PRIMORSKA
DELAVSKA EHOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Zahtevamo statut, ki nam bo zagotovil našo suverenost.
Nimamo namena in nočemo postati kolonialni podložniki.
VLADATI SI HOČEMO SAMI!
Leto 2., štev. 41 - Cena 4 lire
TRST, sreda 25. septembra 1946.
Poštnina plačana - Spedizione in abbonamento post. II gruppo
Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 ~ Rokopisi se ne vračajo
Stavkam«, ker nočemo bili kolonijo l
Delovno ljudstvo si hoče samo vladati in odločati o notranji ureditvi svojega ozemlja
m*
Izredna skupščina ES za Trst
Četrturna protestna stavka
v vseh tržaških industrijskih podjetjih
NIH NAČEL. NASITITI HOČE LE SVOJE POŽREŠNO ŽRELO IN MU NI MAR ZA LJUDSTVO, DEMOKRACIJO ALI PRAVICO. DANES IZKORIŠČA ZLOČINSKE TOLPE, POVZROČA POLITIČNE SP-LET-KE IN NASILJA, DA BI JUTRI TUDI DO KRVI IZKORIŠČAL NAŠE DELAVSTVO.
RES, DA SE JE NAŠE DELAVSTVO BORILO ZA POLITIČNE SVOBOŠČINE, KER VIDI V TEH ZAGOTOVITEV VSEH SVOJIH ŽIVLJENJSKIH POTREB, TODA ISTOČASNO JE V SVOJI STRAŠNI BOR BI IMELO TO DELAVSTVO PRED OČMI
NAŠE DELAVSTVO STAVKA! STAVKA TE BANDE PREBUJAJO PO PORAZU KI ZATO, DA ODLOČNO IZRAZI SVOJ GNEV SO GA DOŽIVELE PREDVSEM PO ZA-PROTI ODLOČBAM V PARIZU, KJER GA SLUGI NAŠEGA DELAVSTVA.
SvE0ŠKOPBELAGof V KOLONIALNO JAKAJ^EJE^ANDE DANES POJAV-
VALO V BORBI, NOČE BITI 2ASUŽNJE-	TU”1 SV0JA SOCIALNA IN EKONOM-
’S---E, KOT JIH PO-
NAŠI STAREJŠI DELAVCI SE ŠE VEDNO	V	STAVLJAJO DANES, KI PA NE BODO
SPOMINJAJO SLAVNIH DNI 1912. LETA	E7 DOKONČNE, KER NE SMEJO IN NE MO-
IN LET NEPOSREDNO PO PRVI SVE- „ NASU PLODNA TLA ZA NADALJE- RKJO BITI, IZRAŽAJO RAVNO NASPROT-
zahteva v imenu 43.000 italijanskih in slovenskih delavcev neokrnjeno demokratično svobodo
TOVNI VOJNI, KO SO SE PRI NAS PO-JAVILE PRVE FAŠISTIČNE BANDE IN VSE DO DANES, KO SE OBNAVLJAJO ISTE PREŽIVELE BANDE. DANES SE
V ponedeljek zvečer se je vršila izredna skupščjna ES za Tret, na kateri je tov. Riz-zoti podal kratek pregled političnih dogodkov, ki pretijo neodvisnosti našega delavstva, saj sc skuša napraviti iz Trsta in neposredne okolice navadno kolonijo v znamenju imperialističnih tendenc določenih I držav. Jasno je. da je naše delavstvo dovolj j zrelo, da ne bo dovolilo, da bi se pri nas : ustvarjali pogoji, kot veljajo v Indiji. Pa-i lestini. Indoneziji. Grčiji itd. Vsi prisotni
Uspeh tečajev za
»uničevanje strokovnjakov"
Pisali smo že o tečajih, ki imajo za cilj prelevitev tržaških kovinarjev v gradbenike. Ti tečaji se organizirajo zato, ker baje manjka gradbenih strokovnjakov, a je (tudi to: baje!) preveč kovinarjev.
Vsebina pa je popolnoma drugačna.
Znano je danes že vsakemu otroku, da 'je v Trstu najmočnejša in demokratično ter razredno najzavednejša ravno kovinarska stroka. To je znano tudi odgovorni upravi. Ti delavci delajo v velikem številu na majhnem prostoru in imajo zato tudi mogočno organizacijo. Da bi se razbila njihova enotnost in moč in da bi jih nato razpošiljali na vse vetrove na delo, so organizirali omenjene tečaje.
Vendar pa-je videti, da namen ni dosegel svojega cilja; to je razvidno že iz teh številk:
V prvih troh rokih je bilo vpisanih 12SD slušateljev, od katerih se je- na izpite prijavilo 373, izpit pa je položilo 361. V četrtem roku je bilo vpisanih 416, na izpit se je prijavilo 80, položilo pa ga je 79.
Na tečaju za specializacijo je bilo vpisanih 252, na izpit se je prijavilo 92, a izpit je napravilo 89.
Pri teh številkah je značilno veliko število vpisanih, kar pomeni, da. je mnogo brezposelnih in da so bili v glavnem ne-obveščeni o cilju tega tečaja. Ko so sčasoma spoznali namen, so se odtujili od tečaja, tako da se jih je prijavilo na izpit le okoli 20—25% od vseh vpisanih To pomeni neuspeh tečaja za »uničevanje kovinskih strokovnjakov« in obenem dokazuje, da se naši delavci ne pustijo dekvali-ficirati.
Drugo dejstvo pa tolmači najodločnejšo voljo vodstva, da se skoro vsi prijavljeni na izpitih potrdijo za nove »strokovnjake«, le da bi se dosegel cilj dekvalifikacije kovinarjev — saj jih je nad 96% napravilo izpit.
No, končni in dokončni uspeh teh famoz1,-nih »tečajev« je. da je do zavrtenega izpita prišlo vsega celih 28% vpisancev. a vsi ostali, to je »samo« 72%, je pravočasno spoznalo njihov namen in ostalo pri starem.
VANJE SVOJEGA ZLOČINSKEGA, PROTI- Nq OD VSEGA ONEGA ZA KAR SE JE lestini- Indoneziji. Grčiji itd. Vsi LJUDSKEGA, PROTIDEMOKRATIČNEGA naše DELAVSTVO ZAVZEMALO IN OD dele"ati in delavci so tudi ob tej priliki POČETJA. BILI SO PORAŽENI — INTE- ČESAR NE BO NIKOLI ODSTOPILO.
RESOM ANGLOSAŠKEGA IMPERIALIZ- naš NOTRANJE-POLITIČNI POLOŽAJ,
MA V NAŠIH KRAJIH SO PA LE OSTALI [ USTVARJEN S POLNO PODPORO AN-DOBRI, POKORNI, ČEPRAV OD VSEH GLOSAŠKIH IMPERIALISTIČNIH SIL,
PREZIRANI POMAGAČI, PREZIRANI CELO OD SVOJIH LASTNIH GOSPODARJEV.
ZATO SO ONI TU!
TA IMPERIALIZEM DANES POZABLJA na Vsako moralno odgovornost, NA VSAK ČUT PRAVIČNOSTI, NA VSAKO SPOŠTOVANJE DEMOKRATIČ-
JASNO ODRAŽA ODVRATNO STVAR NOST, KI NAS ČAKA PO URESNIČENJU NJEGOVIH ZASUŽNJEVALNIH TEŽENJ.
DA, ZATO STAVKAJO VSE TOVARNE, ZATO STAVKAJO VSI DEMOKRATIČNI DELAVCI,
IN ČE BI TAKO MORALO BITI: »RAJŠI GROB, KAKOR SUŽENJ!«	'
dokazali, da so svobodni ljudje, sposobni, da si sami upravljajo in tudi odločni, da se bodo borili proti vsakemu nasilju, tako v bodoče kot doslej. To so tudi izrazili v sledeči spomenici.
Kiilijo lin sinilikilBi sniodo
Položaj delovnega ljudstva se stalno slabša. Zlasti v zadnjem času je opaziti velik porast cen osnovnih življenjskih potrebščin in obleke. Sestradano delovno ljudstvo se s strahom in ogorčeno sprašuje, kako se bo s svojimi bednimi mezdami preživljalo.
