LETO VI. i ŠTEVILKA 45 OKTOBER 1978 — VRTEC V DRAGOMERJU V prejšnji številki časopisa je upravni odbor Sklada za gradnjo šol in VVZ dal obširno informacijo, ki je obravnavala uresničevanje programa razvoja šolstva in otroškega varstva v naši občini. V informaciji je med drugim tudi rečeno, da je pridobljeno gradbeno dovoljenje ter podpisana pogodba, z Mar lesom za izvedbo projekta vzgojnovarstvenega zavoda v Dragomerju. Lahko povemo, da je že storjen korak naprej. Vrtec hitro raste in bo v varstvo sprejel otroke v začetku prihodnjega leta. Pričela pa so se tudi že zemeljska dela za prizidek k osnovni šoli Ivana Cankarja. (Na fotografiji: gradnja vrtca v Dragomerju pred mesecem dni. Foto: M. Borčic) OB SVOJEM NAJVEČJEM POLITIČNEM ZBOROVANJU mm em fc?»0b'u mad kongresoma se je ZSMS okrepila tako v organizacij-isu vamTdl V 7seblnskem smislu- Mladl,organlzirani v ZSMS so v tem lčn«rf Prispevali k nadaljnem izgrajevanju samoupravne sociali-druzbe. Med mladimi se Je okrepila neposredna akcija in vpliv sa-[Wrravn« socialistične ideologije. Ugotavljamo, da je zavest mlade ■vllu* vedno bolj socialistično usmerjena, kar zagotavlja široko Wel»*k'a?'e mladln v vse tokove družbene preobrazbe ter neposredno «00 in odgovornost mladih za nadaljnl razvoj naše družbe. Hsnl«* smo se v ,em casu ^aj Sto0 vk|iučili v "as delegatski in J"«cni sistem. V marsikateri sredini Bn^,n° aktivisti ZSMS nosilci dru*-bsti93 razvo'a in napredne miset- bc|,nai"?*razmer v ZSMS v •Starih1*8momo Drezretl tudl nepovezanosti posameznih sredin, slabe organiziranosti, pomanjkljivega idejnopolitičnega usposabljanja vodstev in članstva, nepovezanosti z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, slabih delegatskih povezav znotraj ZSMS, pa tudi znotraj političnega in skupščinskega sistema. V obdobju po IX. kongresu smo precej naporov vložili v organiziranje področnih konferenc, v katerih mladi različnih delov mlade generacije delegatsko združujejo svoje interese. S to obliko organi- Sprejeta pobuda Samoupravna organiziranost vrhniških ----kmetov — lastnikov gozdov_ da2,8,0"0 gozdovih obvezuje nosilce gospodarjenja z gozdovi, oroani,^ 8)0 v melan svol|n Pravlc in dolžnosti v temeljne ob%te,»t* združene9.a dela ter kmetje — lastniki gozdov v 8P0darstev°OPeraCliO V 0kV'rU Že do,ocenln območij Gozdnih go- 2druži|8,t8lendUmu konec leta 1976 s,a se na območju GG Ljubljana LJubljana v nh' za kooPeracijo Vrhnika ter Obrat za kooperacijo viru treh 1 23 ko°Peracijo Ljubljana, ki je sedaj organiziran v ok-polhov r ° Medvode (za območje gozdov SO Ljubljana-Šiška), Vrhnika? 60 (za območje gozdov SO Ljubljana-Vič-Rudnik) ter P0 |ljJa območje gozdov SO Vrhnika), zborih v an'u tega nove9a obrata oziroma na predvolilnih °brnočiumesecu marcu 1977 so kmetje na posameznih zborih na duma« Hnote Vrhnika postavili vprašanje zakonitosti referen-blikovai uževan'u- Svet vrhniških kmetov Je v zvezi s tem izo-PosIovb e,no,no stališče, da so bili kmetje glede neuspešnosti referend Vrnnlka (vzrok združitve) dezinformirani, da Je bil 8e zato s>vmr),8llitične organizacije SO Vrhnika ter družbeni R»zuitateC samouP' -inja Vrhnika. razpravliiii pa ^- ' to zbor delegatov OK Ljubljana ponovno 8DreJel »»L0 danl Pobudi vmnških kmetov ter omenjeno pobudo ,rebnoSS2rž" tokovne službe GG LJubljana, da pripravijo poza kooo«, „° glede ocene obstoja pogojev organiziranja obrata *• bodo '° na Področju SO Vrhnika ter sprejel tudi sklep, da čall na zbo ?.i8ki kmotto 9,oda obstoja pogojev dokončno odlo-"onh kmetov v začetku meseca novembra. F. JERINA ziranosti smo vključili v delo precej več delavske mladine kot v prejšnjih letih,še vedno pa s stanjem ne moremo biti zadovoljni. Konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS se je v času, ko je sprejet zakon o združenem delu in ko bijemo bitko za nove družbenoekonomske odnose ter zagotovitev novega položaja delavca v združenem delu4uba-dala predvsem s kadrovskimi problemi in ni uspela preseči organizacijskih problemov ter se posvelftf vsebinskim vprašanjem kot so družbenoekonomski položaj mladih delavcev v konkretnih sredinah, njihovem vključevanju v politične akcije, ki jih vodijo ostale družbenopolitične organizacije v zvezi s sprejemom zakona o združenem delu ter realizaciji določil tega zakona v praksi. Delo mladih v TOZD v večini primerov še ni zaživelo v smislu kongresnih usmeritev sprejetih pred štirimi leti. Analiza stanja nam kaže, da se mladi odkrito spopadajo S teh nebirokratskimi elementi, ki za vsako ceno želijo obdržati stare odnose v novi preobleki in da mladi marsikje zaradi preslabega poznavanja naše družbenopolitične stvarnosti in možnosti, ki jim je v smislu razreševanja vseh družbenih problemov omogoča Zveza socialistične mladine, prehitro obupajo oziroma se 'sprijaznijo z obstoječim stanjem. Skladno s to ugotovitvijo je dejstvo, da večina osnovnih organizacij ZSMS usmerja svoje delo na področja kot so šport, kultura, mladinsko prostovoljno delo ter različne manifestacije, zanemarja pa se skrb za doseganje ugodnejših proizvodnih rezultatov, zanimanje za izpolnjevanje planov in proizvodnih rezultatov, racionalizacijo, stabilizacijo gospodarstva, dohodkovnim odnosom, nagrajevanju po rezultatih dela skratka prizadevanjem po dejanski preobrazbi v samoupravno socialistično družbo, kot smo to zapisali v našo ustavo, zakone in kot smo to opredelili v naših političnih dokumentih. Premalo se zavedamo, da je delo članov ZSMS na tem področju najbolj pomembno in da je od rezultatov današnjega dela odvisen boljši jutri. Ogromno dela čaka mlade tudi na vseh ostalih področjih, kot so borba proti zastareli lastninski miselnosti v kmetijstvu in zavestnemu spreminjanju družbenoekonomskih odnosov na vasi, vključevanje v širše družbena prizadevanja za varstvo okolja in naravnih dobrin, borba za samoupravno organiziranost in odločanje v kulturi, aktivno sodelovanje v naporih za celovitejše preoblikovanje odnosov in oblik v procesih vzgoje in izobraževanja mladih, borba za ustrezno socialno politiko, ki bo omogočala vsem mladim enake možnosti za vstop v življenje, skrb za življenje in delo mladih na začasnem bivanju v tujini in njihovo vračanje v domovino, organiziranje in vsebinsko dograjevanje mladinskega prostovoljnega dela, naloge na področju telesne kulture, tehnične vzgoje, ustrezno vključevanje v politični sistem, anloge na področju ustavne preobrazbe krajevne skupnosti, stalna prizadevanja na področju organizacijskopolitičnega razvoja ZSMS, celovito družbeno izobraževanje in celovito družbeno izobraževanje in usposabljanje mladih, demokratizacija kadrovske politike svobodno in prostovoljno združevanje družbenih organizacij in društev, podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ohranjevanje revolucionarnih tradicij, razvijanje mednarodne dejavnosti ZSMS na načelih zunanje politike SFRJ, temelečih na izhodiščih ZKJ in ZSMJ ter borba za celovit in enoten sistem informiranja o družbenih dogajanjih. To so naše glavne naloge in Jih obravnava predlog resolucije X. kongresa. O vseh teh nalogah smo mladi vodili široko javno razpravo in Jo bomo zaključili na kongresu. Kongres bo sprejel tudi nekatere spremembe statuta ZSMS kot so sprejemanje v mladinsko organizacijo, pravice in dolžnosti članov ZSMS, priznanja in sankcije, opredelitev kolektivnega članstva, delegatska razmerja znotraj ZSMS, SZDL in delegiranje v družbenopolitični zbor. Nov statut bo konkretneje opredelil oblike in metode dela ZSMS ter vlogo področnih konferenc. Precej sprememb statuta je doživelo poglavje o organiziranosti. Predlog statuta predvideva ustanovitev več OO ZSMS v tistih sredinah, kjer Je večje število mladih, predvideva formiranje aktivov v dijaških In študentskih domovih, kulturnoumetniških društvih in drugih družbeno aktivnih sredinah, kar predstavlja veliko organizacijsko spremembo. V predlogu so bolje opredeljene pristojnosti organov v konferenci, novo pa je tudi poglavje o medobčinskem sodelovanju. Po sprejetju statuta na kongresu bo v vseh občinskih konferencah potrebno uskladiti pravila o organiziranosti in delovanju ZSMS. Med Javno razpravo je bilo med mladimi precej diskusij o organiziranosti ZSMS, čas pa Je že, da prenehamo diskutirati o organizacijskih režitvah znotraj ZSMS, ampak vsse naše sile posvetimo vsebinskim vprašanjem opredeljenim v resoluciji, kajti le tako bo X. kongres upravičeno nosil naziv kongres akcije. ^ICHARD BEUERMANN V začetku oktobra so se v enotah vrhniškega garnizona pričeli volilni sestanki v osnovnih organizacijah ZKJ. Na njih analizirajo dveletno delo in ocenjujejo delo komunistov in 00 o vprašanjih izgradnje enot, borbene pripravljenosti in moralno političnega stanja. Kritično analizirajo vsak uspeh, slabši rezultat in neuspeh, da bi v prihodnjem mandatnem obdobju lahko delali še bolje. na 9. kongres ZSS V Mariboru se bodo 25. in 26, oktobra zbrali delegati na V. kongres Zveze sindikatov Slo venije, kjer bodo ocenili delo sindikata med 8. in 9. kongresom ter začrtali nadaljno pot razvoja ter krepitve in utrjevanja oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Intenzivne priprave za 9. kongres ZSS potekajo že od začetka leta, ko so se na občnih zborih zbrali člani osnovnih organizacij sindikata ter ocenili delovanje v mandatnem obdobju, sprejeli so usmeritve za nadaljnje delovanje ter izvolili nova vodstva v osnovnih organizacijah sindikata. Priprave na kongres so se nadaljevale s skupščino občinske organizacije sindikata v juniju. Skupščina je kritično ocenila delo med kongresoma, zlasti se je kritično dotaknila uresničevanja sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Na skupščini so ugotovili, da se krepi in utrjuje oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Organizirani v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, delavci vse bolj odgovorno odločamo o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela