30 PTUJ, dne 30. julija 1965 Din 25 Letnik XVIII. »Tednik« Izhaj« pod tem skrajii- nlm Imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinslc h odborov SZDL Ptuj In Ormož - Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8 -- Tel. 156 — St. tek ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — j Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1250 za Inozemstvo 2500 din Postovanje v trgovinah |e zopet normalizirano PO VEČMESEČNIH POLITIČNIH IN TEHNIČNIH PRI- PRAVAH NA ZAČETEK IZVAJANJA NOVIH PREDPISOV. KI ZADEVAJO GOSPODARSKO REFORMO, SO BILI TUDI OB- ČANI IZ PTUJSKE OBČINE V SOBOTO 24. IN V NEDELJO 25. JULIJA PO RADIU, TELEVIZIJI IN PO DNEVNEM TISKU SEZNANJENI Z VSEBINO OKROG 30 ZAKONSKIH PRED- PISOV. TE STA OSVOJILA 24. JULIJA ZVEZNI IN GOSPO- DARSKI ZBOR IN S TEM TUDI ODLOČILA O ODNOSIH V CENAH. GLEDE DAVKOV IN PRISPEVKOV, CARIN. STA- NARIN IN DRUGIH AKTUALNIH VPRAŠANJ IZ STANO VANJSKEGA GOSPODARSTVA, GLEDE NOVEGA KURSA DI- KARJA, ZAMENJAVE SEDANJEGA DINARJA Z NOVIM, UVEDBE SPREMEMB V DEVIZNEM POSLOVANJU, V SO- CIALNEM ZAVAROVANJU IN V DRUGIH OBLIKAH SPLOŠ- NE INVESTICIJSKE IN OSEBNE POTROŠNJE. Minil le skoraj teden od ob- jave in lolmačenja novih pred- pisov in v tem času smo spo- znali že del praktičnih spre- memb, ki so jih prinesli novi predpisi. Po navodilih so se takoj v so- boto 24. julija lotila dela trgov- ska podjet ja in sicer z inventu- rami in naslednji dan, v nede- ljo, še obračunavanja novih cen po direktivah, ki so jih prejela ta podjetja od občinske skup- ščine. V tem času se je razvil tudi val razprav in komentiranj o vsebini novih pi'edpisov in spre- membah med potrošniki, ki jih je predvsem zanimalo, kako globoko bodo segle nove cene v žepe različno situiranih potroš- nikov in kako se bodo na nje privadili. Na ptujska trgovska podjetja smo se obrnili z vprašanjem, kako so opravili prve naloge in Isakšne izkušnje jim je pustilo opravljeno delo. Direktor trgovskega podjetja »Merkur«, Kari Vobnarv nam je £ako odgovoril: »V naših 7 trgovskih poslo- valnicah v Ptuju smo opravili od sobote do danes vse potreb- no delo v zvezi z inventuro in preračunavanjem na nove cene in danes so odprte že vse naše trgovine; prve so bile zopet od- prte že v torek. Pri tem delu smo imeli dovolj lastnega kadra, ker smo prekli- cali dopuste in smo jih odložili za poznejši čas. Sam popis materiala ni bil nič novega, pač pa potem pre- računavanje po direktivah Zve- znega izvršnega s\'eta. Na veli- kih iormularjih je mnogo ru- brik, ki jih ie bilo potrebno iz- polniti s preverjenimi številka- mi po vestnih izračunih. Pri in- dustrijskih proizvodih so sedaj cene višie za 10 do 15% ^zen nekaj izjem, kjer so še višje. V 90»f) blaga je zvišanje v tem sorazmerju. Pri gumijevih izdel- kih in pri izdelkih iz plastike pil so cene celo nižje, ker so ti i?clo!ki oproščeni prometnega da\ka. Kljub pospešenemu prometu pred novimi predpisi nismo preveč zmanjšali zalog. Ostalo ie dqvoli vsega, razen mopedov in avtogum. Po spremembi cen se promet normalno razvija, pač pa ugotavljamo po trgovi- nah. da kupujejo ljudje sedaj I večjim preudarkom in vpra- šujejo po najnujnejšem. Prav gotovo se je vsaka družina, zla- sti družina z manjšimi osebni- mi dohodki, že doslej do po- drobnosti pomenila, za kaj bo izdajala denar in česa ne bo tt^ogla kupiti, čeprav bodo po- ti'ebe po tem in onem ostale.« Vera Mursič, računovodkinja »Izbire« in odbornica občinske skupščine, je odgovorila: »V naših 24 trgo\'skih poslo- valnicah, od tega v 18 špecerij- skih trgovinah, smo opravili vse delo v zvezi z inventuro in iz- račimavan jem od sobote do tor- ka. ko je bila odprta že večina trgovin. Od občinske skupščine smo prejeli potrebne direktive, ne- kaj fiksnih cen in nekaj navo- dil za preračunavanje cen. Se- daj že prodajamo vse po novih cenah. Ugotovili smo. da so se bolj kot druge stvari podražila pralna sredstva, ker je že indu- strija povišala cene in k tem je še pri računan pri nas pro- metni davek in sicer 12 % zve- znega, 2% republiškega in'6')6 občinskega. Pralna sredstva so tako sedaj dražja za 36 Pri manufakturi so cene za 10 do 15 % višje. Pri moki, slad- korju in olju se bodo cene ver- jetno še kaj spremenile. Sedaj prodajamo enotno moko po 135 din. belo moko po 225, pšenični zdrob po 247, sladkor kristal po 252, v kockah po 282 din, belo olje pol litra po 290 din, bučno olje še po stari ceni, belo rinfu- za po 498 din in belo 1 liter po 520 din. Malo je artiklo\', glede kate- rih bi lahko rekli, da so cene znižane. Čeprav se delno znižajo pn tovarniški ceni. pa se zopet zvišajo z davkom. Ljudje nas sprašujejo: ,Kje imate sedaj ti- ste artikle, ki so jim cene zni- žane?' Razna tolmačenja po te- leviziji in tisku niso vsebovala vseh elementov, ki jih je bilo potrebno sedaj upoštevati pri izračunavanju novih cen. Na- ravna vina so sicer res izjema za 10 do LS din znižanja, vendar ta ne predstavljajo za vsakogar glavni življenjski artikl. Promet je nekoliko padel. Prejšnja tedna so si ljudje na- bavili najnujnejše, nekateri več, drugi manj. zalo se jim sedaj ne mudi z nakuiiovanjem po novih cenah. Pri nabavah je bi- lo nekoliko zastoja, ker grosisti zaradi inventure blaga niso iz- dajali. Sedaj se to že ureja. Ob sedanjih zalogah pre- hrambenih artiklov ni bilo po- trebno zviševati cene, npr. pri čokoladi, bombonih, keksih in konzervah, pač pa bo to druga- če pri novih dobavah proizva- jalcev. ki bodo zvišali cene svo- jim izdelkom. Zato bo pozneje tudi pri teh artiklih razlika, še ta teden bomo izvedeli od ob- činske skupščine za končne ce- ne živilom. Vse še torej le ni dokončno in bo moralo biti čimprej, da ne bo med potroš- niki nevolje nad zapoznehmi spremembami.« / Janko Vogrinec, direktor »Pa- ndnije« Ptuj, in Dušan Dostal, komercialni direktor tega pod- jetja, sta dejala: »Izmed 40 trgovskih posloval- nic imamo 31 špecerijskih in si- cer 2 v Ptuju in 29 na terenu. Od sobote do ponedeljka smo v njih opravili popise materiala in preračunavanja in v torek »o bile že vse poslovalnice zopet odprte. Zaradi obsežnega terena je bi- lo težko organizirati inventurne komisije, čeprav nismo pustili ljudi na dopuste. Tudi delavce in šoferje smo postavili za čla- ne komisij. Vse delo smo opra- vili s svojimi ljudmi. Trgo\^ine s prehrambnimi ar- tikli so poslovale že v ponede- ljek. Sladkor kristal prodajamo po 252 din, v kockah 282 din, moko ogg 203 din, T 600 po 172 din, T 1000 po 134 din, rženo moko po 139, otrobe po 57 din, olje rinf. belo po 485 din, belo 1 liter po 526 din brez stekleni- ce, cigarete po 110 do 200 din itci. Zaradi večjega prometa v minulem tednu je sladkor po- šel, pa so ga že zopet dobili v sredo. Nekaj anomalij še povzroča blago na potovanju. Prometni davek zanj je še moral plačati proizvajalec in bi bilo napač- no, z njim še sedaj obremenje- vati potrošnika. Hrana, narav- na vina in naravno žganje je prosto zveznega prometnega davka. V kolikor so še nejasno- sti. bodo morale biti v najkraj- šem času razjasnjene, da se bo vse čimprej normaliziralo. To bo tudi vplivalo na ponovno po- mirjen je potrošnikov, ki jih ta- ko obširne spremembe,- kot so te, močno vznemirijo. Tudi pro- izvodnja bo morala tako pohite- ti z izvršitvijo sprememb, kot je trgovina, vsi skupaj pa z iz- plačilom akontacij zaposlenim v zvezi s spremembo cen, kar bo tudi pomirjevalno vplivalo na sedanje razpoloženje ljudi.« J • Na ormoškem območju od ponedeljka nove cene Inventure opravljene v soboto in nedeljo. Višja cena mesnim izdelkom. Cena mesu neizpreme- njena. Hlkoholne žgane pijače so se zvišale za 22 odstotkov. Prejšnjo soboto je bila stiska v trgovinah na območju občine Ormož. Nabolj so kupovali po- trošniki sladkor, moko, mesne izdelke in drugo prehrambno blago. Tudi v trgovini s konfek- cijo in v ostalih trgovinah so zabeležili prodajalci tega dne precej večji promet. Na območju občine Ormož je začelo trgovsko podjetje Zarja, ki ima 22 poslo- valnic, v vseh poslovalnicah v suboto s popisom blaga. Inven- ture so trajale čez nedeljo, do ponedeljka zjutraj, ko so trgov- ci odprli svoje prodajalne in so pričeli prodajati blago po novih cenah. Hitro opravljene inven- ture, izračunane nove cene in pospravljeno blago dokazuje, da so tudi prodajalci na območju občine v celoti dojeli svojo na- logo in so jo pravočasno izvršili. Nove cene blaga so za določeno stopnjo višje od dosedanjih, za nekatere izdelke in poljedelske pridelke so cene ostale neizpre- menjene. Občinska skupščina Ormož je sklenila povišati cene že v po- nedeljek, zato so prodajali v go- stilnah in trgovinah nekatero blago že po novih cenah. To po- višanje je bilo enkratno; v njem so upoštevali zvezni, republiški in občinski davek. V mesnici v Ormožu so pro- dajali meso po starih cenah. Te cene pa bodo tudi v kratkem zamenjale nove, ki bodo nekoli- ko višje od dosedanjih. To je v celoti razumljivo, saj je višja cena žive teže telet, goveda in svinj. V mesnici Delikatesa v Ormo- žu prodajajo mesne izdelke po novih cenah. Lovske klobase so prej prodajali po 740 din za ki- logram, nova cena zanje je 1100 din; letna salama je bila prej 800, sedaj pa 1150; šunkarica prej po 1000, sedaj pa 1500, hre- novke prej po 960. sedaj po 1320 din za kilogram. Pri Gavrilovi- čevi salami je ostala cena neiz- premenjena. Gostinske usluge so ostale neizpremenjene razen povišanja cen žganih pijač. V ormoški trgovini »Sadje- zelenjava« so pričeli prodajati že v ponedeljek po novih cenah. Neizpremenjene cene so ostale pri kisu, medu, konzervirani hrani, grahu in pri nekaterih drugih živilskih izdelkih ter pri- delkih. Zgane alkoholne pijače so se podražile za 22 "/o. Slivov- ka, pol litra, je stala prej 550, zdaj