Približuje se zima. Ljudstvo išče. in zahteva rešitve. Na gospodarskem področju pa vlada mrtvilo, na trgu samovolja, kontrola cen — samo na papirju. Skratka, dejansko stanje je tako, da se dopušča kapitalu popolna svoboda, da vlada na trgu izključno njegova samovolja in nenasitni pohlep po dobičku.
O gospodarski obnovi, o ureditvi produkcijskega procesa je bolje molčati. O stanju na tem področju in to 16 mesecev po vojni, dobimo pravo sliko, če pomislimo na brezposelne, katerih je samo v Trstu približno 25.000.
Anglo-ameriški vojaški upravi je bilo zaupano upravljanje naše pokrajine tja. do Morganove črte. Ta vojaška uprava bi morala skrbeti za koristi ljudstva in njega prospeh.
Toda položaj je popolnoma drugačen. Delovno ljudstvo silijo ekonomske prilike, da samo skrbi, da samo išče rešitve.
Na vse možnosti rešitve, na vse skrbi ljudstvo jasno in nedvoumno opominja odgovorno upravo.
Za obravnavanje perečega gospodarskega stanja, bi se moralo vršiti 17. t. m. na trgu Garibaldi sindikalno zborovanje. Toda an-glo-ameriška uprava je to zborovanje prepovedala.
Prepoved je silno ogorčila delovno ljudstvo. Zato je 18. t, m. zjutraj odšla k polk. Bowmanu delegacija delaveev iz ladjedelnic in tovarne Solvay, da vpraša, zakaj je
Stavka v tovarni konopljevine traja že devet dni. Odločnost delavcev je nezlomljiva, JVedno bolj pa je očitna umazana, prot.i-delavska politika Julijskih sindikatov, ki jim razredna zavest našega delavstva ni všeč. kar nam je razumljivo, ako ne prezremo dejstva, da so jih ustanovili delodajalci potom svojih plačancev.
Tokrat se Julijski sindikati niso mogli sklicevati na »apolitičnost«. Zato pa poskušajo prepričati delavstvo, da je nesmiselno nadaljevati stavko, ker delodajalci nočejo popustiti.
S tem so Julijski sindikati dokazali, da so orodje delodajalcev, ker zagovarjajo isto rešitev spora kot delodajalci.
Po mnenju Julijskih sindikatov naj bi se
Beg delaveev iz prodanih Inlifshih sindihafov
Mestni odbor Enotnih sindikatov za Tržič je priložil pismu, naslovljenemu na Julijske sindikate, 58 izkaznic njihovih bivših članov. Vseh 58 članov je izstopilo iz samozvane sindikalne organizacije in se vpisalo v Enotne sindikate.
Ta beg iz vrst Julijskih sindikatov dokazuje, da pošteni delavci vedno boli spoznavajo pravo vlogo Julijskih sindikatov, ki niso nič drugega kot zagovorniki interesov delodajalcev.
Poštenost in zavednost delovnega ljudstva sta nam porok, da bomo dosegli sindikalno enotnost, da bodo zmagali interesi delovnih slojev, ki bodo tem laže premagali vse intrige kapitala in njihovih hlapcev — vodij Julijskih sindikatov — čim enot nejši bodo.
Spoznavamo in razkrinkujemo jih vsak dan bolj. Ta pot je namreč najboljši način za zaščito koristi delovnega ljudstva in vodi k popolnemu izoliranju, osamljenju vodij Julijskih sindikatov, kajti ljudstvo je pošteno.
Že 10 dni stavkajo v tovarni jute in vrvorni
delavci vrnili na delo in čakali, dokler ne bi v Italiji tekstilna stroka sklenila mezdnega sporazuma, nakar bi tržaški delavci zahtevali prilagoditev mezdam v Italiji.
Delavci pa pravijo: Od Italije smo ločeni, pogodbe bomo sklepali sami na osnovi naših potreb. Ne bomo držali križem ro’k in čakali na, uspehe italijanskih delavcev, ampak jih bomo skušali rajši preteči.
Tudi v Bazovici stavkajo
Očiščevalna dela v okolici Bazovice in Trebč je prevzela tržaška tvrdka Inforit. Delavci, ki so pri teh delih zaposleni, se vsak dan vozijo na delo. Ta prevoz pa morajo plačati sami, ki sicer 35 lir v vsako smer, skupaj torej 70 lir.
Poleg tega pa so njihove plače prenizke in ne morejo zadovoljiti delavčevih življenjskih potreb
Da bi si izboljšali svoj gmotni položaj in izbojevali svoje zahteve, so stopili v stavko. Od dela se bodo vzdržali toliko časa, dokler ne bo podjetje ugodilo njihovim upravičenim zahtevam.
Konec stavke pri SELVEG
Zahtevam, ki so jih stavili nameščenci podjetja SELVEG upravi, so ugodno rešili.
Nameščenci, ki prejemajo družinske doklade, bodo dobili zahtevano enkratno nagrado v znesku 8.000 lir, nameščenci, ki niso uživali družinske doklade pa 6.000 lir.
Zaradi doseženega sporazuma so delavci prenehal i stavkati.
Pii stavki Mii Mara i
v Berlinu
Prva stavka nemških delavcev po kapitulaciji je bila proglašena 21. t. m. zjutraj v ameriški okupacijski coni Berlina,
Delavci tovarn Schvvabe.ntha! so prenehali z delom, da bi prisilili ravnatelja, da uvede preiskavo zaradi nepravilnosti, ki so se primerile.
ZVU prepovedala zborovanje in da obenem protestira proti kršitvi demokratičnih pravic.
Polk. Bovvman je odgovoril, da je prepovedal zborovanje, »ker v Trstu ni dovolj policijskih sil, da bi ščitile zborovanje pred morebitnimi napadi.«
Na vztrajanje delegacije, da delavstvo ne more razumeti ZVU, ki tako očitno krši demokratične pravice, je polkovnik odgovoril, da ta prepoved velja izključno za Trst.
Zato se je velika množica ogorčenega delovnega ljudstva ob 6 uij zvečer zbrala pred poslopjem ZVU. da ponovno protestira.
Nekaj delegatov je izročilo službujočemu častniku nad 100 protestnih resolucij iz vseh tovarn in rajonov, nakar se je množica uvrstila v sprevod in mirno korakala po Korzu in prepevala delavske pesmi.
Nenadoma, pa so se vsuli nanjo celi roji ameriških in angleških policistov, ki so divje razganjali množico in jo tolkli s kiji po hrbtih in glavah Ljudstvo je bilo silno ogorčeno uarl postopanjem velikega števila policije.
Pa pravijo, da nimajo dovolj policije, da bi zaščitili zborovanje pred morebitnimi napadi!
Delovno ljudstvo hoče razpravljati o obupnem gmotnem položaju, a ZVU hoče reševati ta vprašanja s kiji in pendreki. Toda s takim orodjem n{ mogoče doseči obnove in blagostanja.
Taka uprava ne more navduševati iskrenih demokratov, še najmanj pa prizadeto delovno ljudstvo.
Zaupanje do zaupne uprave se tako rah-l Ija, nesoglasje med ljudstvom in ZVU postaja vedno večje, kar vsekakor ni znak sposobnosti in dozorelosti uprave.
Pa osporavajo ljudstvu pravico, da bi se samo upravljalo in mu hočejo vsiliti guvernerja s širokimi pooblastili!?
Kdo se okorišča z obnovo
251 lir no mesec
Neverjetno se čujo, a v resnici Je tako! 251 lir (piši: dvestoenainpetdeset lir mesečno) dobivajo upokojeni pomorščaki in to pri današnji draginji.
Vsem upokojencem so vsaj nekoliko zvišali pokojnine, le pomorščakov se nihče ni spomnil.
ZVU je sicer že pred 11 meseci dolo 'ha, da je treba zvišati pokojnine pomorščakom,'toda do danes je vse ostalo le pri besedah.
Enotni sindikat pomorščakov in pristaniških delavcev se je že večkrat, zavzel za upravičene zahteve upokojenih pomorščakov, toda zaman.
Obljubili so sicer, da bo zadeva urejena. No in zopet smo se znašli v začaranem krogu obljub, ki ga predobro poznamo, saj se z njimi delavstvo ni utegnilo prav nič okoristiti.
