UDK 808.3—54.1.1/4 
Jože Toporišič 
Filozofska fakulteta, Ljubljana 
B E S E D O T V O R N A T E O R I J A 
Besede nastajajo iz potrebe, ubesedili določeno še ne poimenovano pojavnost. 
To se dogaja na podlagi splošnega algoritma z naslednjimi zapovedmi: 1. izhajaj 
iz besedne zveze (t. i. govorne podstave) s pomenom bodoče tvorjenke; 2. izberi 
tvorbeno obrazilo (in s tem tudi tvorbeni način, npr. izpeljavo ali zlaganje); 3. 
iz govorne podstave izberi pomensko komplementarne sestavine k izbranim 
obrazilom (in besedotvornim vrstam) ; 4. (določenim) izbranim sestavinam odvisno 
od izbranega obrazila nevtraliziraj (odvzemi) slovnične lastnosti; 5. dobljene 
sestavine razporedi po načelu linearne zaporednosti; 6. razporejene sestavine 
strni, (po potrebi) premeni glasovje in določi naglas. 
Words arise out of the need to give expression to certain not as yet verbally 
denoted phenomena. This occurs on the basis of the general algorithm involving 
the fol lowing requirements: 1. as a starting point use the word group (the 
so-called text buse) embedding the sense of the word to be formed; 2. select a 
derivational formant (and thereby a given derivational kind of word-formation, 
e.g. derivation or composition); 3. from the text base select the complementary 
element to the already selected formants (and to the word-forming parts); 4. for 
(given) selected elements depending upon the formant selected neutralize (or 
remove) grammatical properties; 5. the obtained elements are now to be put in 
the order of a linear sequence; and 6. the ordered elements are to be fused, (if 
necessary) the sounds alternated and the stress determined in accordance with 
(lie accentual laws. 
B e s e d o t v o r j e nas, ko t j e z n a n o , uč i delat i besede o z i r o m a že n a p r a v -
l j en im b e s e d a m do loč i t i p o d s t a v o in obraz i l o ter j ih p r i m e r n o r a z u m e t i ; 
t ako p o j e m ' m a j h n a hiša ' l a h k o i z r a z i m z b e s e d o hišica, za to b e s e d o p a 
ugo tov im, da sestoji iz p o d s t a v e hiš- in p r i p o n s k e g a o b r a z i l a -ica, ki 
p o m e n i ' m a j h n o , l j u b k o ' . 
P o d s t a v a t v o r j e n k e j e tisti n j e n del , ki m u j e d o d a n o o b r a z i l o 
(pr i z l o ž e n k a h l a h k o tudi p o v e č ) ; o b r a z i l o j e desno ali p r i p o n s k o , l evo 
ali p r e d p o n s k o , v m e s n o ali m e d p o n s k o ter p r o s t o ali p o p o n s k o . P o d s t a v o 
nez l ožene t v o r j e n k e d o b i m o pr i samosta ln iku iz o b l i k e za r o d i l n i k (npr . 
potok potoka: potôk- + -en potočen; tûksi -ja: tâksij- + -ski-> tûk-
sijski; Jûno Junâne: Junôn- + -ski -> junônski; deklè dekléta: deklet-
+ -OD dekletov), p r i p r i d e v n i š k i besedi iz e d n i n s k e ženske o b l i k e (ali 
r od i ln i ške m o š k e ) (npr . dober dôbru -ega: dôbr- + -ina -*• dobrina), pri 
g lago lu iz n e d o l o č n i k a ali iz ženske o b l i k e d e l e ž n i k a na -Z (npr . brati: 
brâ- + -lec -*• bralec; peči pekla: рек- + -а река), i pd . , r e d k e j e iz se-
d a n j i k a (npr . za njem: zanj- + -ica žanjica). 
V t v o r j e n k i se p o g o s t o p o k a ž e glas, ki ga v p o d s t a v i sicer ne p i š e m o 
ali le v p o s a m e z n e m sklonu ali č l a n u besedne d r u ž i n e : Pâvia: l'âvij-
+ -ski -> pàoijski; Maria: Marij- + -in -* Marijin (prim. rod. množine 
P uni j, Marij), pritisnili — pritiskati ipd. 
Seveda besed ne delamo kar tako, da bi jim odvrgli končaje in jih 
nato poljubno nadomeščali s priponami, predponami, medponami in po-
ponami (za zadnje prim, se v tvorjenki ubiti se iz ubiti), ampak se vse 
to dogaja po zelo trdnih pravilih. Sklop besedotvornih pravil, s kate-
rimi iz odrezka besedila na koncu tvornega postopka dobimo tvorjenko, 
imenujemo besedotvorni algoritem. Kolikor vidim, ima tak algoritem 
(kadar je najbolj zapleten) 6 faz. Te faze se dajo opisati tako: 
1. Izhajaj iz besedne zveze, ki poimenuje to, kar naj bi pozneje po-
menila tvorjenka (to besedno zvezo imenujemo g o v o r n a p o d s t a -
v a). 