pa 655 din, in pol litra bri- njevca prej 440, zdaj 509 din. To zvišanje cen žganim alkohol- nim pijačam je nastalo zaradi 14®/o zveznega davka, 6"/o ob- činskega davka in 2®/o davka za pomoč poplavljencem. Neizpre- menjene so tudi cene kompotov, sadja in zelenjave. Povišane so cene pšenici, semenju, koruzi in prosu. Hrana v gostilnah je po starih cenah. Kaže, da bo prišlo tudi pri teh v kratkem do sprememb. Stare zaloge piva še prodaja grosistično podjetje Pivo-slatina Ormož po starih cenah. Novo- dobavljenemu pivu bo cena ne- koliko večja. Steklenica slatine je dražja za 14 dinarjev in stane liter sedaj 64 dinarjev. Cene cigaret so v trafiki v Ormožu, v prodaji na drobno, približno za 57 "/o višje in stane zavitek cigaret po novi ceni: Drava 100 din (prej 55); Ibar 110 (prej 60); Drina ?00 (prej 130) in Bled 500 (prej 400) dinarjev. Po teh novih cenah so pričeli px'odajati v trafiki v ponedeljek (Nadalfevanfe na 2. strani) Občinski komite ZKS o reformi , v torek, 27. iuliia. je imel ob- [^^'nski komite ZKS Ptuj sejo, na Kateri so obravnavali vprašanja •notranje politične izgradnje in ^^•a ZK v občini. Poslušali so ""»•očilo o delu občinske kontrol- komisije in razpravljali o do- ^/''lanji aktivnosti ZK ob gospo- prski reformi ter o bodočih na- v zvezi z reformo, ^'lede na novo gospodarsko rc- ^•^»■'no in ukrepe je bilo sklenje- v občini zmanjšanje prora- v*"iske potrošnje za 16 odst. Zvi- ^'".je cen ne sme prizadeti oseb- J^ga standarda in bo zato občin- komite priporočil delovnim ^•"Sanizacijam, naj povečajo sebne prejemke zaposlenih. *^®^jctjem bo ostalo več sredstev ^ osebne dohodke. Osnova sa J Ječanje osebnih dohoiikdv fao- ^^iti predvsem povečanje pro- ^"•^tivnosti dela. Tamburaši Iz Pittsburgha pridejo na obisk menitosti, nato pa se bo podala v Kidričevo, kjer bo prireditev. V Ptuju jo bo sprejela predsed- nica občinske skupščine Lojzka Stropnikova in organizatorji občinskega praznovanja. Prav gotovo bodo radi pohite- li ta večer v Kidričevo vsi Ptuj- čani in okojišani, ki imajo last- na prevozna sredstva in druge možnosti za prihod v Kidričevo, kjer bodo videli izredno lep in zanimiv program narodnih ple- sov in pesmi mladih ljudi iz daljne Amerike. Povsod, kjerkoli je ta skupi- na doslej nastopala (Ljubljana, Novo mesto, Krško, Maribor itd.) je bilo 1500 do 3000 gledal- cev, ki so ji z burnim aplavzom izrekli dobrodošlico in prizna- nje za lep program Prav gotovo bodo enake pozornosti deležni tudi v Kidričevem, kamor radi pohitijo vsi prijatelji zanimivih kulturnih programov, še raje pa ob prilikah, ko nastopajo skupine, kot je ta iz Pittsbur- gha. VJ. Na predvečer letošnjega ob- činskega praznika, v soboto, 7. avgusta 1965, bodo nastopili v veliki dvorani v Kidričevem mladi ameriški tamburaši iz Pittsburgha »Pittsburgh Junior Tamburitzans«, predstavniki 3. generacije naših izseljencev v Ameriki, V program turneje te folklor- ne skupine, ki šteje 28 fantov in deklet in jo vodita Violet Ru- parcich in Johann Gregorich, je uvrstila Slovenska izseljenska matica tudi Ptuj in Mursko So- b(^to. Na večeru narodnih ple- sov in pesmi v Kidričevem bo- do videli in slišali naši ljudje del mlade generacije naših iz- seljencev v Ameriki, ki jim je dana prilika spoznati lepote do- movine svojih starih staršev in gostoljubnost v njej živečega slovenskega ljudstva. Folklorna skupina iz Pittsbur- gha bo prispela v Ptuj 7. av- gusta 7 a\tobusom že popoldne in si bo v času pred nastopom ogledala Ptuj in njegove zna- Pogled \i parka na avtobusno postajo Ptuj INDIJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK LAL BAHADUR ŠA- STRI V JU GOSLAVIJI Prifatelfski obisk Indijski ministrski predsednik Lal Bahadur Sastri je prispel v sredo na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Gre za prvi obisk naši državi, odkar je na- i sledil velikega Nehruja po nje- ! govi prerani gmrti. Kakor tudi sam pogostoma izjavlja, name- rava stopati po Nehrujevih sto- pinjah, po stopinjah osebnosti, s katero je bil tesno povezan ves čas svojega bogatega poli- tičnega udejstvovanja za indij- sko neodvisnost in svobodo. Indijski visoki gost se je ro- dil 2. oktobra 1904 v Mugalsa- raju v indijski državi Utar Pradeš. 2e v srednji šoli ga je navdušila ideja o indijski osvo- boditvi in je kmalu prišel pod vpliv velikega revolucionarja in voditelja Mahatme Gandija. V sedemnajstem letu je zapustil srednjo šolo in se pridružil Gandijevskemu gibanju »držav- ljanske neposlušnosti« v odnosu do britanskih kolonialnih obla- sti. Kakor Nehru in drugi Gan- dijevi pristaši je prišel v ječo. Ko je odsedel kazen, se je vpisal na znano visoko šolo Kaš in Vidžapiti v Varanasiju, v ustanovo, ki so jo ustanovili in- dijski nacionalisti kot protiutež britanskim visokim šolam. Ime Šastri pomeni pravzaprav di- plomski naslov, ki mu ga je dodelila ustanova Vidžapiti, vendar so ga pozneje sprejeli kot del njegovega imena. Leta 1926 je Sastri odšel v Alahbad, kjer je pričel politič- no kariero. Tu se je tudi še bolj proprijateljil z Nehrujem. Ker je javno nastopil proti britan- skemu imperialnemu zakonu in vodil kampanjo odpora, so ga oblasti vrgle v ječo'. V letih 1921 do 1942 je aktivno sodeloval v mnogih Gandijevih gibanjih. Ko je leta 1946 kongresna stranka prišla na oblast, so Sa- stri j a imenovali za sekretarja v državi Utar Pradeš. Kmalu je postal tudi notranji minister. Leta 1951 je prišel v New Delhi. Takrat je na poziv Nehruja or- ganiziral volilno kampanjo stranke za občinske volitve. Od leta 1951 je Sastri vodil več mi- nistrstev. Seveda je posvečal svoj preostali čas tudi organi- zaciji kongresne stranke. Visoki indijski gost je tako več kot trideset let služil indij- skemu narodu. Nič čudnega ni, če mu je kongres po Nehrujevi smrti zaupal tako visok položaj. Poznavalci po postavi majhnega in na zunaj slabotnega človeka poudarjajo njegovo razgledanost ter veliko odliko — vztrajnost in voljo, dalje njegov izredno prijeten odnos do okdlice in ljudi. Sastrijevi razgovori s pred- sednikom Titom in drugimi vi- sokimi jugoslovanskimi vodite- lji se bodo poleg dvostranskih odnosov, ki jih je navzlic dol- goletnim tesnim stikom v času premiera Nehruja še mogoče razširiti in poglobiti, dotaknili trenutnega, svetovnega položaja, ki se je postebno na azijskih tleh hudo zapletel (Vietnam). Obe deželi sta vneti pobomici ne- vezane politike, ki, je doslej ro- dila bogate sadove. Sevfeda im- perializem, kolonializem in neo- kolonializem še niso mrtvi. Prav tako še ni dovolj trden mir zaradi tujih posredovanj in vmešavanj v tuje notranje za- deve. Tesni stiki novega premiera s tujimi državniki v razmeroma kratkem času so mu omogočili vpogled v sodobno dogajanje. Zato bodo razgovori v Beogradu dali tudi nove pobude in pripo- ročila za probleme sedanjega sveta, ki bodo našli odmev po svetu. Visokemu indijskemu go- stu pa želimo prijetno bivanje med nami in mnogo uspehov pri razgovorih. OsSali do^s^odki Medtem ko je našo domovi- no zajel kolikor toliko topel vremenski val, ki prinaša tudi številne nevihte in neurja, tra- ja v Vietnamu obdobje deževja. In prav ta naravni pojav omo- goča osvobodilnim enotam, da občutno slabe nasprotnikove preskrbovalne poti in zavzema- jo (za stalno ali začasno) me- sta in oporišča, ki so celo v ne- posredni bližini glavnega mesta Sajgona. Po izjavi ameriškega predsed- nika Johnsona bodo v Južni Vietnam kmalu poslali novih moči, tako da bo ameriški »kor- pus« štel skupaj 120 tisoč mož. Kakor kaže, je to sklep po dalj- ših posvetovanjih, ki jih je imel s člani svojfe vlade in drugimi uglednimi politiki. MACNAMAROVA KALKULACIJA Pred dnevi se je vrnil v Wa- shington z obiska v Vietnamu tudi obrambni minister Mac- Namara. Značilne so njegove iz- jave, da dosedanje razmerje sil 165.000 upornikov proti pol mi- lijona vladnih enot (82.000 Ame ričanov sploh ne upošteva!) ne ustreza položaju. To razmerje bi moralo biti najmanj 1:10, to je 165.000:1,650.000 možem! Ali ni to jasen namig ameri- ški (in svetovni) javnosti, da bodo sčasoma število ameriških vojakov še povečali? Sicer pa že tako krožijo govorice, da bo- do ZDA imele v Vietnamu sku- paj 250.000 mož... Opozorila nekaterih umirjenejših ljudi, da utegne vojna v južnem Vietna- mu trajati navzlic okrepitvam celo deset Jet. ne zaležejo. In še ena zanimivost vietnam- ske vojne! Ko so se amer. le- tala v soboto približala Hanoju, da bi, kot poročajo, bombardi- rala raketna oporišča, so se pr- vič srečala s sevemovietnamski- mi raketnimi protiletalskimi iz- strelki. Vse hujšemu bombardi- ranju Severnega Vietnama se bo severnovietnamska armada v prihodnje uprla z raketami, ki jih je prejela na podlagi vo- jaške pomoči iz Sovjetske zve- ze. V Washingtonu ne komentira- jo tega dogodka. Vendar vse kaže, da bodo skušali uničiti raketna izstrelišča. To pa je spet pojav, ki utegne dosedanjo vojno v Vietnamu še bolj raz- širiti in zaostriti. Vojaški krogi si obetajo mnogo več čez nekaj mesecev, ko bo konec monsun- skega deževja. VEC KOT DEMONSTRACIJE V Grčiji trajajo demonstraci- je proti novi vladi premiera No- vasa in posredno proti kralje- vi odločitvi, da zamenja Papan dreuja. Vlada je skušala na vsak načm oslabiti splošno stav- ko, ki jo je izvedla generalna konfederacija dela iz solidarno- sti do Papandreuja. Demon- stranti prihajajo na ulice, četu- di je vlada strogo prepovedala javna zborovanja in protestne shode. Dosedanje življenje predsed- nika Papandreuja kaže, da je bil vedno v sporu s kraljevo hi- šo, ki je v razmeroma kratkem obdobju grške zgodovine v tem stoletju morala večkrat abdici- rati. Ni zgolj naključje, da vidi- jo opazovalci v najnovejših ukrepih dvora najboljšo prilož- nost, da