Z obljubami se pereča vprašanja še nikdar niso uredila...!
V spomin padlim tovarišem
V nedeljo 2.2. t. m. so delavci iz tovarne ILVA v Trstu posvetili ploščo v spomin 27 tovarišem, ki so padli v narodno-osvo-bodilni borbi. Na svečanosti so bili prisotni razen delavcev in nameščencev podjetja tudi zastopniki ES, MOS-a za Trst in ostalih protifašističnih organizacij.. Na svečanosti je sodelovala godba Rinaldi in pevski zbor iz Skednja.
SPOMENICA
Direktivni sveti vseh strok, vsi tovarniški odbori in pododbori, sindikalni zaupniki in zastopniki nad £3.000 italijanskih in slovenskih delavcev, organiziranih v ES v Trstu so se sestali na izredni sinrtilcainf skupščini 23. t. m. Po prečitanem poročilu predstavnika Mestnega odbora o političnem in sindikalnem položaju na našem ozemlju, po pretehtanju in razpravi o odločitvah v Parizu, da se ustvari iz Trsta in ožje okolice nekak svobodni teritorij — kar je v ostrem nasprotju z voljo tržaških delavcev, ki smatrajo, naj se Trst in njegova okolica vključita v njegovo prirodno zaledje,
izražajo
svoje globoko ogorčenje, ker škoduje taka rešitev delavskemu razredu Trsta, njegovim gospodarskim interesom in demokratičnim pravicam;
energično protestirajo
proti taki rešitvi, ki nasprotuje vsakemu čutu pravičnosti, da se iz Trsta in njegovega področja ustvari kolonija anglo-ameriškega imperializma;
zavedajo se,
da predstavlja vsak predlog o tržaškem statutu, ki ne bi dal tržaškemu delovnemu ljudstvu popolne demokratične svobode, da ima svojo vlado, ki resnično izraža voljo tržaških delavcev, lahko samo izraz tujih imperialističnih interesov.
Soglasno odklanjajo
vsako rešitev, ki se ne bi cslanjala na pravico samoodločbe narodov. Za uresničenje te pravice so se tržaški delavci borili in se borijo proti fašizmu in materializmu;
izjavljajo
da tržaški delavci ne bodo nikdar priznali spletk mednarodne plutokracije na škodo tržaškega delavskega razreda;
proglašajo
pred delavci vsega sveta, da se bo tržaško ljudstvo borilo z vsemi silami, ki mu stojijo na razpolago, proti imperialističnim intrigam, ki težijo za tem, da bi nas spremenili v kolonijo;
pozivajo
delovne sile vsega sveta, organizirane v Svetovno sindikalno federacijo, naj posreduje proti postopkom, ki žele ustvariti iz Trsta kolonijo;
potrjujejo,
da so tržaški delavci zavedni in svobodni ljudje, sposobni, da sl vladajo sami;
poudarjajo,
da hočejo ti tržaški delavci imeti statut, ki bo zagotovil tržaškemu ljudstvu njegovo suverenost;
zaključujejo s trditvijo,
da nimajo delovne sile našega področja namena postati kolonialni podložniki nobenega imperializma in to po nobeni ceni.
Z Goriškega
Omejitev sindikalnih zborovanj
Pri obnovi hiš v zoni A se opaža, da se odločno premalo posveča pažnja in skrb solidni in pošteni obnovi del. Ne upoštevajo se niti zakonske določbe niti stavbni predpisi. Ta ugotovitev velja toliko nekaterim podjetjem, kolikor tudi nekaterim rokodelcem, zaposlenim pri omenjenih podjetjih.
Razlogi? Menda se ne motimo, ako pripisujemo podjetjem spekulativna stremljenja, rokodelcem pa preveliko porcijo malomarnosti ter premalo strokovnega znanja. Žalostno dejstvo je vsekakor, da trpita zaradi tega vojni oškodovanec in obnova sploh.
Tista gradbena podjetja, katerih se ta očitek tiče, naj se zavedajo, da so minuli časi šušmarstva in dobičkarstva na škodo drugega. Narod se proti takim špekulantom upira, jih bo razkrinkal in zahteval prej ali slei njih poravnavo povzročene škode in krivice.
Vi pa. tovariši rokodelci, zidarji, mizarji, pcdajaci in ostali — čuvajte vedno in predvsem ponos in poštenost svoje obrti!
Prapor poštenega in strokovnega dela bodi vaš vodnik! Svoje delo opravljajte strokovno dobro in brez zavlačevanja! Izgovori. da morate delati z materialom, kakršnega vam določa podjetje-špekulant, pa naj bo dober ali slab, nai namenu odgovarja ali n« — ne smejo veljati! Vaša dolžnost je. da pazite, če se hoče podietje okoriščati na ta račin. Neodgovarjajoča navodila »n neodgovarjajoči material morate odklanjati! Kakršen koli izgovor v tem pogledu je neupravičljiv, ker podpira izkoriščaje in oškodovanje našega vojnega pogorelca.
Ti mladina pa, ki ti pod okupatorjem ni bilo dano izobraževati se v svoji stroki, posveti vse svoje sile v to, da se po vsej naši deželi, v vsaki vasi čim prej ustanove strokovne šole. oziroma tečaji. Le tako bomo dvignili sami sebe in našo obrt na višino, kakršno zahteva današnja doba.
ZVU ne omejuje sindikalne svobode samo v Trstu, kjer vladajo po izjavi poik. Bovvmana »izredne razmete«,temveč tudi na Goriškem, kjer na vse načine preprečujejo sindikalna zborovanja in zahtevajo, da se jih prijavi 8 in v nekaterih krajih celo 15 dni prej. S tem pa jih dejansko onemogočajo, ker po tolikem času marsikatero sindikalno zborovanje ni več pereče. Delovni jn mezdni spori zahtevajo cesto takojšnje rešitvi.
Zato je mestni odbor ES v Gorici poslal 30. avgusta Uradu za delo pismo, v katerem protestira proti takemu ravnanju. Meni, da bi bilo dovolj, če bi merodajno oblast vprašali za dovoljenje za. sindikalne sestanke 24 ur pred sklicanjem, ker sicer bi bilo sleherno sindikalno delovanje onemogočeno in delavci okrnjeni v demokratičnih pravicah, ki jih je ZVU zagotovila z raznimi . ukazi.
Urad za delo je na to pismo odgovoril, da je ZVU odredila, da. je treba poslati prošnje za sindikalne sestanke oficirjem za civilne .zadeve vsaj 10 dni pred sestanki.
Delavstvo ne more razumeti tega. ravnanja ZVU. V . vseh demokratičnih državah vlada namreč svoboda sindikalnega zborovanja. ker nihče ne more delavcem prepovedati, da branijo svoje pravice in koristi.
S to »svobodo« se okoriščajo le delodajalci, ki se lahko sestanejo kadarkoli se jim zljubi in ukrepajo na škodo delavcev.
Zlagane svobode je dovolj! Vsi so je siti, ker so lačni kruha!
Sindikalni sestanek v Selah
Dne 16. t. m. se je zbralo v Mladinskem domu v Selah na Krasu \se delavstvo, ki dela pri podjetju »Car«, da bi razpravljalo o svojih današnjih problemih.
Tovariš predsednik podružnice Enotnih sindikatov je odprl zborovanje, prečita! dnevni red v slovenščini in italijanščini ter podal besedo članu okrožnega odbora ES za Goriško, ki nam je pojasnil sedanje politično stanje, predvsem glede na naše domače vprašanje. Govoril je o razredni borbi delavstva, ki jo vodijo ES za socialno izboljšanje stanja vsega poštenega delov-nega ljudstva, osvetlil borbo proti ostankom fašizma in proti izkoriščevalcem ter nam pojasnil cilje in uspehe, ki jih žanje naša organizacija iz dneva v dan. Razbijaški Julijski »sindikati«, ki so bili ustanovljeni z namenom, da uničijo našo enotnost, in ki
uživajo vso podporo raznih oficielnih in zasebnih naslovov, pa vi,dno hirajo in to kljub vsem najrazličnejšim vabam, ki jih nastavljajo delavcem. Danes pa ve vsak delavec, da vodijo edino ES pravilno borbo delavskega razreda proti izkoriščevalcu, da edino ES pravilno razumevajo bratstvo in edinstvo vseh delovnih sil. Isto je ponovil tov. Lozej v italijanščini.