2. Izberi vrsto obrazila nove tvorjenke. Na tej stopnji se praktično 
odloča, ali bo tvorjenka izpeljanka (desno obrazilo), zloženka (vmesno 
obrazilo in eventualno še desno), sestavljenka (levo obrazilo) ali pa sklop 
(sklopno obrazilo, tj. mehanična združitev enot dane besedne zveze v 
novo besedo). 
3. Z izbiro obrazila je že odločeno, kaj iz govorne podstave bo šlo 
v »obdelavo«, da dobimo p o d s t a v o t v o r j e n k e : če izberem desno 
obrazilo, je s tem že povedano, da sem se odločil delati novo besedo iz 
ene same besede govorne podstave (lahko hkrati tudi iz predloga pred 
njo), npr.: -ec ali -en — vtàr/trdoglào/brez srcà -* starec, trdoglaoec, 
brezsrčen-, če izberem levo obrazilo, pomeni, da bo v besedotvorni posto-
pek prav tako šla le ena polnopomenska beseda, npr.: pre star -*• pre-
star; če izberem vmesno obrazilo, je že odločeno tudi to, da bosta šli v 
podstavo tvorjenke dve polnopomenski besedi govorne podstave, npr.: 
-o stare mode -*• staromoden; in pri sklopnem obrazilu gredo v pod-
stavo tvorjenke vse sestavine govorne podstave, npr.: - + osâk dün -*• 
osûkdan. 
Izbira obrazil je sama zase dovolj zapletena. Desna obrazila imajo 
slovnične lastnosti bodoče tvorjenke, obrazila za samostalnik npr. last-
nosti spola, živosti, človeškosti, sklanjatve ipd., za pridevnik npr. spola, 
določnosti, sklanjatve, za glagol npr. prehodnosti, vrste glagolskega 
dejanja ipd.; leva obrazila spreminjajo slovnične lastnosti prvotne be-
sede le pri nedovršnih glagolih; vmesna obrazila imajo lahko zapleteno 
dopolnjevalno razporeditev (prim, -е- namesto -o- za с j č ž š prvega 
dela bodoče zloženke (јајс-e-vàd proti ceo-o-vod), -i-, če je prva sesta-
vina glagol (neproduktivno: kiž-i-pot), tožilniške vezuvne medpone zlasti 
pri izrazih kot glavni števniki (stir-i-perésen, do-é-léten, pét-o-léten, 
vèc-0-vréden, resnic-o-ljûben), rodilniške vezavne medpone (čast-i-hlepen, 
boj-a-željen) in t. i. imenovalniške medpone (Slovénij-a-lés, brûc-0-та-
јбг). 
4. Obrazilo prav tako implicira postopek za obdelavo prvine go-
vorne podstave v prvino podstave tvorjenke: desno obrazilo predvideva 
odvzem konkretnih slovničnih lastnosti tisti prvini govorne podstave, 
h kateri se bo pripojilo (pri samostalniku in pridevniku gre navadno za 
t. i. končnice, pri glagolu v glavnem za obrazila posameznih glagolskili 
oblik, včasih še za glagolsko pripono): star clôoek: -ec -> stur-; črna 
zemlja: -ica -*• črn-; človek, ki kosi: -ec -> kos-; mlacl poganjek: -ika -> 
mlad- ipd. Pri pridevniških besedah lahko odpade še kako priponsko 
obrazilo: težek: -ji ->- tež-, socialni demokrat: -0 - - > social- ipd.; pri 
samostalniku podobno: Slovenec: -ka -*• Sloven-. 
Podobno odvzamemo slovnične lastnosti tudi prvim sestavinam zlo-
ženk: vino iz Slovenije: -N- (N pomeni končnico imenovalnika) — Slo-
vénij-a-. Pri tem velja načelo, da slovnične lastnosti izgubi odvisna se-
stavina prvotne zveze: zdravnik za zobé: -o- -* zôb-o-. Če hočemo na-
praviti pridevniško zloženko iz zveze pridevniška beseda + samostal-
niška beseda, slovnično nevtraliziramo obe besedi: dobrega srcâ: -en -* 
dôbr- src-; isto je pri zvezah glagol + samostalnik: moriti mühe: -0 -> 
mor- müh- (tako sploh pri spremembah besedne vrste ali podvrste). 
5. Peta faza algoritma predvideva razporeditev sestavin tvorjenke 
od leve proti desni: jasno je, da predpone pridejo na skrajno levo, pri-
pone na skrajno desno (proste pripone, t. i. popone, še bolj na desno), 
enodelna podstava pa v skladu s tem za predpono ali pred njo. Tudi za 
medpone je jasno, da pridejo med obe sestavini zloženke, vprašanje pa 
je, kako se razporedijo preostale sestavine zloženke: polnopomenski se-
stavini zloženke se razporedita tako, da pride na prvo mesto tista, ki so 
ji bile odvzete slovnične lastnosti (prim, zdravnik za zobé, željen bôja, 
moriti mühe -+• zob- + -o- + -zdravnik, boj- + -a- + -željen, müh- + 
-o- + -mor; če j^a so bile slovnične lastnosti odvzete obema sestavinama, 
pride najprej tista, ki je v prvotni zvezi bila odvisna (prim, vroče krvi: 
-en ->- vroč- + -e- + kfv- + -en). Tudi primere kot tresorêpka je torej 
treba razumeti kot »tista, s tresočim repom«. 