in vseh družbenih zadevah. Podlaga za tak razvoj dmžbenih odnosov je ustava, zakon o združenem delu in drugi sistemski zakoni. Pravilnost naše usmeritve ugotavljamo tudi v sklepih 8. kongresa ZSS in i 1. kongresa ZKJ, ki so celovito ocenili doseženo stopnje r*še družbene preobrazbe. Pred razpravami o kongra'f~>-n gradivih smo imeli predhodne posvete s predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Na teh posvetih smo se dogovoriILna kakšen način naj razprave o kongresnih dokumentih izvedemo v osnovnih organizacijah sindikata. Tako smo se dogovorili, da razprave ne smejo biti formalne, temveč, da v razpravi o kongresnih dokumentih izhajamo iz ocene svojega delovanja, da opredelimo svoj odnos do bodočih nalog in aktivnosti, ki jih bo sindikat organiziral in razvijal. V razpravah v osnovnih organizacijah sindikata so bila izpostavljena predvsem tista vprašanja, ki so skupna nam vsem ter zahtevajo usklajevanje različnih interesov. Med drugim so bila izpostavljena vprašanja s področja uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov na področju planiranja, ustvarjanja in razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov, solidarna' urejanje odnosov med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi. Tu se predvsem izpostavlja vprašanje nezadostnega vpliva delavcev na vsebino programov družbenih dejavnosti, sklepanje samoupravnih sporazumov, samoupravno organiziranost in vključevanje delavcev v organe upravljanja teh dejavnosti, nadalje urejanje odnosov v krajevni skupnosti, skratka o vseh tistih vsebinskih področjih, kijih je sindikat na ravniobčine in osnovnih organizacij dolžan razreševati v skladu s svojo družbeno vlogo. Nadalje je bila organizirana razprava o organiziranosti v občini na skupni seji Občinskega komiteja ZK in predsedstva sindikata. Kritično je bilo ocenjeno dosedanje delo osnovnih organizacij in občinske organizacije sindikata. Poseben poudarek je bil na organiziranosti in kadrovski sestavi izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, ko le-ti dobivajo odgovornejšo vlogo. O gradivu za 9. kongres ZSS pa smo razpravljali tudi na skupni seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta ZS, OK ZSMS, Komiteja ZK in 10 OK SZDL. Predkongresna aktivnost pa je bila zaključena s sejo Občinskega sveta ZS. NAš ČASOPIS OKTOBER Zadnje slovo od nekdanjega kurirja TV-17 Ivana Ogorevca-Samba Našega prijatelja, borca, nekdanjega kurirja TV17 in upokojenega majorja JLA IVANA OGOREVCA-SAMBA ni več med nami. Od njega smo se poslovili na njegovi zadnji javki 28. julija 1978 na Žalah v Ljubljani. Prekratka, toda po revolucionarnem delu, boju za svobodo, po hrabrosti in neštetokrat izkazanem in preizkušenem tovarištvu izredno bogata življenjska pot in ustvarjalnost je nam vsem in še posebno mladim ljudem zapustila dobro ugaženo smer, kažipot in vzor, kako je treba ljubiti svojo domovino, se boriti za našega delavca, utrjevati bratstvo in enotnost, tovarištvo in se zavzemati za pravico in človeka. Bilje član male bojne skupine petnajstih partizanov, takratne četrte čete prvega bataljona Notranjskega odreda. Pot ga je vodila naprej v enote Notranjskega odreda, Krimskega odreda, Šercerjeve brigade, dokler ni bil leta 1943 dodeljen v sestav relejnih kurirskih TV postaj Notranjske. S svojim delom in akcijami se ni postavljal v ospredje. Vse je jemal le kot svojo neodložljivo dolžnost in obvezo — do kraja je bil zvest zaobljubi komisarju Gorjanu. Takega je vzgojil oče, tako ga je učila mati, tako se je ravnala vsa OGOREVČEVA družina v tistih najusodnejših dneh naše zgodovine. Težka je bila njegova pot in vse je premagoval s prav njemu značilno upornostjo. Velik je njegov osebni delež in delež njegovih najdražjih za vse, kar danes imamo, razvijamo in uživamo, saj so vsi njegovi tiste deževne noči 28. junija odšli v partizane. Brat Franci je padel Kočevskem Rogu pred kapitulacijo Italije, oče na pohodu 14. divizije na Štajersko nekje pri Senovem, brata Maksa, prav tako borca Šercerjeve brigade v sestavu 14. divizije, so izčrpanega in nemočnega ujeli Nemci v Savinjski dolini in nato v skupini talcev ustrelili v Cezanjevcih pri Ljutomeru. sambo se je rad vračal na svoje stare terene, v te naše prelepe gozdove nad Cankarjevo Vrhniko in tudi med nami kurirji TV 17, tam za Ljubljanskim vrhom, se je, kot je večkrat poudarjal, počutil kot enak med enakimi v skromni borbeni družinici partizanskih kurirjev, v kateri se je uveljavilo nenapisano načelo: »Vsi za enega, eden za vse!« To ni bila samo nuja, bilo je nekaj več. Nekaj notranjega, res človeškega v sponatnih odnosih med seboj in predvsem za današnje pojme nekaj velikega, kar velikokrat danes vsi krepko pogrešamo. Tako smo se izoblikovali v boju, tako nas je učila naša partija in v tem so temelji našega bratstva in enotnosti, kar je še kako potrebno negovati in gojiti tudi danes. »Ne samo lepi spomini tovariš SAMBO, tvoje delo živi med nami in z njim ti sam, ki te ne bomo nikoli pozabili!« STRNAD IN NEKDANJI KURIRJI TV 17 Slika Samba je iz leta 1942, ko je bil star 18 let. Fo«„ft grafiran je bil nekaj dni pred napadom na vlak. ^ -'ie fov Stil Ob 9a DOLGOVI NOB Srečanje organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja na obmo'šp vrhniške občine Na Vrhniki so se konec preteklega meseca sestali organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja na območju vrhniške občine, terenski delavci in aktivisti ter kurirji, ki so delovali na postaji TV 17 za Ljubljanskim vrhom. Pobudniki in organizatorji tega srečanja so bili prav kurirji s TV 17 in občinski odbor ZZB NOV Vrhnika. Na srečanju, ki je imelo predvsem delovni značaj, so se dogovorili, kako bodo v prihodnje dopolnjevali zgodovino iz časa NOB na vrhniškem območju, saj ugotavljajo, da je obdobje NOB gibanja dokaj slabo zabeleženo. Prav tako bo potrebno še večjo pozornost nameniti spominskim obeležjem, saj je še veliko krajev, znanih iz NOB, ki še niso obeleženi. Govorili so tudi o ureditvi spominske partizanske sobe, ki bi nedvomno sodila v sklop muzeja v bistriškem gradu. Zbrani so tudi poudarili, da se danes borci in aktivisti vse premalo-krat sestajajo na takšnih srečanjih in da bi se morali teh srečanj udeležiti Zaključku vzgoje in urjenja enot TO KS in OZD so prisostvovali tudi predstavniki pokrajinskega Štaba TO in predstavniki garnizona na Vrhniki. Pouk z enotami teritorialne obrambe tudi mladi, saj bodo le tako! Pn uspešno nadaljevali njihove $ svi ie- , ,Pn Udeleženci tega srečanja ogledali tudi lani obnovljen« )■ rirsko postajo TV 17 na SI** za Ljubljanskim vrhom, kje'' "K čakalo tudi partizansko V ho Zanj so poskrbeli Lovska 1 nn Ljubljana — gojitveno & Ljubljanski vrh, ki je prW mi divjega prašiča. Celotni #! *a poldanskega srečanja 0 sfi uspešno izpeljala občinska s^ terenca ZRVS Vrhnika. , FRANC Kf»W-i nit Jo pri Ž7i V skladu z načrtom vzgoje in urjenja enot TO OšTO Vrhnika je bil v dneh od 10 do 16. septembra pouk z enotami TO KS in OZD. Pouk je bil v taboru v Razorski dolini in je za vsako skupino trajal po 2 dni. Program pouka je bil sestavljen tako, da so pripadniki enot TO KS in OZD. poleg teoretičnega dela imeli tudi praktične vaje na terenu in da je bilo prav temu delu pouka posvečeno največ pozornosti. Lahko rečemo, da so pripadniki enot pri izvajanju tega dela pouka pokazali visoko stopnjo izurjenosti in da so zelo dobro premagovali vse fizične napore, kljub temu da so nekateri že precej v letih. Disciplina in zavzetost pri- padnikov pri pouku je bila na zelo visoki stopnji, tako da rezultati niso izostali. Priprava starešin in inštruktorjev, ki so bili nosilci pouka z enotami, je bila tokrat po zaslugi komande VP 5312 Vrhnika zelo obsežna in popolna, tako da ni bilo nobenih težav pri izvajanju pouka. Poleg strokovne pomoči nam je garnizija na Vrhniki nudila tudi materialna sredstva za pouk, filme In literaturo. Tako sodelovanje na tem področju je bistveno vplivalo na dvig kvalitete pouka enot TO, kar je zelo pomembno za dvig borbene pripravljenosti naših enot. Pogoji bivanja v taboru so bili zaradi lepega vremena zelo ugodni. Hrano za vse enote smo pripravljali na terenu s pomočjo formacijskih sredstev, s katerimi razpolagamo, in kuharjev, ki so razporejeni v naše enote. Rezultati, doseženi pri vzgoji, potrjujejo veliko zavzetost celotnega štaba TO za izboljšanje kvalitete pouka ter pravilnosti usmeritve k pouku, organiziranemu v učnem centru. OBČINSKI ŠTAB ZA TO Na Ljubljanskem vrhu v bližini TV 17 so se preživeli borci in aktivisti okrepčali z okusnim golažem ter' spomine na težke čase med NOB. ZAMUJENA JAVKA Na novo dodeljena kurirja MATIČEK in MIRO sta bila že izkušena borca od zgodnje pomladi 1942. leta in domačina NO-TRANJCA. Oba sta dobro poznala teren in tedanje razmere na območju CERKNICE, BEGUNJ, KOŽLJEKA, OTAV, Sv. VIDA, RAVNIKA IN vse tja proti BLOKAM, KRIMU, MOKRCU in soteski IŠKE, kjer je delovala sosednja kurirska postaja TV 10. Med znano »Roško ofenzivo« in po njej sta bila borca v enotah LUKOVEGA bataljona ter sta tako dobro poznala tudi gozdove okoli Vlnjega vrha, Pokojišča, Kamen in Tolstega vrha in vse tja do železniške proge Ljubljana—Trst. Poznavanje razmer lin terena pa je bilo tedaj za dobro opravljanje kurirskih nalog nujno potrebno. Njun prihod na TV 17 je bil povezan z velikimi napori in težavami, ki že same po sebi, ko jih spoznamo, dovolj zgovorno povedo, kakšne so bile tedanje odgovornosti TV kurirjev in kakšne kurirske poti naših borcev. INTIHAR Jože-MATIČEK, danes upokojeni podpolkovnik JLA in nosilec spomenice 1941, ki živi v Kopru, nam o tem pripoveduje takole: »Pred prihodom na TV 17 sem bil komandir 1. voda in namestnik komandirja 1. čete Lukovega bataljona v šERCERJEVI brigadi. (Komandir VLADIMIR JERNEJ-ALEKS, domačin iz PADEŽA pri Poko-jišču, je 23.2. padel v boju z belogardisti na Knežji njivi pri