Po referatu' se je razvila razprava, v katero so posegali tovariši iz Videmske pokrajine, poudarjajoč gostoljubnost, ki jo uživajo med slovenskimi delavci. Tovariš predsednik je predlagal italijanskim tovarišem, naj si izvolijo iz svoje srede dva člana, ki bosta v odboru te podružnice ES zastopala tovariše italijanske narodnosti, pa četudi jih je samo 15. Ta predlog je bil sprejet z velikim zadovoljstvom, predvsem od italijanskih tovarišev, ki so izjavni, da ne bodo nikdar pozabili krajev, v katerih uživajo iste pravice kot domačini Soglasen sklep, da bo podružnica poskrbela nabavo časopisa »Unita operaia«, so furlanski delavci sprejeli s posebnim zadovoljstvom in obljubili, da bodo podpirali našo torbo tudi tedaj, ko se bodo vrnili v svoje kraje in tudi tam utrjevali slovensko-itab-jansko antifašistično bratstvo ter pobijali zlonamerne klevete proti FLRJ, ki se pojavljajo v Videmski pokrajini.
Zborovanje je uspelo nad vsem pričakovanjem, kar je jasno vidno na. prijetnem razpoloženju med prisotnimi.
Zborovanje v Mirnu
Dne 20. t. m. se je vršilo v Mirnu sindikalno zborovanje. Sklicano je bilo z namenom, da se izvoli nov odbor splošno-mešane stroke.
Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora čevljarjev. Prečita! je dnevni red, nakar so prešli na čltanje poročil. Iz njih je bilo razvidno, da dosedanje delo ni bilo zadovoljivo zaradi nedovoljne aktivnosti in oportunizma članov. Zato zahtevajo delavci, da se izvoli nov odbor, ki bo v vsem odgovarjal potrebam delavstva.
Sledilo je poročilo člana -okrožnega odbora ES za Goriško. V poročilu se je dotaknil vseh perečih problemov.
Razvila se je diskusija, nakar so sledile volitve. Za predsednika je bil izvoljen tov. Pelikan AL. za tajnika Budin S., za blagajnika Pahor M. in 6 odbornikov.
Mni spoiazi za nalakaije
Med ES in Zvezo javnih obratov je bil dosežen nov mezdni sporazum za uradniško in. neuradniško osebje restavracij, gostiln, bifejev in podobnih obratov.
Plače neuradniškega osebja lokalov L in II. kategorije so enotne in nekoliko višje od plač osebja III. in IV. kategorije.
Mezde neuradniškega osebja se gibljejo med 65.— do 180.— lir dnevno. Plače-urad-nišfega osebja pa. od 3.000 lir do 7.500 lir mesečno.
Neizpremenjena ostanejo določila, o pro-centnih nagradah.
Žensko uradniško in neuradniško osebje dobiva iste mezde in plače kot moško osebje.
Stavka v Franciji se širi
Sindikat uslužbencev finančnega ministrstva je ukazal svojim članom po vsej Franciji, naj začne 20. t.m. dopoldne stavkati. Zaradi stavke je bil danes skoraj popolnoma paraliziran ves francoski finančni aparat.
funkcionarji ne bodo. mogli dobiti
Sindikat uslužbencev finančnega ministrstva šteje nad 100.000 članov in obsega davčne izterjevalce, carinske in tobačne uslužbence.
Stavka bo povzročila težave potnikom, ki pridejo v Francijo ali,pa jo zapuščajo, in bo prekinila tudi plačevanje davkov.
Potniki, ki so danes prišli, na pariška letališča, so lahko šli mimo, ne da bi bili podvrženi carinskemu pregledu. Vsi uradi pariške zakladnice so zaprti. Skupine stav-kujočih pa stražijo pred vhodom. Po zadnjih vesteh je stavka popolna v vsej Franciji. Če b0 stavka trajala, ne bodo kadilci dobili svojega obroka tobaka in tudi dr-
žavni plač.
Stavkujoči protestirajo proti francoski vladi, ker ni zvišala .plač, ki se gibljejo od 500 d0 5.000 frankov mesečno.
Upanje, da bo prišlo do hitre rešitve, je danes popoldne splavalo po vodi, ko so uradno javili, da je francoska vlada odbila povišanje plač stavkujočim.
Po zadnjih vesteh se je' stavka razširila. Stavkati s0 namreč pričeli tudi uradniki bank in uradniki borz v severni Franciji.
Sindikat policajev je izdal povabilo, na* slovljeno na svoje člane, naj se prihodnjo sredo pridružijo stavkujočim -državnim uradnikom.
Iz področja ustvarjalnih sil cone B
Iz preteklosti za bodočnost
Opažanja, ki so jih naplavili posamezniki tekom dosedanjih dveh tekmovanj v coni H Julijiske krajine, so bila zadnje isC-se predmet živahnih debat in razgovorov raznih sindikalnih odborov in skupnim Razumljivo je. da -o igrale opažene napake prav posebno vlogo, saj je vsakomur jasno, da se v novem tekmovanju -Za priključitev k Jugoslaviji* nikakor ne sinejo več ponoviti.
9. t.m. se je pod vodstvom tajnika 10 poverjeništva ES v Ajdovščini, tov, Primožiča Jožeta-Miklavža vršil v. Ajdovščini sestanek 'Medstrokovnih Svetov podružnic ter upravnikom in delegatov industrijskih, in rudarskih podjetij. Na tem sestanku se je razvila debata predvsem po sledečih točkah: 1. Naloge o tekmovanju. — 2. Izkušnje o tekmovanja. — 3.. Načrt za tekmova-rije. — 4. Kaj bomo v bodočem tekmovanju dosegli. — .1. Višek produkcije in vprašanje norm. aii so se te utrdile v teku tekmovanja in ali se jih še uporablja. — 6. Izvedba načrta sindikalnih organizacij za politizacijo, t. j. vzgojo, delavstva, da ho na ta način spoznal vse delovanje in igre reakcije. — 7. Povezava delavca in kmeta, prispeva.*; industrijalizaciji inašega pode-, ždlja.
Drugi sestanek se je vršil isto v Ajdovščini dne 10. t.m. pud vodstvom predsednika lOPES tov. Colje Srečka. Tega sestanka so se udeležili upravniki in delegati industrijskih in rudarskih podjetij 'in razpravljali v glavnem o istih vprašanjih.
Iz razprav in ugotovitev teh dveh in še drugih sestankov je
Kal menite;..?
nove osnove, ki naj pripomorejo do čim vetpjega tekmovalnega uspeha. 2e na drugem mestu povdarjamo vožnost, da mora vsak delavcev do podrobnosti poznati svoje naloge, ker bo le na ta način mogel postati pravi živi Člen v dolgi verigi celotnega gospodarskega vprašanja. Zato podajam odanes naloge, postavljeno od 10 in. nastale iz praktičnih opazovanj in razglabljanj. V bodoče bomo skušali posamezne točke osvetljevati v kolikor bo to potrebno. Da bomo pa mogli zadeti res najvažnejše točke, nujno želimo, da nam naše sindikalne produžnice, kakor tudi posamezniki po. magajo z nasveti, porojenimi iz dela samega.
V našem tekmovanju -Za. priključitev k Jugoslaviji* naj vsako sindikalno onganiza. c,ijo in vsakega posameznega udeleženca tekmovanja vodijo sledeče točke: t. Vsak delovni kolektiv (produžnica) mo-r atakoj pristopiti k postavitvi novega načrta za tekmovanje. Ta načrt naj ho v skladu s proizvodnim načrtom podjetja,
2.	Sleherni delavec (—ka) mora biti podrobno upoznan.z načrtom proizvodnje podjetja. Tekmovalni načrt je podrobno obravnavati na obratnih sestankih, da bo vsak zaposlen poznal svoje naloge in svoje delo za vsak mesec, vsak teden, vsak dan; vsakomur mora biti jasno, koliko mora napraviti, ako hoče izpolniti ali celo preko, račiti tekmovalni načrt.