6. Y šesti fazi tvorbnega algoritma se po potrebi premenijo soglas-
niki ali tudi samoglasniki podstave, kot npr.: plêsti -* plôt, preplesti -* 
preplet, poroditi porajati. Informacije za te premene ima spet pripon-
sko obrazilo (prim.: kar je pod nogami: pod- nog- -je -> podnožje). V tej 
fazi se uredi tudi naglas (to bi lahko osamosvojili tudi v samostojno, 
sedmo fazo), npr.: majhna noga majhne nogé: -ica -> nog- + -ica -> no-
tica (poleg nôgica, kar je treba izvajati iz tipa nôga -e); tudi informacija 
za naglas je torej do polovice v priponskem obrazilu. 
Da bi združene dele tvorjenke lahko »popravili« glasovno in naglasno, 
je treba razpolagati s seznamom obrazil, ki povzročajo te spremembe. 
Poskus takega seznama predstavljajo naslednje liste glasovnih premen in 
priponskih obrazil, ki avtomatično odvzemajo podstavi naglasno mesto. 
Zlasti premene naglasnega mesta pri tvorjenju niso niti približno do-
končno obdelane. 
Posebno važne so premene končnega soglasnika ali soglasniškega 
sklopa, če primerjamo prvotno govorno podstavo in podstavo tvorjenke. 
У naslednjem imamo pregled takih premen v 4. skupinah: po palataliza-
ciji, jotaciji, disimilaciji in krnitvi. 
Na začetku je podano priponsko obrazilo, pred katerim prihaja do 
premene, nato pa sledi ponazoritev. Pri tem so najprej na vrsti samo-
stalniki ženskega, nato moškega in srednjega spola; sledijo pridevniki 
in (včasih) še glagoli. 
Premene po palatalizaciji 
Po tej premeni se k, g, h in с premenjujejo s č, ž, š in с pred nasled-
njimi priponskimi obrazili: 
-ica rok а — ročica, noga — nožica, streha — strešica, deska — 
deščica (vse neobvezno); stvarca — stvarčica, palica — pali-
čica; 
-ka divjak — divjačka, noga — raznožka, telica — telička; 
-ina velik — veličina, dolg — dolžina, streha — strešina; 
-ec liska — liščec, breg — brežec, debeluh — debelušec (večino-
noma neobvezno; prim, kruhek, mahe k) ; 
-ek človek — človeček, ostrgati — ostržek, streha — nadstrešek, 
gobec •— gobček, drevesce — drevešček (vendar npr. kruhek, 
mahek) ; 
-ič članek —- člančič, rog —• rožič, vrh — vršič, hlebec — hlebčič; 
-njak kruh — krušnjak, jug — južnjak, mrak — mračnjak, matica 
— matičnjak; 
-ar bradavica — bradavičar, jajce — jajčar, komolec — komolčar 
(obvezno pri priponi s -c-); glavnik — glavničar, panika — 
paničar, elektrika — električar (poleg elektrikar) ; 
-e človek — človeče, drug — druže, hlapec — hlapce, ženska --
ženšče; 
-je dlaka — dlačje, breg — obrežje, streha — nadstrešje, iglica 
-evje dlaka — dlačevje, iglica — igličevje, deska — deščevje; 
-tvo divjak — divjaštvo, bog — enoboštvo, potepuh — potepu-
štvo, devica — devištvo-, 
-ki bombnik -- bombniški, Haag — liaaški, Čeh — češki, Gorica 
— goriški; 
-evski hlapec •— hlapčevski, stric — stričevski; 
-en gibek — gibčen, človek — človečen, ubog — ubožen, streha 
•— strešen, gobec — gobčen, brez srca — brezsrčen; 
-én lek — lečen, rog — rožen (zelo redko obrazilo); 
-in babica — babičin (samo pri priponskem obrazilu -ica, oziro-
ma -ca iz -ica, npr. Marjanca— Marjančin); 
-nat dušik — dušičnat, breg — brežnat, debeluh — debelušnat, 
galica — galičnat; 
-ast hlebec.— hlebčast, luknjica — luknjičast, jajce — jajčast 
(navadno pri priponskem obrazilu s c ; prim, še jabolko — 
jabolčast) ; 
-av luknjica — luknjicav (priponsko obrazilo -ica); 
-ev bralec — bralcev, borovnica — borovničev, florae — Horačev 
(poleg Horacev in Horacov); 
-ati cvrk — cvrčati, beg — bežati, duh — dišati, blesk — bleščati 
(samo pri glagolih na -im); 
-eti prha — pršeti; 
-iti moker — močiti, drug — družiti, smeh — smešiti, besedica — 
besedičiti, govoranca — govorančiti, hinavec — hinavčiti, 
tresk —• treščiti. 
