *Vsletl poročila mostnega sveta v Konigsvvartu (alpsko zdravišče na Češkem, politični okraj Plan, z železno kiselco) je v tem zdravišču za častnike, uradnike, učitelje, časnikarje in dijake pred sezono do srede junija in po sezoni od srede avgusta gotovo število prostih mest pridržanih, ki nudijo brezplačno stanovanje s kopeli in zdravljenj«!«, ter so prosti vse zdraviliškei takse. Vprašanja se naj pošiljajo, če le mogoče, en mesec prej na mestno zdravniško komisijo. * Vplačevanje neposrednih davkov. Tekom II. četrtletja 1910 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek, ter 5% davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka, in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1810; 5. mesečni obrok dne 31. maja 1910; 6. mesečni obrok dne 30. junija 1910. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: II. četrtletni obrok dne 1. aprila 1910. III. Renlnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne bla-gajnice potom odbitka po osebah, oziroma blagajni-cah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, in sicer I. poluletni obrok dne 1. junija 1910. * Hallejevo repatico vidijo zdaj zvezdoznanci s svojimi daljnogledi svetiti kot malo zvezdico osme vrste. Nek nemški zvezdoznanec pravi, da je videl repatico že 15. t. m. s prostim očesom kot zvezdo pete vrste. Po prvem aprilu se bo videla repatica eno ali dve uri, pred solnčnim vzhodom, seveda izpočetka le v slabotni svetlobi, ker se repatica šele približuje našemu solncu in našemu svetu. V noči med 18. in 19. majem pojde naša zemlja skozi rep te repatice, in bo rabila za svoj prehod okoli dve uri. Čutili ne bomo tega prehoda najbrž nič. * Katoličani-nazadnjaki? Liberalci kaj radi o-čitajo duhovnikom in vsem katoliško mislečim možem nazadnjaštvo. Pa vselej jih udari po zobeh resnica sama. — Iz neštetih vzgledov lahko dokažemo, da je cerkev pravo vedo vedno pospeševala. Nedavno je i-mel na Dunaju učene razprave vseučiliški profesor Dr. Musil. Govoril je o svojih potovanjih po jutrovih deželah, zlasti po Arabiji, kjer je raziskal velezanimi-ve reči ter obogatel z novimi podatki ne le zemljepis-je, temveč tudi starinoslovje in zgodovino. Mož je član raznih akademij in znan po svetu kot učenjak. Prišli so ga poslušat na Dunaju visoki gospodje, nadvojvode, ministri, vseučiliški profesorji, plemenitaši itd. Pred kratkim so listi prinesli vest, da je dr. Musila sam cesar odlikoval, in sicer radi njegovih zaslug za znanost. Mnogo so pisali časopisi o tem možu. A ma-lokje so povedali, da je ta učenjak duhovnik, ki se vzpričo učenega sveta ne sramuje svoje cluhovske obleke. Tako, glejte, se. je zopet odkrilo obrekovanje liberalcev, da so katoličani nazadnjaki! * Vprašanje itab;a.nskega vseučilišča je sedaj na dnevnem redu. Italijani bi radi imeli svojo visoko šolo v Trstu. Italijanski listi pravijo, da bi se sedaj prav lahko dobila v državnem zboru večina, ki bi glasovala za Trst kot sedež italijanskega vseučilišča. Ce se pa pred glasovanjem izvrši kaka sprememba v ministrstvu v prilog nam Slovanom, ne bo z italijanskim vseučiliščem nič, ker bodo Poljaki in krščanski socialci potem najbrže drugih misli. — Slovanske stranke so bile dosedaj v tem vprašanju edine. „Narodna zveza", v kateri so bili slovenski in hrvaški fcatoliški in liberalni , poslanci, združeni v skupno parlamentarno postopanje, je bila na predlog poslanci dr. Susteršiča zavzela sledeče stališče: Trst se brezpogojno odklanja kot sedež italijanskega vseučilišča. Za Trst bi namreč glasovali Italijani, socialni demokratje, skoro vsa nemška svobodomiselna zveza, velika večina krščanskih socialcev (dr. Lueger je namreč" že umrl) in Poljaki razun Stapinskijeve skupine, dopusti se pa ustanovitev italijanske visoke šole na Dunaju ali na Tirolskem, toda le pod pogojem, da se istočasno ustanovi tudi slovenska visoka šola v Ljubljani. Isto stališče je zavzemala v tej stvari tudi največja skupina slovanskih poslancev, „Slovanska Enota", v kateri so skoro vsi slovanski poslanci. S takim enotnim postopanjem je bilo upanja, da, se kaj doseže. No, pa je prišlo drugače. Ljubljanski „Slovenec" jo objavil pred kratkim uvodnik pod naslovom „Mučno presenečenje", v katerem poroča, res nekaj presenetljivega. Med drugim izvaja: „Zveza južnih Slave-na je imela zadnji petek ob zaključbi državnega zbo- PODLISTEK. Helena. Črtica. - 8pisal 8tarogorski. (Konec.) II. Preteklo je štirinajst dni, in Helena ni videla poročnika, niti on nje. Hodila je na prejšnje mesto, tudi poročnik je hodil, ali nista se srečala. Naključje jo hotelo, da je prišel ta ali oni prepozno. Helena se je čutila nekako nezadovoljno, toda njeno neizkušeno srce ni vedelo, zakaj. Tretjo nedeljo po onem sestanku je priredilo telovadno društvo vrtni koncert. Saj je majnika najlep' še med bujnim cvetjem in duhtečim vzduhom. Sredi raznih cvetlic, lepih vitkih cipres, na zeleni trati so se vrstile mize. V enem kotu je stal oder, ozaljšan z lovoriko in drugim južnim rastlinjem. Helena, izborna pevka, je sodelovala pri koncertu. Petje domoljubnih in drugih pesmi, proizvaja-ne z veliko natančnostjo, so navdušile ljudstvo, in postajalo je vedno veselejše |in živahnejše. Govorniki so risali v hrvatskih in slovenskih besedah preteklost Slovanov, posebno Slovencev in Hrvatov, ter napovedovali vstajenje. „Zora puca, bit če dana," je govoril oče Helene, profesor Celi o. „Narod vstaja i hrvatski i slovenski iz davne teme, vstaja kakor Kristus iz svoje gomile, kakor orjak:, kakor zmagovalec svojih morilcev .. . Hrvati i Slovenci! To morje, ta veličastvena voda, ki je nosila nekdaj naše pradede in njihovo blago, ti valovi, ki so hladili potno čelo Slovanom, naj bodejo zopet naši! Oni ošabni tujec, ki se šopiri po njem, po našem morju, se bo moral umakniti sili! Buči morje adrijansko, buči in tresi raz sebe!tuji rod, bodi zopet slovansko! Donele so naše pesmi po njem, naj ne zamro na veke! Zbudimo je zopet, rojaki! . . . „Nima slasti brez svobode, mar je bolje biti rob, nego slavno se boriti in pa pasti v hladen grob?" Pri takih besedah pač ne more ostati srce poslušalca hladno in mrtvo! „Na morje! — V čolne!" — se je zaslišalo. Vrli telovadci so tudi že pripravili, da se v večernem hladu povozijo po Acirijanskem morju. Helena je opazila pri mizi, sebi nasproti, poročnika. Kri ji je vzplala k srcu. in neka čudna nevolja in radost sta se menjavali v nji. Poročnik Kastrinič se je približal in prosil, ako bi blagovolila z njim v čoln. „Rad bi se navzel Vašega navdušenja za domovino, gospica," je prosil. „In to mi je možno samo pri Vas." Dovolila mu je. Čolni so odrinili več skupaj in posamezno, kakor je kdo hotel. Razun veslarja, sta bila poročnik in Helena sama v čolnu, ki je plaval poleg drugih's pevci. Ker so bile Hrvatice in Slovenke pri tej vožnji skupaj, so jele Slovenke pevati slovensko pesem. O-stali na vrtu so gledali na morje, odkoder je donela poskočnica in vihrala v večernem vzduhu tako lepo, da se je odpiralo sleherno srce in srkalo v se lepoto slovenske pesmi. „Ksidar pride boja dan, pletla venec bom: in če pade bojnih ran, padel je za dom! Padel v bran je naroda, Potlej grob bom venčala, o junaku pevala: srečna Slovenka! . . ." „Krasno, lepo . , .!" so ploskali z brega. — V tem je pa zadonel zvon. večerni zvon, in njegov don jo lege1. ; i morski širini in odmeval po bregovih. Vso je vtihnilo. Navdušenje in delo brez molitve jo ničevno. Glave so še odkrile, roke sklenile . . . Poročnik je moral hote ali nehote storiti isto. Pobožna grla so nato jela peti: „Večerni zvon, ti mili don, ko zarja zlati še višave, Zemljanom ti naznanjaš Ave — Ave Marija . . .! —" Nek tajinstven čut je legel na udeležence vožnje po morju in ostale v vrtu „O,. Bog, daj teptani domovini zopet raj, zopet zlato svobodo, reši slovanski, tebi udani narod! ... O Bog! . . . Odvzemi prokletstvo nesloge . . . blagoslov mu daj ..." so vzdihala srca. „Gospica, kako sem srečen!" je šepetal poročnik. Ganilo ga je to navdušenje, a njegovo srce je bilo skala, in rastlina dobrote ni mogla uspevati pred žgočim samopridom. Helena je zardela. Čutila se je v neki srečni o-motici. Poročnik jo je prijel za roko in stisnil. Ni mu odtegnila. Ni imela moči. . . On ji je govoril sladko — zapeljivo. Njej se je zdelo, kakor lepo doneča godba, in verjela je tej godbi — ter bila srečna ... Ali doklej? — Dokler ne bo zagledala, in če ga še sploh zagleda o pravem času — zijajočega propada! Mladi, neizkušeni in brezskrbni mladosti se posebno stavijo zanjke. — Helena in poročnik sta bila tako zamaknjena, da sta preslišala večno lepo pesem: „Liepa naša domovina . , ." Veslar pa je mrmral sam pri sebi, ker je poznal poročnika. „2e zopet druga . . . Škoda . . . škoda ..." Poročnika je jezilo, da je plaval čoln vedno zraven drugih. Rad bi bil z njo sam. Pa angel varuh je hodil ob strani dobrega dekleti, ki je bil sicer živ in nevgnan, ali dober in blag. . ra sejo, v katerem je izdala poseben komunike. Ta komunike nanj bistveno pripoveduje: 1. da je Zveza v tej seji zavzela stališče napram vladni predlogi o italijanski pravni fakulteti; 2. da je Zveza sklenila nastopati z „vsemi sredstvi" zoper Trst kot sedež laške fakultete; 3. da si je Zveza južnih Slavena v ta namen zasigurala podporo ne le Slovenskega kluba, temveč tudi cele Shvanske jednote, in 4. da Zveza nima ugovora zoper vsebino vladne predloge (ki meri na to, da se ustanovi laška pravnai fakulteta na Dunaju). — To so bistvene točke razglasila „Zveze južnih Slavena" o njeni zadnji seji. Vsakdo, ki je pazno zasledoval postopanje jugoslovanske državnozborske delegacije v vseučiliškem vprašanju, mora takoj spre-videti, da vsaka navedenih točk pomenja čin breztakt-nosti in verolomstva napram poslancem Vseslovenske Ljudske