se javnost znova obrne proti kraljevini, posebno še, kadar njen najvišji predstavnik (Nadaljevanje aa 2. strani) stran 2 »TEDNIK« — petek, 30. julija Stran 2 Danes se sestane predsedstvo Danes popoldne bo v Sindi- kalni šoli »Franc Kramberger« 27. redna seja predsedstva Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj. Razpravljali bodo o sedanji ak- tivnosti sindikalnh organizacij pri uveljavljanju gospodarske reforme. Stališča in naloge sindikalnih organizacij iz ptujske občine pri uveljavljanju gospodarske re- forme je sprejel XII. plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Predsedstvo bo izdelalo konkreten program nadaljnje politične aktivnosti v duhu za- ključkov IV. plenuma CS ZSJ, ki je pozval vse sindikalne po- družnice in forume, da se skup- no z organi samoupravljanja, s skupščino in z družbeno politič- nimi organfzacijami ter organi občinske uprave zavzamejo za dosledno uveljavitev reforme. Problem, s katerim se bo po- trebno resno spoprijeti, je vpra- šanje, kako povečati produktiv- nost dela in kako izdelati sistem delitve dohodka in osebnih do- hodkov po delu, ki bo izpodbu- jal vse člane delovnih skupno- sti k boljšemu gospodarjenju. O teh dveh vprašanjih bo širša razprava na predsedstvu. V drugem delu seje predsed- stva pa bo izdelan načrt vse- binskih, kadrovskih in organiza- cijskih priprav na IX. občni zbor Občinskega sindikalnega svet? Ptuj, ki je že sklican za 23. oktober letos v Kidričevem. Doldčili bodo vsebino občne- ga zbora in študijske skupine, ki bodo pričele zbirati' gradivo za poročilo o delu Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj med VIII. in IX. občnim zborom, to je za obdobje 1963^—1965. Organizacij- sko-kadrovska komisija je že izdelala svoj program dela za izdelavo temeljitih analiz o po- litični vlogi, vsebini, oblikah in metodah dela sindikalnih po- družnic in sindikalnih odborov. Ustanovljeni sta novi komisiji za gospodarstvo in za samouprav- ljanje, ki bosta prav tako pri- čeli svoje delo v . prihodnjih dneh. Aktivnost sindikalnih or- ganizacij in njihovih forumov bo v bodoče v uveljavljanju go- spodarske reforme in v pripra- vah na IX. občni zbor Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj. O tem bo predsedstvo na današnji seji sprejelo delovni program. F. B. POIŠCIHO m IZKORISTIHO nOTRARJE REZERVE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V OBCINI 0RM02 KON- KRETNO RAZPRAVLJAJO O NOTRANJIH REZERVAH. Novi gospodarski ukrepi so v središču zanimanja vseh delov- nih ljudi v ormoških gospodar- skih organizacijah in pogovori so usmerjeni predvsem na pri- pravo potrebnih konkretnih ukre- pov znotraj delovnih organiza- cij za čim uspejinejšo vključitev v prvo obdobje gospodarske re- forme. Kmetijska zadruga Ormož in tovarna »Jože Kerenrič« v Or- možu ter ostale gospodarske or- ganizacije v občini se temeljito pripravljajo na mobilizacijo no- tranjih rezerv in se ukvarjajo v zadnjem času s študijskim anali- tičnim delom. Med ostalim išče- jo možnosti za l>oljšo orgaiiizii- cijo dela in za večjo ekonomič- nost poslovanja. V vseh delov- nih organizacijah v ohrini i.^^re- jo možnosti, kako bi povečali produktivnost dela, izboljšali tehnološke postopke proizvod- nje, kako bi zmajšali proizvodne stroške in izboljšali kakovost izdelkov. Doslej so ugotovile delovne organizacije v občini, da .je možno zvišati osebne dohod- ke zaposlenim samo po višji produktivnosti dela. Nove cene so že znane in v kratkem bodo pristopile delovne organizacije k usiiiajevanjti osebnih dohod- kov z novimi cenami. To uskla- jt^vanje pa ni tako preprosto in lahko, saj mora hiti merilo za višje osebne dohodke večja pro- duktivnost dela. Kako povečati storilnosti, je stvar 0anih možno- sti sleherne delovne organizaci- je, kolektiva in slehernega za- poslenega. Vedeti je treba, da se dvignejo obračunske postavke v .pravilniku o delitvi osebnega dohodk^a od 1. avgusta dalje za določene odstotke. Sredstva za dvig obračunskih (bruto) postavk bodo delno črpale delovne orga- nizacije od znižanja dajatev iz osebnih dohodkov in socialnega zavarovanja. Razliko pa bo treba črpati iz sredstev, ki jih bo po- trebno še ustvariti z boljšim go- spodarjenjem. • Precejšnje spremembe v na- šem gospodarstvu zahtevajo pri- lagoditev finančnega in proizvod- nega načrta novim pogojem. Prav je, da ocenijo delovni ko- lektivi svoje delovne organiza- cije, v kakšnih finančnih in pro- izvodnih pogojih se nahajajo. Ko bo jasno stanje, bo mogoče ubrati najustreznejšo pot per- spektivnega razvoja. Sedaj je treba tudi v proiz- vodnji določiti nove cene proiz- vodov, upoštevajoč nove cene uslug in cene reprodukcijskega materiala, nato pa Izdelati kal- kulacije, ki bodo pokazale ren- tabilnost proizvodnje. D. R. Dobro nakrmljeni pitanci na farmi baconov na Turnišču ne čutijo zunanje vročine, ker jim klimatske naprave ohlajujejo zrak Kakšna setev-takšna žetev ZADOVOLJIV PRIDELEK PSENICE NA ORMOŠKEM OB- MOČJU. SODELOVANJE MED ZADRUGO IN ZASEBNIMI KME- TOVALCI JE TREBA RAZŠIRITI. TUDI 4500 KILOGRAMOV PŠE- NICE PO HEKTARJU. VODILNI SORTI PŠENICE BOSTA OSTALI LEONARDO IN PRODUTORE. Na območju občine Ormož je žetev v polnem teku in priča- kujejo, da bo končana v krat- kem. »To je odvisno od lepega vremena,« je med razgovorom pripomnila dipl. inž. Terezija Stefančič, referent z« poljedel- stvo pri Kmetijski zadrugi Or- mož. Letošnje muhasto vreme je neugodno vplivalo na pridelek žit. To je razumljivo, saj Je bilo mnogo vlage od spomladi do se- daj in za jesenske posevke niso bili ugodni pogoji za pravilno in pravočasno rast ter razvoj. Zadruga Ormož je pridelova- la letos pšenico na 108 hektarjih, mešanico ječmena in pšenice pa na 103 hektarjih. Za letošnjo že- tev si je zadruga priskrbela 11 kombajnov, ki jo bodo opravili na zasebnih in družbenih povr- šinah. Kombajnisti delajo v se- zoni po 14'ur dnevno in ne po- znajo praznika in ne počitka. Ob žetvi so kombajni v celoti izkoriščeni. To omogoča' zadrugi, da so kombajni visoko renta- bilni in žetev bo opravljena pra- vočasno. Zasebnim kmetovalcem se izplača žetev s kombajnom, saj so stroški strojne žetve mno- go nižji od stroškov ročne. Po- leg drugih prednosti pred ročno žetvijo ima kombajn tudi to, da raztrosi le od 1,5 do 3 odstotka zrnja, pri ročni žetvi pa se ga raztrosi mnogo več in to od 5 do 9 odstotkov. Vidimo, da se prihrani s kombajniranjem pre- cej zrnja. Čeprav niso usluge kombajnov poceni, lahko reče- mo, da je usluga sprejemljiva in koristna za zasebnega proizva- jalca. Glede na ročno žetev in poznejšo mlačev velja omeniti, da je usluga kombajna mnogo nižja od stroškov ročne žetve. V Kmetijski zadrugi Ormož pričakujejo, da bo letos pov- prečno dober pridelek žit. Ne- koliko slabši pridelek pšenice in ostalih ozimin bo na poslovni enoti pri Tomažu in v Ormožu, kjer pričakujejo 30 metrskih stotov pšenice po hektarju. Po drugih poslovnih enotah zadruge bo pridelek pšenice mnogo večji in bo znašal od 35 do 42 me- trskih stotov. To je v celoti opravičljivo, saj je prizadela vlaga pšenico in ostale ozimine pri Tomažu in v Ormožu. Tudi vihar ni prizane- sel in je povzročil na posevkih precej škode. Alojz Kranjc je refefrent za sodelovanje z zasebnimi kmeto- valci pri Kmetijski zadrugi Or- mož in je'povedal glede žetve, da ima zadruga v sodelovanju z ZEsebniki 896 hektarjev žitaric in od tega je 840 hektarjev pše- nice. Zadruga je sklenila s ko- operanti pogodbe za dobavo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in za samo kombajniranje. V sodelovanju z zadrugo je pride- lek pšenice in ostalih ozimin za- dovgljiv. Slabši pridelek pšenice imajo nekateri zasebni kmetovalci. Do tega je prišlo zato, ker niso upoštevali nekateri zasebni kme- tovalci nasvetov kmetijskih stro- kovnjakov; premalo so upora- bili umetnih gnojil po hektarju, in posevkov niso dovolj ščitili pred plevelom. Res je, da so njihovi stroški . pridelovanja pšenice po hektarju precej nižji od stroškov zadruge, toda s tem ni rečeno, da je proizvodnja rentabilna. Nasprotno, pridelek pšenice 20 ali 22 metrskih stotov težje prenese proizvodne stroške od hektarskega' donosa 40 ali 42 metrskih stotov jašenice po hek- tarju. V kooperacijskem sodelo- vanju se obeta zadovoljiv pri- delek ozimin in bo znašal od 32 do 36 meterskih stotov pšenice po hektarju. Letošnji pridelek pšenice je pokazal, da bosta ostali vodilni sorti pšenice leonardo in produ- tore in da bo opuščeno pridelo- vanje ruske in francoske sorte. Prvi dve se odlikujeta po ka- kovosti in visokem pridelku. Slednji sorti odlično prezimita in sta odporni proti izpadanju, imata pa na drugi strani to sla- bo lastnost, da je težko mlatiti, in da je pridelek teh dveh sort pšenice nižji od sort leonardo in nrodutore. D. R. Tržne cene TRGOVSKO PODJETJE »POVRTNINA« MARIBOR Cenik, veljaven od 30. 