Premene po jotaciji 
Po tej premeni se t, k in с premenjujejo s č, s in h s š, z in g z / ter 
d z j; n, r in l dobijo še j, p, b, m, v in f pa Ij: usmrtiti — usmrčen, Loka 
— Ločan, golobica — golobičji; visok — višji, polh — polšji; nizek — 
nižji, Drag — vražji; goniti — gonjen, moriti — morjen, voliti — voljen; 
potopiti — potopljen, ljubiti — ljubljen, lomiti — lomi jen, looiti — lov-
Ijen, škof •— Škofljica. Lista najvažnejših obrazil: 
-a nositi — noša, molzla — molža, moker — moča; goniti — 
gonja; rediti — reja, jezditi — ježa, gostiti — gošča; 
-nja voziti — vožnja, prositi — prošnja; 
-arna cvetlica — cvetličarna, žrebec — žrebčarna (samo pri -c~); 
-ava gost — goščava, nizek — nižava, visok — višava; 
-0 mladiti — mlaj, plakati — plač; 
-ak grenek — grenčak, grajski — graščak, Ferenc — Ferenčak, 
otec — očak, gorski — gorščak, kost — koščak; 
-an mesto — meščan, Loka — Ločan, Breg — В rež an, nebeški 
nebeščan; okolica —• okoličan; 
-avje gost — goščavje, nizek — nižanje, visok — višavje; 
-ji sraka — sračji, vrag — vražji, polh — polšji, golobica — go-
-nji loca — golobic ji (obvezno); neobvezno za z, d, t; blizu — bližji 
govedo — goveji, teleta — telečji (vendar skoraj redno pri 
stopnjevanju) ; 
-ati poroditi — porajati, prevoziti — j>revažati, obljubiti — ob-
ljubljati; 
-evati pomladiti — pomlajevati, krstiti — prekrščevati. 
Premene po disimilaciji 
Po tej premeni se netrajni soglasnik zamenja s trajnim: gostač — go-
staški, Hrvat — hrvaški, deklica — deklištvo. Knjižni pridevnik na -ki 
je le kmečki, sicer še v krajevnih imenih (prim. Donačka gora). 
Premene po krnitvi 
Pri teh premenah se v podstavi tvorjenke izgubi kak soglasnik prvot-
ne govorne podstave: gledališče —gledališki (nam. gledališčki), bogat — 
bogastvo (namesto bogatstvo), pritisk — pritisniti (namesto pritiskniti), 
sklep — skleniti (namesto sklepniti, vendar tu večino izvajamo samostal-
nik iz glagola), alodij — alodialen, materija — materialen. 
Tak j iz podstave se izgublja (v izgovoru navadno sploh ne) le pred 
nekaterimi iz latinščine prevzetimi priponskimi obrazili, zlasti ravno 
pred -alen (in izpeljankah iz njega). Tak j se vendarle ohranja pred na-
slednjimi priponskimi obrazili in pri izpeljankah iz njih: 
-uda olimpijada, spurtakijadu, jeremijada, polomijada; 
-an Italijan, meridijan, Justinijan, Dioklecijan, Marijan; 
-( i j )anee ciceroni junec, urijunec; 
-anizem arijanizem, mesijunizem, italijanizem; 
-on misijon, špijon, milijon, legijon (obvezno; bastijon, poleg ba-
stion); vendar samo anion, kation, Scipion; 
-at Azijat (ko pomeni človeka); 
-anist it ali janixt; 
-anstvo arijanstvo, italijanstvo, mesijanstvo; 
-in Marijin; 
Če so take besede (tudi lastna imena) čisto podomačene, se ali pišejo 
sploh brez i (npr. Boštjan, kristjan, hegeljunec) ali pa imajo varianto 
brez i {Marjan, Damjan, Florjan — Murijan, Damijun, Florijan). 
Naglas v slovenskem jeziku ni avtomatično predvidljiv. Pač pa ob-
staja nekaj pravil, po katerih so besede naglašene na določenem zlogu. 
Takih pravil je nekaj: pravilo o zmeraj (ali skoraj zmeraj) naglašenih 
oblikoslovnili enotah (končnicah, obliko- in besedotvornih obrazilih), pra-
vilo o nenaglasljivih oblikoslovnili enotah, pravilo o naglasni tipiki na-
glasnili tipov, pravilo o predvidljivosti naglasa vseli oblik kake para-
digme na podlagi osnovnih oblik, npr. imenovalniku in rodilnika pri sa-
mostalnikih, imenovalniških edninskih oblik pri pridevniku, nedoločnika 
in sedanjika pri glagolu ipd. 