Stranke, zajedno pa, kar je veliko hujše, čin izdajstva napram ideji slovenskega vseučilišča v Ljubljani. * Socialdemokraški voditelj Ferri, bivši apostol socialistov, si je dal presneto drago plačati svoje govore od ubogih delavcev, ki so ga morali hoditi poslušat. Njegova služba mu je sicer nesla 2000 lir na letq. A s tem se ni zadovoljil. Zahteval je kot so-trudnik pri nekem socialističnem listu še mesečnih 350 K. Ce se je pa ponižal do delavcev samih ter i-mel kak govor, je zahteval visoke vstopnine, katero je vedno sam pobral. Te so znašale večkrat za en sam govor nad 1000 K. — Tako ja vodil za nos delavce ta voditelj, katerega pridno posnemajo drugi socialdemokraški voditelji, ki ubogega delavca le izkoriščajo in zapeljujejo. Wahrmund. Naši čitatelji se morda še spominjajo, koliko hrušča in vpitja je bilo predlanskem radi brezverskega profesorja na visokih šolah, po imenu Wahrmunda, ki je bil izdal jako sramotilno knjižico proti katoliški cerkvi. Ta junak je zdaj zelo žalostno končal. V zadnji seji državnega zbora je naznanil naučni minister Stiirgkh, da;so Wahrmunda odklonili profesorji na vseučilišču na Dunaju, in v Pragi, in da mu potemtakem ne ostaja drugega, kakor da pošlje tega moža v pokoj. Povdarjal je pa, da ne bo trpelo vseučilišče nobene škode radi tega, ker so se vpisali k predavanjem profesorja Wahrmunda samo trije slušatelji. * Poziv abstinentom in prijateljem abstinenčne-ga gibanja med štajerskimi Slovenci: O priliki občnega zbora „Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem" se vrši v Celju v Narodnem Domu dne 3. aprila ob 542. uri ustanovni shod štajerskih abstinentov, h kateremu vabi najuljudneje somišljenike brez razlike stanu in političnega naziranja predsednik pripravljalnega odbora: Anton Ogorele«, Sv. Barbara v Halozah. Za obmejne Slovence je poslala pisarna odvetnika gospoda dr. Benkoviča v Celju znesek 10 K, ki ga je plačal Karol Miklavc iz Reke hišna štev. 93, ker mu je preč. gospod Janko lic pri obravnavi na Vranskem dne 8. marca radi žaljenja časti odpustil. 2000 znamk za pisanko obmejnim Slovencem je doposlala vrla mladenka Rezika Sket iz Braslovč. Živela! — Obilo posnemovalk! Slovenci! Slovenke! SME" Ne pozabite na Št. Ilj Sola življenja je kruta —! III. Najhujša vseh je bolečin, v nesreči srečnih dni spomin.... (Dante.) Preteklo je leto. Kratko je to, samo leto, in vendar dovolj, da spremeni človeka, bodisi v prah, bodisi kakorkoli. Eno samo leto ... še niti ne . .. Za Heleno je bil ta čas poln grenkobe, spoznanja in mnogih skušnjav . . . Kako zloben je svet! Poročnik Kastrinič je dobil Heleno popolnoma na svojo stran. Znal ji pravi izvrstno lagati. Helena ga je ljubila, ali kmalu je sprevidela, da je varana. Zvedela je o njem marsikaj... in to jo jeVvečkrat s studom odvračalo od njega. Čutila je, da je i ona izbrana samo za igračo, in polaščala se je je jeza. . . Poizvedela je natanko, koliko je resnice na tem. Poročnik ni pomislil na to, da je počel svoje spletkarije s ponosno in samozavestno mladenko. Ob neki priliki mu je povedala, kar je izvedela. On se je izgovarjal in konečno pridejal, da če ga še enkrat nadleguje s tem, kar ni nič, da odide. Kastrinič je mislil, da bo z grožnjo dosegel to, kakor pri drugih, ako ne more z dobrim. Toda naletel je na junakinjo. Zravnala se je, ter mu z bliskajočimi očmi, ka-zaje na vrata, zaklicala:i „Pa pojdi.. . vzel si mi brezskrbnq mladost. .. ne maram te! —" Hotel se je opravičevati, a Heleno je popadla sveta jeza. „Proč od tod../.! Za igračo naj ti bom!? — Poberi se, prokleti.. .!" Poročnik je zbežal, tako ga je prevzel njen odločen nastop. Zdelo se mu je, da gleda maščevalno boginjo, katero je poklicala beda zapeljanih, da ga prekolne. In bežal je dalje ... dalje ?. * Stradanje naših visokošolcev — pred durmi. Ko je bila pred dobrim letom dunajska „mensa academica" vsled tujega nasilja zaprta, se je odzvala slovenska javnost na klic stradajočih dijakov z obilnimi darovi. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju je bilo došlo vsled tega do srede marca že črez 10.000 K, letos pa v istem času le okoli 5000 K. Izplačalo je društvo letos v 396 slučajih do danes že črez 6000 K, torej je bilo primorano porabiti črez 1000 K od lanskega prebitka. Iz teh podatkov je popolnoma razvidno, da stoji društvo pred — prazno blagajno in da bode moralo svoje tako vspešno delovanje ustaviti — ako ne pride naše slovensko občinstvo hitro na pomoč. Obračamo se posebno še na naše denarne in druge zavode, hranilnice in posojilnice, na naša županstva itd. s prošnjo, da društvu po svojih močeh pomagajo. Društvu bo le tedaj mogoče uspešno vršiti visoko nalogo, ako se odprejo srca in roke vseh blagih rojakov. Darujte društvu čim več morete, nabirajte prispevke med svojimi prijatelji in znanci! Slovenske žene in dekleta, spominjajte se slovenskih fantov na daljnem Dunaju, in nabirajte za nje prispevke ob veselicah! Odbor prosi, da se pošiljajo darovi društvenemu blagajniku gospodu Ivanu Luzarju, višjemu re-videntu juž. žel. v pokoju, na Dunaju, III., Reisner-strasse 27. Za odbor: Dr. A n t o n P r i m o ž i č, c. kr. deželni šolski nadzornik v ministrstvu za bogočastje in nauk — predsednik. Ivan Luzar, višji revident juž. žel. v pokoju —■ blagajnik. Dr. Fran S k a b e r n e, c. kr. ministrski podtaj-nik v ministrstvu za bogočastje in nauk i— tajnik. Mariborski okraj. Št. Ilj v Slov. gor. Neizprosna smrt je napravila zopet veliko verzel med šentiljskimi Slovenci. Na Veliki četrtek je umrl v najboljši moški dobi po dolgem bolehanju gospod Florijan Uhl, posestnik in mizarski mojster v Dobrenju pri St. /Ilju. Pokojni je bil vzor pravega katoliškega^, in slovenskega rnoža-poštenjaka. Rajni je zavzemal več častnih mest: bil je v domači občini občinski svetovalec,v: član načel-stva šentiljske posojilnice itd. Povsod je vneto sodeloval, kjer se je Šlo za dobro stvar. . (Njegov pogreb na Veliko soboto popoldne je bil naravnost veličasten. Krog 500 ljudi iz vseh stanov je spremljalo blagega pokojnika na zadnji poti. Domači gospod župnik je ob odprtem grobu govoril ganljivo nagrobnico. Za rajnim žaluje mlada vdova in več malih otročičev. Nesreča pri velikonočnem streljanju. Na Vel. soboto se je v Dobrenju pri St. Ilju pri streljanju smrtno ponesrečil 211etni fant Janez Hainc. Nabijal je z železnim drogom velik možnar. Pri tem se je pa vžgal smodnik, železni drog je pognalo s tako silo skoz Haincevo truplo, da se je drog zapičil na drugi strani v zemljo. Možnar pa je razneslo na drobne kosce. Haincu je glavo in gornji del trupla popolnoma raztrgalo. Bil je seveda pri priči mrtev. Ni mislil, da biva v tem dekletu taka sila in močen duh, da bi ga to bitje, ki ga je ljubilo, i vrglo proč . .. Ali če bi vedel, da je ona moč v| veri, združena z domovinsko ljubeznijo, da ti sveti, od Boga dani lastnosti, dajeta človeku ono moč, bi se nikdar ne drznil segati po cvetlici, katero brani z ognjenim mečem domovinska ljubezen in križ rešenja! Kdor se igra z ljubeznijo, zaigra, — Poročnik, v katerega mreže je paala, marsikatera deklica, je ljubil Heleno v resnici. Ali čutil je šele potem, ko ga je proklela. Hotel se ji je približati in prositi odpuščanja, ali dala mu je vedeti, naj se ne drzne več priti pred njo. Bila je res silna moč, s kojo se je iztrgala mrežam. Njen duh je bil silen, čvrst, ali telo je bilo preslabo. Zbolela je. Prevarjena . . . ukraden mir duše, ukradena živahnost . . . Nikdo ne sluti, da igra z lastnim življenjem, fcdor ne pomisli, kako se zaljubi. . . Nevarna ie ta igra! — Dolgo je bolehala Helena. Ali njena čvrsta nrav jo je zopet postavila na noge, in danes je prvič, da je po bolezni prišla v park." — Breza je prenehala, Oleander in lovorika sta se solzila. Božje solnce pa je tako ljubko ogrevalo budečo se zemljo. Helena je sedela na klopici pred oleandrom .. . Vse je tako, kakor pred enim letom .. . Vedno zelena lovorika, v cvetje se spuščajoči oleandri, klopica . . . ono morje... Njene misli so se vrstile in ji kazale podobe .. . Vse je staro, le ona je nova . . . drugačna! — A čudno! Vso se ji zdi, kakor zavito v megleno kopreno . . . Listje lovorike pa je šumelo nad glavo, in se priklanjalo oleandra. — Ali se je hotelo mar skiniti v venec za zmagovalko — za junaško mladenko?! Oj, zaslužila ga je .. . * m Jarenina. Na veliki četrtek splašil se je v Mariboru konj tukajšnjemu posestniku Ignacu Pola-nec. Ker gospodar zbesnele živali ni mogel zadržati, divjala je ta z vozom, na katerem ste sedeli gospodinja in hčerka,, po Tegothofovi ulici, dokler ni treščil v neko drevo. Gospodinja si je pri tem izvinila roko, hči pa dobila občutne poškodbe na glavi. Rešilni voz je prepeljal obe v bolnišnico, katero bo pa hčerka v kratkem lahko zapustila. Vesti, da sta smrtno-nevar-no ranjeni (ki se širijo), so neresnične. m Jaflenina. Na- zborovanju Siidmarkine pen družnice v Pesnici, je izrazil znani Prus iz Jarenine gorečo željo, da bi pričela Siidmarka tudi pri nas z nakupovanjem posestev. Gho, ¡gospodje okoli Siid-marke, le počasi, se vam li meša, ali vas luna trka? Mar mislite, da so naši kmetje res tako neumni, da bi prodajali svoja posestva in pozneje služilij kot hlapci protestantovskim/privandrancem? Nikdar in nikoli! m Polička vas. Na praznik sv. Jožefa imeli so možje in fantje jarenmske župnije skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo. Vsi naši so se je udeležili v ogromnem številu. Le znanih voditeljev Stajerčeve garde ni bilo blizu. Menda niso utegnili vsled bližajočih se občinskih volilen v Poličkem. m Sv. Lovrenc v Slov. gor. Naše kat. slov. izobraževalno društvo priredi v ponedeljek, dne 4. apr. t. 1. po večernicah zborovanje. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav predsednika, 3- slavnostni govor,, (govori urednik Zebot), 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo tajnika. Nastopi tudi dekliški pevski zbor. Obilne udeležbe pričakuje odbor. m Razvanje. iločko pošto in razvanjskegalžupar na Puklna ter pismonošo opozarjamo, naj dostavljajo strankam v redu vse pošiljatve. Na hočki pošti ležijo cele bale „Slovenskega Gospodarja"; gospod Pukl baje mislijo: „Slovenskega Gospodarja" ni treba raz-našati," Hofer pa se izgovarja, da bi sicer on (že plačanega) „Gospodarja" na koncu leta moral sam plačevati, če ga raznaša. Saj Vam tega nihče ne veruje. C. kr. poštno ravnateljstvo, kje si? Ali se morda bojijo nemškutarji, da bi Razvanjčani izpregledali, da jih nekateri ljudje za nos vodijo? m Hoče. „Mrtvaško trugo" so si peljali hočki nemškutarji, ko so pretekli teden v strašni naglici selili nemškutarsko „kašo" iz mlekarske pisarne v Sta-ničevo gostilno. Stanitz najbrž upa, da bi ljudje, ki prihajajo v posojilnico, pri njem tudi nekaj — potrošili. Pri tem žalostnem pogrebu sta bila razun načelnika Paula in Stanitza tudi gospoda učitelja. — Zoper ljubljansko Zadružno zvezo si nekateri ljudje, n. pr. Carman, dovoljujejo razne opombe. Naj lepo pazijo, da si ne opečejo prstov! Neresnica ima kratke noge, šiba postave pa je kruta. — Strašno prijazni so postali v zadnjem času nemškutarji v Hočaii. Prihajajo k slovenskim narodnim obrtnikon ji! hočejo z naročili pridobiti; pa mislimo, da naL h¡venci niso tako brezznačajni. Lahko živijo brez i mškutarjev. Ptujski okra). p Ptuj. Ustrelil se je na Jožefovo pijonir Ant. Turk, doma iz Kočevja. Ni se mogel privaditi vojaški suknji, katere se je že lani hotel iznebiti s skokom v vodo, a so ga takrat še rešili. Sedaj se je ustrelil. p Požar na ptujskem gradu. Na velikonočno nedeljo se je na ptujskem gradu vnela lesena streha Cvetna nedelja, bajnokrasna! Spomin na ono, ko je slovanski blagovestnik sv. Metod zadnjikrat u-mirajoč blagoslovil svoje vernike, svoj slovanski narod, da ne izgine nikdar .. . Vse je dehtelo tedaj palmovih vej in cvetja v cerkvi, in tudi lica Helene so jela zopet rdeti. Lani in letos . . . Velik razloček! Snivajoč, ne-poznajoč sveta — otrok . . . letos, resna, poznavajoč puhle pene . .. In molila je iskreno za svojo cvetno nedeljo. * * • ... in priplavalo je velikonočno jutro z vso svojo krasoto! Heleni se je zdelo lepše, kakor lani, bolj veličastno. Slonela je ob oknu in srkala glasove zvonov, naznanjajočih svetu „aleluja"! In ta „aleluja" je plaval po vzduhu, obiskal sleherno srce kristjana, ga bodril in tolažil. . . „Vstal je On, Gospod je vstal, a-leluja . . Helena se je začutila hipoma srečnejšo, blaženo, kakor še nikdar. Planila je h glasovirju, > in izpod mehkih prstov so uhajali glasovi, spremljaje milo pesmico, polno aleluje, pevano iz srca toli izkušene Helene. „Buči bura, magla, prodje, — puca zora, tmina bježi; aleluja, aleluja . . .! tuga mine, radost dodje, — zdravo slabost, dušman leži! aleluja, aleluja . . .! Veseli se tužna mati, padoše ti vrli sini, aleluja, aleluja ...! Ko junaci, ko Slovani daše krrcu domovini, aleluja, aleluja . . .!" — na ledenici. Požar je nastal po krivdi nekega fanta ki ie v bližini grada streljal; goreči papir iz pištole fe padel na streho, ki je bila v trenutku v ognju. Ptujska požarna bramba je zabranila večjo nesrečo p Grofica Herberstein, po vsej ptujski okolici dobro znana po svojem blagem i in usmiljenem srcu do revežev, je nevarno zbolela, in je malo upati, aa okreva. Sedaj biva na Semeringu. p Šulferajnska šola na Bregu pri Ptuju te ne bo tako kmalu pod streho; govori se, da je splon ne bo, (kar bi zlasti Dražančani ' z največjim veseljem pozdravili. Bila i bi samo mučilnica ea slovenske 0tl0kep Slovenski nI znal! Ko se je zadnji torek peljala velika množica vrlih slovenskih moz na zborovanje v Maribor, je vprašal nemški kondukter na Pragerskem (seveda v blaženi nemščini): Kam pa se peliate? Odgovori mu odličen slovenski gospod: Na zborovanje' Nemec pa je rekel, kakor je on razumel: A, nach St. Urbani (k sv. Urbanu). To vam je bilo smelhK v ura(jnem iistu ptujskega glavar- stva, ki se sploh „odlikuje" po svoji nemški slovenščini', beremo v zadnji številki na yeč mesttfi o „zatoni zajca." Kaj je neki to? p Iz ptujskega polja se nam poroča o raznih nesrečah, ki jih je povzročilo velikonočno streljanje. Tako so že na veliki petek pripeljali v ptujsko bolnišnico hlapca M. Zagoršaka iz Prvenc, kateremu je strel iz topiča razčesal levo roko tako, da mu bodo morali odrezati ali celo roko, ali zagotovo več prstov. — IV Strelcih je v nedeljo ponoči ob 2. uri ustrelil 191etni Franc Plohi pri konjskem, hlevu veleposestnika Ivana Horvata, po domače Fiibasa, dvakrat iz topiča, in s tem je 0 njegovih lepih konj tako splašil, da so se v hlevu hoteli pobiti. Početje tega fanta je tem bolje kazni vredno, ker je isto noč bil močen veter in on je streljal v bližini hiš, ki so pokrite s slamo. — Na velikonočno nedeljo popoldan je v Novi ve-si neki fant streljal iz topiča in cel strel je zadel v stegne posestnika Janeza FeguŠa, ki se je komaj letos pred postom oženil. Sedaj leži nevarno ranjen. Bog se smili! p Sv. Marko niže Ptuja. Po noči iz sobote na nedeljo je strelil neznani zlikovec v okno župnišča In je poškodoval dve šipi. Cin priča o skrajni surovosti mladeniča, ki srka ptujski šnaps in bere ptujskega „Štajerca." p Središče. Glasno pokanje topičev na predvečer sv. Jožefa je naznanjalo, da se ima vršiti naslednji dan izredna svečanost. Izročil se je namreč preč. gospodu profesorju in ' zlatomašniku zaslužni križen nem ke a vitežkega reda. ¡Na Jožefovo se je zbrala v i po 8. uri velika množica hvaležnih Župlj no-. ( or družbe za zidanje župne cerkve, polnošte ilni : 5ki občinski odbor in zastopniki ostalih občin Do '.ači gospod župnik je v izbranih!' in vznesenih besedah razložil, da je ustanovil nemški vitežki red zaslužni Marijanski križec kot,1 posebno odlikovanje takim osebam, ki so si pridobile izrednih zaslug na polju človekoljubja, in velikim dobrotnikom redovnih cerkev. 'Prebral je nato še dve listini, nanašajoči se odlikovanja: diplomo velikega mojstra in zahvalo in čestitko velikega komturja. Nato se je odlični odlikovanec, globoko ginjen, f v prisrčnih besedah zahvalil gospodu župniku za izbrane besede, sporočil svojo zahvalo na pristojno mesto, ob enem pa tudi zahvalil prisotne župljane, tla so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da se je povečala in prenovila župna cerkev. I— Svečanost je povzdignila Še slovesna bakljada, ki so jo priredila na predvečer središka društva: bralno društvo Edinost, požarniki in veteranci. Izvrstna godba pod vodstvom gospoda učitelja Serajnika je dovršeno zaigrala tri mične slovanske komade. p Središče. Solarska veselica, ki se je, vršila na velikonočni pondeljek v šolskih prostorih, je ' izvrstno uspela. Vidna zadovoljnost zbranega občinstva bo vrlim prirediteljem dostojna zahvala za trud in požrtvovalnost. p Smrtna kosa. Umrl je dne 24. marca t. 1. pri Sv. Roku ob Sotli tamošnji veleobrtnik gospod Jurij Plevčak. Rajni je bil zvest pristaš katoliško-narodne-ga «stremljenja in podjeten mož. Čast njegovemu spominu! Dasi je bil pogreb na velikonočno nedeljo ob 2. uri popoldne, prišli so Se vendar trije sosedni gg. duhovniki, spremljat ljubega pokojnega k večnemu počitku! mi narodni katoliški posestniki, kateri so v ta namen žrtvovali mnogo truda in denarja, predno se je to podjetje dogotovilo. Zdaj stoji to podjetje v ponos v-sem muropoljskim posestnikom, in upati je bilo, da se bodo vsi slovenski posestniki zavedali svoje narodne dolžnosti s tem, da bodo kupovali opeko le edino pri slovenski opekarni. Večinoma se res držijo gesla svoji k svojim, pa kakor ljulika rada raste med pšenico, tako se žalibog najdejo tudi nekateri, ki v svoji zaslepljenosti pozabijo na svojo narodno dolžnost. Poleg slovenske opekarne imamo še drugo, ki so jo priseljenci iz Radgone v Borovcih postavili. Kakšni ljudje so prišli med nas, kažejo nekateri slučaji. Proti koncu lanskega leta so prišli trije mladeniči, sinovi poštenih narodnih starišev. in ž njimi dva kmeta, izmed katerih je bil eden več let občinski ¡predstojnik, v gostilno Hauptman v Križevcih. Naročijo si skupaj 1 liter vina, katerega so mirno pili. Naenkrat pa so delavci iz nemške opekarne, ki so bili tudi vi tej gostilni, zaklicali: hinaus mit die Windischen, in ker so bili slovenski gostje pametnejši od teh nemških Mi-helnov, so se res odstranili. Toda tako predrzni so bili ti ljudje, da so še za njimi streljali iz revolverjev. Mi pa mislimo, da na slovenski zemlji ni upravičen klic: vun s Slovenci, pač pa veliko bolj: vun s predrznimi priseljenci. Drugi dogodek se je zgodil v neki drugi slovenski gostilni. Bil je namreč nek mož iz nemške opekarne neko nedeljo popoldne v tej gostilni, ter je ves čas tiste goste tam dražil in se ba-hal, da so od nemške opekarne oddali v Veržej za sa-lezijanski zavod en milijon opeke, in je pristavil, da bodo tam „ti črni O" stanovali. Vse to se lahko s pričami dokaže. Taki so ljudje, ki so se preselili k nam. 1 Sv. Jarlj ob i -ivnlcl. Tukajšnje bralno orušt»o naznanja, da priredi na dan Marijinega osoanenja dne 4. aprila t. 1. veselico 8 petjem tambnranjem in gledališko predstavo * društvenih prostorih. Prosta sabava v g,.gtiloi ?e Trstenjakeve. Zadetek zgodi v vsakem gospodarstvu. Ali pa napredne smeti dišijo, nam ni znano. Kmalu ne bo treba drugega, kakor da se kak drugi trg, Mozirje, Rečica, Ljubno ponudi pri- skrbeti potrebne prostore za urade, pa gornjegrajski purgarji ne bodo imeli drugega kot dolge nosove. Na to že itak delajo, da se iznebijo kaplana. Potem naj se še dekanija kam premesti, kakor se je že v prejšnjih časih zgodilo, in slavni Gornjigrad bo