7. do nadaljnjega Fižol stročji 180, kumare 200, kumare za viag.i ie 350, ohrovt 120, paradižnik 260, paprika 450, solata kristalka 180, zelje syeže 100, česen 350, čebula Jla 220, krompir 100, korenček 200, pesa rdeča "280, fižol tetovec 230, fi- žol prepeličar 230, fižol enobarv- ni 200, fižol mešani 180, Raden- ska I liter 86, slatina Donat 1 li- ter 86. Sadje: Breskve 300, grozdje namizno JUS I 350, marelice 350, slive ringlo 300, slive suhe 390, bana- ne 350. jajca 37. Nove cene še niso določene za koruzd, pšenico, proso in za vina. Naroeafte Tednik OSTALI DOGODKI (Nadaljevanje s l stranU izkorišča položaj proti volji ve- čine. V ženevi je spet pričela z de- lom" komisija osemnajstorice OZN za razorožitev. Pravzaprav bi morali reči sedemnajstorice, ker je Francija odklonila ude- ležbo. Obravnavala bo priporo-, čila OZN in skušala zbližati do- ločena stališča. Mnogo si od te- ea dela ne kaže obetnti, so pogajanja še vedno boljša kakor prekinitev ali razpust. Poročajo, da se Saudska Ara- bija in ZAR znova pogajata o tem, naj bi prenehali boji na saudsko-jemenskih mejah. Zna- no je, da so se na saudskem ozemliu nastanile čete, zveste strmoglavljenemu jemenskemu kralju, ki vpadajo čez mejo. Na drugi strani v Kairu niso zado- voljni s tem, da se voditelji no- vega Jemena vse preveč prepi- rajo med seboj in da mnogi ne morejo prav dojeti stvarnosti. Ormož, glavna ulica Krajevna skupnost ORMOŽ Krajevna skupnost Ormož obsega središče občine. Na južj strani ob Dravi meji na SR Hrvatsko Tamka.jšnji prebivali zemljo skrbno obdelujejo in kmetijstvo na območju krajevn skupnosti Ormož dobiva sodobno intenzivno obliko gospodai jenja. Na območju krajevne skupnosti živi 3925 prebivalec Sestavljajo 11 krajev in mesto Ormož, in sicer: Lešniča, Lei niški vrli. Spodnji Ključarovci, Hardek, Litmerk, Dobravi Pavlovci, Pušen«i, Frankovci, Hum in Loper^ce. Mesto Grme je lepo in prijazno mesto. Znano je po zgodovinskem gradi ki si ga radi ogledajo domači in tuji turisti. V krajevni skupnosti Ormož je sedež občinske skupščine, družbeno-političnih organizacij in društev. Ormož je središče razvijajočega se kulturnega, športnega in drugega udejstvo- vanja občanov v občini. Lani je bilo asfaltirano športno igri- šče v Mestni grabi, zgrajeno skladišče ob Dravi in večstano- vanjski blok. V Ormožu živi 1900 prebivalcev v približno 400 g^ospodinjstvih. Na območju krajevne skupno- sti Ormož je 670' zaposlenih; največ v kmetijski zadrugi, v tovarni Jože Kerenčič, pri ob- činski skupščini, v gradbenem podjetju Ograd, v protituberku- lozni bolnišnici in v drugih de- lovnih organizacijah v Ormožu. Precej ljudi je zaposlenih tudi izven območja krajevne skup- nosti, in sicer v Ptuju, v Kidri- čevem, v Mariboru, v Ljubljani in še drugod. Za razvoj občinskega gospo- darstva so pomembne v Ormožu naslednje gospodarske organi- zacije: Kmetijska zadruga, to- varna Jože Kerenčič, gradbeno podjetje Ograd, trgovsko pod- jetje Zarja, Gostinsko podjetje, trgovsko podjetje na veliko Pivo-slatina in še nekateri dru- gi obrati. @ Na območju krajevne skup- il nosti Ormož so otroški vr- 9 tec,- protituberkulozna bol- ® nišnica, občinska skupščina, ® dve šoli — Ormož in Har- ® dek, postaja milice, zdrav- ® stveni dom, štiri gostilne, iz- postavi narodne in komunal- ® ne banke, štirje novo zgra- # jeni bloki, klavnica, dve # mesnici, šest trgovin, občin- % sko sodišče, obrat Slovenija # vino, mehanična delavnica # Avtoremonta iz Gornje Rad- # gone, moderno urejena in 9 opremljena pekarna, opekar- ® na, obrata Kmetijske zadruge ® Ormož in Litmerk, odkupna ® postaja Koteks, trgovina« s # sadjem in zelenjavo, proda- 0 jalna reprodukcijskega ma- 9 teriala; v kratkem bo zgra- # jena moderna vinska klet ob 0 grajskem parku v Ormožu, 9 gotovi so že hlev^i na Harde- O ku, strojni park zadruge, # obrat prevozništva Sped- # trans, izpostava socialnega # zavarovanja in drugo. Življenje prebivalcev Ormo- ža je krajevnim razmeram primerno pestro in razgi- bano. Na območju krajevne skupnosti je poleg občinskih družbeno-političnih vodstev in društev krajevni odbor SZDL Ormož; ima pododbora na Lit- merku in v Loperšicah. Večje delovne organizacije ifnajo v Ormožu svoje osnovne organiza- cije ZK. V Ormožu so mestha I osnovna organizacija ZK, RK, strelska družina, lovska družina, i ribiško društvo, prosvetno dru- ■ štvo, tri gasilska društva, klub ! radioamaterjev, klub študentov, i KO ZROP, KO ZB, TVD Par- tizan, avto-moto društvo, več sindikalnih podružnic in mla- dinskih aktivov. V preteklih letih je bila v Or- možu zgrajena bencinska črpal- ka. Skoraj vse trgovine so bile preurejene in primefno oprem- ljene. Zgrajeni so štirje bloki. Letos bo predano namenu: nova vinska klet, nov zdravstveni pa- viljon, vodovod za Ormož in okolico, skladišče ob Dravi, go- Veii hlfvi na Ho »"I »ti' klavnica v Ormožu in adaptiral nekateri prostori bolnišnice, tc varna Jože Kerenčič je zgradil halo, kupila stroj za izdelovanj izdelkov iz plastičnih mas. Ope karna in pekarna sta sodobn opremljeni. Kmetijska zadrug Ormož je kupila približno 5 traktorjev, 12 kombajnov l: ostalih strojev ter traktorski! priključkov. V tem obdobju s si zgradili zasebniki nad 50 sta novanjskih zdradb in prece gospodarstev je bilo zgrajenil ali preurejenih. Kmetijska za druga Ormož je znatno povečali družbene površine, govedo ii ostala osnovna sredstva. Delov' ne organizacije so štipendirali več sto študentov na visoki^ višjih, srednjih in raznih stro kovnih šolah v gospodarstvu. MIRKO MESARIC, tajnik kVa jevne skupnosti Ormož in vršilee dolžnosti direktorja Zavoda a stanovanjsko gospodarstvo OraK -Krajevna skupnost Ormor^j^ ustanovila na svojih volilnih ^ močjih krajevne svete, in sicer v Loperšicah, v Lešnici in na Har- deku, ki so kot pomožni organi za reševanje vaških problemov, Ti organi krajevne skupnosti skr- bijo za popravilo ccst, mostov, brvi, za čižčenje jarkov in a drugo, kar spada v pristojnost krajevne skupnosti. Lani smo porabili za popravilo cest 900.000 dinarjev. > Cesto smo popravljali v Loperšicah. Na Leš* niškem vrhu je bila zgrajena no- va cesta in popravljeni dve brvi, kar je stalo 680.000 dinarjev. Za- radi deževnega vremena ni bil realiziran plan sveta krajevi« ^upnosti na Hardeku; na va5ke ceste je bilo navožcnega za 350.000 dinarjev gramoza. Izvršru odbor krajevne skupno- sti ]e uspešno reševal tekoče pro- bleme. Potrošniški svet je eno sejo: na njej so obravn^ivii'' nepravilnosti trgovskega osebji' slabo strežbo in podobno. Lani je go.'^podarila krajfvn^ skupnast Ormož s tremi dinarjev. Te je dobila iz krajf;';" nega samoprispevka, iz drtacif občine in iz raznih drus^ih doho^' kov. Krajevne skupno^^ti bodo nT^ rale v bodoče glede na omcif'^' sredstva skupnosti samostojno ganizirati razna ureditvena dP ® na vaških cestah, pri p>> "av:'' mostov, ureditvi pokrpali.^č. pališč in drugih komunalnih prav. Letošnja naloga krai^^vnr nosti Ormož jc urediti po^-mn' na Humu. Prestavili bomo ne kamne v vrste, ur? d-li pati živo ograjo. Poti b'mo tp/. . r li jih posuli z lomljencem. Zh tc P'*' trebe smo ga kupili dva va:;> Krajevna skupnost se srečuje ^ problemom prekomernega izk«'"' šičanja cest. Tu mislim na ceste četrtega reda in "nn cK)'^' Mirko Mesaric, tajnik KS Ormož NA ORMOŠKEM OBMOČJU OD PONEDELJKA NOVE CENE (Nadaljevanie f I strani) ob 7. uri zjutraj. Sedaj so naj- cenejše cigarete Drava; kljub precejšnjemu povišanju so za kadilce še vedno dostopne. V ponedeljek zjutraj so bile na območju občine Ormož tudi nove cene kruha. Te so precej višje od dosedanjih, kar se poz- na predvsem pri belem kruhu in pri drobtinah. Cene so se povišale takole: beli kruh prej 116, sedaj 210; črni kruh prej 98. sedaj 140; rženi kruh prej 108, sedaj 150; žemlje velike prej 22, sedaj 40; žemlje male prej 14, sedaj 24; pecivo prej 15, sedaj 24; drobtine prej 200, sedaj 500. , V primerjavi z nekaterimi in- dustrijsko bolj razvitimi občina- mi je kruh v občini Ormož ne- koliko dražji. Oglejmo si še cene nekaterih prehrambnih izdelkov v poslo- valnicah trgovskega podjetja »Zarja« iz Ormoža. Nova cena za steklenico belega olja je 526 din (prej 260); moka tipa 400, sedaj 223 (prej 120) rtioka tipa 600 sedaj 172 (prej 100); moka tipa 1000 sedaj 134 in ržena mo- ka 139 (prej 119 din) za kilo- gram. V ponedeljek in torek stiske v trgovinah na območju oTOine Ormož ni bilo. Potrošniki so ku- povali le najnujnejše, sol, kruh, marmelado, testenine, sladkor in druge potrebščine. Manjši promet na drobno bo v trgovi- nah verjetno tudi v prihodnjem mesecu, ker so si nakupili ne- kateri potrošniki še pred povi- šanjem cen precej moke, slad- korja, soli, tekstilnega blaga, električnih pripomočkov, po- steljnine, gradbenega materiala in drugo. KAKO BO Z OSTALIM ZVIŠANJEM CEN? Cena premogu bo povprečno za 13 ®/o višja, premogu za go- spodinjstvo pa približno za 15 »/o. V tem zvišanju niso všteti stro- ški prevoza. Poleg tega je bil 25. julija 1965 ukinjen regres na premog za široko potrošnjo. Pri tekstilu so zvišane drobvio prodajne cene za približno 12 »/o. Pri tekstilu ostanejo tovarniške cen^e iste, 12 Vo prometnega dav- ka pa plača potrošnik. Marža se v trgovini ne bo sprerrienila. Cene obutve bodo v prodaji na drobno za približno 20 "/o viš- je. Tovarniška cena je namreč višja za 8 »/o; temu bo prištet še 12®/o davek na promet. Tovarniške cene gospodinj- skim aparatom ostanejo nespre- menjene. Gospodinjski aparati so v trgovinah obremenjeni z 12«/o prometnim davkom. Drobno prodajne cene pohišt- va so se zvišale za približno 17 "/o. Tovarniška cena je zviša- na za 5 ®/o in temu je še treba dodati 12 ®/o prometnega davka. Za avtomobil fiat 750 je tovar- niška cena neizpremenjena, do- danih je 12 "/o prometnega da v- ka. Cena fiata bo za toliko višja. ! D.R. stran 3 »TEDNIK« — petek, 30. julija Stran 3 1- Ali smo zanimivi ali nismo? Te dni vidimo v Ptuju mnogo tujih turistov, pa tudi domačih; stalno prihajajo in odhajajo Ne- (jgteri se šele odpravljajo na do- puste. V turističnem biroju Turistične- ga društva Ptuj sem se pozanimal, katere kraje Ptujčani najv^ po- tujejo in kaj najbolj zanima tujce Ptuju? Odgovorili so mi, da sprašujejo ptujčani za vse kraje ob na.