3.	Medsevojno tekmovanje se naj ne vrši le med posameznimi podjetji, tovarnami
izvršni odbor izluščil) itd, temveč tudi med posameznimi obrati _________________ istega podjetja, kakor tudi med posameznimi delavci istega obrata, ki naj tekmujejo za vsak da,n, kdo bo pri istem delu veš produciral.
4.	V svrho pravilnega razvoja in ocenjevanja uspehov in napak tekmovanja je postaviti sposobne delavoiljne tekmovalne komisije, ki naj vodijo evidenco in, statistike tekmovanja ter o svojih opažanjih obveščajo delavstvo na kratkih tedenskih sestankih o poteku, uspehih in napakah tek. movanja. Iste komisije bodo zbrane podatke poročale podružničnim odborom, ki bodo na ta način prišli d odragocenih podatkov za svoja poročila višjim sindikalnim forumom.
5.	Ustanovijo se naj prehodne nagradne zastave za medobratno tekmovanje v večjih tovarnah in podjetjih. To zastavo naj prejme vsak mesec najboljšš obrat, istotako se na jnajboljši delavec odlikuje z malo prehodno zastavico, ki jo naj za čas, ko mu pripada ima pred seboj na stroju ali na vidnem mestu svojega dela.
Aii ne bi bilo pametno, da porabite nekaj minut za razmišljanje o »Primorski delavski enotnosti«? Dela je res mnogo, kamor se obrneš; čtiva za prosti čas tudi ne manjka! Vse je prav tako. Pa bi morda le kazalo razmisliti, ali se ne bi izplačalo posvetiti vsaj malo pozornosti in prostega Čača tudi svojim strokovnim, svojim življenjsko najnujnejšim potrebam in težavam, vsem onim vprašanjem, ki jih sknša urediti vaša sindikalna organizacija. Saj že dobro veste, da ta n' le za šalo, temveč posega v vsa vaša življenjska vprašanja in nehanja, da se briga- za vse in da je vprav trden in dobro usidran sindikat dosegel nešteto dobrin za delovno ljudstvo. Da so naši Enotni sindikati v naši deželi edini na pravi poti, nam jasno dokazujejo številni izstopi delavstva iz »Julijskih sindikatov« in to prav gotovo ne zaradi njihove — prevelike sindikalnosti!!! Pri nas je namreč stvar malo drugačna. Število našega članstva namreč raste kakor goba po dežju, pa čeprav (ali pa morda baš zato?) ne uživamo simpatij niti SEPRAL-a niti ZVU-ja in kaj vem še kakšnih tu- in inozemskih vsemogočnih organizacij.
da želimo in hočemo čim najbolj služiti se nehote vprast: kako pa s prosveto? Ah stvari naših Enotnih sindikatov. Toda.., se ta del našega delovanja ne upošteva ?a zopet ta nesrečni toda! Da. poročila, do- pn tekmovanju? Ah se smatra prosvetno-piši zanimanje za naš list. kritika našega kulturno delo kot nekaj manjvrednega, s dela, želje po izboljšanju, opremljene s pri- čimer se ne izplača ukvarjati se v tako rrermmi in življenja zmožnimi nasveti, važnih akcijah, kakršna je vsesplošno tek-uvajanie našega lista v čitalnice in v hiše movanje?
naših tovarišev ... Kako mislit,! — ali bi j Nikakor ne! Kulturno-prosvetno vpra-pripomoglo naši skupni stvari in i gailje ne tyori v času tekmovanja nič manj
6.	Vsak delavec naj tekmuje y izpopolnitvi lastnega strokovnega znanja in v tem, da pomaga pri vzgoji manj sposobnega produktivnega kadra.
7.	Prva in najvažnejša naloga podjetja, obratnih delavskih zaupnikov in sindakal-ne podružnice bodi postavitev pravilnih norm dela pri vseh delili. Kjer je mogoče, je preiti na akordno delo ali sistem premij za prekoračenje norme; tako dosežemo večjo storitev na eni in višji zaslužek delavca na drugi strani. Manda pa ni treba posebej povdariti važnosti kvalitete.
8.	Udarnikom in izumiteljem je posvečati kar najveojo pažnjo ter jim nuditi vso pomoč v tehničnem in materjalnem pogledu. Njihove ocene morajo biti pravilne, določene jim nagrade pa primerne -finančnemu uspehu za korist skupnosti ter njihovemu delu.
9.	Strokovnemu kadru je posvetiti največjo pažnjo, pravilno in primerno ga je nagrajevati, mu pomagati v konstruktivnem delu in se učiti iz njegovega znanja.
10.	Delovni nedisciplini, simulantstvu, tatvini, sabotaži in razijanju naše-- enotnosti je napovedati, najneizprosnejšo borbo. Naši gosposki sovražniki ne mirujejo; ako niso uspeli vojaško in politično, bodo nam skušali gospodarsko škodovati.
11.	O vseh uspehih, posebno pa neuspehih je točno in v določenem roku poročati višjemu forumu; tako dosežemo^ jasen pregled položaja in moremo v slučaju potrebe pravočasno in pravilno podvzeti potrebe ukrepe. Le tako moremo računati z vso gotovostjo na res najvišji možen uspeh tekmovanja.
12.	Da bo mogel vsak delavec izpolniti gornje in še druge naloge, ki mu jih bo postavljalo delo in novo življenje, ga moramo vzgajati politično, strokovno in kul-turno-prosvetno; s tem bo njegovo delo zavestno, ker bo doumel, da njegovo žrtvovanje ni za druge, temveč za njega ramega, za njegov narod, za njegovo ljudsko državo. Ves sindikalni aparat mora posvečati njegovtmu gospodarsko-ekonemskemu življenju največjo pažnjo, nuditi mu mora v tem pogledu vso možno pomoč, stremeti je za čim izdatnejše izboljšanje zdravstveno-higijenskih prilik pri delu in v njegovem zasebnem življenju. Ena osnovnih nalog bod iskrb za zdravstveno in življensko varnost na delu. Cim manj obelenj, nesreč, invalidnosti in smrtnih slučajev! Le zdrav, fizično in duševno sposoben ter zadovoljen delavec bo pravi graditelj m stvaritelj sreče delovnih množic, le tak delavec bo mogel pravilno uporabljati svoje sile v prospeh naše Titove Jugoslavije.
Prosveta v tekmovanju
Ko človek lista po raznih poročilih o uspehih, doseženih po raznih tovarnah, podjetjih, zadrugah, skratka v raznih go-Bodi klorToli! Lahko nam verjamete, spodarskih ali pridobitvenih ustanovah.
1.	Kulturno-prosvetni delavci so priredili z mladino dvakrat „Večer za stare in mlade“ ter tako dobili na vstopnini nad 9.000 lir, ki so jih oddali v fond za obnovo Vojskega.
2.	Člani podružnice so sodelovali pri administraciji za obnovo Vojskega.^
3.	Srednješolski učitelji so izvedli šestte-denski tečaj za prestop mladine v višje razrede.
4.	Strokovna šola je priredila dobro uspelo razstavo ter prispevke 1.010 lir darovala fondu za obnovo.
5.	Učiteljstvo čipkarske šole je napravilo čipkarsko umetnino ter jo prodalo. Izkupiček 2.000 lir je darovalo fondu za obnovo.
6.	Kulturno-prosvetni delavci so pomagali pri administrativnem delu MNOG; napisali so okrog 3000 nakaznic za obleko in pripadajoče spise.
7.	Uredili so inventar in kartoteko ^Pre-mrlove ljudske knjižnice, ki šteje 3.800 knjig.
8.	Večina sindikalistov je prispevala v denarju eno dnino za fond obnove. Tako je znesek v denarju z ostalimi prireditvami nad 21.000 lir.
9.	V administraciji pri MNOO v pro-; svetnem oddelku smo nadomestili eno plačano moč in s tem prihranili najmanj 18.000 lir.
Tako je podružnica poleg kulturnega dviga kraja (knjižnica) in dela z mladino, prištedila državi okrog 40.000 lir.