najbolj napreden in — luč! Sv. Peter v Sav. dol. Srečna, oj trikrat srečna bavinska dolina, ker še nosiš ostanke liberalnega dima, tako je dne 19. marca pri nas vskliknil nek mož, ko je prišel iz šole od podučnega predavanja o hmeljarstvu. Radovedno smo povpraševali, kdo je podučeval naše hmeljarje, in zvedeli smo, da smo imeli čast imeti med seboj velerodnega gospoda Pe-tričeka iz Žalca, kateremu se je iz same ljubezni do kmeta pridružil tudi bivši ženin Kukec,. tisti Kukec namreč, ki se je od volilnega shoda S. K. Z. v Galiciji v spremstvu cenjenih (gospodov žalskih muzi-kantov odpeljal z največjo brzino. Na velikih plakatih je bilo brati, da se bode podučevalo o rezi in o gnojenju hmelja, pa glej spaka, v resnici so gospod Petriček naše izkušene hmeljarje le vprašat prišli,', kako bi se naj hmelj rezal, da bi se zatrl škodljivec, kateri žuga posebno v okolici Žalca hmeljske nasade uničiti. Pravili so, da se v rastlini nad zemljo zare-di m al črviček, ki vedno bolj raste in se proti zemlji v sadiko zarije na jesen, !ko je hmelj že spravljen; niso pa v svoji naprednosti še prišli do tegh, kako bi se temu črvičku zabranila pot iz rastlini v sadiko. Zato se jih je usmilil nek nazadnjašk in seveda tudi mračnjaški klerikalni kmet ter iim je rešil to uganko, katere cel generalni štab z Roblekom vred m mogel rešiti. Podučil jih je, da se naj kakor hitro nngoče po bratvi hmelja dozorela hmeljevina od sadik poreže in sežge, ker se v tem času črviček še v ftmeljevini nahaja m se na ta način najbolj zanesljivo vniči. Strmeč so poslušali gospod Petriček (in samoumevno tudi naš šolski Jožek) ta nasvet in so si ga v popotna torbo pobasali. da ga pri prvi priliki *ot lastno napredno sredstvo drago prodajo. To pa je vendar šmentana smola, da so naši savinski kmetje hmeljarji že tako napredni, dasiravno so pristaši S. K. Z., da prosvitljene žalske naprednjake poduču-jejo o hmeljarstvu. Kaj ne, pane Petriček? Zatorej so jpe z zaupanjem obrnite do nas kmetov v dvomljivih vprašanjih, kajti veže nas dolžnost, da vam Zal-^anom vsaj z dobrimi sveti nekoliko poplačamo lju-beznjivost, katero nam vsako leto pri prodaji hmelja s svojim mešetarjenjem skazujete in ubogega kmeta oškodujete za provizijo, s katero se potem po krčmah bahate. Ce pa mislite po ovinkarskem receptu priti zopet §e kedaj na površje, se pa jako motite, ker: zgubljena fajfca ne dojde več, politični mrtvec ne o-ivi več! c Sv. Peter na Medv. selu. Kaj pa je novega? Odkar smo ustanovili „Orla", je vedno kaj novega. Liberalcem je kri zavrela od jeze, pa tudi žoič jim kipi. Enemu se je žeiodec obrnil, da si siromak ne e z drugim pomagati, kot z „žganci", s takimi, ki rečejo „Gut, gut". Jaz sem mu že svetoval, naj se ne je^i, drugače bo slabe za njega. Pa še po noči, ko sjrt o fantje od telovadbe, in že ljudje spijo, ga nad-le ru;9 „klerikalni zmaj". Žal mi je za tega ljubega prijatelja, kajti najbrž dobi še od jeze sušico, potem pa z Bogom svet. T. Klerikalec. c Šmarje pri Jelšah. Občina okolica Šmarje še pač ni doživela tako slabega občinskega gospodarstva, kakor je ravno sedaj, odkar jo vladajo; liberalci in štajercijanci. Se nikdar poprej ni dobil odbornik po 5 K na dan za pota po občini, kakor ravno sedaj, in to, odkar so ti prijatelji ljudstva prišli v občinski odbor. Ni čuda, da so pri takih okolnostih tako velike doklade. Ker so pa videli, da se njih zlata doba nagiblje h koncu, se jim je zdelo potrebno, vreči ljudstvu peska v oči. Zato eden izmed njih vloži pritožbo proti velikemu računu, nakar je namestništvo zauka-zalo, da se mora ta zadeva še enkrat pri seji dati na glasovanje. In glejte jil\, v seji dne 19. sušca so o-dobrili vse točke računa! Naprej smo vedeli, da bodo tako storili. Čuditi se moramo le drznosti teh liberalcev in posilinemcev, da si upajo sedaj med ljudstvom za sebe agitirati; čuditi pa tudi nekaterim, da takih prijateljev ne poženejo od svojih hiš. Da so pri občinski seji dne 19. sušca, pri kateri je bila tudi voli-lev volilnih mož v okrajni zastop, zmagali liberalci in posilinemci, dokazuje, kako trdno so ti zvezani, in kako lažnjiv jo „Stajerc", ko piše, da občino vladajo klerikalci. Dokazuje pa tudi, kako hočejo ti ljudje še nadalje obdržati žalostne razmere pri okrajnem zastopa in okrajnem šolskem svetu. Težko so prenašali davkoplačevalci ta neznosna bremena in žalostno gledali, kaka plačila jim pripravljajo za prihodnjost,'a sedaj je napočil čas, da pometete s temi ljudmi iz občinskega odbora, in te osebe odrinete od občinskih jasel. Dne 6. aprilat vsi naf- volišče,' prej pai si napišite na glasovnice odbornike in namestnike, katero je postavila katoliška stranka, ker le ti hočejo delati nesebično za blagor občanov! Šmartno ob Faki. Kot odgovor na brezmisel-no napade paških liberalcev, je dne 13. L m. v gostilni g. Fr. Pirtušeka v Rečiški vasi daroval za obmejno Slovence vrli mladenič g. Janez Steblovnik, p. d. Cenov, 5 K, in 1 K 36 vin. nabral med veselimi gosti. Posnemajte in darujte za obmejne Slovence! o Št. Pavel pri Preboldu. Kot odgovor na dopise v „Narodnem Dnevniku" štev. 54 in v „Narodnem Listu" štev. 12, pošiljam zbirko 5 K, darovano od prizadetih, obmejnim Slovencem v pomoč. Za vsak aiadaljni napad po 1 K. Poročevalci St. Pavelske zgodovine, razdiraloi sloge in ljubitelji liberalnih listov, sedaj pa le na delo, saj se gre za narodne koristi, gradiva je pa tudi dovolj, da se lahko blamira-te. — Lojzek. Breilškl okraj. b Planina. Na praznik Oznanenja M. B., to je v ponedeljek po Deli nedelji, 4. aprilaj, se bo tukaj v prostorih g. Josipa Pmterja ob 3. uri popoldan vršil velik političen shod. Govorila bosta gg. deželnega glavarja namestnik, dr. Franc Jankovič, in drž. in» dež. poslanec, Franc Pišek. Somišljeniki! Udeležite se tega shoda v velikem številu! b Podsreda. Umrla je 25 let stara Ana Jagrič vsled sušice, | dobljene v mestu Zagrebu, iu 39 let stari Janez Penič, vsled sušice, dobljene v nemških rudokopih. Ah ta želja po tujini je marsikateremu u-sodna! b Podsreda. Bolan je veleč. g. župnik Matija Vavpotič. — Novi nadučitelj g. Karol Majer je nastopil z velikonočnimi prazniki svojo službo. Pri vstajenju je že vodil otroKe v procesiji. b Iz Podčetrtka. V našem trgu se skrivajo o-studni nesramni ptiči, ki opevajo poštene ljudi po predalih ptujskega „Štajerca" na najpodlejši način. Ta maloštevilna svojat je sama s smrdljivo lužo umazana čez in čez, da ji že itak ni več varno, prikazati se na svetlo. V 12. številki omenjenega lista se je spravila na neodpustljiv način na mojo soprogo in mene. Bog ve, če ne misli, kaj nama je prizadela? Ne, ne! Na pesmice takih ptičev, ki jih predobro poznamo, se ne bom zagovarjal, rajši pristavim: težke vaše so pe-roti, strte tudi že precej, samo kljuni dobri in jekleni, ampak vmazani kot vse. Operite najprej perilo si vaše, potem šele pridite k meni ga prat; pošteno poplačal trud in delo vam bode šolski vodja in župan prav rad. Le veselite se vašega „junaškega" čina! - Se priporoča Fran Lovrec, šolovodja in župan. b Pišece. To bi jih bili morali, videti, namreč naše petelinčke liberalne garde, ko se je raznesla tužna vest, da hočemo zlicitirati njihovo bralno društvo. Kar penili so se od jeze in vpili nad g. kaplanom, Češ, da je on kriv te nesreče. Najbolj usodno je zadela ta vest nekega mladega gospodeka, kateri je pometel vse kote svoje umetnosti, nabral grmado laži in obrekovanj, katera je v zadnji številki našega „Narodnega Lista" izlil s svojo patentirano oliko na nekatere posameznike naše stranke, in sploh na vse. kar ne trobi v njegov, zarujaveli rog. Resnicit na ljubo hočem izvzeti iz vaših izvajanj le nekaj, glavnih stvari, s katerimi se močno udarjate po zobeh. Med drugimi trdite, da nimate štajercijancev, v vašem taboru. Ubogi dopisnik, se vam pač pozna, da je zgo-rajšnja nesreča tudi močno uplivala na vaše možgane. Svetujem vam le, stopite pred zrcalo in poglejte, nimate li mogoče na vašem lastnem čelu vtisnjen pečat izdajstva. Pomislite, niste li mogoče vi tisti, ki ste se potegovali za štajercijansko stranko? Trdite tudi, da nimate nemčurjev. Prosim, povejte mi, kedo so tisti, ki pretvarjajo svoj prirojeni S v Sch, ki so bili zagrizeni pristaši nemčurskega „turnvereina" in redni častilci nemškega doma v Brežicah? In rudečkar' jev tudi nimate, kaj ? Spodtikate se tudi nad stavbo g. župnika, pri tem pa ne pojmite, da pride še. lahko čas, ko vam bo edino ta hiša služila v varno zavetje. Zavidate nam tudi naš novi „teater", kar sline se vam cede po njem. No, je pa res okusno izdelan. Med pisanjem o larovških „backih", ste; pa žalibog najbrž imeli ogledalo pred očmi. Na vaše surove napade proti našim možem vam samo povemo, da nam je že tako znano, da ste največji sovražnik vsega, kar je kmečko (govorilo se je celo, da ste nabirali podpise za vinski davek). Mi poznamo naše ljudi bolj kot vi, in vsled tega se ne pustimo od vas komandirati. Bil bi pa to tudi za vas škandal, da bi se vi kot slavni duševni velikan pečali z nami, robatimi in neolikanimi kmeti, kakor nas sami nazivate. Ako sumničite g. kaplana radi vsakega dejanja ali dopisa, ste pač zelo kratkovidni. Ali menite, da zna samo g.kaplan pisati? Ali pa imate nas Pišcčano za take nevedneže, med katerimi se sveti edino vaša nadarjena glava. H koncu vam podamo še en dober svet: Mesto da učite svojega bratca izvajati liinavščino in ostudne laži, pomagajte mu raje kje drugje. Sicer sta pa oba še veliko premlada, da bi kazala pot nam sivim glavam. Se-še vidimo! b Globoko. Ker me neki pišečki dopisun „Nar. Lista" prav pobalinsko že večkrat napada, hočem mu tem potoni podali kratko izjavo. Ker bi me zelo veselilo poznati, oziroma znati za osebo Vašega Visoko-rodja. Vas poživljam, dragi dopisnik, ako ste res mož neustrašene