Stalno naglašene oblikotvorne enote: 
-OD- kot needninski podaljšek osnove: sinovi/sinooi; 
-očl-eč deležnikov: nesoč (pridevniško vroč), goreč; 
-oč/-eč kot obrazilo deležij: gredoč, lioteč; 
-e/-aje deležij: molče, trepetuje. 
Stalno naglašene besedotvorne enote 
A pri glagolu 
-evati -ûjem bojevati bojujem; 
-ovâti -djem kupovati kupujem; 
-àvati -avam okopûvati okopâoam; 
-éoati -évarn zardéoati zardévam; 
-etûti -écem trepetati trepécem; 
-otàti -očem ropotati ropöcem; 
-éti -im sedéti sedim (izjema: videti vidim); 
-ati -im bežati bežim (izjema: slišati slišim); 
-Ijâti -l'jàm vohljati vohljam; 
-irati -iram kritizirati kritiziram. 
170 Slavistična revija , letnik 24/1976, št. 2 in 3, april—september 
В pr i s a m o s t a l n i k u : 
m o š k e g a s p o l a 
- a lec padalec -dvt vohdot 
-ilec morilec -dk jundk 
-and. doktor and -al lokal 
-dj lučaj -dlnik obračalnik 
-ir liudir -ilnik kropilnik 
-dr mehdr -dč bradač 
-âtelj izdajatelj -ènt študent (vršilec) 
-itelj mučitelj -ant zabušant, emigrant 
-ôn potegôn - I D eksploziv 
-йп grdùn -it sulfit 
-dos kmetdvs -dt sulfat 
ž e n s k e g a s p o l a 
-йга babura -lina steklina ( r edke i z j e m e ) 
-éla kesnéla -evina pajčevina 
-ulja klepetulja -ovina steklovina 
-il ja šivilja -tvina kletvina 
-dnja županja -avina okopavina 
-nina povrtnina -otina dragotina 
-arina brodarina -ôba hudoba 
-enina pletenina -ôta gorkôta (toda toplota) 
-ečina bolečina ( r edke i z j e m e ) -dlnica skakalnica 
-ilnic a predilnica -itev graditev 
-urna pekarna -dtev trgatev 
-dd živdd -dl žival 
s r e d n j e g a s p o l a 
-dlo bodalo -énstvo prvenstvo 
-по vozilo 
Končaji -àlo, -ovîna, -évina, -ačevina so včasih vendarle tudi nena-
glašeni: obùtalo (končaj -talo), bûkovina, lezečina (starinsko), kislina, 
kuhalnica (običajnejše z naglasom na obrazilu). 
Pri pridevniških besedah 
-én bakrén (snov) -inski materinski 
-io iskriv -6j enoj 
-Ijiv izrekljiv (vendar častitljiv) -ér peter 
-dren molekularen -o jen enöjen 
-oben gnusôben -éren petéren 
-ôten grozoten (vendar dobroten) -ôzen furunkulôzen 
-àt plečat -anten alarmanten 
-it kamnit -énten kor pulént en/cementen 
-ovit bregovit -iven impulziven 
-evit gričevit -âlen poveličevalen 
-ünski grozânski -üen hranilen 
Uvodoma nakazane besedotvorne vrste si sedaj poglejmo pobliže. 
Izpeljava 
Novo besedo dobimo tako, da postavi (enodelni, in sicer nezloženi, 
predložni ali zloženi) dodamo pripono, medpono ali prosto pripono, ime-
novano tudi popona). Izpeljane besede so izpeljanke, način tvorbe pa 
sufiksacija. Algoritem za izpeljavo: 
1. izhajaj iz besedne zveze (imenske, glagolske, predikacijske), ki je 
pomenska vsebina bodoče izpeljanke; 
2. izberi priponsko obrazilo s pomenom tistega dela besedne zveze, 
ki iz prvotne cele besedne zveze ne bo izbran za podstavo izpeljanke; 
3. odloči se za besedo, iz katere boš izpeljeval; 
4. izbrani besedi odvzemi slovnične lastnosti (besednovrstne, sklonske, 
spolne, številske ipd.), da dobiš podstavo tvorjenke; 
5. združi podstavo in obrazilo po načelu končnosti oz. nekončnosti 
sestavin bodoče besede (konkretno: podstava pride pred obrazilo); 
6. popravi morfemski šiv na podlagi zakonov o premenah glasovja 
(če je seveda predvideno) in postavi naglas — oboje predvideva izbrano 
obrazilo). 