ši oba- li, med Koprom in Ulcinjem, če- prav so glavne ptujske počitniške točke'Crikvenica. Bakarac in Bio- grad na moru Turistično društvo organizira krajše izlete v bližnje 'toplice (Krapina, Radenci, Stubi- ce in Moravče). V turistični biro prihaja mnogo tujcev. Zanimajo se za kulturnozgodovinske spome- nike, ki so v Ptuju in okolici, in tudi, kje je v Ptuju najbolj-la hra- na. To pomeni, da se tudi tuji go- stje v Ptuju radi zadržujejo. Za ostale podatke sem se poza- nimal pri statističnem uradu. Pri Belem križu, v hotelu Poetovio, v samskem domu v Kidričevem in na Borlu je bilo v MAJU 803 do- mačih in 591 tujih gostov s 1583 nočitvami- To število s'i v JUNI- JU skoraj ni spremenilo. Tudi prejšnja leta junija ni bilo mnogo turistov. Junija je bilo 757 domačih nin 589 tujih gostov s la^JB nočitva- mi. Letos je bilo v zadnjih dveh mesec.ih več t;4^istov kot lam- v istem času. Lani je bilo v maju 562 domačih in 580 tujih gOstov, v juniju pa 675 domačih m 310 tu- jih gostov. Zanimiv je priliv tujih gostov od zime proti poletju. Najživahnejši meseci so: maj, juni, julij, avgust, september in oktober. V zimskih mesecih se obisk zmanjša, kar je razumljivo, saj v okolici Ptuj^, ni primernih terenov za zimski šport, ki mriogo pomeni za zimski turi- zem. Največ turistov j'e bilo v MAJU iz Velike Britanije (196 z 281 no- čitvami), potem Avstrijcev (172 s 180 nočitvami), na tretjem mestu pa so Avstralci (50 s 50 nočitvami). V juniju je bilo več Britancev kot v maju (252 z 283 nočitvami). Več je tudi Avstrijcev. V juniju je bilo že 46 Nemcev. Gostov iz vzhodno- evropskih držav še ni bilo mnogo; V maju so bili 4 Madžari, v juniju pa 4 Cehi in nekaj Poljakov. Približno sliko zanimanja za Ptuj nam lahko da podatek, da je obiskalo Pokrajinski muzej v Ptu- ju do MAJA 8395 domačih in 838 tujih obiskovalcev. V JUNIJU je bilo v Ptuju v muzeju 8689 doma- fih in 353 tujih obiskovalcev. Med tujci se najbolj zanimanjo za mu- zej Avstrijci, saj jih je bilo letos kar 1063. Ko sem se še zanimal, kako je v Ptuju s turistično propagando, sem ugotovil, da pošilja Turistično društvo Ptuj ptujske prospekte tu- rističnim agencijam doma in po svetu ter na razne sejme v ino- zemstvo. Poleg tega pošiljajo več prospektov turistični zve;^i', ta pa pošilja potem prospekte v druge države. Ptuj ima s svojo okolico irredne možnosti za razvoj turizma, po- sebno še jesenskega. Skupno delo turističnega društVa in ptujskih gostincev bi utegnilo spraviti v življenje tudi večje jesenske pri- reditve (trgatev), na katerih bi ra- di pustili mnogi turisti razne de- vize. I -dč. PTUJ — UAZGLED Z MAGISTRATNEGA STOLPA Turizem, ceste pa takšne! 2e dalje časa opazujem cesto, ki veže Hlaponce z Mostjem, to je na odseku, ki Je sedaj stalno obremenjen, kljub temu pa eden izmed najbolj zapuščenih na ce- lotnem cestnem omrežju ptujske občine. Ko se peljemo iz Ptuja skozi Dornavo v smeri Radenc čez most nad Pesnico in nato še en kilometer vožnje, zavijemo na manjši vzpetini pravokotno na levo, na enega izmed najmanj preglednih ovinkov in križišč; levo in desno tik ceste je zraslo nepregledno grmovje, ki zastira pogled na cesto. Tam moramo paziti, da ne pride do karambola. Se težje je za vozilo, ki pelje navzgor. Zaradi nepreglednosti mora pred križiščem skoraj usta- viti. Izvoz iz samega križišča je zelo strm, težaven za vozila in voznike. Na drugi vzpetini ozi- roma vpadini je na desni strani cesta brez pravega vodnega ka- nala in se steka vsa voda prek cestišča. Kaj pomeni voda za cesto, ni potrebno omenjati. V vodnem kanalu je kup gramoza, ki preusmeri vodo iz kanala na cesto. Tako je že skoraj dva meseca. Pred vhodom v Mostje je na desnem ovinku grmovje v višini' človeka. Cesta je tu zelo ozka in nevarna (doslej en težak in več lažjih karambolov). Na levi strani je 2 do 5 m globok jarek. Težka vozila se zaradi tega ne morejo izogibati. Vsako vozilo oplazi na drugi strani vejevje. Se slabše je za moto- rista ali kolesarja, ki mora pri srečavanju z glavo v to grmi- čevje. Bezgovo okleščeno in na cesto štrleče vejevje mi je sne- lo sončna očala in mi jih je zbi- lo pod moped. Dne 20. tm. sem se vračal iz službe. Pri srečava- nju s težkim tovornjakom sem moral zapeljati močno v desno. Z vso močjo me je udarilo čez oči vejevje, da sem moral vozilo ustaviti in dolgo počivati. Preden sem nadaljeval z vožnjo, sem polomil bezgovo vejevje, da me ne bo več oviralo. O nepregled- nosti ovinka naj povedo svoje šoferji, ki vozijo dnevno po tej obraščeni cesti. Nič boljše ni na Gomili. Od radgonske ceste se odcepi cesta proti Gomili — izletniški posto- janki. Tudi ta cesta je dobesed- no zarastla na obeh straneh z bujno akacijo. Prometni znaki so polomljeni in čakajo na agilnega cestarja, da se jih bo spomnil in jih vrnil na svoje mesto. Domačini in drugi potniki so mnenja, da se za eno niti za drugo cesto ne pobrigajo niti krajevna niti vaška skupnost, še manj pa domačini. Mnogo govo- rimo o nesrečah in ob njih ob- sojamo šoferje. Kaj pa ceste, cestišča in grmovje na obeh straneh, nepreglednost ovinkov itd.? Vsi skupaj se sprašujemo, kdaj bomo prišli tako daleč, da bo tudi tukajšnje podeželje pove- zovala mreža asfaltnih cest? Ali nam bodo vedno ostale take ce- ste, kot jih imamo sedaj? Ali bomojnorali vedno javno pozi- vati krajevne in vaške skupno- sti ter domačine, naj nekaj sto- rijo za izboljšanje cestnega pro- meta vsaj za čas, dokler bodo primanjkovala skupna sredstva. Ni dovolj iskati odgovornih oseb in forumov, ki bi naj vse to dali storiti. Vsak pred svojim pragom bi moral pomesti, vsak bi naj vsaj pred svojim domom nekaj storil na mimo speljani cesti, pa ne bi bilo ob njej gr- movja, ne blata, ne jarkov in marsikdo bi nam priznal, da so komunalni objekti tudi naši ob- jekti in da nam vsem dobro služijo. Tako bi moral vsakdo misliti, ki vozi po naših cestah in sčasoma bi bilo na naših ce- stah čisto drugače, kot je sedaj. ■B. J. Trnovska vas Na zbom volivcev, ki je bil 18. julija 1965 v šoli v Trnovski vasi za območje krajevne skupnosti Trnovska vas (Biš, Bišečki vrh, Crmlja, Crmljenšak, Ločič, Sov- jak, Trnovska vas in Trnovski vrh), je prikazal predsednik kra- jevne skupnosti navzočim, da se je doslej bavila krajevna skup- nost predvsem s problemi social- nih podpor ter z raznimi komu- nalnimi problemi. Iz dneva v dan ima tudi ta kra- jevna skupnost boljši pregled nad razmerami in potrebami na svojem območju, prebivalci z njenega območja pa gledajo iz dneva v dan bolj na krajevno skupnost kot na rešitelja tistih problemov, ki jih ne morejo re- šiti niti družine, še manj pa po- samezniki v skupnosti. Najbolj kritično je vprašanje finančnih sredstev te skupnosti. To odločno sili celotno skupnost v plačevanje krajevnega samo- prispevka, sicer se skupnost še zlepa ne bi mogla lotiti tistih najboLj perečih problemov, ki bi že morali biti rešeni. Plačevanje in zvišanje socialnih podpor, reševanje prošenj za znižanje bolniških stroškov ter popravlja- nje ces^; s prostovoljnim oziroma z neplačanim delom predstavlja le nekaj problemov, izza njih pa je še mmogo drugih. V lanskem letu je imela krajevna skupnost Trnovska vas planiranih 1,471.601 dinar dohodka, dosegla pa je le 416.834 din. Od tega je porabila za potrošni material in za mani- pulativne stroške 2.110, in za komunalno dejavnost 196.720 din. Na zboru novoizvoljeni člani krajevne skupnosti, ki jih je po številu 15, se dobro zavedaijo, da prevzemajo veliko odgovor- nost, vendar so obljubili, da se bodo potrudili storiti vse, kar bo ob danih možnostih mogoče. Med problemi, ki so jih naved- li navzoči, sta najbolj pereča dva in sicer problem škode, ki so jo povzročile mnogim kmetovalcem letošnje poplave, in problem av- tobusnih zvez in dostavljanja po- šte. Navzoči so se zavzemali za to, da bi se izboljšalo vsaj sta- nje glede dostavljanja'pošte, če že ni mogoče dobiti nazaj vsako- dnevnega avtobusa.. Zvedeli so, da je spremenjen odlok o pri- spevku iz" kmetijstva, vendar jim ni znano, kako bodo občutili ugodnosti v duhu tega spreme- njenega odloka tisti kmetovalci, ki jim je poplava povzročila ob- čutno škodo. Posamezne škode ne bodo ocenjene, zato pa jih tem bolj zanima, kako bodo'"~Db- računali pri upravi za dohodke letošnji prispevek. PZ. Ka dela aktiv ZMS v Sloven i vasi? Mladinski aktiv v Slovenji va- si je eden izmed zelo prizadev- nih in marljivih vaških aktivov v naši občini. Predsednik tega aktiva Franček Golob je na vprašanja o tem aktivu takole odgovoril. — Kdaj je bil ustanovljen ak- tiv ZMS v Slovenji vasi? — 1958. leta, ko je štel samo 5 mladincev. — Kako se odvija delo aktiva? — V glavnem v treh smereh. Najuspešneje v kulturni in športni dejavnosti. Agilen je tudi aktiv mladih zadružnikov. — Kaj bi lahko povedali o vašem aktivu? — Od ustanovjtve sem je do- segel vidne uspehe. Dramsko sekcijo je ustanovil aktiv že ^959. leta. Pripravila je že več i^er. Proslave pripravlja ob vseh državnih praznikih. V okviru dramske spkriie deluje tudi ak- tiv mladih predavateljev. Ta pripravlja razna predavanja, na katerih predavajo s^mi mladin- ci in mladinke. Skrbi tudi za izobraževanje svojih članov. V letošnjem letu je zbral 10 mla- dink, ki so se udeležile in us- pešno opravile tečaj prve pomo- či in gospodinjski tečaj, ki ju je organizirala KO RK Hajdina. — Kako pa je s športom v vašem aktivu? — Priznati moram, da se zanj zanimajo v našem aktivu pred- vsem mladinci, ki so navdušeni zlasti za nogomet. Aktiv ima nekaj žm, morali bomo nabaviti nove. v prihodnjem mesecu na- meravamo urediti nogometno igrišče. Upamo, da nam bd kme- tijski kombinat Ptuj odstopil zemljišče, kjer smo imeli doslej športno igrišče. 