jeklene volje, mož, ki se upa nastopiti v boju za svoje pravice, mož prave korenine, ki ima pogum,. pokazati svojo pravo stran javno in svoje trditve povedati tudi v obraz, in ne strahopetec, ki ima korajžo le tedaj, ko je varno skrit za kulisami in zmožen le zavratnih pobaluiskih napadov, tedaj na dan z Vašim imenom. In le tedaj, ko mi bode znano slavno Vašo ime, izkažem Vam vso čast in spoštovanje, ker sem pač človek te baže, ki velikodušno odpušča tudi svojim smrtnim sovražnikom in napadalcem. Ne mislite pa, da hočem tukaj „parirati" Vašo napade, ker so zelo malo zmenim za Vaše žlobudranje, saj pravi neki pregovor: Koiikor pred Jurjevim žabo reglja-jo, toliko po Jurjevem molčijo. Seveda tudi ne bodem odgovarjal na Vaše zopetne morebitno napade, ker je pač škoda, potratili ziatega časa za take može, oziroma pobaline, ki posedujejo lastnosti starih klepetulja-vih babnic. Le glede v Vašem proizvodu med drugim izražene grožnje proti moji osebi, Vam tiho na uho povem to le : Ne bo take nevarnosti g. dopisnik, kot učeni diletant ste se pač lahko zmotili, da igrate vlogo sredi žitnega polja stoječega slamnatega moža, ki ima nalogo, odganjati in strašiti vrabce. Za vedno pa si zapomnite, da sinovi dežela, rojeni in vzgojeni ▼ jn'osti naravi, zabavajoči se s trdim delom pod pritiskom žgočih solnčnin žarkov med neustrašenimi viharji, sinovi, ki so prenesli že dokaj svetovne borba in skusili nje bridkosti, se ne strašijo groma ne treska, ne bomb in granat, še manj pa praznih kvant in votlih groženj, in če tudi pridejo iz ust še enkrat tako visokega gospoda, kot ste Vi. Da končam, Vam še enkrat kličem: „Pokažite svojo srčnost in pravo barvo, ako ste korenjak, irtnesamo podli obrekovalec ! Končno še omenim, da mi je dobro znana hiša, iz kater« dežujejo ti napadi. Da pa zamolčim za sedaj nje ima. jo vzrok to, ker je hišica očetova . . . Toliko v pojasnilo. — Z iskrenim pozdravom Ivan Urek. b Podsreda. Kat. giur. laobrazev. draitvo priredi v pondeljek. 4. aprila popoldne po rečernicah ob 8. uri igri: „Pri gospodi", a „Dve materi". Med odmori igra gramoton. Pridite domačim, pridite M> tedje I LXXXII. glavna skupščina okraj, zastopa gornjegrajskega. Dne 10. marca se je vršila pod vodstvom načelnika gospoda Fran Sarba 82. glavna skupščina okrajnega zastopa gornjegrajskega. Po enoglasnem odobrenju sejnega zapisnika zadnje glavne skupščine preide se na II. točko zelo važnega dnevnega reda, o sklepanju zastrun železnice in visokosti prispevka itd. Zastopnik gospod Avgust Drukar poroča v imenu železniškega odseka stvarno po podatkih celo zgodovino, stremljenje in korake, ki so se storili v tem velevažnem vprašanju. Da gornjegrajski okraj v ce* loti brez najmanjše izjeme pojmuje važnost tega vprašanja, to spričuje enoglasni sklep za gornjesavinjsko železnico kot zvezo postaje Rečica na Paki do Kamnika, od katere smeri se ne odjenja in ki se mora izvojevati. Lokalne železnice niso na najboljšem glasu ter se tudi drugod ne smatrajo plodonosnim. Naš okraj ima veliko naravnega bogastva: premog, zemeljske kovine, obsežno lesno trgovino, jako ugodno vodno moč, dobro razvito turistiko, kar vse tvori predpogoj-za to, da se bo ta železniška zveza izplačala. pa bo samo doseglo, če bo ta železnica segala do ' amnika, ter bo odtod v zvezi z jugom naše di; ve. Mesto Kamnik naj se po svojih merodaj-nih činiteljih zavzame za to zvezo, naj stopi z nami v ožji t . da skupno nastopamo za skupne koristi. .Nikakor se ne zanašajte, na izredne koristi od projektirane železnice Polzela-Motnik, o kateri je zavoljo domžalskih slamnikov še vedno razpor, in še ni zadnja beseda izgovorjena za Kamnik ali Domžale. Proga Rečica na Paki do Gornjegagrada, oziroma še bolj utemeljeno do Spodnje Rečice, je že proračunjena in na papirju deloma gotova stvar, a za trasiranje zveze Gornjigrad do Kamnika se takoj začenjajo potrebne predpriprave. V svrho izpeljave železniškega projekta se v smislu enoglasnega sklepa naprosi okrajni zastopnik gospod Avgust Drukar, c. kr. notar, kateremu so podeli generalno pooblastilo, da deluje v imenu okraja v dosego ene njegovih najbolj perečih želj. Stopi se v zvezo in dogovor z veleč, ljubljanskim kapitelom kot glavnim interesentom našega okraja, ker znaSa in obsega posestno stanje istega okoli 15.000 ha, kar proti velikosti celega okraja okoli 55.000 ha pomeni prav mnogo. Umestno in jako potrebno bi bilo, da bi se eden Č. gospodov kanonikov, blagovolil pridružiti naši okrajni deputaciji, katera gre na takoimenovano poizvedovalno potovanje v stolni Dunaj. Velespošto-vani vodja slovenskega ljudstva, gospod dr. Iv. Su-steršič tudi nam svoje uplivne pomoči ne bo odrekel, kakor tudi ne kamniška poslanca č. gospoda dr. Iv. Krek in dekan Lavrenčič. Da pa deputacija dobi značaj resnega 'in stvarnega nastopa, sklenil je okrajni zastop v svoji javni skupščini enoglasno, prispevati eden milijon kron k gradnji celotne proge, /fta ta način podprtemu ljudskemu zastopstvu se morajo vrata odpreti in smemo upati na vspeh, ker praznih rok no kaže moledovati po raznih ministrstvih. Tebi pa, gornjesavinski kmet in slovensko ljudstvo bodi povedano, da ta denar ne bo zavržen, ampak bo rodil obilne gospodarske sadove za vse prebivalce celega okraja! Torej na delo z uma svitlim mečem, dokler je jutro zorno, da vedno čujemo in smo vsi na braniku v povzdigo našega gospodarstva. Država pa se mora usmiliti lojalnega ljudstva, ki je vedno moralo pomagati graditi druge državne železnice ter je dajalo in daje krvni in denarni davek.- Pri tretji točki so se izvolili pregledovalci okr. računov za 1909 in sicer: gospod Martin Zidarn, veleposestnik v Smartnem, gospod Peter Ručigaj, posestnik in trgovec na Rečici, gospod Anton Turnšek ml., posestnik in trgovec na Rečici. Od IV. točke (razni predlogi) omenjamo naslednjega: Enoglasno se izreče zahvala in javno priznanje živinozdravniškemu nadzorniku gospodu Martinu Jelovšeku za njegov trud in požrtvovalnost ' v korist «ašemu okraju, osobito v povzeligo uaše živinoreje. Ta gospod je nas rojak in se ni nikoli sramoval lonečkega ljudstva; za svoje uspešno delovanje žanje pripoznanje ne samo pri nas, ampak tudi pri naših nemških sodeželanih. Iz Novešttfte pri Gornjemgradu. Na JožefovO smo slišali, kako čudno resnico zna naš dopisovalec „Narodnega Dnevnika" svojemu listu poročati. Popoldan istega dne pa je, kakor se sliši pripovedovati, aaš nadučitelj Ivan Kelc v družbi svojega nedolžnega sina Milana pred župniščem kazal svojo napredno oliko, katero je poprej že pri „Slonu" pustil svetiti. Pravijo, da bi bil to kaj vspodbuden vzgled za otroke, če bi bili priče tega prizora. Knjitevnosf. njenih. Kolodvor se je nakrat spremenil v mrtvašnico. Vojakom, ki so sedeli na klopeh, je odtrgalo noge, nekaterim jih je tako poškodovalo, da so se jim morale takoj odrezati. Le malo jih je lahko poškodovanih. Strojevodjo brzovlaka so zaprli. Drobtinice. § Esperantska slovnica je izšla. Esperanto je mednarodni jezik, ki je razširjen po vsem svetu. Pogosto se trdi, seveda krivo, da se pride z nemščino po vsem svetu. Pač pa trdimo to smelo o esperantu. Esp. vam odpre ves svet. Edino med Slovenci je še malo znan. To pa zato. ker doslej nismo imeli nobene slovnice. Sedaj pa smo dobili slovnico, ki je prirejena po najboljšem originalu, ki ga nahajamo v esp. književnosti. S pomočjo te slovnice se priuči lahko vsak sam brez učitelja esperantu v najkrajšem času. Posebno izborno bo služil „Ključ", ki pomaga rešiti vsako, še tako zavozlano mesto. Ker se je tiskalo le 50 izvodov, je tisk precej dražji, kakor se je računalo prvotno. Razven tega se je pridjal „Ključ" Šele potem, ko je bila cena že določena. Zato stane izvod 1 K 20 vin., po pošti 10 vin. več. Naročite hitro, da ne zamudite. K 5 izvodom priložimo zastonj zbirko zanimivih povesti. Knjigo se dobi samo pri založniku Lj. Koser, stud. iur., Juršinci pri Ptuju, Štajersko. § Turški križ. Dr. Krek je spisal dve ljudski igri „Turški križ" iti „Tri sestre", ki sta izšli v posebni knjigi. Cena: 1 izvod 1 K; 10 izvodov in več po 80 vin. Dobiva se v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano in pri kat. slov. izobraževalnem društvu v Selcih nad Skofjo Loko. Plesalci zgoreli. Grozna nesreča na Ogrskem. Dne 28. t. m. ponoči se je vršila v nekem skednju občine Oekoerito na Ogrskem plesna zabava, katere se je udeležilo več sto oseb. Da se prepreči v-stop nepoklicanim gostom, so zaprli vrata skednja. Skedenj je bil okrašen z zelenimi smrekovimi venci in z balončki, v katerih so gorele sveče. Nakrat se je en balonček vnel in vžgal smrekov venec. Ogenj se je razširil z grozno naglico in je povzročil velikanski strah. Pri vratih je nastala grozna gnječa. Ker so bila vrata zaprta, niso mogli plesalci ven, in mnogi so bili pohojeni. Dim je napolnil skedenj, strop se je vdrl in pokopal vse zadušene. Nemogoče je opisati grozno nesrečo. Iz gorečih podrtin so se še slišali težiti vzdihi umirajočih žrtev. Brzojavilo se je vsem zdravnikom okolice, naj pridejo na pomoč. Uvedla se je stroga preiskava. Vsa vas je pod vtisom grozne nesreče. Oni, ki so se mogli rešiti iz gorečega skednja, so kakor blazni letali po ulicah. Glasom zadnjih vesti znaša število mrtvih 335, okoli 100 oseb je ranjenih. Povodom te nesreče je izgubilo življenje toliko ljudi, ker nisqi bila vrata skednja samo zabita z žeblji, temveč so v skednju postavili tudi klopi, in so jih z žeblji zabili na sama vrata, tako, da je bil izključen vsak beg. Med žrtvami, ki so skoro sami mladeniči in deklice, je tudi mnogo vojakov in orožnikov, ki so prišli za velikonočne praznike na dopust. ) Mrliči so bili grozno spačeni in ožgani, da jih je bilo mogoče spoznati le po kakem koščeku obleke. Najdene so bile cele skupine ožganih trupel, ki so se tiščale v obupu skupaj. Dve ženski sta vsled strahu na pogorišču prezgodaj povili in zgoreli. Eno žensko roko so našli, ti se je z nohti zadrla v neko moško roko. Pogled na mrliče je tako ganil orožnike, da so plakali, kakor mali otročiči. Pridrvilo se je vse polno psov na pojedino mrličev; oblasti so jih dale postreijati. Nekemu mladeniču se je posrečilo, da se je rešil. Iz stegenj so mu morali izrezati glavo nekega devetletnega otroka, ki se je popolnoma zagrizel v nogo. Pogrebi so grozno žalostni. Katoliški župnik in protestantovski pastor sta skozi 24 ur pokopavala mrliče. Pastorju se je zbledlo. Železniška nesreča. 