Ložu). Moja razporeditev na nove kurirske dolžnosti je prišla iznenada, da seje niti sam nisem dobro zavedal. V noči na Silvestrovo 1942 sem s svojim vodom še razbijal vodovodne naprave za italijansko postojanko v Turjaškem gradu v okolici Želin. Ko sem se po uspešni akciji s svojimi borci vrnil v taborišče brigade na MOKRCU t. j. na dan novega leta 1943, nas je tam obiskal naš komisar komaj ustanovljene Notranjske operativne zone FRANC POPIT-JOKL. Spominjam se, da se je komisar malo časa pogovarjal z našim komandantom bataljona Tonetom VIDMARJEM-LUKO in od njega zahteval dva preizkušena borca, da ju bo poslal na neko zelo odgovorno nalogo. LUKA mu je pojasnjeval, da so v njegovem bataljonu vsi borci dobri in zanesjjivi, če pa hoče najboljše, potem naj izbira komandirje in komisarje. Ni bilo dolgo in že me je komandant LUKA poklical, poleg mene pa tudi komandirja 2. voda naše čete SOBKO Mira, nama povedal, da bova dodeljena komisarju zone za neke posebno nalogo in pristavil, naj paziva, da se pri opravljanju te naloge ne bova osmešila in s tem zmanjševala ugled in zaupanje ŠERCERJEVI brigadi in njegovemu bataljonu. Predstavil naju je komisarju JOKLU in kar v pričo naju povedal, da sva po njegovi oceni dovolj zrela in zanesljiva, da sva člana KP in nama naj kar komisar sam vse razloži. Tudi komisar JOKL je bil bolj kratek. Vprašal naju je, če sva pripravljena zapustiti brigado in prevzeti druge pomembne dolžnosti. Komisarju zone je težko ugovarjati in spomnim se, da sem tovarišu JOKLU odgovoril nekako tako, da če je to partijska naloga, se ni kaj pogovarjati, nalogo je treba izvršiti. Nisem še ' vedel, za kaj gre, drugačnega odgovora takrat tudi nisem našel. Komisar JOKL nama je naročil, naj greva še na kosilo v svojo enoto, potem pa se dobimo in dogovorimo. Po kosilu nama je komisar razložil, da greva na TV 17 v gozdove za Ljubljanski vrh na neke specialne dolžnosti in da bodo naloge težke in odgovorne. Dogovorili smo se in komisar JOKL je odločil, da morava na pot takoj naslednji dan. Dal nama je napotke, da oddideva najprej na TV 1 pod Krim, kjer se bova odpočila, naslednji dan pa naprej v gozdove za Ljubljanski vrh, kjer bo pri starem taborišču »Padeške čete« pod Kamnim vrhom čakala zveza. Eden od tovarišev naju bo na omenjeni javki pričakal med 10. in 11. uro ter odpelj*' jino novo enoto. Ne vem več datuma dogovorjene javke, sporu'1' le toliko, da je bil to dan v prvem tednu novega leta 1943. ^ nama je zaželel srečno pot in uspehe pri opravljanju novih doi*p vse ostalo bova zvedela na TV 17 in poslovili smo se. Nisva pričakovala, da bo ta pot tako težka, kot je bila. NasI, dan sva se poslovila od borcev v svoji enoti in predala dote* dolžnosti ter se odpravila na TV 1 pod Krim, kot nama je b" ročeno. Povedati moram, da ob prihodu na območje TV1 J imela v kurirsko karaulo zaradi konspiracije. Po mnenju, vorjena javka. j (NADALJEVANJE PRIHO0F 5I2g!Rj978 NAŠ ČASOPIS 3 Fenolit je slavil Izredno porast proi-■vodnje, dohodka, kakor števi'a zaposlenih so rnynne značilnosti yZD Fenolit iz Borovni- 'e' ene od temeljnih organizacij v sestavi de_ ovne organizacije Donit, "/6 30. septembra praznovala srebrni jubilej — 5 let od dneva ustanovile. Zastave, transparenti, PPo urejen dostop do ga-V'skega doma na Bregu mi samo dvorano so m uredili) - vse t0 je a>al° svečani občutek mRr^°Van'u- °skar modntk je uredil razstavo ■J°t°9rafij z naslovom , 'Razvoj Fenolita v 25 fjin«-Na 130 fotografijah n, aZal razvojno pot kvarne, predvsem inve-s«*lsko izgradnjo, delo v *da!'h' samoupravljanje, dšnr!^0' civiln° zaščito, g*m rekreacijo ter dru-^zabno življenje. niDroH kratkem nagovoru pri a"le Govekar P 'aJrn7o besedo direktor ik?tD ma-Si"o Zurunič, ^KosZidrugim dejai: *lhoiJ spominjamo pre- rf/nn?' 6 moram° SP0-/stvl T borca in sou- ,AKlh'0varn Eda Bregar-tn^naterene3aodpio-"'^ničnega sektorja J°l*Ja Koširja, ki sta živ,?90*9' končala svoji Zlvlienjski poti. e bila Pro-sl*va zaključena. Slavljenec predstavlja ^Proizvodnim progra- ^J'ntetičnihsmoLdu- * ro^'npredelavodu- ■ Zrl . Srednie velik0 I tui*rn domačem in y™ tržišču, saj so I zvodnja sintetičnih « ZVOrlnl VOan'°- Pr°'- tiev T Sintetičnih s»iol I J v republiškem in me- tf«> Paritetne proizvod-iti srednjeročnem ra-ziZ6mH Proara™ ba- olt T 6asu tržišču po n?iZnatne Po™* Ponov,h izdelkih sintetič-"'h smol. DoKklrJe/aziskavatrži^a ' r!b?,a'a' da se °o PO-raba fenolnih smol v Ju- IS5* Povećate za ovakrat, nekaterih pa tudi ZlJa-' so se omočili za fadr,,on0vih zmogljjvo_ zL^b'lahk0 zgotovili zadostno količino smol za doloT domatega trga, določeno količino pa bi ^izvozili. Odločili so se storil8te tehno'oške po-^Pke in napravei ki °d° omogočale proi-^odnio z minimalno ™ožno količino odpadnih snov,. Tudi obrat za čiš-°enje vod je zasnovan na ^modernejši tehnologiji. - P. F. POLETNI REZULTATI GOSPODARJENJA GOSPODARJENJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA OBČINE VRHNJKA ŠTEVILKE NISO NAJBOLJ UGODNE Številke, prikazane v analizi gospodarjenja (prikazujejo položaj vrhniškega gospodarstva v letošnjem prvem polletju), niso najbolj ugodne. Nekoliko slabši rezultati so spodbudili široko razpravo v vseh okoljih. O analizi in problemih v gospodarstvu so razpravljali: odbor za družbeni plan in splošne finance, izvršni svet, komite občinske konference ZKS in zbor gospodarstvenikov. Vsi skupaj so pred zasedanjem zborov občinske skupščine predlagali konkretna stališča in zaključke, ki jih delno povzemamo: Proces samoupravnega organiziranja v TOZD bi morali nadaljevati tako, kot to določa zakon o združenem delu. Vse TOZD morajo pristopiti k dokončni pripravi, izdelavi in uskladitvi splošnih aktov, ki morajo biti sprejeti še letos. Komisija za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu naj se sestane in skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja obravnava vse SS, sprejete v OZD glede delitve dohodka in OD in ostale dokumente o vprašanju uresničevanja določil zakona o združenem delu, kasneje naj to gradivo obravnava tudi IS. Na osnovi prikazanih podatkov v analizi gospodarjenja v I. polletju leta 1978 ugotovimo, da so doseženi rezultati slabši kot v istem obdobju lani. Vzroki za slabše rezultate so predvsem v: — pomanjkanju osnovnih surovin in repromateriala; — močni fluktuaciji kvalificiranih delavcev; — zmanjšanju povpraševanja po posameznih izdelkih; — nenehnem dvigu nabavnih cen za surovine in reproma-terial iz uvoza, domačih surovin primanjkuje; — povečanju zalog končnih izdelkov; — porastu obveznosti za izobraževanje, znanost, kulturo in obveznost po republiških predpisih, ki bremenijo dohodek. Zaostajamo pri dinamiki investiranja, kar zavezuje vse TOZD, ki imajo v svojih programih predvidena investicijska vlaganja, da tako stanje analizirajo in ga skušajo do konca leta izboljšati. V zvezi s prekoračevanjem OD po resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1978 je potrebno prikazati odstopanje v delitvi dohodka, zlasti pa čistega dohodka (nesorazmerja o gibanju OD glede na planirani oz. doseženi dohodek, na dogovorjena sredstva za OD, doseganje planirane akumulacije). Prikazati je treba pozitivne učinke integracijskih procesov v zvezi s poslovanjem v posameznih organizacijah združenega dela v občini Vrhnika (npr. Kovinarska itd.). Pri zaposlovanju morajo organizacije združenega dela dosledno spoštovati DD o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju. Glede na dosedanji prikaz porabe sredstev pri petih občinskih SIS se predlaga, da tudi v bodoče trosijo sredstva skrajno racionalno in da kljub dovoljeni porabi po planu za leto 1978 del sredstev namenijo za reševanje najbolj perečih oz. prioritetnih nalog v občini Vrhnika s področja družbenih dejavnosti. Doseganje fizičnega obsega industrijske proizvodnje je bilo zelo različno po posameznih panogah dejavnosti. Na samo povečanje pa so vplivale cene, povečano povpraševanje in ugodni kreditni pogoji (samo pri nekaterih OZD), medtem ko so se Us-njarna, Iskra in drugi srečevali tudi s problematiko prodaje svojih izdelkov. V elektro industriji se kljub povečanju proizvodnje kopičijo zaloge, ki ogrožajo poslovanje in doseganje boljših rezultatov. V kemijski industriji v tem obdobju ni opaziti večjih zastojev v proizvodnji, zaloge gotovih izdelkov so padle. V industriji gradbenega materiala beležimo porast fizičnega obsega proizvodnje; težave se pojavljajo še vedno pri Opekarni, za katero menimo, glede na rezultate v II. četrtletju leta 1978, da se bo rešila že stalno spremljajočih se težav. V kovinski industriji raste obseg proizvodnje, pa vendar ugotavljamo, da se vrednost zaloge gotovih izdelkov neprimerno veča, kar zmanjšuje poslovno uspešnost te panoge dejavnosti. V lesni industriji dosegajo fizični obseg proizvodnje le pri nekaterih izdelkih (stoli, vhodna vrata), čeprav se v tej panogi dejavnosti zavedajo, da je za uspešnost doseganja opredeljenih ciljev potrebno usmeriti proizvodni program v izdelavo izdelkov, ki jih zahteva kupec kot končni potrošnik. Usnjarska industrija se še vedno srečuje s problematiko nabave surovin, v zadnjem času pa tudi s prodajo končnih izdelkov. Celotni prihodek je enak lanskoletnem, to pomeni, da ne beležimo povečanja in da znaša v I. polletju 836.9 milijona din. Pri enako doseženem celotnem prihodku pa so porabljena sredstva rasla za 10% počasneje in so znašala 553,8 milj. din. To je omogočilo vrhniškemu gospodarstvu doseganje boljše ekonomičnosti. Leto 1975 je gospodarstvo občine s 100 din porabljenih sredstev ustvarilo 131 din celotnega prihodka, v I. polletju leta 1978 pa že 151 din. Gospodarstvo občine zapo- sluje 3.583 delavcev (t. j. 3,5% več kot v prvem polletju leta 1977), ki so ustvarili 283,2 mili- jona dohodka. Struktura delitve dohodka v zadnjih obdobjih se je spreminjala in sicer: • v odstotkih Obveznosti Osebni Obdobje Dohodek iz dohodka dohodki Akumulacija 1,—12. 