Primeri: 
1. dragi sin 
2. -ko 
3. sin 
4. sin-
5. sin-+-ko 
6. sinko 
kdor prerokuje ubogi otrok ubogi otrok 
-0 -0 
prerokovati 
prerok-
prerok- + -0-0 
prerok 
-ek 
otrok 
otrok-
otrok- + -ek 
otroček 
-ec 
ubog 
ubog-
ubog- + -ec 
ubožec 
kraji ob Sotli 
-je 
ob Sotli 
ob Sotl-
ob+Sotl- + -je 
Obsotelje 
Zlaganje 
Natančen algoritem za zloženke je naslednji: 
1. izhajaj iz besedne zveze, ki je pomenska vsebina bodoče zloženke; 
2. izberi obrazila: medponsko, eventualno tudi priponsko; 
3. izberi dve (ali več) polnopomenskih besed te zveze za bodočo pod-
stavo zloženke; 
4. od vzemi slovnične lastnosti (obema) izbranim (a) polnopomenski-
m(a) besedam(a) ali pa le odvisni; 
5. združi izbrano, in sicer tako, da pride beseda z odvzetimi last-
nostmi na prvo mesto (če so lastnosti odvzete obema, se ohranja prvotno 
zaporedje oz. pride odvisni del spredaj), če je izbrana še pripona, pride 
ta na konec; 
0. popravi morfemski šiv in postavi naglas na podlagi ustreznih za-
konitosti. 
Primeri: 
1. zdravnik zôbjza zobé lažni učitelj hiša za oîkend lés iz Slovenije 
2. -o-
3. zdravnik, zobje 
4. zob-
5. zob- + -o- + zdravnik 
6. zobozdravnik 
-i- im. končnica im. končnica 
lažni, učitelj hiša, vikend lés, Slovénija 
laž- vikend Slovenij-
laž- + -i- + vikend- + -0- + Slovenij- + 
učitelj 
lažiučitelj 
hiša 
vikendhiša 
-a- + les 
Slovénijalés 
1. kdor vodi délo 
2. -0-, -ja 
3. voditi, delo 
4. vod-, del-
5. del- + -o- + vod- + -ja 
6. delovodja 
kàr vodi jajca 
-0-, -0-0 
voditi, jajca 
vod-, jajc-
ja jc- + -o- + vod- + -0-0 
jajcevod 
tô, da bolijo zobjé 
-0-, -0-0 
boleti, zobje 
zob-, bol-
z ob- + -o- + bol- + -0-0 
zobobôl 
1. tak, ki gléda črno 
2. -0-, -0 -0 
3. gledati, črno 
4. gled-, črn-
5. črn-+-o-+ gled-+-0-0 
6. crnogléd 
tak, ki je vroče krvi 
-0-, -en 
vroča, kri 
vroč-, krv-
vroč- + -o- + krv- + -en 
vročekrven 
rilski in/ali slovenski 
- o -
ruski, slovenski 
rusk-
rusk- + -o- + slovenski 
rûsko-slovénski 
Sestavljanje 
Enodelni podstavi dodamo predpono; slovnične značilnosti podstave 
ostanejo neprizadete, le nedovršnost se zamenja z dovršnostjo: pre mlad, 
p r a mati, p o piti, n e hote. 
Natančen algoritem za tvorbo: 
1. izhajaj iz besedne zveze, ki izraža pomensko vsebino bodoče tvor-
jenke; 
2. besedo (ali besedje) prvotne zveze izrazi s predponskim obrazilom; 
če izbrana beseda ni iste besedne vrste kot bodoča tvorjenka, izberi še 
ustrezno priponsko besednovrstno obrazilo: 
3. izberi iz besedne zveze eno samo besedo za podstavo tvorjenke; 
4. če je bilo izbrano tudi priponsko obrazilo, izbrani besedi za pod-
stavo tvorjenke odvzemi slovnične lastnosti; 
5. združi to; 
6. popravi šiv in postavi naglas. 
Primeri : 
1. višji učitelj prvotna mati 
2. nad- pra-
3. učitelj mati 
4. -učitelj -mati 
5. nad- + učitelj pra- + mati 
6. nudučitelj primati 
iti vstran 
od-
iti 
-iti 
od-+ iti 
oditi 
nasproten fašistom 
anti-fproti-, -ičen/-ovski 
fašisti 
-fašist-
anti- + fašist - + -ič en 
proti-+fašist- + -ovski 
antifašističen 
prôtif ašistovski 
Če bi izhajali iz prvotne zveze nasprotnik fašistov, bi dobili sestav-
ljenko prôtifašist. 
Sklapljanje 
Enote večdelne podstave enostavno sklopiino v novo besedo: sevé, 
bôgvé, očenaš, kdorkoli, bojaželjen, zatém ч- se vé, bôg vé, oče naš, kdor 
kôli, bôja željen, tèmno rdeč, za tem. Pri tem se lahko izgubi kak naglas 
podstave ali pa se le-ta tudi kako drugače spremeni (bojaželjen, prmej-
diiš pri moji duši). 
Konverzija 
Prvotni enodelni podstavi spremenimo slovnične značilnosti, npr. za-
menjamo spol, število, besedno vrsto: 
ednina Novak, mu. Novaki (ime prebivalca) samo mn. Novaki (ime 
kraja), m. ž. s. sp. visok -ока -o (pridevnik) -> samo s. sp. Visoko (sa-
mostalnik), jaz mène (zaimek) -> jàz jaza (samostalnik). Sem bi lahko 
šteli tudi primere kot skočiti (glagol) -> skok (samostalnik), vendar se 
tu za tvorbo uporabljajo tudi pripone (-i-(ti) proti -0 -) , zato je take pri-
mere bolje prištevati k izpeljavi. 