Tako se glasi poročilo. Jasno vidimo, da se je poročevalec postavil na neko čisto materialno, pridobitno stališče; za uspehe, dosežene v pravem smislu kultur-no-prosvetnega dela pa ima le kratko oznako:	poleg kulturnega dviga
kraja.. “. Da bi ustanovitev knjižnice predstavljala nekak kulturni dvig nekega kraja — ne verjamemo prav. Kakšne so knjige, s kakšnim pridom in uspehom jih bo narod prebiral, v koliko bodo te knjige pripomogle k notranjemu dvigu čim večjega števila posameznikov — to _ bo predstavljalo pravi „kulturni dvig kraja“. In tega danes poročevalec ne more prika-zati.
Nekaj bi poročevalec pač lahko prikazal iir sicer pri navedbi javnih prireditev. Ni važno, da vemo, da je prireditev „vrgla“ toliko in toliko ,,čistega dobička“, da, celo to ne, da je bil isti dan v to in to svrho. Važno je, kakor uvodoma omenjeno, koliko ljudi je prisostvovalo prireditvi, kako je bil sestavljen program/kakšen cilj je imela prireditev, kako je narod P1®' gram sprejel itd. — to so vprašanja, ki bi jih bilo treba vzeti v pretres pri podajanju obračuna kulturno-prosvetnega dogodka, kakršnega predstavlja neka prireditev. Isto velja tudi za razstavo strokovne šole, kakor tudi pri tečaju, ki so ga priredili profesorji.
Marsikdo poreče: zopet nove sitnanje!; Nikakor ne, tovariši kulturni delavci! Res sindikalnih organizacijah kul-
Idrija hoče ostati prva
Vse izgleda, da se je Idrija odločila ob-1 nimamo podatkov o vrednosti izvršenega držati v svojih rokah tekmovalno prven- j dela rudarjev, gozdnih delavcev in članov stvo tudi v tekmovanju za priključitev k | IX. rajona (Čekovnika), toda že delo osta-Jugoslaviji. Po govoricah, ki nam p.uha- : lih rajonov izkazuje vrednost 280.000.— lir. ja jo do ušes iz drugih okrajev izgleda, da j Altroche »obnova« v coni A!!!
bo topot borba za prvenstvo precej ostrejša,, kot je bila za Titovega tekmovanja. Na žalost pa nimamo točnih vesti od vsepovsod in zato še ne moremo z gotovostjo soditi, kako in kaj.
Enotni sindikati vodijo...
Zavedajoč se svoje velike odgovornosti v novem tekmovanju so se dne 11. t. m. sestali zastopniki vseh podružnic ES na skupen sestanek z namenom, da postavijo temelje tekmovalnemu delu. Do prave razprave o tej nalogi so pa prišli šele potom podrobne in živahne razprave o napakah, zagrešenih tekom. Titovega tekmovanja. — Veliki pomen zadružništva je bil povdarjen s poročilom, da se je razdeljeval cement za 50.— lir ceneje kot je bilo prvotno določeno in to Zaradi velike potrebe istega in zaradi velikega števila potrošnikev-pogc-relcev. — Tov. tajnik MNOO je prikazal veliki pomen prostovoljnih prispevkov In dela za načrtno obnovo dežele, kar so pri-
Mladina ne čaka več kralja Matjaža...
...raje si zaviha rokave in sama kuje svojo bodočnost! Prvo nedeljo tekmovanja je proslavila takole: vsak mestni rajon je sestavil svojo četo, vse čete so si v nedeljo dale ime »Kajo. Jožeta Mihevca« in že je zjutraj osnovale svojo delovno brigado, ji nova mladinska delovna brigada s krampi in lopatami na ramah in z veselo pesmijo korakala za svojo zastavo na mesto, določeno za bodoče telovadišče. Idrijski udarniki z mladinske proge Brčko—Banoviči že vedo kako in kaj... Pet ur udarniškega dela in dovršitev telovadišča se je približala za'3000 m3 izkopane grive!
I
Dobra organizacija je pol uspeha
Da tudi tega ne zanemarijo, so si Idrijčani ustanovili posebno tekmovalno komisijo, v kateri so zastopani delavski sindikati, gospodarstveniki in inženirsko udru-ženje. Ta komisija ima sledeče naloge: kon-
r -...v-
Delovno ljudstvo Idrije, zbrano po dovršenem delu prvega dneva ^Tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji.
tc ne
vsakemu posamezniku? Seveda-, vsak ni|va^ne	kakor vsa druga vprašanja
za vse.; Tako nas prav malo za n me. kaj | javnenra značaj'a. In — bilo bi tudi nesmi-vstga ve južnoafriški gospod pon e car o na- se, misliti) da bi se zapostavljalo vpraša, sih želodcih; taka vprašanje^ prepuščamo nj 0	se sjccr govori prav v vsa-
špeciahsiom za podobna vprašanja pn vo-ce libcia. velikosvetskera mazaču !z Tista.
Smo bolj skromne vrste ljudie iv se bolj zanimamo za naša. čisto naša ekonomska, gospodarska, življenjska vprašanja. Teh pa ne moremo posnemali po kakih knjigah, temveč moramo vsekakor imeti vaše lastne doživljaje, vaše lastne misli, vaša lastno življenje Cena B ie na boljšem od cone A, četudi je po alfabetnem redu na drugem mestu Imate svoie tekmovanje za priključitev k Jucoslaviii in vemo. di bo to tudi za naš Ust uspešno. Mislimo pa. da nam ZVU ne bo mogla zabraniti upoštevati tega tekmovanja tudi v coni A. vsaj ne v kolikor se tiče sodelovanja in razširjanja
Poveiieiii^a Enotnih Sindikatov fliMna
Rabi: 2.009 navadnih delavcev 10 minerjev, 50 zidarjev
za v Slovenijo
vanja toliko in toliko javnih nastopov. :e ^ se v__________________ ^_______I
Koncem tekmovanja lahko poda organi- turno-prosvetno~ delovanje nekam' zapo-zacija uspeh svojega dela s tem, da poda stav];a in gest0 Se čujejo tudi v tem oziru število nastopov, obseg istih, denarni e- razne pikre opazke. Toda kdo je temu fekt, število udeležbe, zadovoljstvo ali ne- kriv? Sindikalne organizacije so tako ši-zadovoljstvo poslušalcev ali gledalcev,: tehnično izvedbp posameznih točk, ki so se izvajale in drugo. Toda mere onega notranjega doživljanja množic in posa-: meznikov, enega duševnega doživljanja | narodov, ki ljudstvo preobrazuje, one končne naloge vsakega kulturno prosvetne-1 ga delovanja — tega pa ne moremo oceni-! ti takoj ali tekom treh mesecev, še manj pa v številkah ali procentih. Temu primer- j
no je seveda tudi stališče, ki ga ljudske rokega obsega kakor niti ena druga orga-rnnožice zavzemajo napram kulturno-prc- n;zacija ne. Pravi sindikalist bo pač zad-svetnim delavcem, predvsem učiteljstvu, nn |a bi podcenjeval ogromno važnost Te ocenjuje narod po (nekako bi rekel) zu- kulturno-prosvetnega delovanja in torej nanjih uspehih: način občevanja z ljudmi, kulturno-prosvetnega delavca. Saj vidimo predvsem z otroci, uspehi otrok v znanju £;sj0 iasn0j da se je šolsko vprašanje, raznih šolskih predmetov, način izvedbe vprašanje učenja in vzgoje ne le najšlr-posameznih točk otroške prireditve itd. Du- gjj, +emve£ v pravem ppmenu besede prav muia voa„	_ ševno — in moralno — vzgojne strani vse’h jaških množic moglo v polno meri
lavec biti stalni udarnik, četudi skriti u-1 ^ dela pa ni mogoče v polni meri ta- razmahniti šele tam, kjer je sindikalna darnik. One notranje, moralne vrednosti j ^ 11^ro ocen“1,	ideja postavljena na pravo podlago. Pia-
prosvetno-kulturnega dela, uspehe, dose-1 Da moremo torej pravilno označiti vemu sindikalistu je kulturni in vzgojni žene zaradi pravega smisla kulturno-pro- uspehe ali neuspehe na kultumo-prosvet- nivo naroda življenjsko vprašanje, svetnega delovanja pa je opaziti šele v te- h«n polju bilo organizacije, bilo posa- j- Nanizanih je tu nekaj misli, brez vsa-ku daljše dobe, cesto šele v dobi več po- meznika, moramo vzeti v poštev ne toliko kega posebnega načrta, z edinim name-kolenj. To še v prav posebni meri tam, sedanji efekt nekega dogodka, temveč nje- ,loni) da se tudi ta del našega javnega de-kjer gre za kulturno-prosvetni dvig naj- gove posledice, lahko rečemo tudi v prvi Jovan j a postevi na pravo mesto. Treba širših množic. Doba treh mesecev v takih vrsti one^ yzgoj*ne posledice, ki se bodo | b; 0 zadevi razmisliti, misli urediti in jih
izpremeniti v dejanja, ki bodo kultumo-o trome- prosvetno delo in kulturno-prosvetnega
kem krožku, v vsaki organizaciji, pa bodisi politični ali katerikoli drugi, da, tudi čisto gospodarski. Lahko celo trdimo, da je kulturno-prosvetno delo v novi Jugoslaviji prav vedno udarniško, ne glede, da li postoji doba tekmovanja ali ne; temu primerno mora vsak kulturno-prosvetni de-
saj vas je Vakor perica in trave! Z nekaj; navedli praktičen slučaj: neka kulturna sečnem tekmovanju kulturno-prosvetnih dobre volje bomo' že kaj pametnega sku-! organizacija si postavi med drugim na- delavcev in nameščencev v Idriji. Glasi hali!	logo, prirediti v teku treh mesecev tekmo- se:
delavca postavile v pravo luč ne le med ozkimi sloji, temveč pred forumom vsega delovnega ljudstva.