1976 100 20,2 62,6 17,2 1.—6. 1977 100 19,5 61,9 18,6 1,—12. 1977 100 23,5 64,4 12,1 1—6. 1978 100 26,5 60,8 12,7 Vsak zaposleni je v poprečju ustvaril 81.002 din dohodka, povečanja nasproti letu 1977 znaša 24%. Rast dohodka na zaposlenega prav tako zelo niha pri posameznih OZD. - Največje doseganje dohodka na zaposlenega v tem obdobju beleži GG Vrhnika (155.00 din), sledita Kamnolom Verd (148.733 din) in Fenolit Borovnica (137.257 din). Najmanjše doseganje dohodka na zaposlenega beležimo v SGP IGRAD (45.145 din) in Opekarni (50.418 din). Verd (106.467 din), najmanjše pri SGP Igradu (41,217 din) in Tovarni vrat Borovnica (41,737 din). Razmerje med najnižjim in najvišjim doseganjem čistega dohodka na zaposlenega je i :2,6. K povečanju dohodka pri nekaterih OZD je prispevalo večje povečanje števila zaposlenih, ki je v tem obdobju največje (3,5%) v zadnjih dveh letih. Kljub temu pa ta stopnja ne presega planskih predvidevanj prav zaradi vsakoletne manjše stopnje rasti zaposlenosti v tem Ugotavljanje slabših poslovnih rezultatov navedenih ekonomskih kazalcev pa ni merilo za vrhniško gospodarstvo glede dviga osebnih dohodkov zaposlenih. Kljub enako doseženem celotnem prihodku, večjim obveznostim iz dohodka, slabši akumula-tivnosti v občini, beležimo porast izplačanih osebnih dohodkov za 25%, izločena sredstva za osebne dohodke pa so glede na povečanje števila zaposlenih bila večja za 27%. Največje povečanje Razmerje med najnižjim in najvišjim doseganjem dohodka na zaposlenega je zelo visoko in znaša 1:3,4. Po pokritju vseh obveznosti iz dohodka je gospodarstvo občine ustvarilo 203.892.000 din čistega dohodka, t. j. za 17% več kot v enakem obdobju lani. Vsak zaposleni je ustvaril manjše povečanje čistega dohodka v primerjavi z dohodkom, kar še enkrat potrjuje našo trditev, da se obveznosti, prikazane v strukturi delitve dohodka, nenehno povečujejo. Ustvarjeni visok dohodek na delavca se pri delitvi dohodka zgubi glede na obveznosti, tako da pri ustvarjenem čistem dohodku na delavca zasledujemo največje doseganje čistega dohodka na delavca pri Kamnolomu srednjeročnem obdobju. Občutno povečanje števila zaposlenih je opaziti pri SGP Igrad, ki je na novo zaposlil 104 delavce, med katerimi so prav tako sezonski delavci. Brez na novo zaposlenih v SGP Igrad so vse ostale vrhniške gospodarske organizacije zaposlile na novo le 17 delavcev, to je 0,5% več kot v enakem obdoKiu lani. Akumulativnost dohodka in čistega dohodka je padla kar za 30%. Samo razmerje delitve dohodka nas opozarja, da je v šestih mesecih leta 1977 delež akumulacije v dohodku znašal 18,6%, medtem ko je delež akumulacije v dohodku v tem obdobju le 12,7% . Delež akumulacije v čistem dohodku je prav tako padel z 21,7% na 15,2%. ugotovimo pri KP Vrhnika (52%), Fenolitu, Opekarni In Liku — skupne službe (33%). Padec čistega poprečnega OD na zaposlenega zasledujemo le pri.GG Vrhnika (92%). Največje poprečje izplačanega osebnega dohodka je doseženo v Veterinarski postaji Vrhnika (7.521 din), čeprav na pogojno nekvalificiranega delavca po rangu stoji na zadnjem mestu (2.314 din). Izplačani OD na pogojne nekvalificiranega delavca so največji-v TOZD Fenolig (3.746 din), sledita ji Obrtni center Vrhnika (3,738 din), GG Vrhnika (3.360) in KP Vrhnika (3.338 din). Najmanjši izplačani OD na pogojno nekvalificiranega delavca je v Veterinarski postaji (2.314 din). Na zadnji seji sveta potrošnikov so med drugim razpravljali in ocenili preskrbo na Vrhniki, gorovili so o reklamnih napisih ter o novih cenah komunalnih storitev. S posebno pozornostjo so se dotaknili tudi vprašanja prostih poslovnih lokalov. Za preskrbo na Vrhniki so ugotovili, da je zadovoljiva. Dobro so založene predvsem trgovine s prehrambenimi artikli, saj skoraj v celoti zadovoljujejo potrebe občanov. Poseben problem je le preskrba s sadjem in zelenjavo, ki pri nas ni dobro urejena. Bile so pripombe, da so v mesnicah predolge vrste, ker največkrat streže samo eden mesar. Podobno je tudi v trgovskem centru Mercator DO Rožnik ob Tržaški cesti, kjer so pogosto dolge vrste pri blagajnah. Trgovina s tehničnim blagom je dobro ure- jena in nam nudi raznovrstno tehnično blago, žal pa nimajo na zalogi tistih artiklov, ki jih občani najbolj potrebujejo. Reklamni napisi naj bodo enotni in usklajenLkot narekujejo predpisi o reklamnih napisih. Nakazali so tudi problematiko glede pokopališča, neustreznih sanitarij zbiralnice kož KO-TO ob novo adaptirani »Mlečni restavraciji« in pa problem skladiščenja plina. Na tej seji so prisotni zarisali del smernic v oblikovanju razvoja občine. Delegatsko vprašanje glede praznih prostorov na Stari cesti pa bodo delegati delegacij za zbor krajevnih skupnosti občine Vrhnika zastavili SO Vrhnika, tako da se lahko nadejamo, da bo tudi ta problem kmalu rešen. TF. naš Časopis OKTtKj :>:>>>> r::::::x;:;:::::::::::':::::::;::::-::::;:::;:::;:' :::::;:::::::::::::::::::::::::;:v:v:;::::::::::::x:::::: lili;;?!: i 1 i i i T | | | j Z •||||r:''.,:s| 1 | 1. Jlllf -: ..M..|.fcf t] |i I 1 lil |; >;o>:::::;:: ::::>::"' llllfelllllll iiiiiiiiiiiiiiiii Splošni akti mnogih TOZD še vedno niso usklajeni z zakonom o združenem delu Temeljna naloga uresničevanja Zakona o združenem delu v letu 1977, in zaradi neurejenosti tudi v 'stu 1978, je nujnost uveljavljanja v praksi vseh prvin dohodkovnih odnosov v ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka, ki naj oblikujejo delavčev družbeno ekonomski interes, da bo prek osebnega dohodka in sredstev za skupno porabo ter splošno porabo gmotno zainteresiran, da produtivnejše dela z živim delom in tako gospodari z družbenimi sredstvi kot svojim in skupnim minulim delom, da bo dosegal večji dohodek. Ključna naloga ni le v zadnji fazi že ustvarjenega dohodka, torej v njegovi delitvi, pač pa se prične z razčiščevanjem osnovnih elementov, ki vplivajo na pridobivanje dohodka. Zakon je v 662. členu zahteval, da morajo delavci od 1. 1. 1978 dalje uporabljati vse določbe zakona, ki se nanašajo na ugotavljanje celotnega prihodka, razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke, določil pa je tudi (člen 660), da morajo vse temeljne organizacije združenga dela prilagoditi svojo organizacijo ter uskladiti samoupravne sporazume o združevanju in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom in za to določiti programe za izvedbo določb Zakona o združenem delu najpozneje v dveh letih. Programi so bili v večini organizacij združenega dela sprejeti na začetku leta 1977, v njih so bili določeni nosilci in roki za izvedbo določb zakona, vendar pa izvedba ni bila dosledna, zlasti pa ne na področju pridobivanja dohodka v obliki skupnega prihodka, skupnega dohodka ter svobodne menjave dela med de-»riS^JOZD in delavci delovnih . .■osti skupnih služb. Osnovna razmerja pri razporejanju skupnega prihodka med temeljnimi organizacijami so v večini grajena še na internih prodajnih cenah, ki so dokončne ne glede na prodajno ceno skupnega proizvoda, kar pa ni v celoti skladno z določili zakona o skupnem prihodku, kjer je odločeno, da morajo delavci vseh temeljnih organizacij, ki proizvajajo skupni proizvod, nositi poleg drugega tudi skupni riziko in odgovornost za celotno proizodnjo, seveda v sorazmerju s svojim prispevkom po živem delu in gospodarjenju s sredstvi. Skupni prihodek, ki se ustvarja z združevanjem sredstev ene temeljne organizacije ter dela in sredstev delavcev druge temeljne organizcije, je novost zakona o združenem delu in zahteva, da je na podlagi skupnega planiranja zagotovljeno usklajevanje njihovega dela in proizvodnje, medsebojne delitve dela, stabilnejše preskrbljenosti s surovinami, energijo in drugimi materialnimi pogoji dela. Dosežena nadomestila za go-spodrjenje z združenimi sredstvi morajo postati osnova za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke po minulem delu. Za razporejanje dohodka in čistega dohodka po zakonu o združenem delu je pogoj, da je dohodek temeljne organizacije rezultat razčiščenih ekonomskih in samoupravnih odnosov med to ter delovnimi organizacijami in ni »knjigovodska« izvedenka iz dohodka to. Za uresničevanje temeljnih določb zakona o združenem delu, ki pravi, da odločajo delavci o celotnem dohodku, torej tudi o obveznostih za združevanje skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb in so nosilci samoupravnega planiranja, je nujno, da delavci to poznajo ekonomsko moč (realno oceno bodočega dohodka) svoje temeljne organizacije, potrebe razvoja temeljnih organizacij ter predloge za razvoj družbenih dejavnosti. Vse te informacije in programe naj bi enkrat na leto in praviloma hkrati predložili delavcem to, da o njih odločajo. Uresničitev te določbe pa je pogoj, da čisti dohodek ne bo le naključna kategorija oziroma ostanek po pokritju družbenih obveznosti. Razporejanje čistega dohodka je v zakonu o združenem delu in v stališčih sindikata jasno opredeljen, tako 115. člen ZZD določa, da morajo delavci TO sprejeti pravilnik, ki določa osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki ga sprejemajo z delavci drugih TO, v okviru delovne organizacije in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih med TO izven delovne organizacije ali družbenimi dogovori. Odločanje o razporejanju čistega dohodka bi moralo temeljiti na medsebojni odvisnosti posameznih delov čistega dohodka. Ne glede na to, ali gre za oblikovanje sredstev za osebne do- hodke in skupno porabo ali za oblikovanje sredstev za razširitev materialne proizvodnje ali za rezerve se mora pri vsakem razporejanju čistega dohodka na te tri dele odločati o njihovih minimalnih deležih ter o osnovah, ki določajo raven posameznega dela čistega dohodka in njihove medsebojne odvisnosti. Masa sredstev za osebne dohodke naj bi bila tako odvisna od delovnega prispevka delavcev na podlagi tekočega dela, minulega dela, inovacij ter od doseženega dohodka temeljne