Natančen algoritem je tudi tu šeststopenjski: 
1. izhajaj iz besedne zveze, ki ubeseduje določen pomen; 
2. izberi obrazilo končnico, ki nadomešča del prvotne zveze, ki ne 
bo izbran za podstavo tvorjenke; 
3. izberi eno enoto te zveze za podstavo tvorjenke; 
4. odvzemi izbrani besedi slovnične lastnosti; 
5. oboje združi; 
6. popravi morfemski šiv in eventualno postavi nov naglas. 
Popravek glede naglasa in oblike bi bil npr. v besedah bôgat — bo-
gati oz. majhen — mali. 
Konverzija je le poseben tip izpeljave. 
Mešana tvorba 
Zelo pogost besedotvorni način je kombinacija krnitve in sklapljanja; 
imamo ga npr. v poimenivanjih TAM (iz Tovarna avtomobilov Maribor), 
tozd (iz temeljna organizacija združenega dela), SIV (iz savezno izvršno 
veče), SZDL (iz socialistična zveza delovnega ljudstva), Tomos (iz To-
varna motorjev Sežana) ipd. Algoritem predvideva krnitev delov prvot-
nega večbesednega poimenovanja na začetne glasove ali zloge, nato str-
nitev krnov v eno besedo in postavitev naglasa (večinoma na zadnji zlog 
osnove). 
Kombinacijo krnitve in nato izpeljave iz krna imamo v primerih kot 
Božo ali Darko iz Božidar, Slavko ali Stanko iz Stanislav ipd. Končno je 
tu še oblika krnitve, ko je krn neposredno uporaben kot nova beseda, npr. 
Primeri : 
1. vas Novakov dežurni človek 
2. -i (m. mn.) -i (m) 
3. Novaki dežuren 
4. Novak- dežurn-
5. Novaki dežurni 
6. — — 
kos železa 
-o (števno) 
železo 
želez-
železo 
ženska z lepoto 
-a (števno) 
lepota 
lepot-
le pot a 
Marica lča; prim, še -izem kot krn beseda besed s konča jem -izem, J ago 
iz Jagodic ipd. 
Nova predmetnost se poimenuje tudi tako, da se že dane besede upo-
rabljajo tudi za izražanje predmetnosti, ki je že poimenovani podobna 
(metaforična raba) ali je v kakšni logični prostorno-časovni, vzročni ipd. 
zvezi (metonimična raba). Ta dva pojava v tej teoriji nista zaobsežena, 
sta pa nadvse pogosta in zato zelo važna. 
Zivost besedotvornih vrst in sredstev 
Besedotvorne vrste in sredstva niso vsi enako živi in pogosti. Od be-
sedotvornih vrst je najbolj pogosta izpeljava, pri glagolih tudi sestava, 
nato pridejo zloženke in na koncu sklopi. Vse vrste pa so žive. To se ne 
da reči za vsa besedotvorna sredstva, npr. za pripone ali za vezne samo-
glasnike. Popolnoma mrtva je npr. pripona -m-, kot jo imamo v besedi 
pesem 'to, kar se poje ' ; je tudi zelo redka. Prav tako netvorna je pri-
pona -t, kot jo imamo v samostalnikih tipa povest 'to, kar se pove'. Zelo 
tvorna pa je npr. pripona -lec (bralec, čistilec); z njo je izpeljanih veliko 
besed, in še vedno jih delamo. Tvornost pripone lahko zamre samo za kak 
pomenski tip, za druge pomene pa je še zmeraj zelo živa; tako je s pri-
ponama -(i)ca in -ka, ki zaznamujeta ženski par moškemu, npr. Smre-
karica, Kežmanca, Pinterička, Tomšetka, Urekovka itd., namesto česar 
se danes, posebno v meščanskih krogih, oficialno rabijo posamostaljene 
pridevniške besede s pripono -ova/-eva, tj. Smrekarjeva, Kežmanova, 
Pintaričeva, Tomšetova, Urekova itd. 
РЕЗЮМЕ 
Появление новых слов обусловлено потребностью обозначения новых яв-
лений одным словом. Это происходит во рамках общего алгоритма, самая слож-
ная форма которого насчитывает шесть ступеней. Эти ступени следующие: 
1. Исходить из словосочетаний (т. н. речевых основ), содержащих значение 
определенного новообразования; для примера: 'tak v zvezi s potokom', 'majhna 
miza', 'drobno stopati', 'cesta za avte', 'star cerkven slovanski', 'preveč star' и т. п. 