20 mrtvib, 180 ranjenih. V Muhlheimu na Nemškem se je dogodila dne 30. marca velika nesreča na železnici. Na postaji se je ustavil osebni vlak, ki je bil poln na dopust idočih vojakov, da bi počakal brzovlaka, ki vozi z vso hitrostjo skozi postajo, no da bi obstal. Vojaški vlak je bilo treba spraviti še poprej na drug tir, da bi imel brzovlak prosto pot. Bilo je še četrt ure časa. Toda brzovlak je vozil proti predpisom prehitro in prišel v postajo 16 minut nrej, ko bi smel. Z vso silo je treščil v osebni vojaški vlak, tako da je razbil popolnoma zadnje vagone vojaškega vlaka. Učinek je bil grozovit. Potnikom brzovlaka se 6icer ni drugega zgodilo, nego da so bili hudo pretreseni, tem strašnejša je bila nesreča pri vojaSkem vlaku. 20 jih je bilo mrtvih, 180 bolj in manj težko rar d Iznajdbe duhovnikove. Brezžični žepni brzo-jav je iznašel profesor Carchotani, duhovnik cerkve Naše ljube gospe v Monakovem. Zelo enostavno konstruiran aparat je vdelan v majhen lesen zabojček, na čegar sprednji strani je vdelana plošča. Na plošči so ob robu zaznamovane črke. Kazalec, ki se vrti na osi v sredini plošče, kaže na brzojavljene črke. Praktični poizkusi, tudi na večje daljave, so ugodno izpadli. d Kaj se je zgodilo z nekdanjimi voditelji Bu-rov ? Prezident Krüger leži na pokopališču v Preto-riji. Jakob Steyn, zadnji predsednik Oranje-republi-ke živi s svojo ženo na svojem posestvu blizu Bloem-fontaina. Kristijan Dewet je postal poljedelski minister v sedanji koloniji Oranje in je zelo bogat. Govori se, da je vplenil neko angleško vojno blagajno, zakopal denar', katerega so si razdelili takratni voditelji. Piet Cronje, slavni junak, zmagovalec pri Magers-fonteinu, se je pustil po končani vojni najeti od Bar-numa, s katerim je potoval po svetu in vprizarjal v njegovem cirkusu boje med Angleži in Buri. Tako nizko ni padel noben med burskimi voditelji, niti navadnih Burov ni mogel za drag denar pridobiti Bar-num. Louis Botha in Jan Smüts pa sedita v transval-skem ministrstvu, prvi postane gotovo še ministrski predsednik, drugi ima pa tudi lepo bodočnost pred sabo, saj ima komaj 40 let. d Sokrivec Lncchenija. V Cincinatiju v Ameriki je bil aretiran švicarski anarhist Kristijan Keppeler. Priznal je, da je on organiziral umor pokojne cesarice Elizabete. Povedal je sledeče: „Na dan atentata na cesarico Elizabeto sem se nahajal dva metra proč od obrežja ženevskega jezera, ko je moj tovariš Lucchjeni umoril cesarico. Luccheni je bil samo izvršitelj od mene napravljenega načrta. Tudi za atentat na španskega kralja Alfonza na dan njegove poroke sem vedel že v naprej. Vedel sem, da bo iz nekega okna vržena na kralja bomba, ovita v cvetlice. Iz Madrida sem nato odpotoval v Barcelono* od tu v Hamburg." ročam: Pusti takega prijatelja in okleni se .,Otimu, v: katerih boš našel prave prijatelje, prave brate, kateri te bodo napeljevali vedno le k dobremu, kateri bodo vzbudili v tvojem srcu gorečo ljubezen do vere in domovine. — „Na zdar! " O» i. St. L»art pri Veliki Nedelji. MladeniSka zveza priredi da« 10. aprila to je v nedeljo t šolskih prostorih ob pol 4. ari po pol dat kar tri igre in sicer, „Zamorec, Junaki in Tibotipci", med igran avira godba. Ves dobiček je namenjen xa novi oder. Tstopaiaa 1 sedet 60 vin., 2 sedež 40 vin., stojiiče 20 vin. K obilni ndeleM edkoe. Najnovejie novice. Mlekarska šola na Vrhniki, i Kranjsko. kranjski deželni mlekarski šoli na Vrhniki se prtom dne 15. aprila t. 1. nov tečaj, kateri bode trajal pet mesecev. Sola ima namen, vzgojiti mladeniče, ki se dobro dovršili vsaj ljudsko šolo, za voditelje mlekaorn in sirarn in inštruktorje živinorejskih zadrug. Na tej šoli se poučuje v vseh strokah mlekarstva in sirar-stva, živinoreji, pridelovanj^ krme, zadružništvo, knjigovodstvo itd. Prosilci, ki so dovršili kako kmetijsko šolo, imajo za sprejem prednost. Prošnje je vlagati dO o. aprila t. 1. na deželni odbor kranjski. Listnica uredništva. D rami je: Bi dobili neljnbe popravke; če je tudi f iogieii konsekvenei Vaie izvajanje prav, vendar te branijo te trditve ■ vaemi silami. — Šmartno pri Slovenjgradcn: Brez podpisa v koS. — Horavr. Tokrat preveč osebno, premalo s politiko t «vezi. Pozdravljeni I Cene deželnih pridelkov Vesfnlk mladinske organizacije. Hoče. Mladepiška zveza v Hočah priredi na belo nedeljo poučni shou s petjem in deklamacijami ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih pri g. Rojku. Govori bivši načelnik Z. S. M., Fr. Zebot in dr. J. Leskovar. Stariši, pošljite svoje sinove in se udele žite shoda tudi sami, mladeniči, vi pa pridite vsi! Nikogar se ne bojte!! Povabite drug drugega! Gostje nam dobrodošli! Odbor M. Z. Sv. Ema. Dekliški poučni shod dne 20. marca je bil prav dobro obiskan. Po otvoritvi shoda nastopi vrli in za vse dobro vneti govornik č. g. Gomilšek, ki je dajal mladenkam prav lepe nauke za življenje. Za njim so nastopile vrle mladenke iz sosednfe župnije Sv. Petrai na Medv. selu. Verk Marija, katera nas je vzpodbujala, da gremo neustrašeno naprej v našem zapričetem gibanju; Micika. Drofenik; prinaša pozdrave od Dekliške zveze pri Sv. Petru, ter priporoča snago v hiši in v kuhinji, sploh vzornost povsod. ; blagajničarka Dekliške zveze pri Sv. Emi, A-nica Kos, priporoča neustrašenost do vseh tistih, kateri pobijajo društva in vse dobre naprave, priporoča pridno branje časnikov in knjig. Po zaključenju shoda se je še marsikaj koristnega dogovorilo, nakar se z veseljem razidejo navdušene zborovalke. Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja „Mlad. zveza" priredi v nedeljo, dne 3. aprila t. 1. ob 3. uri popoldan v hiši g. Antona Zimič občni zbor s tem-le vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor. Govori urednik „Straže". 3. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, 4. Volitev novega odbora. 5. Sprejemanje novih udov. 6. Slučajnosti in nasveti. Možje, zlasti mladeniči, udje in neudje, pridite v prav obilnem številu. Pripeljite s seboj tudi svoje tovariše! Tudi drage sosede vabi uljudno odbor. Mladeniški razgovor. 2e zopet mi je dana« prilika, predragi mlad.mič somišljenik, da se razgovar-jam s teboj o našem mladeniškem gibanju, o mladeniški organizaciji „Orla". Spominjaš se še dobro, da sem te pri zadnjem najinem razgovoru uljudno vabil v Orlovsko telovadnico. Priporočal sem ti tudi najtop-leje, da si napraviš načrt, po katerem dospeš v sredino bratskega kroga Orlovskega. Vprašam te pa, dragi mladenič, ali si to tudi že storil? Ali si že imel namen, vstopiti v telovadnico? Da, morebiti že, toda zbal si se morebiti svojega prijatelja, katerega imaš sedaj za najboljšega; mislil si si mogoče: kaj pa on poreče k temu? On, ki ne more slišati o „Orlu"? On, ki me ima sedaj tako rad, ko zahajam v njegovo druščino; sedaj me ima tako rad, potem pa me bode vedno bolj zapuščal in me poslednjič pričel celo zaničevati ter prezirati. Mladenič, ne boj se tega. Pravi prijatelj te tudi potem ne bo zapustil, ko pristopiš k „Orlu". Ako pa to stori, potem ni tvoj prijatelj, in ti nisi na njem ničesar zgubil. Zato ti zopet toplo pripo- Ime pridelka. 8 T3 ca k. O Pšenica . . . Rž . . . . . Ječmen . . . Oves .... Kornea . . . Proso .... Ajda .... Sladko seno . . Kislo „ . . Slama . ... Fižola . . . . Grah .... Leča .... Krompir . . . Sir..... Surovo maslo . Maslo .... 8peh, svež . . Zelje, kislo . . Repa, kisla . . .... Smetana, sladka „ kisla . Zelje, 100 glav Jajce, 1 kom ' I S JS 'S Ki v 60 84 27 i 19 17 17 16! 16 : 16; 10; - «I ® z? 6 K v K v J 3 f»o| — 06 8T a»! 20 t» 16 16 U 1B 11 T o» t JL__i Razglednice ' s sliko naših slovenskih deželnih poslancev je založila Slovenska kmečka zveza. Poslanci so dobro zadeti in razglednice prav okusno izdelane. Komad stane 10 vin. Dobivajo se v prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru. V k Jor ob juž. M! Zakaj v Št Jur? Ker videli boste največjo izložbo svilnatih robcev na Šta-jerskem v gornjih prostorih trgovske hifte Franc Kartina nasledn k Jankota Artman v Št. juiju ob Jut. tel. 170 1 1 1,11 ' I ................. '■ ' ■ jeâtajerska ljudska posojilnica y MARIBORU rtgtetrovaim zadruga z iseomejeno zavaz® »t» S (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge M sp»*»* 04 in ^obr^o: «- vadii« po 4*/., Prc" S mesečni odpovedi po 4% Obrr^t se prpiwj«jo h kapitalu 1. januarça in 1 ¡sJija vsakega teta. Hranilne knjižioe se spre-itmsjo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovali« k»} prekinil«. Za nalaganje po poŠti so puAinc hranilne položnice na ra*poIago (fek konto 97 078). Bentei davek plača posojiinio» sama. pesoJHa s % dajejo le žIsboks in sicer: na vknjižbo proti pupiiam varnosti po 4V4V«, «» vknjižb« sploh po 5% na vknjižbo in poroštvo po 5 '/,»/, in na o**bni kredit po 6%. Nadalje Izposojaj« m «stavo vre- dno*taih paplijev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih previarae posojilnica v avojo last proti povrnit?! gotovih stroškov, ki p* nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnja ta vknjižbo dela posojiloica brfapSačno, «tjvnVn plsfta le kileke. i» mm** Uradna ure m vs«ko sredo in četrtek od 9. do 18. fefaUb* in vsako soboto od S do 12 dopoldne, prazmk«. — V aradiiib arah s* «fg^asa* i» plačuje denar. pojasnita se 4aj«fd in pro^r^." sprejemajo vsak delavnik S.