organizacije. Sredstva skupne porabe in razmerja drugih delov čistega do- hodka pa naj bodo odvisna od višine dohodka in od s planom sprejetih usmeritev pri reševanju stanovanjskih probiemov, pri zboljšanju družbene prehrane, od dopustov in rekreacij delavcev, kot tudi od obveznosti, sprejetih s samoupravnimi soora-zumi ter družbenimi dogovori. Vsa ta razmerja naj bi bila zapisana v samoupravnih splošnih aktih vsake temeljne organizcije združenega dela, vendar lahko ugotavljamo, da velikokrat ti akti niso dovolj usklajeni z zakonom in navadno premalo konkretni, da bi jih lahko direktno uporabljali. Nekritično prepisovanje aktov je tolikšno, da v nekaterih p prihaja v istem aktu do pr ja, največkrat pa akt, ki f določbe konkretizira, ni flf čelnih izhodiščih sklai aktom o skupnih osnovan rilih. Trajnejšo aktivnost1 gradnji dohodkovnih od' morajo delavci zahtev vseh samoupravnih org! cijah in skupnostih, da1 pravičneje uredili deli* delu in dosegali či"1 produktivnost svojec družbenega dela. JERINAf1 Nova hala za 29. november ; Dela na gradbišču nove tako imenovane večnamenske hale zadnje tedne doP>0r napredujejo. Delo se je sedaj tako razmahnilo, da ob izgradnja tega pomembna; objekt kmalu končana. Na gradbišču smo povprašali dežurnega vodjo Idrisovs^8 ga, kako gre delo in dejal je:» Dela so v zaključni fazi. To je plod dela v dveh izmei^ in seveda želja občanov, da bi bila otvoritev čim prej. Kolikor ne bo nepremostljiva težav, bo ta plan tudi izpolnjen.« Ml Kaže, da se bodo besede tovariša Idrisovskega uresničile, tako da bomo krt* "u res lahko priče svečani otvoritvi. Telovadnica bo tudi ogromna pridobitev za ^ občino, saj bo veliko prispevala k preporodu in razvoju športa ter drugih dejavn^ v občini. p TRŠfiji sc jmc ilo eb ve P i bn !dn :er ijai »na Mnogi Borovničani ne morejo sprejemi ljubljanskega II. programa Jl^ čaj Še dva pretvorniki na Zavrnu Borovniška krajevna konferenca SZDL je sprejela odlo^ vodi akcijo, katere namen je že obstoječemu pretvorniku2^ program na Zavrhu dodati še pretvornik za drugi program' ug zagrebški program. v tej akciji bi morali sodelovati vsi kralko ne le tisti, ki ne morejo na »malih zaslonih« spremljati te^ AKCIJA JE BILA USPEŠNA Kot v vseh novo naseljenih področjih je tudi na Lošci na Vrhniki manjkalo igrišče za naše najmlajše, ki prevečkrat uporabljajo cesto za svoje igre. Zato smo se dogovorili, da uredimo prostor kjer se bodo naši otroci lahko varno in nemoteno igrali. Akcije se je udeležilo veliko število staršev. Tudi stari očetje so priskočili na pomoč svojm vnukom. Vseh staršev žal ni bilo na akciji, nekteri pa so pokazali svojo dobro voljo tako.da so nam postregli zdobro »kapljico«, ki se nam je še kako prilegla. Peterletova mama z domačim žganjem in pivom, ker je bil mož službeno odsoten in tov. Bule, ki nam je natočil dobrega vina, da nam je šlo delo hitreje in bolj veselo od rok, ker sam zaradi bolezni ni mogel prijeti za kramp in lopato. Ta primer nam kaže, da bi si s takim delom uredili še marsikaj v okolici, samo morali bi biti še složnejši in bolj enotni. Pri naslednjih delovnih akcijah nas bo verjetno še več in delo bo hitreje opravljeno. Besedilo in fotografija: FRANC KRAJNC programov. Borovniška kotlina ima zelo neugodno lego za sprejem televizijskih signalov. Oddajnik na Krvavcu pokriva približno tri četrtine področja KS Borovnica s prvim programom RTV Ljubljana, medtem ko drugi ljubljanski program lahko spremlja na televizijskih zaslonih le slaba tretjina krajanov. Za območja v borovniški KS, ki so slabo ali pa sploh niso lovila prvega programa, je bil pred leti zgrajen pretvornik na Zavrhu s pomočjo požrtvovalnega dela peščice ljudi. Pri tej akciji ostali vaščani niso pokazali potrebne solidarnosti, čeprav je potem mar-sigdo, bolje rečeno večina, obrnil anteno na Zavrh. Ta pretvornik omogoča, da lahko vsa kotlina sprejema ljubljanski prvi program. Velike težave pa so pri sprejemu drugega ljubljanskega programa, medtem ko je spremljanje zagrebškega prvega programa (prek pretovrnika na Krimu) in koprskega zaradi neugodne lege delno onemogočeno. ist (Dor A Z; lahko spremljali drugi W%rr\ si ljudje pomagajo z drafl'idn pravami za ojačanje TV'C< lov, ki stanejo od 100 do rih tisočakov, če pri ceni »J^ varno še montažo. rui Torej je akcija za pretv"1" s Zavrhu resnično upra™* Cena obeh pretvornikom re| 50 starih milijonov. Išj v KS Borovnica je p^rr 700 televizorjev in ko lastnik televizorja Pr^f 600 din (60 starih »jud^p, bilo celotno borovnic Os močje pokrito z drugi1**1 gramom rtv Ljubljan«™ grebškim prvim prog^dj Obstajajo velike možr^ru: posojilo pri proiz^ opreme in v tem P1-"1^. vsak občan 60 starih Kr kov plačal v dveh obr^ru pa Je v primerjavi s str^n jih imajo krajani, če se 10* ' ' '---Jtm reševanja problemov p' |n jemanju tv program0*'IrJ zase, več kot ugodno, en rjKTOBER naš Časopis i/ Vsi sodelujoči so se postrojili pred slavnostno tribuno. 100-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA NA VRHNIKI V septembru je GD Vrhnika praznovalo 100. obletnico obstoja, program praznovanja, predvsem pa proslava 3. septembra, sta v ce-Hki U8pela- Vrw«e nam je bilo zelo naklonjeno, kar Je prispevalo k ve-u«tažbi tako na proslavi kot tudi na tekmovanju. začetek proslave je bil že 1. septembra, ko je bila v Domu JLA slavnostna seja GD. Podpredsednik Mušič Karel je opisal kratko zgodovino "e|a društva od ustanovitve do danes. Predsedn'k Nusdorfer Jernej pa je ii m zaslužnim sodelavcem in družbenopolitičnim organizacijam podelil Ki i sP°minske društvene plakete. Načelnik gasilske zveze Slovenije -l?1 Vrhove pa je podelil zaslužnim članom odlikovanja. vrhixlavnostni SBV se J« Prlcel kulturni program, ki so ga izvajali n.1,■ a Pralna godba, recitatorjl in skupina narodnih noš iz Ligoj-arafi '! Prikazala narodne plese. Zanimiva Je bila tudi razstava foto-s w Jo Je pripravil Borčič Mllorad v slavnostni dvorani. Za osrednjo proslavo so se člani društva dobro pripravili. Prek glavne ceste so obesili dva transparenta, ki sta vabila mimoidoče. Postavili so tudi štiri velike mlaje. Slavnostni prostor so lepo očistili in pripravili. Seveda pa je največ priprav in pozornosti veljalo paradi, ki je zahtevala ob veliki udeležbi dobro organizacijo in disciplino. V paradi je sodelovalo 560 gasilcev iz 72 gasilskih društev, 56 gasilskih vozil, 72 gasilskih praporov in večja skupina narodnih noš. Razveseljivo je bilo, da je v paradi sodelovalo tudi 110 uniformiranih pionirjev. Vsi sodelujoči v paradi so se postrojili pred tribuno in ob zvokih vrhniške godbe ter ploskanja navdušenega občinstva zaključili parado. Slavnostni del proslave Je pričel predsednik občinske gasilske zveze Vrhnika Karel Mušič, ki je v svojem govoru podal delo GD Vrhnika od ustanovitve pa do danes. V imenu pokrovitelja Skupščine občine Vrhnika Je GD čestital ob tako visokem jubileju podpredsed- nik Skupščine občine Vrhnika Karel Erjavec. Predstavnik gasilske zveze Slovenije je društvu izročil posebno priznanje. Gasilsko društvo Logatec pa Je pripelo na vrhniški prapor častni trak. Naslednjo nedeljo je bilo v okviru te proslave še medobčinsko tekmovanje gasilcev na katerem je sodelovalo 28 ekip. Za tako uspelo proslavo je bilo potrebno vložiti veliko truda marljivih gasilcev ne le iz GD Vrhnika temveč vseh ostalih gasilcev iz okoliških društev, predvsem iz GD Borovnica, Loga, Ligojne, IUV in ostalih društev. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da Je proslava uspela. Posebej se zahvaljujemo vsem gasilcem, ki so sodelovali pri organizaciji. Se posebej se zahvaljujemo IUV, ki je vsestransko pomagala pri izpeljavi težjih nalog, nadalje udeležbi narodnih noš In to-varišici Permozarjevi za lep nastop skupine narodnih noš v ljudskih plesih. Reorganizacija občinskega sodišča V veljavo bo s 1.1. 1978 stopil zakon o rednih sodiščih_ ^•Jpščina SR Slovenije je na seji zbora združenega dela, '"ior R sloven'Je Je na sei' zbora združenega aeia, 4i? i!bć'ndružbenopolitičnega zbora dne 20.4.1977 spre-ilfls *t 0 rednln sodiščih, ki je bil objavljen v Uradnem listu raanfJ0"77-12 te9a zakona jasno izhaja, da redna sodišča kot Batni ržavne oblasti opravljajo sodno funkcijo v mejah svoje 'ila ti"08*'' dolocene z ustavo in zakoriom, v enotnem sistemu •« in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih l KtSbrednih sodišč °prav- Sča inS J,na sodišča- vjšja so-Verl orhovno sodišče SR liod12dne ,unkc|Je neodvisna SSS °° ustavi< 2akonu in Savn,h splošnih aktih. 2°v sPorih o temeljnih PveznnL32^1"'o Pticah in VSSS °DČanov' o Pravi- >nes£un2n0Stihdružbe"0P0-gjskupnosti, izrekajo kazni Ett^e sankcije stolni k?niV'^ deianJ in drugih f?z,L,S0k0t kazniva dolo-ifcnrtosti ™m' odlocaJ° o za" >vniho P°Same2nih aktov dr->Zi^9an0V ln organizacij, ki s a** °d- ltdelrwP h o Premoženjskih |offinl!^^ii".ceodloča-Co mrl 'h SPorin ni Poverjeno Cih rIaVnim sodiščem, in o 'tto2,meJih'^ sam zakon rinui ,IM' ce sam zakon ^meriih aVsporin o delovnih šča7Hhrl0sedaJ Pristojna so- Sjnatff3 d«la- niso Pa ^rnora^ml ' kadar 9re za lzaVČŽ™erie med delavcem imembn,m obrtnikom. V tem !lna sodeča9 V6dn0 PriSt°jna ibtern^6 pri od|ocanju o B!2Sih vPrašanjih med WS?°rimImeni. d« zakon, ružb^0'8 oz. splošni akt Cft°POli,iine skupnosti S l USJavo> zakonom ali redlo0ftPredpisom' «cne s Jšču Jnm pri "davnem so- iDston!06'*611 SR Slovenije * «Er?oc,no ustavnosti Vi akW? ?kega pred" .Postorf-S8- če je Polagalo ffiTS* 28 pres°lo ustavitev^'SOdiSč^ Ste'Rt' Postopka, dokler /ed£L° 80disce ne odloči o ln Proučujejo I niih°/^nl M uresničeva- fupIčlSam fUn.kclj in da^° anQn«i?am ustreznih druž- &Si^Skupnostih ter imounl aYnim organom in jT^lm organizacijam reor£Pn°stim Predloge za hKVan,e družbi nevar- "konitosti, druž-* odgovornosti in sociali- stične morale. Sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico In dolžnost obveščati skupščino, družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu. Dajejo tudi pod pogoji, določenimi z zakonom, pravno pomoč občanom pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic v zadevah iz sodne pristojnosti. Že v samem začetku sem navedel, da so po novem zakonu, ki se začne uporabljati glede stvarne In krajevne pristojnosti ter same reorganizacije, s 1. 