'j — Je zanimanje mladincev za kmeli«stvo? Za kmetijstvo je pri članih našega aktiva precejšnje zani- manje. V lanskem letu smo ustanovili aktiv mladih zadruž- nikov, ki obdeluje svoje zem- ljišče. Tega nam Je odstopila Kmetijska zadruga Hajdina. V lanskem letu smo dosegli re- kordne pridelke pri pridelovanju koruze in krompirja. Tudi pri- delek pšenice je dobro pokazal. Vsestransko nam pomaga KZ Hajdina; ta pomoč obsega tudi reprodukcijski material in stroj- ne usluge. — Kaj boste sejali po spravilu pšenice? — Zemljo nameravamo dobro obdelati in posejati z mešanico lucerne, visoke pahovke in pasje trave. Uredili bomo botanični vrt, kjer bomo ugotavljali »ob primerni agrotehniki, kako se pri nas obnesejo razne sorte de- telj, lucerne in trav. — Kako sodehijete z ostalimi družbeno političnimi organizaci- jami? — Z aktivom in z drugimi političnimi organizacijami. Mo- rali ga bomo še okrepiti. — In predlogi za še uspešnej- še delovanje aktiva ZMS Slo- venja vas? — Želimo si primerne pro- store. Sedaj nimamo niti naj- skromnejšega prostora, kjer bi se lahko sestajali na sestankih in ob drugih prireditvah. Doslej smo se sestajali v bivši gostilni Zerak. Ta prostor ni bil najbolj primeren, vendar je bil boljši kot sedanji, ko smo tako rekoč na cesti. Aktiv bo moral imeti svoje prostore, ker bo prišlo drugače do razformiranja! — In na koncu še tole vpra- šanje: kaj bi še lahko povedal kot sodelavec Radia Ptuj bral- cem Tednika in poslušalcem Ra- dia Ptuj? — Pri vseh oddajah imamo za oboje samo najboljše želje, da bi našli v naših oddajah in se- stavkih nekaj koristnega in ve- sele-^-^ J. V. Obnavljanje gostilne »Pri Rcziki« in trgovine v sprednji sobi gostilne »Pri r>oziki«, ki so jo sezidali že pred več desetletji brez temeljev, so na steni pojavile razpoke in grozila je nevarnost, da bi se s^ba podrla. Zato so pričeli gra- biti nove temelje. Pri delu so ■naleteli na težave, ker še po ^reh metrih niso prišli do trdne Podlage. Predvidevajo, da je soba zgrajena na nasipu, ki obdajal stari Ptuj. Dela iz- Ptuj. Poleg te sobe bodo na novo uredili, in očistili tudi ostale prostore in položili nove parkete. Stari parketi so že po petih letih odslužili, ker so bili položeni kar na stare deske. Preureditvena dela bodo konča- na v dobrem mesecu. Tudi v trgovini »Naprijed« so tla propadla. Sedaj polagajo no- ve cementne plošče. To delo bo predvidoma končano še ta te- Pivi »Geihaldusov« servis v Sloveniji . v Bezjakovi ulici 14, kjer je imelo »Borovo« svoj lokal, bo ^^stala nova, moderna optična delavnica in prod'-^jalna. To bo prvi optični servis naj- ^^^je jugoslovanske optične to- varne »Gethaldus« iz Zagreba. Poleg tega da bo prvi, priča- ^^^jejo, da bo tudi najbolje ■opremljen. Predvidena je po- nova delavnica z moder- "^inii stroji, tako da bodo v ser- visu možna tudi popravila indu- strijske optike. Ta nova optična delavnica m trgovina bo za Ptuj velika pri- dobitev, ker je povpraševanje veliko, delo v sedanjih prosto- rih pa zelo težko. Pričakujejo, ia bo delavnica dograjena še pred zimo. Poleg novih prostorov bo delavnica dobila tudi nov šolani kader, ker se učita v novi moderni »Gethaldusovi« optični šoli dve ntiiiski učenki. PRVO GROZDJE V PTUJU Od 26. in 27. tega meseca je v Ptuju naprodaj prvo letošnje arozdie. Poyrtnina Maribor, po- slovalnica Ptuj, je pripeljala orozdje v Ptuj iz Gevgelije. Kljub nezreli zeleni barvi je arozdje zelo sladko in okusno. Cena je 350 dinarjev za kilo- gram. Mnogi krvodajalci že pozna.io postopek pri odvzemanju krvi, zato z njimi ni težav, zato se hitro zvrstijo pred sestrami, ki delajo v transfuzijski postaji MANJ KADILCEV? Pred podražitvijo cigaret je bilo, v ptujskih trafikah veliko nakupovanje. Najbolj strastni kadilci so kupovali cigarete, kot da bi se hoteli oskrbeti z njimi za vse čase. Po podražitvi je nastal zastoj v kupovanju cigaret, po besedah prodajalca na trgu MDB 1 se dnevno proda skoraj za polovico manj kot pred podražitvijo. Nove prodajne cene cigaret so (v oklepaju stare cene): Drava 100 (55), Ibar 110 (65), Zeta 130 (80), Morava 150 (100), Filter 65 150 (100), Šport filter 170 (110), Mentol filter 170 (110), Avala 170 (110), Nord 170 (110), Filter 57 200 (130), Filter 120 260 (160), Vis 250 (150), Filter 170 270 (170), Bled 500 (400). AH' NISO PREDRAGE? Ta teden so ptujske gospodin- je na trgu lahko kupile lubenice iz Gevgelije. Cena za ta sadež je le previsoka — 300 dmarjev za kg RAZDELJENA PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM POLITIČ- NIM DELAVCEM V OBCINI ORMOZ Na praznik dneva vstaje so podelile krajevne organizacije SZDL na območju občine Ormož priznanja nad 200 družbeno- političnim delavcem v občini. S tem je bilo izkazano večletnim družbeno-političnim delavcem skromno priznanje za njihov trud in požrtvovalnost. Priznanj še ni podelila KO SZDL Velika Nedelja in bo to storila na slavnosti, ki bo prihodnjo nedeljo. Za zaščito rakitovca Zavod za spomeniško varstvo Maribor se zavzema za to, da bi ohranili tudi v ptujski občini pred uničenjem in poškodova- njem rakiitovec, ki ga najdemo edino na rastiščih med Maribo- i;om in Središčem. Na levem bre- gu ga najdemo le pod Dupleškim mostom, na Otoku pri Veliki Ne- delji, v Frankovcih pod Ormo- žem in v Prodeh pod Središčem ob Dravi, tik ob medjimurski meji ter na otokih in na napla- vinah med Zabovci in Sturmov- cem pod Ptujem. Rakitovec je namreč pomem- ben kot pionirska rastlina mla- dih rečnih napla-vin, kjer poma- ga utrjevatr površine. S tem na- menom so sadiili rakitovec že pred vojno ob železniških nasipih v Martuljku in pri Kranju. Za- radi plodov, ki so najbogatejši na C vitaminih, so med vojno va- gonsko izvažali sadike iz Ormoža za plantaže. To rastlino bo nujno potrebno zavarovati pred nadaljnjim iz- trebljanjem in uničevanjem na več načinov. Namen zavarovanja te rastline je ohraniti vrsto ter zagotoviti mladike za razsadi- ter ter za utrjevalna dela. Zava- rovanje te koristne rastline ne more biti samo v interesu insti- tuta, pač pa vseh kmetijskih or- ganizacij in kmetovalcev. V tej zadevi se je obrnil zavod tudi na občinsko skupščino Ptuj za mnenje v zvezi s svojim pred- logom za zavarovanje rakitovca. V. J. Obisk pri naših upol Nevarne bradavice Iz marsikatere bradavice se na stara leta lahko razvije rak, za- to jih moramo odpravljati. Odpravljamo jih z jedkimi snovmi, kakor so: solitrna ali ocetna kislina in lapis. Kožo na- okoli moramo varovati z vazeli- no. Hitreje odpravimo' bradavico, Če jo drgnemo s ščetko, namoče- no v petroleju. Včasih zadostu.ie tudi raztopina soli v močnem kisu. Najbolj priporočljivo pa je, da se posvetujemo z zdravnikom. Črvivo meso Crvički v mesu, zlasti v pre- kajenem, so zaradi muhe, ki se latinsko imenuje pyophyla casei. Ta muha rada izleže jajčeca zla- sti na gnjatih, ko jih vi^.amemo az dima in sicer tam, kjer lahko črvički ob kosti prodrejo v gnjat. Zato okuženih gnjati na zunaj ne moremo razločiti od ;.dravih. Očistiti jih ne moremo drugače, kakor da z nožem izrežemo za- lego. Crvičke takoj uničimo v ognju. Ni dobro uživati okužene gnjati; črvički povzročijo razkroj mesa in lahko nastopijo tudi ne- varne zastrupitve. Okužen je preorečimo, če pre- kajeno meso, zlasti gnjat takoj po dimljenju zavežemo v vrečico iz goste tkanine:^Meso ob kosti posujemo z zmletim poprom ali borovo kisl;no v prahu, ki jo potem pred uporal^ gnjati po- strgamo z nožem. Gnjat obesi- mo v zračen, suh in svetel pro- stor. Načete konzerve Konzerva, ki ste jo načeli, naj ne ostane v pločevini, temveč jo takoj izpraznite na krožnik. V pločevini se konzerva brž po- kvari in je lahko hudo strupena. 2e pri kupovanju v trgovini je potrebno pogledati, če je kon- zerva dbbro zaprta. Mleko iz konzerve shranjujte na hladnerh ali v temnem prostoru. odvrnem, »zdaj bomo šli še v graščino, kjer nam bodo nasled- niki nekdanje graščinske gospo- de, današnji štatenberški gostin- c", malo postregli.« Res smo se dobro imeli za pogrnjeno mizo, nato pa smo si ogledali tudi iz- redni štukaturni okras, lepo po- hištvo in bogato poslikani strop v viteški dvorani. Kratek poda- vsako neprijetno zadevo obrnil na smešno. Na primer: Četica nemških vojakov, naših stražar- jev, je strumno korakala skozi drevored pred 'gradom in pela: Wir werden weiter marschieren, ■>is alles in Scherben fallt; denn heute gehort uns Deutschland ~ Počitniško delo ZMS Centralni komite ZMS je pri- poročil, naj bodo letošnje letne korjference v aktivih že v sep- tembru, občinska konferenca pa v oktobru. Zato se mladinci v aktivih že sedaj pripravljajo na konference. Sicer 'pa je v akti- vih trenutno največji poudarek na tekočih gospodarskih spre- membah, prirejanju kulturno- zabavnih prireditev, športnih srečanj in oganiziranju mladin- skih letovanj. Z vso pozornostjo spremljajo v ZMS najnovejše gospodarske ukrepe in o njih razpravljajo v okviru sindikalnih podružnic in terenskih organizacij SZDL. Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo v Ro^oznici v petek, 30. julija, bodo ob 20. uri sprejeli čez 20 pionirjev v mladinsko organizacijo v Ro- goznici. Sprejem bo združen s kulturno zabavnim sporedom, ki ga bodo pripravili mladinci. Na sporedu bodo recitacije, parti- zanske pesmi, čitanje pisem iz taborišč. Domislice Ovir se lahko rešimo na dva načina; da jih premagamo ali pa obidemo. Diplomati obljubljajo, pa se potem tega ne drže, ljubimci pa se obljub ne drže, ker jih lahko na novo dajejo. Zadnje čase je bil tako utru- jen, da je,počival tudi po delu. Plačeval je z besedami, zato ni ostal nikoli dolžnik. So tudi ljudje, ki jih nič ne more zlomiti. Vedno se pravo- časno upognejo. Za en kožuh iz lisičjih krzen je potrebno uloviti šestdeset li- cis in enega moža. Ce že idejo ukradeš, je ne osi- romaši. Nepričakovano ga je zadela kap. Samo zato ni mogel svojega zadnjega potovanja imenovati — službeno. PTUJSKA GORA — POGLED SPOKOPALISCA NA VZHODNO STRAN CEUKVE Karel IMovy Ludvik je bil že takšen: kadar mu je kaj mehkega kakor po- mladanji veter ali morda lasto- vica segalo v srce, se je ustavil, priprl oči, potem pa vtaknil ro- k'e v žep in zažvižgal, da je šlo skozi ušesa, a najbližj^emu pešcu je pokazal jezik. Zakaj Ludvik se je na vso sentimentalnost pokašljal. Bil je eden tistih otrok, ki jih ne bo- žajo tople roke. Zakotja ulic, ve- že, cestni prah in umazana dvo- rišča s smrdečimi kanali ga ^iso vzgajali z ljubeznijo, temveč z udarci, sunki in brcami, pod ka- terimi se'je njegova koža ustro- jila in srce otrdelo kakor kamni- ta kocka pločnika. »Ludvo! Ludvik!