—-IS. dssvaHiM te «d t — 5 inftSNÏ1» ii«iinur« fer*«*ti»»c »»k»*"»' Trgovina s semeni na debelo in drobno SEVER&URBAN1Č v LJUBLJANI, Marijin trg (nasproti frančiškanske cerkve) priporočata svojo najpopolnejšo zalogo zanesljivih semen kakor: domačo deteljo, iucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelen j «dna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 m 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni kar-bolinej itd. 174 Cenovnik pošiljava na zahtevo zastonj. Î t X % Višjega štabnega zdravnika in fiaika dr. Schinida znamenito olj® za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teženje iz ušes, Šumenje po ušesih in naglubost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo t lekarni Apotheke .zar Sos»e*, firadeo. iakomlniplatz 24. 108 a»-Redka priložnost! Prav tepe veliko posestvo v Razvanji pri Hoči, obstoječ« is tovik poslopij in 32 oralov lepe zemlje, obstoječe iz lepega getda, sadonosnika, travniki, njive itd. se takoj as.volj« pveselitrc z TBtiB skopaj proda. — Natančneje o tem pov« Fraae Petelinc, Botcnhof, Zgornja PoUkara Kapljice za želodčni krč: Žganje proti trgaajn : : mestna lekarna pri c. kis orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. » Velikonočne dopisnice kakor tndi za godove s cvetlicami itd. — se dobivajo v velikanski izberi pri Goricar & Leskovšek v Celju trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Na debelo in drobno! 220 Na debelo in drobno I zmr Si©w. Bistrica in celi okraj naj kapnje najzanesljivejše in najcenejfie vsake vrste semena, kakor detelj no pravo štajerske, tečemo, rudečo (inkernat), travno seme, semenski oves, svinjsko in druge vrste salato, repno, korenjevo seme itd. Za vinograde: galico, kakor novo žo izkušeno sredstva „tenaksa, pri katerem ni treba ne apna no dragih priprav, brizgalnice, različno orodje, gnmi-trake, prejo, ličje itd. Iz velke zaloge vsakovrstnega blaga tndi bartelBOT prah za živino, „lakolns" za svinje, tomaževa žlindra sa travnike, vsake m te železnino, cement itd. pri im Alojziju Panter» trgovcu pri farui cerkvi v Slov« Bistrici- Lepa mala gostilna s trgovino se takoj proda, na prometnem kraju poleg Šole ob glavni sesti. Cena 10.000 kron. — Dobro idoča kovačija z nekaj zemlje in lepo hišo, z rsem kovaškim orodjem, ob v «liki državni cesti se takoj po oeni proda. Vse natančneje od Franca PETELINC, Zgor. Pols-kava pri Pragerskem. 21« sa rasne stroje prodaja tiskarna sv, Cirila v Mariboru 100 kg pa 25 K. Stane ena steklenica samo 50 vinarjev. Prav dobt) mazilo pri prehla-jeoju j zglobih in udih. Cena 1 K. pri Pragerskem. 211 OOOOOOO Najmodernejša kemična pralnica in liarmi]a Martin Medved Šoštanj, Spod. Štajersko. se priporoča slsv občinstvu za vso v t« stroko spadajoča dela. M ška in ženska obleka se pobarva in osnaži, ne da se ista razpara. Volnen« mreže, svileni robci, preproge, mizna in druga pogrinjala se lahko prenovijo ali v poljndni barvi predrngačijo. V nojmh sluč jih, kakor žalne 0-kieke i. dr. se delo izvršuje v najkrajšem času, vsa druga naročila pa v teku jednega tedna. NajsoHdnejše delo! Cene nizke! Shiralnice se iščejo po vseh večjih trgih ii mestih proti dobremn plačilo Novo! Čitaj! Pozor kmetice in dekleta! >iajno»ej4e in najboljše irrdttio za st 1m in di lasje postanejo gosti vW4 in dolgi, to je: __ Rastolšt.IL Odatraajuje prbij») na glavi iu .(«ko kožna kolesna. Deluje rgurno in ga anog idravoiki priioroiajn Cena f.»nko ■a vsako pošto 1 lonček K S 60, 8 leatka K S' . Poiilja M po poštnem povzetja ali *»■ poAlje dnnar naprej. Proti ih, da se narodi le pri aeni p d naslovom: Lekarna ori St. Trojici. Diliai iftilmc 250, Slafinija. V Mariboru! Poduk v glasovirju, orglanju, posvetnem in cerkvenem petju, teoriji, harmoniji itd. daje mlad izkušen ka-pelnik. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „Kapelmk 1910" Narodni dom, Maribor ©«iSiHEfS&ffSif i na B Travniške brane S 60 ia 70 mm dolgost zobov bh j novejša in naj Ulj Aa us konstrukcija pa najnižji ceni izdelaj« I PFLIFfiR v pri Marib()ri1 ievarna in livarna za ielezo in aedeaiao. Steckenpferd- milo z lilijinim mlekom Najmehkejšo milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se povsodi 120 mmmmm v Stampilje iz kavčaka se dobijo v tis karni sv. Cirila v Mariboru S ### ff Službo hišnike I odda Cirilova tiskarna v Mariboru. Pismene pro- S šnje se naj pošljejo: „Katoliškemu tiskovnemu g društvu v Mariboru. 237 o la varstveno znamko. Pristno 19 po 70 vinarjev. Glavna zaloga B. F R A G N E R, g. in h dvorni dobavitelj lekarna „PRI ČRNEK DRLD" PRAGA, Mala strani, yogal MUm nlice št. 203. Zaloge ▼ lekarnah Avstro-Ogrske. 250 L* J" Pravo domačo deteljno seme zanesljivo prosto vsake predanice, razpošiljam že od 5 kg naprej po K 180 — 10 kg K T70 več skupaj še ceneje. Kakor tudi lep oves za seme. Josip Druškovič, 2fl7 Slovenjgradec. «J Vinogradnikom nazoanjam, da imam veliko množino na suho cepljenih trt na prodaj, kakor najimenitnejše vrste mosler, burgunder, gutedel, beli in rodeči mu^kateler, por-togisfjr, traminer, ranfol, rulander, kapčina, vse na rip. por lalis cepljeno, trte *o dobro zaraščene iti vkoreninjene, in veliko množino korenjakov rip. portalis za zeleno cepiti in ključjice za suho cepljenje 100.000 rip. portslis. Opljene trte stanejo 100 komadov 11 kron, korenjaki stanejo 100 komadov 3 krone. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali nstmeno oglasiti, dokler je kaj zaloge. 28 Ivan Vrbnjak, posestnik in trtnar, $p. Brej, Ptuj. 240 Z mojo !! umetno moštovo esenco!! si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave don ače pijači Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. 216 I ■i ......• oooooocx>ooooooooooooooooocxx}oo Loterijske Številke. Dne 19. marca 1910 Trst 44 47 90 69 37 Line 31 27 19 49 23 9 ffločenje postelje! Ozdravljenje takoj. Starost in spol naznaniti. Pojasnila zastonj. Zavod Aesknlap št. 523, Regensburg na Bavarskem. 16 Slatin» z zelo dobro vodo z go-Btilno b 6 sobami, kuhinjo, S kleti, goveji in živinski hlev, gumno in Skedenj. gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po ceni proda. Pojasnila daje Navratil t Upnici (Leibnitz). 60 ŽeUa vstopiti v službo kot gospodinja, samostojna, vajena tudi gostilne, zmožna tudi nemškega jezika. Naitop takoj. Naslov v uprav-aištva idov. Gosp. 128 Seme pravega Kašelskega zelja prodaje Ig Mrcina v Zg. Kaliju pri D. M. v Polju, Kranjsko, po 20 gr. za K 1'JO poštnine prosto. Za pristnost in kaljivost se jamči. Predaje Be farno lastni pridelek. Pošilja se z obratno pošto, proti getovini ali povzetju. 145 7 o»jem S3 želi vzeti dobroidoča gostilna, pozneje se morda tudi kupi. V Mariboru ali v okolici. Ponudbe na poste restante štev. lCOii Lipnica (Leibnitz). 185 Učenec od poštene hiše, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in železom, Franc Korošec, Gornja Radgona. 118 31« predaj je malo posestvo, 10 minut od železniške postaje Šmarje pri Jelšah, sestoječe iz vinograda z novim nasadom, njive in sado-nosnikom najplemenitejših jabolj-čnih vrst in dragega Badja, kar v*eUe rodi, iz majhnega hleva in skoro nove hiše tik cerkve stoječe — pripravno za kakega vpokojo nega č. g. duhovnika. Natančneje ae irve pri lastnika Copf Angust., posestnik v Smarji pri Jelšah. 206 Pozor! Proda se dobičkanosno posest ro, 6 oralov zemlje, pol ure cd Maribora, pri glavni cesti, cerkvi in šoli; posestvo obstoji iz velikega polnega leBa, njive, travnik, sadonosnk, brajde, velik vrt, iz katerega se lahko lep denar izkupi, lepi zidani hrami z gospodarskim poslopjem; proda Be zaradi sta-jroBti; etna je 11.000 K, izplača Be pa samo 5.000 K; izve Be pri g. Jožefn Novak, Pobrež št. 269 pri Mariboru. 180 Lepa vila, 11 let davka proBta, 7 sob, 4 kuhinje, kahinja za prati, in za kuho za svinje, 3 svinjski hlevi, 2 kleti, velik vrt, velik stavbeni prostor, se proda za 16 000 K. 8 000 K je treba iz plačati. Na mesec se dobi £0 K. Vpraša se v Studencih pri Mariboru, Wiesengasse. 228 Gostilna s 3 sobami, z veliko kuhinjo in vsrm gtspodarjkim poslopjem v dobrem Btanu z opeko krito, b^ da v najem ali proda v Košnji štv. 13. p.: Ptuj. 248 V žnpnišče s* sprejme takoj hlapec, ki je priden, pošten in razume orati ?n sejati. — Več pove uredništvo Slov. Gosp. 211 Uprava grajščlne Štakorovic pošta Božjakovina na Hrvašiem ima na prodaj 10- 15 vagonov travniškega semena od železniške postaje Dugo«elo. Ako se odvzame cela množina, stane 100 kg K 7'50, pri povzetju posameznih vagonov stane 100 kg K 8. 219 Pošten,zanesljiv vlnlčar s 4 ali 5 osebami se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri Jan. Bregar, klobučar, Gosposka ulica 16, Maribor. 258 Mesarskega nčenca sprejme g. Miroslav Keismann, Maribor, Koroška cesta 66. 288 Jabolčnik, dvoleten, iz najboljših jabolk, 25 polovnjakov, liter po 12 vinarjev, ima na prodaj farovž v Novicerkvl, pošta Vojnik. 208 Hlada poštena deklica želi vstopiti v žapnišče za kuharico. Naslov v upravništvu. 242 Velekrasno posestvo, ležeče v j ako prijaznem kraju, tik okrajne ceste itlizu Maribora se radi družinskih razmer po ceni proda Posestvo meri 29 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, sadovnjakov, njiv, vinograda in veliki ga lepega gozda. Hiša, kakor gospodarska poslopja bo večina zidana ter v najboljšem stanja. Cena je 20.000 kron. Več pove Josip bernes, km. sin v Gra-diški, pošta Pesnica. 248 Alojz Zorstti, stivitelj oltarjev in poziatar v Maribora, Schmiderer-allee, sprejme nčenca pod ugodnimi pogoji. Taki, ki znajo dobro risati, imajo prednost. 251 Čevljarski učenec se sprejme pri I. Skrabe, čevljarski mojster, inska ul štv. 4, Maribor. 