1. 1979 dalje, redna sodišča: temeljna, višja in Vrhovno sodišče SR Slovenije. Sedanje Občinsko sodišče na Vrhniki preneha poslovati s 1. 1. 1979 v sedanji organizaciji in postane enota Temeljnega sodišča v Ljubljani. Moram pa poudariti, da bo ta enota še vedno zajemala območja občin Vrhnika in Logatec ter bo pristojna za vsa dejanja, ki se bodo Izvršila na območju obeh občin. Enota temeljnega sodišča na Vrhniki bo pristojna v kazenskih zadevah, da sodi na I. stopnji o kaznivih dejanjih, razen gospodarskih prestopkih, o katerih bo pristojna enota v Ljubljani, kjer je tudi sedež Temeljnega sodišča, v civilnih zadevah pa sodi oz. odloča na I. stopnji o premoženj-sko-pravnih, odškodninskih sporih o sporih iz rodbinskih razmerij (razveze zakonskih zvez, ugotavljanje očetovstva), v drugih sporih, če odločanje o njih ni v pristojnosti samoupravnih sodišč, v izvršilnih ter dednih in drugih nepravdnih zadevah in da opravlja tudi zadeve pravne pomoči. Enota na Vrhniki bo torej reševala vse zadeve sedanjega Okrožnega sodišča v LJubljani, razen kazenskih zadev proti mladoletnikom, o gospodarskih prestopkih in gospodarskih sporih, o prisilni poravnavi in stečaju ter rednih likvidacij in tudi ne bo vodilo sodnega registra organizacij združenega dela in drugih organizacij oz. skupnosti, za katere Je to z zakonom določeno. Poleg tega ne bo tudi opravljala preiskave. Te zadeve bo reševala enota v LJubljani, vendar se bodo te zadeve lahko opravljale tudi na enoti na Vrhniki, če bodo z območja občin Vrhnika in Logatec, ali Jasneje rečeno, če bodo zadeve nastale na območju prej omenjenih občin, seveda le takrat, če razlogi smotrnosti in učinkovitosti ne bodo narekovali, da se opravijo na enoti v Ljubljani, to je na enoti na sedežu Temeljnega sodišča (zadnji odstavek 30. čl. Zakona o rednih sodiščih). Enota na Vrhniki bo imela tudi vodjo. Vodja enote je sodnik, ki ga določi predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani v soglasju s skupščinami občin Vrhnika in Logatec. Le-ta bo skrbel za poslovanje same enote in opravljal tudi zadeve sodne uprave, za katere ga bo pooblastil pred- sednik Temeljnega sodišča. Za izvrševanje teh nalog bo osebno odgovoren predsedniku temeljnega sodišča v Ljubljani. Za enoto temeljnega sodišča pa morajo biti zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji. Enota na Vrhniki bo imela 4 sodnike, od katerih bo eden vodja enote. Kadri so na voljo, trenutno so problem samo dodatni prostori, ki jih pa bosta obe občini v čimkrajšem roku tudi zagotovile, kajti s 1. 1. 1979 se začne sodno delo po zakonu o rednih sodiščih, Enako velja tudi za Občinsko javno tožilstvo na Vrhniki, ki zajema občine Vrhnika, Logatec in Cerknica. ANTON PLUT V enote teritorialne obrambe je bilo sprejetih 20 mladincev in 6 mladink, ki bodo razporejeni v enote manevrske in prostorske strukture. Prostovoljci postrojeni pred komandantom TO, kapetanom Jožetom Prvinškom, so dali svečano obvezo, s katero so prejeli še novo, morda najtežjo, toda zato najbolj častno nalogo — braniti našo domovino. Mladi prostovljci teritorialne obrambe Mladinska organizacija se zaveda svojih nalog pri osveščanju, usposabljanju In vključevanju mladih v vse oblike priprav na splošno ljudsko obrambo, zato skuša prek raznih oblik delovanja maksimalno razviti aktivnosti na tem področju. Vsekakor je eno najpomembnejših področij delovanje v splošni ljudski obrambi vključevanje mladink in mladincev v enote prostovoljcev teritorialne obrambe. Ker lani te akcije zaradi objektivnih razlogov nismo mogli izpeljati, je bilo zanimanje zanjo zato v letošnjem letu toliko večje. Celo takšno, da smo se že resno bali, da bo na občinskem štabu teritorialne obrambe zmanjkalo oblek. Prostovoljci so se letos zbrali 9. in 10. septembra v Rozorski dolini. Občinski štab za TO se je potrudil in jim pripravil prijetne bivalne prostore in prehrano, še prijetneje pa so presenetili mladi, saj so vse vojaške vešč'ne, kl so bile na programu, obvladali, kot da bi bili več dni na urjenju. Mladim je ob tabornem ognju spregovoril predsednik OK ZZB NOV Vrhnika Franc Fortuna. Živo 1 jim je orisal dogodke na področju Razorske doline v času narodnoosvobodilne borbe. Podlipski mladinci so izvedli kratek koncert narodnih in partizanskih pesmi. Naslednji dan je bilo bojno streljanje in rezultati so bili dobri, saj samo eden ni izpolnil norme za pozitivno oceno, več kot polovica prostovoljcev pa je streljala za odlično oceno. Ob podpisovanju svečane zaobljube, kjer so bili prisotni tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Vrhnika in JLA, so njihova lica izražala pripravljenost odločno braniti samoupravni socialistični sistem, bratstvo in enotnost, enakopravnost narodov in narodnosti, teritorialno nedotakljivost SFRJ in druge pridobitve jugoslvoanske revolucije. Mladi so potrdili dejstvo, da sistem splošne ljudske obrambe ni zaman zasnovan na visoki morali, patriotizmu, pripravljenosti in navdušenju mladih, da se odločno uprejo vsakemu agresorju in da v boju vztrajajo do zmage. rq F, K. PORAVNALNI SVETI Večja pristojnost S presnovo celotnega pravosodja se poleg rednih sodišč pojavljajo tudi samoupravna sodišča kot del celotnega sodnega sistema, ki so z rednimi sodišči v enakopravnem položaju. Nič več ni odnosa nadrejenosti in podrejenosti, ampak vsakdo na svojem področju samostojno in veljavno odloča o sporih. Ena od oblik samoupravnih sodišč so tudi poravnalni sveti, ki se na novo ustanavljajo v krajevnih skupnostih. V novi vlogi poravnalni sveti lahko posredujejo v vseh sporih, ki jim je stranke poverijo, razen takrat ne, ko gre za zahtevke, s katerimi stranke ne morejo prosto razpolagati. Obvezno pa posredujejo takrat, kadar se začne postopek za zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj, zoper čast in dobro ime in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, v civilnih zadevah pa samo v sporih majhne vrednosti. Poravnalne svete smo uvajali že pred več kot petnajstimi leti, s pomočjo sodišč in družbenopolitičnih organizacij. Čeprav so bili v prvem času doseženi določeni pozitivni učinki, zlasti v številu obravnavanih sporov, moramo ugotoviti, da so sčasoma izgubili svoj pomen in niso dali zadovoljivega rezultata. Eden od glavnih vzrokov za to je bilo pomanjkanje izvršljivosti tovrstnih odločb, ta poravnava ni imela izvršilni naslov in je morala stranka pred sodiščem vložiti tožbo, da je dobila takšen izvršilni naslov. Pomanjkljivost je bila med drugim tudi ta, da pristop k poravnalnim svetom ni bil obvezen. Občan, ki je bil prizadet, je lahko poskušal s pomočjo poravnalnega sveta doseči poravnavo ali pa tudi ne. Torej, stranke se niso obračale na poravnalne svete, ker se niso bile dolžne nanje obračati. Sedanji poravnalni sveti pa imajo veliko večjo pristojnost, saj celo v primeru, če stranki, ki sta pred poravnalnim svetomtželita, da ta odloči, na primer o višini škode, velja taka odločitev za dokončno. če govorimo o obveznem pristopu pred poravnalnim svetom, še ne pomeni, da je tudi poravnava obvezna. Obvezni pristop pomeni, da tožbe ne more vložiti pred rednim sodiščem prej, dokler ni bila na poravnalnem svetu poskušana poravnava. Pristop pred poravnalni svet je obvezen za tistega, ki spor sproži, medtem ko za tožnega to ni obvezno. Na koncu moramo povedati tudi to, da so člani v poravnalne svete voljeni. To bi morali biti ljudje z visokimi moralnimi in političnimi kvalitetami. Biti morajo pošteni, odkritosrčni, dosledni in objektivni. In to so tiste kvalitete, ki bodo prispevale k še večjemu učinku vseh poravnalnih svetov, ki delujejo v vsaki krajevni skupnosti, p. p OKTOBER NAŠ ČASI- Humanost ni prazna beseda Ena najbolj humanih organizacij na svetu je prav gotovo Rdeči križ, mednarodna organizacija za pomoč človeku v vseh njegovih stiskah in nesrečah. Prav s tem, da človek prostovoljno brezplačno daruje svojo kri sočloveku, najlepše izrazi svojo srčno kulturo in svojo ljubezen do soljudi, do svojega naroda in do vse svetovne skupnosti. Osnovna naloga Rdečega križa je služiti svoji nacionalni skupnosti, toda tudi v svetovni skupnosti ima Rdeči križ veliko vlogo, ki se kaže v krepitvi sodelovanja prijateljstva in razumevanja ter razvijanja solidarnosti v pomoči človeka — človeku in naroda — narodu. Naključje je naneslo, da pri nas prav v letošnjem letu, v tednu Rdečega križa, praznujemo 25-letnico najbolj humane solidarnostne akcije: 25-letnico krvodajalstva v organizaciji Rdečega križa Slovenije. Pri prostovoljnem krvodajalstvu gre za našo skupno akcijo, akicjo vseh občanov in delovnih ljudi Slovenije, tako tistih, ki kri dajejo, kakor tistih, ki jo prejemajo, ter tistih, ki krvodajalstvo organizirajo. Da gre res za množično akcijo, pove podatek, da je v 25 letih, odkar RK Slovenije organizira krvodajalske akcije, nad 500.000 prebivalcev Slovenije pokazalo svojo humanost in visoko socialistično zavest s tem, da so svojo kri darovali za zdravje sočloveka. Rdeči križ Slovenije je v svoji dosedanji 25-letni akciji prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva pokazal svojo organizacijsko sposobnost in učinkovitost. Te naloge prav gotovo ne bi, mogel tako uspešno opraviti, če ne bi bil deležen pomoči vseh družbenih dejavnikov. Zato je tudi v bodoče potrebno aktivno sodelovanje vseh zavestnih socialističnih sil pri tej množični solidarnostni akciji. Želja Rdečega križa in nas vseh je, da bi krvodajalci aktivno delovali tudi na področju drugih dejavnosti RK. Lahko začnemo kar z odnosi s sotovariši na delovnem