0 pravicah in dolžnostih vajencev
Obrtniški vajenec.— to je bila ona žogica v podjetju, katero je smel nekaznovano izkoriščati prav vsakdo, od mojstra do poslednjega delavca. Prvo leto svoje vajeniške dobe je običajno bolj malo videl delavnico in bii prideljen mojstrovi ženi z« vsa mogoča domača opravila od pestovanja otrok do snaženja podov. V delavnico ie moral šele tedaj, ko so jo drugi zapustili, da jo je uredil in posnažil; če pa je bilo treba ponoči zibati gospodarjevega kričača, je bil vajenec kar dobrodošel, saj je navadno »stanoval« in »se hranil« pi’i gospo-
čaju potrebe pa sledi ukor Okrajnega NOO i ali celo razveljavljenje učne pogodbe. Vsaka telesna kazen je prepovedana.
Člen 4. daje vajencu pravico na plačo med učno dobo. S tem je poudarjeno stališče, da se vajenec svoje stroke šele uči, vendar daje delodajalcu s svojim delom gotov dobiček, katerega mora vajenec vsekakor biti deležen. Odškodnina za življenj-.
PNOO za Slovensko Primorje, ki je za svoje področje,' cono B, izdalo avgusta letos novo odredbo o vajencih. To odredilo bomo obravnavali le v njenih najvažnejših točkah. Smatramo za nujno potrebno, da se
z njo seznani ne le vsak vajenec, temveč.^ otrebščinc fetimovanje in hrana), ki tudi vsi oni, ki imajo s tem elanom nase-1 jjh vajenec eventue,n0 uživa pri delodajal-ga gospodarskega življenja kakršnekoli cu. „e s,ue presegati 90% vajenčeve plače, posle.	.	•
V kako visoki meri upošteva nova odredba vajenca kot vsakega drugega delavca, dokazuje člen 7., ki daje vajencu pravico do plačanega dvotedenskega dopusta letno Upoštevajoč dejstvo, da so vajenci po : in t0 v easu od j. Iv ,]o ;j0 x Tudi dopust
Starost in učna doba
ta« je b.l sicer v gotovih ozirih na boljšem, | umo ali n0Č))0 Uelo prepOVedano je žapo-vendar se nekih značilnosti, kakor na pn-|slitl pod 10 ,et stare va|enC(, ..ri zdravju mer lasanja, zaušnic, splošnega zabavlja-, §kodljivih deIih D., je prop0vertttno vsako
SnfuJm'^ ^ urila dot k hStS I	*c otl'0ci ‘V0 v	!se šteje v učno dobo! V slučaju opravičene
podobna tnrmoniN ki da sicer skrčiti 0hcutljivejsi življenjski dobi. odreja ocil.ecH potrebe more delodajalec odobriti vajencu a nub Ohči tnn	Dečko revnih I ^ da tn0,’a biti vaicnec c'Uu' nairaunjt Li, še neplačan dopust, ki se. ako traja preko
staršev W mS nHEiti^rira^li-' ,ot^uševuo * telesno zdrav ter sposoben 7 clni v letu. ne šteje v učno dobo. Istotako ne ie 'moral	P niiictnosti — iz- i za u''enie zadevne stroke. Delovni cas zna-! 110 šteje v učno dobo dopust zaradi bo-
— v ™ i- -.......................e-
Pravno stran vajenčevega življenja urejajo-členi 8. do 14. Po teh urejajo Zaposlitev vajencev organi za posredovanje dela. oziroma, kjer teh ni, okrajni NOO. Vajenca mora imeti vsak delodajalec, ki zaposluje najmanj tri kvalificirane delavce. Za zaposlitev se mora vajenec obrniti na pristojnega organa za posredovanje dela, ki pa ima upoštevati vajenčeve želje glede stroke in delodajalca, člen 12. ureja predpise o učni pogodbi. Okrajni NOO izstavi vajencu vajensko knjižico. Končno urejuje 14. člen vprašanje pretrganja učne dobe.
Člen 15. določa dolžnosti delodajalca do vajenca, a dolžnost tega označu.ie naslednji 16. člen.
Važno bi bilo pobliže upoznati se s predpisi o prekinitvi vajenskega odnosa in o razveljavljenju učne pogodbe. Zaradi pičlega prostora bomo ta vprašanja obravnavali v eni prihodnjih številk našega lista.
nja itd. ni mogel izogniti skoro nihče. Tako so tvorili vajenci nekako kasto ljudi za sebe. ki so še najboti sličilj staroveškim grajskim norčkom. Ko je takle vajenček postal pomočnik, je svojo, na lastni koži doživljeno prakso v postopanju z vajenci, izdatno pokazoval na novih vajencih in življenje je nemoteno teklo svojo pot dalje .,.
Pač se je skušalo na razne .načine in tudi potom zakonov urediti vajenčevo življenje. Toda kaj prida ni bilo doseženo, predvsem ne na deželi, kar ni v malomeščanski družbi prav nič čudnega, saj je mojster spadal sam v to malomeščansko družbo, pa četudi je živel v vasi.
Nova Jugoslavija je morala odločno in globoko poseči tudi v ta socialni problem. Zaostati pa ni smelo niti Poverjeništvo
delo vajenca, ki hi v zvezi z učenjem njegove stl-oke, torej vsako opravl janje raznih hišnih in drugih de! za delodajalca, nam menda ni treba še posebej poudarjati.
Učno dolio za posamezne stroke ima določiti odsek za inšpekcijo .dela sporazumno z oddelkom za industrijo in obrt pri Poverjeništvu PNOO. Učna doba pa ne smo prekoračiti časa treh let.
Vajenec — -polnopravni delavec
Poseben poudarek daje nova odredba socialni strani vajenčevega življenja.
Člen 17. ureja disciplinsko vprašanje vajencev in uvaja disciplinski kazni opomina in ukora delodajalca, oz. poslovodje, V slu-
Strokovna in splošna izobrazba
Istotako jo še vprašanje strokovnega šolstva, ki bi v polni meri (zaslužilo največjo pažnjo, a se moramo ddnes omejiti lo na kratko omenjanje odredbe. Po členu 24. se v krajih z najmanj 20 vajenci ustanovijo strokovne šole, medtem ko se v krajih z. manj kot 20 vajenci uvedejo tečaji pod vodstvom najbližje strokovne šole. Važnost strokovnega šolstva je poudarjena že v 1. členu, ki označuje kot vajenca osebo, zaposleno v kateri koli vrsti dela z namenom, »da s praktičnim delom m strokovnim šolanjem« pridobi potrebno znanje.. Dalje določa člen 5., da se vajencu šteje čas, prebit v strokovni šoli v delovni čas. Člen 15., k; določa delodajalčeve dolžnosti napram vajencu, ga v točki 2. opominja, »da skrbi, da vajenec redno obiskuje strokovno šolo (tečaj), ga spodbuja in mu svetuje, da se kar na jvestneje prizadeva za svojo strokovno in splošno izobrazbo«. Toda tudi pri določanju dolžnosti, ki jih postavlja vajencu. odredba ne pozablja strokovne šole in obveznosti, ki jo ima vajenec do nje.