« so kričali nanij, kadar je preveč pohajko- val po »njihovi« ulici, »pridi sem, boš nekaj dobil!« Pritekel je k njim in vprašal, kaj bo torej do- bil. Bil je še neizkušen otrok. Zagrabili so ga za lase ali ušesa in mu delili zaušnice. Razjokal se Je v kotu, se ni cmeril zaradi bolečin, marveč od sramu in od Jeze, ker se je dal tako prevariti, ker je bil tako neumen ;n je zares mislil, da bo kaj dnbil. Potožil je materi, ko je zvečer Prišla domov — kje ie neki tičala Po rele dni'' - na f^e mu ?mp- j Jsla ali rekla, da jo briga, če bi I bil prebrisan, bi se mu kaj take- ga ne pripetilo. Tako je Ludvik postal nrebri- san. Ljudem ni nič verjel, imel jih je za zla bitja, ki so živela zgolj zato, da bi se žalila, prepi- rala, pretepala, da bi trpela bedo, stradala ali se opijala. Na uma- zanih ulicah in na temnih dvo- riščih, na umazanih stopnicah in v temnih sobah življenje ni cve- telo veselo, v jasni luči, marveč je potuhnjeno gorelo kakor bo- jazljiva tatinska svetilnica. Gar- jave mačke in izstradani blodeči psi SO se podnevi klatili po mo- stovjih in ovohavali dveri, pono- či so pa cvilile podgane in to- liko da ti ne spodnesejo noge. Ni bilo varno hoditi sam. Nekoč se je fliati začudo raz- nežila, umila ga je, počesala in spremila v veliko čisto poslopje, v katerem je bilo polno drobnih otrok, dečkov in doklic. Šla ga je vpisat. »Kako je ime temu državljan- čku?« je vljudno vprašal sivi uči- telj, ki-je sedel za zeleno mizo pri črni tabli. »Ludvik Skuček,« je odgovo- rila mati . »No, Ludvik,« se je si^-i starec .smehljaje obrnil k otroku, »boš "i hodil v šolo?« Ludvik se je nasmehnil, otajan pod učiteljevim pogledom, rekel pa ni nič. »No torej — kaj pa je tvoj očka?« ga je vprašal mož. Ludvik je skomizgnil z rame- ni. Zares ni vedel, kaj dela nje- gov oče. Odhajal je šele okrog poldne v mesto in se vračal poz- no zvečer, navadno ponoči, ko je deček že spal. Včasih je nastalo kričanje, ki je dečka zbudilo. -Ubil bom tebe in tvojega šče- neta,-" je oče kričal v takšnih vi- harnih trenutkih. Ludvik teh groženj ni jemal resno. Samo glavo je vzdignil in pogledal proti vratom, kakor da bi hotel reči, da bo že zbežal sko- zi nje, ako bi bilo zares hudo, po- tem je pa spet legel in zaspal. Sedaj se je spomnil teh suro- vih nastopov in neotroško pogle- dal učitelja, ki se je zanimal za zaposlitev njegovega očeta. >»On je, prosim,^« je izgrkljala mati, «-v Rusiji. Tule je pisal, da pride, lahko, da je že na poti.* »•Nemara legionar?« »■Da, pri — pri — niti ne vem, pri katerem polku.-« Ludvik je široko odprl oči. Tole je bilo zanj nekaj nove- ga in zelo zanimivega! Tako je zvedel, da mož. ki ho- di k njim in' pri njih spi. ni nje- gov oče, temveč materin ljubi mec. \ A bil je že toliko fanta, da je občutil, kako to nekam ni v re- du, da je to sramotenje nezna- nega očeta, ki je vojak in legio- nar! Nekega večera je brez ovinkov vprašal mater: -Kako dolgo pa bo še hodil k nam — ta lopov?-« Mati je po^gnila skozi nos, ustnica se ji je povesila in ni bil človeški stok, kar se ji je iztrga- lo iz grla. A pravkar je prihajal domov ta, ki ga je imenoval lopova. Usedel se je k peči, s klobukom na tilniku. Skučkova je še zmerom sede- la, zadeta po silnem udarcu sin- kovega vprašanja, prišleca ni po- zdravila, ni mogla priti do zave- sti. Sline so se ji nabirale vustih in temne besede, ki jih pa ni mogla izgovoriti. Naposled je vstala, težko, z ve- likim trudom, stopila k ljubim- cu, se sklonila k njemu, pokaza- la na otroka in spregovorila s krakajočim glasom: •Ta mora p?oč!-« Možje snel klobuk in si segel v nepocesane lase. odsotno za- mežikal in se zarežal. -Zakaj pa naenkrat to?-« -Zato ker — ker... Ali pa mi greš ti izpred dči, takoj, razu- meš?-« -Res?- je zategnil -Gospa je najbrž znorela? Torej — kaj je? Pa se pomeniva!-"- Zažvižgal je, polagoma vstal in si udobno na- ravnal križ. Ludvik je vse zasledoval kot pes, ki mu gre za kožo. Tesnoba mu je napolnila srce, oči so se mu razširile in srce mu je bilo hitreje, da ga je v grlu čutil, ka- kor da bi se ujeti ptič boril s kletko. -Kaj je? Očitno nič! Bedak — še vpraša!-- je rekla mati vsa bleda. -Tako daleč je, da hoče paglavec vedeti, kako dolgo boš še hodil k nam!« -Tako?-- je dejal ljubimec. -Kaj ga pa to briga? Gobec mu bom razbil, da bo vedel,,da mu to ni nič mar.- Tedaj sta se oba pognala pro- ti Ludviku, ki je bežal. Ujela sta j^a pri vratih. Brcal je, praskal, bil okrog sebe, potem pa obstal, ko da bi odrevenel. Srditi, skeleči udarci so padali po njem, po hrb- tu, po rebrih. Ni kričal, ni kli- cal na pomoč. Le zvijal se je. Potem bf nemara lahko ušel, pa nrti poskusil ni, ko da bi uporno čakal na poslednji udarec, ki mu bo izbil dušo iz telesa. Ko sta ga sunila za vrata, je izgubil zavest. Toda ne za dolgo. Bil je že pošteno vajen udarcev in imel je mačjo naravo. Vstal je -in poskušal iti Vse telo ga je peklo, kakor da se je v ognju kopal. Držal se je maja- ve ograje mostovža. šinil po njem. dosegel «;topnice. se spu- stil po njih dol in stopil iz hiše. ki je niso nikdar zaklepali. Ulica je bila tiha, bela od sve- že zapadlega snega, mesec se je zibal v mrzli višavi. Hotel je iti naglo, pa se je opotekel kot pija- nec z ene strani ulice na drugo. Kakor žoga se je odbijal od zida v zid. V glavi in v vsem telesu mu je bila zmeda. Znašel se je pred postajo, noč- ni vlak je prav do njega pripe- ljal iz Prage, žvižgal je in se ka- dil. -Postaja,« se je zavedel. Tedaj pa ko da se mu je po- svetilo pred očmi, je pospešil ko- rak, preplezal plot, v senci stekel čez tračnice in planil v enega iz- med praznih vagonov, se tam usedel v kot in zaprl oči. Polastila se ga je utrujenost. Kmalu je zažvižgalo, vlak se je premaknil in odpeljal. Se je vi- del vrsto luči predmestja, kjer je preživljal šes let svojega živ- ljenja. Tiho jih je zapri v svoje oči. Nič se ni zganilo v njem. ni občutil tesnobe, ni občutil gor- ja. Samo zeblo ga je in hotel bi spati. Nekaj toplega ga je pogrelo na bradi in vratu. Nič posebnega. Zgolj kri, ki mu je curljala iz razbitih ustnic. Obrisal joje z rokavom in zanič- Ijivo dejal: -...še ubijati ne znata'«- Prevedel Branimir Kozinc Stran 6 >T L D M K« — pelek, 50. julija 196=> Struu 6 ŠPORT Strelci v nedeljo, 25. t. m., je bilo na ptujskem strelišču občinsko strelsko prvenstvo za leto 1965 z malokalibrskim orožjem. Zaradi letošnjega neugodnega vremena .so bile priprave bolj skromne in zato so bili tudi re- zultati prvenstva temu primerni, vendar mnogo boljši od lanskih. Z malokalibrsko puško je tek- movalo 16 članov in 2 mladin- ca. Za udeležbo na republiško prvenstvo je bila postavljena norma 2,30 krogov od 300 mož- nih za člane, za mladince pa 215 krogov. To normo so preseg- li: Pulko Stanko, Ratajc Ivan (oba Turnišče), Levanič Štefan in Kramberger Konrad (oba Ki- dričevo) od članov. Od mladin- cev pa Pšajt Ludvik (Kidriče- vo). Z MK pištolo so tekmovali 3 člani, od katerih je presegel normo le Skok Štefan (Turnišče) z 223 krogi od 300 možnih. Prvenstvo je bilo pod nadzo- rom republiškega sodnika. Republiško prvenstvo bo v Ljubljani 7. in 8. avgusta t. 1. Našim udeležencem želimo obilo športne sreče in čimboljše uvr- stitve v republiškem merilu. Ce bomo imeli predstavnika tudi na državnem prvenstvu, bo to za Ptuj po dolgih letih zopet velik uspeh v streljanju. A. K. Dornava 1. rojena 1959, umrla | 25. iulija 1965; Alojz Majerie. i Moškanjci 23, roien 1896, umrl! 27. julija 1965. ! ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Marija Iljevec, Go- mila 9 — Marjeto; Nežika Do- lenc, Zg. Jablane 37 — Mirka; Hilda Hojnik, Mezgovci 21 — deklico; Ana Domiter, Cirkovci 74 — Vesno; Neža Bombek, Spuhlja 83 — deklico; Danica Recek,,Mota 2/b, Ljutomer — Anico; Marija Petek, Mezgovci 39 — dečka; Ivana Kolar, Ro- goznica 15 — deklico; Ivana Kramberger, Godeninci 11 — Mirana; Ljudmila Vrbnjak, Ra- dosavci 62. Ljutomer — dečka; Marija Babic, Mota 23, Ljuto- mer —. Edvarda; Erika Veličko- vič, Kidričeva 26/a — Sonjo; Anica Fekonja, Ločki vrh 31 — dečka; Vjekoslava Ciglar, Lju- tomerska 14 — dečka; Milena Lipovec, Dcsnjak 55, Ljutomer — dečka; Ana Vanda, Zg. Hajdi- na 83 — Bojana; Terezija Sin- ček, Prvenci 4 — Ireno in Ido; Marija Mlakar, Stanošina 11 — Zvonka; Slava Petek, Prerad 43 — Janeza; Marija Rep, Budina 7 — Marjana; Nežika Kodrič, Kočice 63 — Milana; Marija Re- dek, Žetale 112 — Romana; Ma- tilda Maric, Ormoška 17, Ljuto- mer — Rosano; Karla Pernat, Ljutomerska 20 — Deana; Te- rezija Hertiš, Lovrenc na Drav- skem polju 52 — Branka; Da- rinka Perkovič, Ciril-Metodov drevored 1/c — Sergeja; Eliza- beta Lorber, Naraplje 8 — deč- ka; Erika Mihelač, Trubarjevo naselje — dečka; Ana Rašl, Ki- car 3 — dečka; Silvestra šošta- rič, Vičava 70 — deklico; Mari- ja Drevenšek, Kidričevo 13 — Marjana; Angela Slaček, Sovjak 5 — dečka; Marija Zemljič, Pr- šetinci 38 — Stanislava; Eliza- beta Vaupotič, Loperšice I — Lidijo; Terezija Hudžar, Nova- kova 52, Ljubljana — Ivana; Agica Klep, Zlatoličje 71 — deč- ka; Viljemina Antolič, Vinski vrh 63 — dečka; Ivanka Pavli- nič, Hum 21 — Anico; Ana Zni- darič, Borovci 43 — Anico; Ma- rija Žličar, Ivanjkovci 34 — de- klico; Angela Potrč, Bišečki vrh 21 — deklico; Veronika