mestu, na vasi, na ulici, v stanovanjskem bloku, v občini itd. Tudi prijazen: »Dober dan« včasih nekomu veliko pomeni, saj vsak človek potrebuje človeško toplino, prijazno besedo ali drugačno pomoč in tu je mesto za najrazličnejše aktivnosti. Prav je, da starejši krvodajalci mislijo tudi na to, da je potrebno vzgajati mlade ljudi za bodoče krvodajalce. Tudi na tem področju je RK storil že precej in prav je, da ta prizadevanja podpremo vsak po svojih močeh. Tudi na Vrhniki bomo proslavili 25-letnico prostovoljnega krvodajalstva. Priprave so že v teku. Občinski odbor RK je že izvolil pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za proslavo. Proslavo bo v novem Domu JLA na Vrhniki konec novembra. Razdeljena bodo tudi republiška in občinska priznanja vsem tistim, ki so velikokrat darovali kri ali so zavzeto in aktivno delali in še delajo pri organizaciji RK. Na proslavo so vabljeni vsi, ki pm je pri srcu sreča sočloveka in ki jim humanost ni prazna beseda. p. T. DOGOVORI ZA KULTURO V OBČINI PO KONGRESIH VEČJI VPLIV DELAVCEV NA PROGRAM Seznam gledaliških predstav in instrumentalnih večerov do konca leta Vrhnika Oktober za mladino: PDP svoboda Medvode Kdo se boji malega Bav-Bava za odrasle: PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA A. P. Čehov: Striček Vanja November za odrasle: CELJSKO GLEDALIŠČE Kurbe — komedija iz 1. svetovne vojne Feđa šehovič: Baročni kvartet December za mladino: DRAMSKA SKUPINA OŠ JANEZA MRAKA POD VODSTVOM MIRE SUHADOLNIKOVE Revolucija v kraljestvu bonbonov za odrasle: TRIO LORENZ Borovnica November za mladino: BERTONCELJ-GRAFENAUER SEVILJSKI BRIVEC v koncertni obliki Zveza kulturnih organizacij občine Vrhnika bo po času kongresov poizkušala predvsem znotraj družbenopolitičnih organizacij občine Vrhnika razviti, oziroma razširiti svoje delovanje. Zato predlaga, naj občinska konferenca ZKS, komite občinske konference in organ za kulturo analizirajo samoupravni položaj delavcev pri zadovoljevanju kulturnih potreb in kulturne politike, pri čemer naj izhajajo predvsem iz delovanja občinske samoupravne interesne skupnosti za kulturo. Vsaj enkrat v letu naj občinska konferenca ZKS temeljito obravnava kulturno politiko in kulturno življenje v vrhniški občini. Pri tem bo lahko ugotovila, kako se člani ZK neposredno vključujejo v samoupravne procese na kulturnem področju in v kulturno delovanje. Potrebno je, da na svoji seji obravnava akcije, ki jih je že in ki jih še bo v letu 1979 pripravil časopis Komunist. Občinski komite ZKS naj sprejme poseben program svojega delovanja, v katerem naj bo dan poseben poudarek zagotavljanju materialnih pogojev in delovanju osnovnih organizacij ZKS na kulturnem področju. Tudi vsaka osnovna organizacija ZKS v občini Vrhnika naj vsaj enkrat na leto temeljito obravnava kulturno politiko in kulturno delovanje v svoji sredini. Tudi občinska konferenca SZDL in izvršni odbor konference naj na svojih sejah obravnavata kulturno delovanje v krajevnih skupnostih s posebnim poudarkom na vključevanju krajevnih konferenc SZDL v kulturno življenje. Izvršni odbor občinske konference naj skupaj s svetom za kulturo obravnava vlogo in delovanje kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij občine Vrhnika. Svet za kulturo naj izdela program svojega delovanja, v katerem bo dan poseben poudarek pripravljanju proslav, sodelovanju na kulturnem področju s tujino in z našimi zdomci, uresničevanju stališč o knjigi in knjižničarstvu, ki so bila sprejeta v okviru akcije Komunista. Izvršni odbor konference SZDL pa naj poskrbi, da se bodo v letu 1979 mesečno sestajali: predsednik sveta ObK SZDL za kulturo, predsednik skupščine in IO kulturne skupnosti, predsednik ustreznega organa za kulturo pri občinski konferenci ZKS, pri občinskem sindial-nem svetu, pri občinski konferenci ZSMS in predsednik ter tajnik ZKO Vrhnika. Prav tako naj bi IO občinske konference SZDL proučil po- PIKNIKI V KINU Ni dolgo tega, ko je notranjost Cankarjevega doma dobila novo podobo. Udobnejši sedeži in sveže prepleskana dvorana skrbijo za boljše počutje obiskovalca, žal pa tega ne znamo čuvati. Nevzgojeni posamezniki potrebujejo za ogled filma kar dva stola, kot da za prašne in umazane čevlje ni prostora na tleh in znajo za opozorilo tudi ostudno nabrusiti jezik. Nerodno je, ker človek ponavadi postane lačen ravno ob filmu, posebno če je gostija na platnu. V dvorani hrusta, šelesti, papirji padajo na tla, mnogokrat pa je slišati, kako ob nerodneževi nogi pade steklenica. Mislim, da moramo vsi obiskovalci vplivati na obnašanje teh »ne-kulturnežev«. Tudi kakšen krepak redar bi bil dobrodošel, saj ni vsem všeč žvižganje, smrčanje in glasno debatiranje med prikazovanjem filma. Le tako bo naša dvorana ostala lepa in ohranjena ter vredna imena, ki ga nosi. FRANCI TRŠAR Konec septembra so učenci Cankarjeve in Mrakove osnovne šole s šolskimi kredami risali na asfaltu pred domom JLA in zanesljivo lahko rečemo, da uspešno. Zopet smo imeli priliko videti sadove strokovnega dela tov. Novinska, ki tudi letos usmerja naše mlade likovnike. Šolarji so ustvarjali na temo »Delamo in se veselimo jutrišnjega dne« in kot so sami povedali, jim je bila tema zelo pri srcu. Dokler bodo naši šolarji tako marljivo delali in se ob tem tudi pridno učili, se bomo jutrišnjega dne lahko resnično veselili. Velika zahvala za to gre učencem obeh šol, v veliki meri pa tov. Novinsku, ki se trudi za preporod in razcvet likovne ter oblikovne umetnosti v naši občini. f. t. trebe in možnost sklenitve posebnega dogovora z vsemi kraji skupnostmi v občini, s katerimi bi te skušale vsako leto zagoto1 ločena sredstva za kulturne potrebe kraja. Prav tako si mora občinski sindikalni svet prizadevati za čim razvoj kulturnega življenja v delovnih organizacijah, predvs. zunaj SR Slovenije, sodelovanje z organizatorji kulture v de organizacijah, zbiranje gradiva in dokumentacije kulturne deja* in organizacij na področju občine Vrhinika. Izvršni* Zveze kulturnih organizacij Vi". r NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE: »n :ira Zi ■ek 0< istr lp, /ar Andolšek D.: Poliglotska poslovna korenspondenca Berlitz C: Atlantida Bezdanov S.: Tito o vzgoji in izobraževanju Buda M.: Dohodkovni odnosi skozi analizo poslovanja Gradnik V.: Krvavo Posočje Hauser G.: Moja pot k zdravju in mladosti Hilllel M.: Arhivi upanja Hofler J.: Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slo'fV skem _ Kermauner D.: Temeljni problemi primorske politične zgod"'_ Kraigher S.: O nekaterih vprašanjih razvoja politične ekono™^ Kranjc A.: Andragoški pogovori s predavatelji Lenne R.: Depresija, bolezen našega časa Leskovec B.: Naše mačke McKenna M.: Mladostni po petintridesetem Mlakar C: Ekonomski problemi naše graditve socializma Mohorič J.: Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem Možina S.: Spodbujanje ustvarjalne dejavnosti v OZD Pogačnik J.: Parametri in paralele Stojkovič B. A.: Lenin humanist in dialektik Struik D.: Kratka zgodovina matematike Šinkovec J.: Samoupravno pravo v OZD Turk I.: Upravljalni vidik računovodstva Vodnik po partizanskih poteh Vrišer I.: Regionalno planiranje Zgonec S.: Moderne in privlačne ananasovke Zorn A.: Iskanje slovenske umetne proze. LEPOSLOVJE Za odrasle — slovensko: Hace M.: Kmetje na prepihu Jančar D.: Galjot Kranjc C.: Zgodbe o čebelah Kranjec M.: Kapitanovi na valovih Mure. Kajztjr J.: Mecesen Matičar N.: Balada o boru Mencinger J.: Moja hoja na Triglav Ocvirk V.: Hajka Praček—Krasna A.: Med dvema domovinama Snoj J.: Jožef ali zgodnje odkrivanje srčnega raka Zidar P.: Mahatma Pandit. Pasjansa Zupan J.: Plitve korenine Krakar L..: Sporočilo Kuntner T.: Ledene rože Šeligo R.: Čarovnica iz Zgornje Davče Zaje D.: Voranc »I l Irr vn ad ov ap rat laj V >li I ra ali PREVODI: Frischauer P.: Leonardo da Vinci Lamb A.: Udarci usode Nešovič S.: Velika zarota Savvkins R. H.: Klatež v oklepu Scaduto A.: Bob Dylan Tolstoj L. N.: Ana Karenina. Kavkaske povesti. Vojna in mir binska sreča, Detinstvo, otroštvo, mladost. MLADINSKO: Bruckner K. Zlati faraon Carrol L.: Alica v ogledalu Guy R.: Prijateljici Jakopin G.: Devet fantov in eno dekle Jurca B.: S helikopterjem k stricu Tintinu Manček M.: Brundo se igra Makarovič S. Teta Magda Milne A. A.: Hiša na Pujevem oglu Pearce A. P. Zaklad pri samotni roži Roland R.: Peter in Lučka Škrinjarič S. Veter na počitnicah Smahelova H.: Veliki križ V SRBOHRVAŠKEM JEZIKU: Antič M.: Garani sokak Christie A.: Tajna sedam satova, Tragedija u tri čina gospodin Ouin. Usnulo umorstvo. Clarke A. C.: Matica Zemlja. Izgubljeni svetovi. S neba. Grad i zvezde. Sutjeska dolina heroja i|e 2 mi proi te ih 2 ic< Oli rir ak br F Oi Iv O' ni jol Tajanj druge * t tk NAŠ časopis 7 JOROČILO V8ako leto smo tudi ,etos organizirali Planinski a4t i'Tokrat smo Oborili od 1. do 10. avgusta v Kamniški ^strici. Stalnih udeležencev tabora je bilo 65, ob Koncu KTna P8 Jih je bilo celo 125. Pri tem so nastale tudi do-sjtne, težave, saj kuhinja (montažna) ni bila dovolj velika idr" P"pravo toliko obrokov hrane. S skupnimi močmi smo ,!/' Prebredli te težave. Ak -r Sm° Dlaninska organizacija, je naš namen preživeti lđ aj dni v Planinskem okolju in obiskovati bližnje vrhove. To 4(-■--- TABOR MOPD VRHNIKA Zastava na drogu sred jase visi, obkroža jo tabor veselih ljudi, so mladi planinci od daleč prišli, da vseh teh lepot bi deležni bili. Prelep je ta tabor planinski, če v soncu planine bleste, a tudi takrat, če bliski in strele z oblakov hrume. Ste zrli z višave, vrhove, ki dvigajo se naokrog, ste gledali lepe planjave, to vse naš slovenski je log. Prijatelji mladi, planinci: »Ljubite te naše gor6, saj biser so naše mladosti, naj vedno v svobodi žare!