2. Выбрать словообразующий суффикс (и с ним связанный способ слово-
образования, напр. суффиксацию, сложение, сращение, префиксацию — с под-
типами, каким напр. является конверсия) будущего новообразования. (Это ново-
образование по дефиниции однословное, из-за этой причины понятие 'универби-
зация' является в словообразовании лишним, ибо однозначно с понятием 'слово-
образование'.) Словообразовательными суффиксами выше упомянутых речевых 
основ определенных значений являются следующие: -en, -ica1 или -ica2 , - i ca-
или -clja-; -о-, -о- -о-; pre-; имплицитно выбранные способы словообразования 
следующие: суфиксальный дериват, сложение и сращение (составление). 
3. Из речевой основы выбрать семантически-комплементарные составные ча-
сти к выбранным суффиксам. Для примера: так как -en значит 'такой в связи с' 
('tak v zvezi z') то совсем понятно, что комплементарная единица происходит из 
той же основы potôkom-, у следующих основ в присуствии суффиксального 
окончания -ica1 (т. е. в случае обозначения малости) компл. единица miza, 
к -ica2 (с значением номинальности) majhna-, к - ica- stopati (к возможному 
варианту -clja- droben)-, к - о - cesta и avto, к - о - - о - все три прилагательные 
и к pre- star. 
4. (Определенные) выбранные составные части невтрализировать (или взять 
им) грамматические особенности в зависимости от направляющего аффикса 
(который может быть и многочленным, как напр. - о - -en в связи с основой 
dobrega srca). Такими грамматическими особеностями являются флексивность, 
у прилагательного и определенность и неопределенность, у глагола глагольный 
суффикс (с суффиксальными словообразовательными окончаниями), у прилага-
тельного и существительного, которые уже образованы, еще то или другое 
суффиксальное окончание (напр. globok -ji) и т. п. Граматические особенности 
не убираются или невтрализуются в случаях сложения, потом у последней со-
ставной части будущего составного слова, если основа чисто субстантивная 
(напр. drevored red dreves) или чисто адъективная (starocerkvenoslovanski 
star cerkven slovanski); у непоследней составной части тогда, когда является 
соединительным аффиксом гласная (напр. trileten ч- tri leta или tak s tremi 
leti, может быть и resnicoljuben tak, ki ljubi resnico). Конкретная граматиче-
ская особенность теряется и при невтрализации слова через номинативную форму 
(напр. pikapolonica из polonica s pikami, пли brucmajor из major brucev). 
Конкретно в наших случаях: potôk-, miz- или mâjhn-, stop- или drôbn-, âvt-, 
star- cerkvén-, stâr. 
5. Полученные компоненты расположить по принципе линеарной последо-
вательности: здесь совсем понятно, где место префиксов, суффиксов и пост-
фиксов, а и место интерфиксов у производных слов и т. н. соединительных 
аффиксов у сложных слов. Для сложных слов действительно правило, согласно 
которому занимает первую позицию: из подчиненной речевой основы подчи-
ненное слово (red dreves ->. drev- + - о - - f -red, dobrega srca -». dobr- - f - o -
-(- src- + -en), для предикативной синтагмы характерно размещение, в котором 
на первом месте находится подлежащее, которому следует сказуемое (krv- + 
- о - + tok + -и •<- to, da teče kri); для сочинительной речевой основы сохраня-
ется последовательность неизменной, напр. rusko-slovcnski из ruski in slovenski, 
Breznik-Ramovš из Breznik in Ramovš). Конкретно: potôk- + -эп, miz- - f -ica 
или *mäjhn- - f -ica, stôp- + -ica- + -ti или drôbn- - f -clja- - f -ti, âvt- - f - o -
+ cčsta, star- + - o - 4- cerkven- + -o—f- slovanski, prè- - f stàr. 
6. Расположенные составные части конденсировать, потом если нужно че-
редовать звуковой инвентар морфем и акцент. Конденсация по существу пред-
ставяет собою отменение морфемной несходности (напр. red- или src red-
или -src-). Альтернация морфемных звуков представляет собою чередование по 
определенном типе (напр. палатализация, йотация, снбиларизацня, чередование 
или этим явлениям противоположные явления, напр. депалатализация и т. д. и 
оборотное чередование (в статье дается список соотвествующнх типов чередо-
вания, инициативную информацию для них содержит суффиксальное окончание). 
То же самое действительно и для окончательного ударения: и для этого даются 
списки морфем различной мощности или различного тонемного характера (в 
статье дается несколько списков таких морфем сильнейшей мощности). Кон-
кретно: potôk- + -an -»- potočen, miz- + -tea mizica, mâjhn- + -ica -> 
*mâlica, stop- + -ica- + -ti ->• stopicati -* stopicati, drôbn- + -cljâ- -f -ti ->• 
drôbancljàti ч- drobencljâti, âvt- 4- - о - (или àvto) + césta dvto césta 
âvtocésta, stâr- + - o - + cerkvén- 4- - о - + slovanski -> stàro- -cerkvéno-
-slovânski —stdrocerkvénoslovânski, prè- + star —>• prè- -stàr ->• prèstàr.