Nemec, Podgorci 1 —* deklico; Darinka Cuček, Mestni vrh 78/a — Iva- na; JVIarija Kristovič, Pacinje 13 — dečka. Poročili so se: Stjepan Bra- tonščak, Kidričevo 13, in Marija Sagadin, Podlože 58; Jože Milo- šič, Rabeljčja vas 29, in Ivana Skok, Rabeljčja vas 29; Marjan Miklaužič, Šarhova 46, Maribor, in Marija Turk, Gerečja vas 66; Anton Pezdir, Zg. Pirniče 53, in Jožeta Metličar, Zg. Hajdina 41; Franc Lesjak, Kidričevo, in An- gela Travni kar, Vošnjakova 1; Albin Vrbnjak, Mejna cesta 13, Umrli so: Oto Sitzenfrei, Or- moška 28, rojen 1904, umrl 23. julija 1965; Alojzija Vrtič, Prešernova 27, rojena 1892, umr- la 25. julija 1965; Jožica Ross, RAZPIS Komisija DS za sklepanje in odpovedovanje delovnih razme- rij Tovarne kovinskih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas »Jože Kerenčič« Ormož Razpisuje prosta učna mesta za vajence: 2 mesti za orodjarje, 1 mesto Ta strojnega ključavni- čarja in 1 mesto za rezkarja Pogloj za sodelovanje v raz- pisu: da so kandidati Ivončali osemletko, da so fizično in du- ševno zdravi in da niso starejši več kot 18 let. Rok prijave je 15. avgust 1965. Siromašnost imen Mladi ptujski nogometaši, ki radi stečejo v svojo zabavo za usnjeno žogo, v sedanji, bolj mrtvi sezoni, organizirajo »nape- te« in razburljive tekme v ma- lem nogometu. Lahko pozdravimo vnetost za lastno organizacijo, vendar niso za naše okolje imena teh »divjih«, na brzino zbobnanih ekip. »In- ter »Benfika« ..., ki jih jemljejo po velikih nogometnih vzorni- kih. Mladi nogometaši bi si lah- ko izmislili privlačna, domača, našim ljudem bližja in lepša slo- venska imena. RUDAR (T) V PTUJU Od 1. do 10. avgusta bodo v Ptuju na pripravah za novo športno sezono rokometaši Ru- darja iz Trbovelj. Lani jeseni je Rudarju prvič uspelo prodreti v zvezno roko- metno ligo. Kot edini slovenski predstavnik je v začetku prese- netil z izredno igro iu je bil po -osmih kolih celo naj resnejši kandidat za jesenskega prvaka. Spomladi je nastopila kriza, ki so jo pa požrtvovalni rokometaši iz Trbovelj na koncu preboleli in zasedli še vedno solidno de- veto mesto. Ptujski prijatelji rokometa bo- do prišli v teh dneh verjetno na svoj račun, saj bodo treningi ze- lo zanimivi, poleg tega ,je pred- videna tekma med Rudarjem in domačo Dravo. Po vsej verjet- nosti bo gostoval tudi letošnji državni prvak v rokometu — Zagreb. Vsekakor posebna po- slastica za ptujske športnike. LETALSTVO Korparju ni uspel podvig Od 11. do 25. julija je bilo v Vršcu trinajsto državno prven- stvo v športnem jadranju. Od ptujskih letalcev sta sodelovala Kari Korpar (dvakratni državni prvak) in Alojz Cestnik, ki je prvič nastopil na državnem pr- venstvu. Organizacija tekmovanja je bila letos boljša kot vsa leta po- prej. Bilo je devet tekmovalnih dni, konkurenca pa zelo močna. Nastopilo je 25 tekmovalcev. Tekmovanje je končalo le 33 tekmovalcev, ker sta dve letali med tekmovanjem trčili. Glavni boj za prvo mesto je bil med dvakratnim državnim prvakom Korparjem, dvakrat drugim na državnem prvenstvu Stepanovičem in na svetovnem prvenstvu najuspešnejšim Jugo- slovanom Križnaričem. Ptujčan Korpar je zelo slabo startal. Šele po tretji disciplini je začel prodirati v ospredje, Ko je prišla na vrsto njegova »spe- cialnost«^ — daljinski prelet, je bil nadniočno prvi z 270 km. S tem je posegel v borbo za prvo mesto. Do konca tekmovanja je bil ogorčen boj med Stepanovi- čem in Korparjem, ki pa na koncu le ni mogel popraviti svo- jega slabega začetka. Korpar se je moral zadovoljiti z drugim mestom, kar je še vedno velik uspeh, saj so bili tekmovalci toliko izenačeni, da je poleg znanja odločala tudi športna sreča. Tokrat se je naklonila Beograjčanu, ki je zaradi svoje borbenosti zasluženo osvojil najvišje priznanje. Zanimivo je, da so vsi tekmovalci nastopili na letalih tipa Vaja in so imeli tako enake pogoje. Drugi ptujski predstavnik Cestnik se je požrtvovalno boril, v eni disciplini je bil celo pred svojim klubskim tovarišem, vendar se je na koncu moral zadovoljiti z 22. mestom. -dč. Z^fkiilmi^o^ti Nevarna čarovnija? Približno pred letom dni jc gostoval v Ptuju »Karlo«, znani skapski iluzionist. V svojem pro- gramu je imel tudi točko, kjer je pustil, da je skozi njegovo te- lo šel tok visoke napetosti. Lju- dje si skoraj niso upali dihati, ko so s transformatorja preskako- vale na palici v njegovi roki dol- ge iskre. Mnogi sploh niso mogli razumeti, kako je to mogoče. To je eden izmed pojavov vi- sokih, viisokofrekventnih napeto- sti,' ki jih je prvi proučeval naš rojak Nikola Tesla. Kot je iluzio- nist presenetil večino občin.stva, tako so Teslini poskusi v njegovi dobi vzbudili izredno zanimanje med znanstveniki. Tesla je skon- struiral električni transfonna čor, s katerim je dobil visokofrek- ventne napetosti. Brez ležav se dajo s Teslinim transformator- jem dobiti tudi napetosti 500.000 do milijon voltov. Konstrukcija transformatorja verjetno za na- še bralce ni zanimiva .Zanim.i- vejgi so pojavi, ki jih povzroča takšen tok. Zaradi visoke napetosti, viso- ke frekvence, zrak ni več dober izolator. Naboji prehajajo s kra- ja transformatorja proti zemlji. Ce se približa transformatorju ozemljena, koničasta žica, sktj- čejo med tema vodičema doJgc- iskre. Namesto ozemljeorie žice lahko človek pi^ibliža transfor- matorju palico, ki jo drži v roki, tako da visokofrekventni tol^ovi gredo v zemljo prek telesa. Kljub visoki napetosti ta »poskus« ni življenjsko nevaren. Elektroke- mični procesi v organizmu, ki bi lahko povzročili poškodbe, ni- majo zaradi visoke frekvence toka časa, da bi bili nevarni. Mo- ram pa poudariti, da pojav ni nevaren le za visoke trekvencc (več tisoč Hz) In ne za vsak iz- menični tok. (Vsi vemo, da je tok, ki ga imamo v hišah — 50 IIz — izredno nevaren). Se en pojav je zelo zanimiv: elektroni v okolici Teslinega transformatorja so pospešeni in vzbujajo okolne atome, ki po- tem prehajajo v začetno stanje s tem, da emitirajo svetlobo. Zato lahko v ceveii z razredčenim zra- kom opazimo svetlenje, čeprav cevi niso spojene z izvorom viso- ke napetosti. dč MESTNI KINO PTUJ od 30. 7. do 1. 8. 1965 zahodno, nemški barvni cinemascopski film »Zadnje jahanje v Santa Cruz«. Predstave ob 18. In 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. KINO TOMA2 PRI 0RM02U 1. 8. 1965 — egipt. črno-beli film »Vedno skupaj«. 8. 8. 1965 — ameriški črno-beli film »Vse za smeh«. Lunine spremembe in vremenska napoved od nedelje, 1., do nede- lje, 8. avgusta 1965 Prvi krajec bo v sredo, 4. av- gusta, ob 6.47. Napoved vremena: v nedeljo 1., in v ponedeljek, 2. avgusta bo nestalno vreme; plo- he in nevihte. Od torka, 3. avgu- sta, dalje, bo lepo vreme in vro- j če. do 30 stopinj Celzija. Neka- ko od petka na soboto bodo zo- j pet nevihte. V nedeljo, 8. avgu- I sta, bo pri nas precej oblačno, medtem ko bodo nevihte v vseh predelih Evrope. Dnevna tempe- ratura se bo v soboto, 7., in v nedeljo 8. avgusta znižala na 20 stopinj Celzija. OBVESTILO Obveščamo starše, da bodo av- gusta otroške posvetovalnice na terenu in v Ptuju zopet odprte. Otroški dispanzer v Ptuju C^fnu oMUfUiic^ zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN Imate priložnost za ugodno rešitev važnejših 21.3.— 20.4 vprašanj. Izmed dobrih nasvetov upoštevajte predvsem tiste, ki bi jih tudi sami dali drugim. Bližnje potovanje vam bo pustilo mnogo prijetnih spominov. BIK Ob vaši samostojnosti ni bojazni, da bi drugače 21. 4. — 20.5. delali, kot mislite. Radi ste v družbi, ki vas zelo ceni. Hitro se odločite za stvari, ki tudi dragim koristijo. DVOJČKA Do napredka so vam mnogo pomagale lastne za- 21.5. —IK. 6. misli in spoznanja. V službi boste dosegli odgo- vornejše mesto, za katerega ste več. kot sposobni. Kmalu vam bo jasno, zakaj se najraje izognete neizpolnjivim obljubam. RAK Privoščite si po času dela tudi nekaj časa za 23.6. — 22.7. oddih, ker imatfe vedno dovolj skrbi. Radi si do- pisujete s prijatelji, ki vas večkrat obiščejo. Koristno bo za vašo bodočnost tudi strokovno iz- popolnjevanje. LEV Ne ozirate se radi v preteklost, čeprav vam je 23. 7. — 22. 8. bila boljša učiteljica kot prijateljica. Več pod- jetnosti vam ne bo škodovalo. Zelo ste radodar- ni, ne pa vedno dovolj preudarni. / DEVICA Navajeni ste se zavzemati za ljudi, ki vas ne 23.8. — 22.9. morejo razočarati. Sprejeli boste darilo, ki ga boste zelo cenili. Radi ste dobre volje, tudi ko ste že na koncu svojega potrpljenja. TEHTNICA Večkrat si nakopljete več dela, kot ga zmorete. 23.9.-22.10. Premagujete se lažje, kot si mislite. Zelo ste po- žrtvovalni, le da večkrat bližnji to izkoriščajo. V besedah ste enako odločni kot v dejanjih. ŠKORPIJON Ste v zelo dobrih stikih s sodelavci, ki vam 23.10.— 22.11. nikdar ne odrekajo pomoči, ko jo potrebujete. Navajeni ste upoštevati tudi želje drugih. Najbolj ' zaupate v svoje sposobnosti. STRELEC Z dobrosrčnostjo vedno največ dosežete. V Iju- 23.11. —20.12. bežni niste nikdar iskali koristi, temveč le pri- srčno naklonjenost. Najljubša vam je odkrita beseda, čeprav zaboli. KOZOROG ©Malokdaj podvomite v to, da ste vedno pravilno 21.12. —20.1. ravnali, ko je šlo za važne odločitve. Izpolnijo se vam mnoge želje. V svoji skromnosti si niste nikdar postavljali nedosegljivih ciljev. VODNAR Zelo ste samozavestni in se ne ukvarjate radi z 21.1. —19.2. malenkostmi Prebrodili ste težave, ki so vas spravljale v slabo razpoloženje. Nei^adi govorite o slabih lastnostih ljudi, ki so že večkrat doka- zali, da o drugih dobro mislijo. RIBI Vsaj za krajši čas morate izpreči, sicer ne boste 20.2. —20.3. zmogli bližnjih težkih nalog. Posluh imate za dobre zamisli svoje okolice. Potrudite se vsaj od časa do časa v družbo, ki si vas želi.