244 Slovenski knpel posestev, pozor! Podpisani s tem uljudnonasnanjam, da tndi letos iz rodoljnbja pri nakupu vsakovrstnih krasnih posestev v prijazni mariborski okolici brezplačno posredujem. Samo pismenim vprašanjem se prosi znamko za odgovor. Spremim tadi vsa cega resnega kupca na Pesniški postaji, če mi prihod in znak, da ga poznam, pravočasno naznani. .Te sip Sernec, km. sin v Gradiški, pošta Pesnica, 247 Knpci, pozor! Proda se lepo posestvo „Sehne weiss" pri Sv. Lovrencu na Draiskem pelju, poldrugo uro od Ptnja. Pigestvo leži na lepi ravnini, je arondirano, ima hišo 8 5 sobami in kuhinjo, lepo gtspo-darsko poslopje s hlevi za 86 glav goveje živine ali za konje. Potem je posebej en hram z veliko sobo, kuhinjo, jedilno shrambo in kletjo. Kdor želi kopiti, zie natančneje pri Jožefa Novaku v Pobrežju 269 pri Mariboru pismeno ali ustme-no Cena je nizka, pogoji so lahki. 263 Hlapec (strežnik) se takoj sprejme v dij. semenišče v Maribora. 2C5 V najem vzeti ali tudi kupiti želi mlin na dobri vodi Filip Hržič, Mlinska ulica št». 22 v Mariboru. Hiši, 2 orala zemlje, se pro la za 64u0 kron. Takoj plačati je treba 86C0 K, drugo ostane »knjiženo. Vpraša se od 1 do 3. ure pri Janezu Mramor v Studencih pri Maribora, Šolska ulica štv. 9. 262 Htlo posestvo, hiša in gospodarsko poslopje, nekaj njive, gošče in tudi travnik po ceni proda Štefan Friedl, posestnik Rogoza, štv. 20, p. Hoče. 268 Na prodaj je zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčovina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njire, travniki in lep sado-nosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa 8ernee, posest, sina, Gradižka, p. Pesnica. 266 Kmetovalci pozor! Dobro izkušen kovač se »lavnemu občinstvu najaljudneje priporoča v izdelovanje novih plugov, prevzame tndi stare v popravo, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela. Ne pustite se od drugih kovačev izrabljati. — Peter Bunda, Sp. Stnareka. 278 Hiia na prodaj. V lepem trgu Sevnica s krasno okolico in z ti vahnim prometom se proda hiša b kletjo in z dvema hlevoma. Poleg biše je tudi lep vrt. Cena 8200 kron, kateri znesek se lahko po okrokih plača. Miha črauš, krojač. 272 200 do 300 kron na mesec zaslužijo lahko posebno trgorci na deželi s prodajo krasnih reči. Več pri Z nauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 270 10% c e n e j e Lepo posestvo v mariborski okolici, z lepo eno-nadstropno vilo, obstoječo iz 7 sob. 2 kuhinji, 1 kuhinja za perilo, dimnica, jedilna shramba, lepe kleti, Kompletna preša, gospodarsko poslopje, nadalje 2» oralov arondiranega zemljišča, z lepimi, velikimi sadnimi drevesi, ki prinašajo lep dobiček, nekoliko na novo nasajen vinograd, njive, travniki in gozdi, se radi družinskih razmer takoj po ceni proda. Naslov v upravništTu. 186 Perilo žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pase, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se kupi v veletrgovski hiši 64 R. Stermecki, Celje. Vel kanska zaloga garnitur, zasto-rov in preprog 1 garnitura iz 1 prtie» za mizo in 2 za posteljo skupaj K 9 —, fina K 10—. Kam-brikastih ostankov po 2o mt., trpežni, K 8-—, fini K 10 —, zelo fini K 12 -. Mli Štefan Kaufmann trgovec z železom 2i v Radgoni, priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, enfone in plošče. Zahtevajte cenite. I stota m dobi se najboljši pomnože talni aparat „levograf" za 20% znižano ceno kakor doslej. Slavna društva se opozarjajo posebno na to ugodnost. Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 271 lepo posestvo pol ure od župnijske cerkve, hiša, gospodarsko poslopje in svinjak, vse v dobrem stanu Gozdi polni, tudi je velik travnik, da se lahko Tedi 7 glav goveje živine, se zaradi preselitve prola za 9000 kron. Plačilni pogoji lahki. Več se izve pri Anton Kos, Slatina, p. Ponikva ob jož. žel. 274 Knplti se želi hiia z okoli 2-8 orali zemljišča med Mariborom in Celjem, blizu železniške postaje. Ponudbe z navedbo cene g. Gabron, G&thestrasse 24, Maribor. 241 Pozor Ženini m neveste Vsakovrstno pohištvo iz trdega in mehkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora pod ceno proda pri A. Viher ju, mizarju v Mariboru, Heugas-se štev. 4. 277 Vlradne— = %avitke priporoča TIskarna sv. Cirila v Mariboru. Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš Naj boljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljndska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: „FLORIAM", Ljubljana. liter K 2 40. n ti 4 80. Proč s peresom t Blickensderferjev pisalni stroj je dandanes najpripravnejši ter najcenejši pisalni aparat, ki konkurira z vsakim drugim najdražjim pisalnim strojem. Dobiva se v treh modelih po 240, 310 in 340 K. Oddaja se tudi na obroke. V eni uri se nauči vsakdo ž njim ravnati in pisati. Ceniki in razkazovanje zastonj. Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko pri Zinauer & Co. * Sv. Jakob v Slov. gor. ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega dragega očeta, gospoda Jurij-a Plevčak, veleposestnika itd. izrazili svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so se udeležili ogromnega sprevoda, izrekamo najiskre-nejšo zahvalo. Bog plačaj! Sv. Rok ob Sotli, 27. marca 1910. Micika, Rozika, Justika, hčere. Marija Plevčak, žena. Ljudska hranilnica in. posojilnica v Celju sadruga s neomejeno zaveso T lastni hiši: „Motel pri belem vola" (Terschek), Graška ulica 9, L nadstropje HOTEL „Pri belem vola" priporoča svojo veliko gostilno # * 30 sob za tujce po jako nizkih cenah * * fijakerijo v hiši * ♦ Dobra in točna postrežba. obrestuje hranila« vloge po 4l/»*/e bre8 vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tadi na tekoči račun ia jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V »vrbo varčevanja v malih zneskih daje vložnikom domače nabiralnike na i»h zastonj, če vložijo prrokrat najmanj 4 K. pogojuje »a semlji&ča po 5°/0 do 51/f°/#, ter m vrednostnih papirjev in na osebni kredit ped ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih sarodft aH osebah prevzame v avojo lafet proti puuahdi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in Httfee »a vknjižbo dela brezplačno, stranka plača U koJeke. Z» vplačila po pošti sa dajejo aastonj pošt. hpanilnične položni Uradni dan s vsak torek in petek dopoldne. «»a Vprašanja in prcSnje se ursjcsue t$ai lai, iznemii praznit« Miie cd 8.—11 ter od 3.-6. ure popatiR Siva» 12. socHfHssKi aasp.onAK* 31. marca 1&10. F. P. llidic & Co., Ljubljana ZZZZZZir tovarna zarezanih strešnikov ~~ ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola" Bres odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje sire h sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo. 8 »Križevska opekarna1 društvo z omejenim poroštvom s sedežem v Križe vclh na fl\urskem —— poiju, s temeljno glavnico 200.000 K To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih ilovnatih izdelkov kakor: zidno opeko, zarezani strešnike »istema Stein-brtick, žlebnjake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah. Tovarna z najmodernejšimi stroji stoji kakih 200 metrov oddaljena od železniške postaje Križevci na lepi ravni cesti. 62 Podpirajte edino slovensko kmečko iudustrijelno podjetje z naročiii pri vodstvu. — Naročila pošiljajo se pod naslovom: „Križeimka opekarna** v X£i*Ižew&1h« /"k 9 • od motorja oddaje 100 kg po 25 K. Tiskarna sv. Cirila, Maribor m Delavnica za popravila! £3 S Si S JSl o 1=1 Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Iliustr, cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3 60 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Budiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižice — Večletna jamstva. — Nasl. Dietinger TM. Fehrenbach urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26 Kupujem zlatnino In srebro. 7 — 18-— 4 — 2__ 2-— P. n. Naznanjam mojim cenjenim gcs'om, da sem moj pod vejo (Biischeoscliaflk) v Rošpsha zopet otverila, ter bodem, kakor ananr, n<«j » gostom vedno ?, izvrstnim vinom postregli. Za obilno ndeleibo se friporočam Terezija Čoinik. HSKSKSKKifl!y «P Našim rodbinam priporočamo Molías ko cikorijo. » as» *^r^^^^MfS&Sri^ 5SI85S8BfiP.?Sf®!H5ie3SKP9S8IKW Ü HH^H^BMl skrbne gospodinje temelji na tem, da pri nakupu SKathreiner SKneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče SKathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika SKneippa kot varstvena znamka in ime SKathreiner. £e ti znaki jamčijo za pristnost SKathreinerja. OOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOO Kaj je Eufon? ,Eufon" je najnovejši, naj- priprostejsi, najglasnejši torej najboljši godbeni aparat, katerega lahko nese vsak fantič v majhnem kovčeku, kakor kaže poleg stoječa slika. Druga slika nam pred-oči „Eufon" po svoji zunanji o-bliki. Eufon nima trompete ali nobenega roga kakor navadni gramofoni, ki zaležejo vsled tega veliko prostora; vendar se lahko igrajo na „Eufon-u" vse raznovrstne gramofonske plošče kakor: Odeon, Jumbo, Gramofonrekord, Zonofon itd. Cena ploščam je od 2 do 6 K; cena „Eufona" o4 75 do 200 K. Eufon se dobi v 5 velikostih št. 1 75 K, št. 2 100 K, št. 3 130 K, št. 4 200 K, št. 5 eufonautomat 140 K. Aparati so 32 — 33 cm dolgi, 14 — 16 cm visoki in 7 — 772 kg težki. Jako priporočljiv je Eufon št 2. Plačuje se tudi na obroke. Na razpolago so tudi vsako-_, j— vrstni gramofoni in orkestri-joni. V plačilo oziroma v zameno se vzamejo vsi stari raznovrstni godbeni aparati po najvišji ceni. Za vsako staro veliko ploščo damo 1 K, ako se vzame najmanj šest novih plošč. i58 OO Zinauer&Co. OO Sv. Jakob v SI. gor.. i-i.uen. f. a. OO OO OO po po 000000000080 Izdajatelj in ¡ulofaúk: Katoliško tiskovno druitro. OdgoTorml urednik : Pitn Rakovli. Tick liikaroe (»„Cirila t Mariboru.