Končno preživi vajenec vse prijetnosti in neprijetnosti vajeniške dobe in tedaj nastane veliko vprašanje strokovnega izpita, ki pa. ni predpisan za vse stroke. V gotovih ozirih usposablja vajenca za kvalificiranega delavca že strokovna šola.' če pa mislijo delavski zaupniki, da se je vajenec že pred potekom učne dobe izučil stroke, ga mora izpitna komisija pripustiti k izpitu, toda pod pogojem, da se je vajenec učil vsai polovico predpisane učne dobe. Kdor je izpit srečno prestal, prejme od izpitne komisije spričevalo, ki ga usposablja za kvalificiranega delavca. Če pa je vajencu pri izpitu »spodrsnilo«, sme v roku šestih mesecev zopet poskusiti srečo, v slučaju ponovne nereče pa še drugič in oos.ednjič, tudi topot po preteku novih šestih mesecev.
/otni sprejeli kot nekaj samo po sebi umevnega. — In — tudi na nabiranje bukovega ržira niso pozabili.
Kako so razdeljevali določeni tekmovalni kredit
Ta posel so izvršili tako, kot je edino pravilno: na množičnem sestanku vseh vo-lilcev. Edino tako je bilo možno vsestransko zadovoljiti vsem potrebam, ne da bi se zanemarilo nikogar in ničesar, da je bilo sklepanje o tem vprašanju res Ijudsko-demokratsko in da je mogel prav vsak elan velike zajednice mesta Idrije dobiti vpogled v celokupen tekmovalni, obenem pa tudi gospodarski problem svojega kraja .
Pa se je oglasil član sindikata rudarjev in povdaril nujnost poprave delavskih stanovanjskih hiš, da se s tem omili stanovanjska kriza, ki tare vse meščanstvo. Zastopniki mizarjev so si zaželeli svojo delavnico, da' bodo mogli Čim izdatneje ugoditi premnogim potrebam vsega okraja. Mladince si želi ojačiti svpje mišice, pa ti prikaže -.fliko važnost ljudskega fizkultur-r.ega gibanja in predlaga, nabavo najpotrebnejšega telovadnega orodja. In -- kako si morete misliti slovenskega človeka, ki bi tako važno priliko zamudil in ne mislil na svoje šolstvo. Da, idrijska osnovna šola mora biti v redu popravljena!
Razni »demokrati« nam menda ne bodo zamerili radovednost alj niso morda iznašli v reševanju splošnih vprašanj — boljšega načina.
Rudarjeva temeljitost
16. t.m. so se zbrali na skupni sestanek rudarji. Tov. Aljančič je podal poročilo o sedanji politični situaciji. — Tov. blagajnik je podal pregled svojega dela, a iz poročila- tov. tajnika je razvidno delovanje odbora ter delo zaupnikov in vajencev na svojih sestankih. Razveseljiva je bila novica o ustanovitvi rudniške godbe na pihala.
Tov. Pemozar je ugotovi! odlično sodelovanje vseh članov sindikata tekom Titovega tekmovanja ter izrazil prepričanje o še jačji poglobitvi istega tekom tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji.
Nekemu rudarju (imena žal Rimamo!) je bil znesek 100.— lir za fond obnove pre-neznaten: zato je bil sprejet sklep, da se prepusti določitev tega zneska vsakemu posamezniku.
Da bodo mogli rudarji čim izdatneje izkoristiti svoj prosti čas, so sklenili postaviti si svoj Delavski dom; za potrebni fond so pa sklenili dati tekom tekmovanja po eno mesečno dnino.
V novem Delavskem domu bo poskrbljeno tudi zatočišče za onemogle rudarje.
Piva nedelja tekmovanja zp priključitev k Jugoslaviji
Ta dan (15. t.m.) je bil pravcati narodni praznik za Idrijo. Ob zori je rudarska godba z budnico po mestnih ulicah oznanila pričetek »Tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji«. Kmalu je na določenem zbirališču, na trgu maršala Tita, zaživelo. Zbrala se 'je velika množica meščanov, da. s krampom in lopato proslavi ta veliki dan. Mladina, seveda ni manjkala, toda ker je imela svoja posebna pota, spregovorimo o njej posebej. Tudi v ostalih rajonih mesta ni bilo drugače! Da. tudi vojaški kamioni so delali: kako Pa 9*9 b} jugoslovanski vojak miroval, ko dela, udarniško dela vse ljudstvo?!
Od 5. ure zjutraj do 10 predpoldne je trajalo to živahno delovno življenje, torej komaj pet ur. Toda uspeh ni izostal. Sicer še
j trola nad izvajanjem delovnega načrta, toč-i na statistika o izvršenih delih, ugotavljanje napak in njihova takojšnja odprava. Kaj pravite na to?
Dolenja vas in Potoče tekmujeta
Na predvečer 15. septembra so se zbrali predstavniki vseh množičnih organizacij v vasi, da sestavijo načrt za množično delo, s katerim so v nedeljo začeli novo tekmovanje, ki naj pokaže in dokaže vsemu svetu, kam pripadajo in čigavi so. Najprej so ugotovili potrebo, ki so najnujnejše in katere je treba čim prej izvršiti.
Z delom so začeli ob 7. uri. Skupino, ki je čistila vas, je vodila tov. Franetič Marija, voznike naš mladinec z Brčkega tov. Može Miro, a delo pri odstranjevanju ruševin tov. Škamperle. Pesem je spremljala delo in vsa vas je bila v prazničnem razpoloženju; raz okna so viselo zastave. Pred koncem — ob 1412. uri, pa je tov. Vidmar pregledal vse, kar je bilo izvršenega, točno zapisal vsoto opravljenih delovnih ur in vrednost tega dela. Ugotovil je, da je izvršeno prav vse, kar so predvidevali prejšnji večer.
Popoldne so se zbrali vaščani obeh vasi (Potoče, in Dolenja vas) na trgu sredi vasi kjer je bil postavljen oder. Slavnostno je »tvoril _ prireditev tajnik OF odbora, ki je poudaril pomen 16. septembra za Slovensko Primorje. Nato je tajnik odbora razglasil naert^ tromesečnega tekmovanja, ki so ga \ st vaščani navdušeno pozdravili in potrdi i. Načrt obsega delno obnovitev ene s anovanjske hiše, odstranitev ruševin pri heh gospodarskih poslopjih, prebeljenje sole, pomoč z delom petim družinam, nabavo drv za šolo, osem študijskih sestankov, večerni tečaj od 15. oktobra dalje dvakrat tedensko, tri predavanja o kmetijstvu (tov. Perko Janez, učitelj), nabavo knjig za knjižnico (5), naročilo na »Primorsko borbo« in »Primorski dnevnik« za čitalnico kulturno prireditev; pevski zbor se bo naučil dve novi pesmi, napisali bodo 12 člankov za časopise, ustanovitev čitalne grupe bo vodila, tov. Tominc Tončka, čiščenje vasi vsak teden popravilo 2 km ceste, napeljavo elektrike v vas Potoče, v skupni vred-nosU 275.114.— Ur.
Odgovorni »rednik Albin Zabric
TRGOVINA JESTVIN
Bonazza Ivana
(RAVNATELJ BRUNO STRGAR)
TRST - Rojan 1«. Apjarj 24
TEL. 5M4
SE PRIPOPOCA
L. G-OMJBac6
Trg, jestvin
| Se prlporoža cenj. odjemalcem
VIA NiZZA 5
TEL. 4044
HmccUa b&hkO'
R.Z.ZO.Z. - GORICA
VIA CARDUCCI 14 - TELEFON 224
1
♦	sprejema denarne vloge
♦	daje posojila
♦	otvarja tekoče račune
♦	opravlja vsakovrstne bančne-posle