« . ham je letos delno preprečilo slabo vreme. Uspeli smo rea-lati štiri izlete: ; 9°ndolo smo se povzpeli na Veliko Planino in se nato vrnili ®k Konja ter Presedljaja v tabor. u9ledali smo si slapove Orglice v stranski dolini Kamniške s,r|ce. Organizirali smo tudi izlet na najvišji vrh Kamniških 'P. na Grintovec. Zadnji pa je bil izlet na Kamniško sedlo ter /ano. ' v večernih urah prostih dni smo imeli predavanja s pla-°lnSk° tematik°- Večina predavanj je bila popestrenih z vrvnimi diapozitivi. Zasluga za to gre tudi Radioklubu, 1 nam le posodil agregat. 'meli smo zanimiva predavanja o varstvu narave ter gorski Vni m flori. Predavala je načelnica varstva narave pri PZS aoa Praprotnik; predavanje o predhodni ekspediciji za jugo-vanske odprave na Mont Everest, predaval je in prikazoval ,a °Z4Ve Stefan Marenče; o orientaciji v naravi; predaval je ane Širok in predavanje o nevarnostih v gorah, predavala je lasta Seliger. v nedeljo so nas obiskali starši otrok in ostali, ki so že-iran veti en dan v planinskem okolju. Tem smo organi-■H p.0seben Prevoz iz Vrhnike. Popolne skupaj tekmo-v "Portnlh igrah. Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika ANKETA avod SR Slovenije za statistiko nam Je sporočil, da bo rlhod let°8 °a ODmočJu vse države izvedena anketa o iMMik POrabi gospodinjstev, ki Jo Zvezni zavod za »ostiko ter statistični organi v vseh republikah In pokra-Pi SFRJ pripraV|j0 vsako peto leto. I udi nekatera gospodinjstva v naši občini, ki so bila izbrana ijete"0' b° °biskal anketar in prosimo, da z njim vestno sode- iL?hk*° bodo zbranl podatki o demografskih in socio-■n *n«cllnostlh gospodinjstev, o stanovanjskih ra-™erah ln preskrbijenostJ gospodinjstev s trajnimi podanimi dobrinami, kakor tudi o višini porabljenih sred-Pv po namenu porabe, o količinah proizvodov, porablje-|» prehrano in o izkoriščanju letnega dopusta, ^a gospodinjstvo s kmetijskim posestvom ali obrtno delav-co bodo zbrani tudi podatki o prodanih oziroma dobavljenih 0|icinah kmetijskih ali obrtniških proizvodov ter o denarnih "hodkih od kmetijskega posestva ali od obrtne delavnice, akortudi podatki o denarnih izdatkih za kmetijsko posestvo ali ortno delavnico. Podatki ankete so potrebni za spremljanje gibanja do-odkov in izdatkov v gospodinjstvih zaradi preučevanja Ivljenjskega standarda in sprejemanja ustreznih ukre-ov, ki bi prispevali k njegovemu zboljšanju. Podatki te nkete bodo tudi osnova za sestavo košarice potrošnih Jobrin za izračun indeksa življenjskih stroškov različnih Ipov gospodinjstev. Dobljeni podatki bodo služili izključno za obdelavo v stati-tične namene. Anketa je anonimna. OBVESTILO Skupnost otroškega varstva občine Vrhnika obvešča vse starše naše občine, da bomo zbirali prijave za sprejem predšolskih otrok v novozgrajeni vrtec v Dragomerju v času od 1. 11. 1978 do 20. 11. 1978. Prijavnice lahko dvignejo in izpolnijo na sedežu Vzgojno varstvenega zavoda na Tržaški cesti 70. Posebej obveščamo tiste starše, ki so prijavo že oddali, da to storijo še enkrat, ker ugotavljamo, da so nekateri podatki že zastareli in jih ni možno primerjati z novimi prijavami. Vrtec v Dragomerju bo predvidoma začel z obratovanjem v mesecu januarju 1979. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VRHNIKA SMUČARJI Vse smučarje in tiste, ki bi to radi postalupbveščamo, da ŠD Dragomer—Lukovica prireja od 29. 11. do 3. 12. 1978 smučarski tečaj za svoje člane. Tečaj bo v italijanskih Dolomitih na smučišču Passo Rohe (smučarski center S. Martino di Castrozza) približno 330km od Ljubljane. Smučišča so urejena, položna in strma, vrst ob žičnicah ne poznajo. Nastanjeni bomo v hotelu sredi smučišč. Cena penziona in žičnic bo okoli 13000 lir na dan. Odhod z lastnim avtomobilom bo 28.11 popoldne. Tečajniki bodo razdeljeni v dve skupini (starejši in otroci), po potrebi pa bomo skupine delili še po znanju. Tečajnina bo 200 din po osebi. Zaradi rezervacij in resnosti prijav mora vsak udeleženec ob prijavi plačati 500 din, ki jih dobi nazaj ob odhodu . Prijave so možne do 10. 11. 1978 pri: Pečan Zdravku, Kotna pot 10 ali Krašovec Cirilu, Lukovica 15 V počastitev dneva republike KK Tankist prireja turnir na katerem bo sodelovalo preko 200 tekmovalcev. Keg-Ijaški turnir bo 5., 11., 12., 18., 19., 25. in 26. novembra na kegljišču v Mantovi. Pokrovitelj prireditve bo Industrija usnja Vrhnika. KO ZZB Vrhnika in ostale DPO vabijo vse krajane k komemoraciji, ki bo pri spomeniku na Drči, dne 1. novembra ob 9. uri. Ob nenadni in boleči izgubi mojega moža Lovra Hudobivnika se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli stali ob strani, mu darovali toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem dr. Kogoju za navodila in skrb ter ZB za nagrobni govor. Pokopali smo ga skromno, kot je bila njegova želja. Žalujoča žena Marija Ob smrti naše mame in stare mame Terezije Otrih iz Verda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna hvala sosedi Francki za pomoč. Žalujoči sin Nace z družino Ob nenadni izgubi naše drage mame Marije Gabrovec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, DU, posebno pa še sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in nam kakorkoli pomagali. Borovnica, 13. septembra 1978 Žalujoči: sin France, hčerke Marija, Rezka in Justi z družinami Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta Jožeta Merlaka iz Podlipe 40 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, mu darovali cvetje in izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremili v njegov zadnji dom. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v težkih urah ter govorniku in pevcem ob odprtem grobu. Vsem lepa hvala! Žalujoči vsi njegovi. Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata Ivana Albrehta iz Podlipe 35 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih urah, njemu darovali cvetje ter mu v tako lepem številu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilcem za častno stražo in njegovim tovarišem iz lovske družine, ki ste ga spremili v njegov zadnji dom. Hvaležni smo pevcem za lepo zapete žalostinke in govorniku Ivanu Malavašiču za poslovilne besede. Vsem najlepša hvala! Žalujo ci vsi njegovi Ob boleči izgubi najinega dragega moža, očeta Franca Nagodeta iz Verda Ilir se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama kakorkoli pomagali v času njegove bolezni, kakor tudi sosedovim — družini Kobi in Do-brovoljc ter sorodnikoma Logarjevima za vsestransko pomoč ob smrti. Posebno se zahvaljujeva lovcem iz Lovske družine Vrhnika za tako lepo organiziran pogreb, pevcem Parketarne Verd, godbenikom iz Vrhnike ter tovarišema Avgustu Kobi ju in Adolfu Malavašiču za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sodelavcem »Kovinarske« Vrhnika ter družbenopolitičnim organizacijam: ZB Verd, ZK Verd, SZDL Verd, Osnovni organizaciji sindikata Parketarne Verd in Lovski družini Vrhnika za darovane vence. Najlepše se zahvaljujeva vsem, ki ste mu poklonili cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti ter nama izrazili sožalje. Žalujoča žena Julka in hčerka Magda naš Časopis OKTOBi Skupnost otroškega varstva občine Vrhnika namerava v letu 1978 na željo staršev vpeljati popoldansko varstvo predšolskih otrok. Ker skupnost nima na razpolago podatkov o potrebah tovrstnega varstva — predvsem o starosti in o času, v katerem želijo starši popoldansko varstvo, prosimo vse starše, ki želijo vključiti predšolske otroke v popoldansko varstvo, da izpolnjeno anketo oddajo ali pošljejo do 30. novembra 1978 na naslov: Skupne strokovne službe SIS, Vrhnika, Ulica 6. maja 1. V kolikor se bo za popoldansko varstvo zanimalo premajhno število staršev, Skupnost otroškega varstva te dejavnosti ne bo izvajala. Anketa o potrebah po popoldanskem varstvu predšolskih otrok: Priimek in ime staršev: Naslov: Krajevna skupnost: Ime otroka ki ga želimo vključiti v popoldansko varstvo: Starost otroka: Čas v katerem želim popoldansko varstvo: od ........ Število dni v tednu: Število otrok v družini: Kako je sedaj urejeno varstvo predšolskih otrok: Razlogi za vključitev v popoldansko varstvo: a) izmensko delo b) druga opravila v popoldanskem času (naštej): do ure Podpis staršev: Tovarišica mora biti potrpežljiva Vrtec nam veliko daje Obisk, ki je pokazal, da so naši otroci v zares dobrih rokah Jg OS Potem ko je naš novi vrtec prestal otvoritveni krst, smo nanj skoraj vsi pozabili. Z namenom, da prikazem delo v vrtcu in njegov vsakdan, smo ga obiskali. S pomočjo prijazne tovarišice ravnateljice Fefer Fani, smo izvedeli ter videli marsikaj zanimivega. Osebje vrtca dela marljivo in si srčno prizadeva za veselo in zdravo razpoloženje naših malčkov. Predvsem slabše sanitarije v vrtcu na Tržaški cesti in pomanjkanje strokovnega kadra terjajo še večjo zagnanost in pozornost vseh vzgojiteljic, varušk in tudi ostalih. V okviru sodelovanja »vrtec—zdravstveni dom« velja poudariti prizadevanja dr. Popitove za zdravje otrok v vrtcu, kar je eden od poglavitnih ciljev vsakega vzgojnovar- stvenega zavoda. Pomembno je, da so z vrtcem in delom zadovoljni tudi starši. Vsakdo si seveda želi še več podobnih objektov, žal pa moramo ugotoviti, da imamo premalo prostorov za najmlajše, česar pa smo v večji meri sami krivi. Jutro se začne za malčke z mencanjem še zaspanih oči in prostim igranjem. Vsak se pač po svoje zabava, vse tja do pol devete ure, ko je na vrsti malica. Ko se otroci okrepčajo, se prične obvezni vzgojni pouk. Zavzema vse od govornih vaj, pesmic, risanja, pa tja do sprehodov, ki otroke razvedrijo. Na njih spoznavajo spreminjajočo se naravo, cesto in obnašanje na cesti. Prav tu se kaže velika prizadevnost vzgojnovarstvenega osebja, čustvenost in želja dati otroku nekaj več kot samo l°/ čo. as Cena je realna, posebno še bil pomislimo, daje norma dela presti račena za 30 %, kar pomeni že^Dr otroka. S tem denarjem pokrovi! tudi potrebe po igračah in drdpri stvareh, za kar v zadnjem času'im večji delež prispeva družba. I Vesel sem odhajal iz vrtca,|ča sem videl, da gre temu kole* v« delo dobro od rok. Kmalu b"1 as pozdravili otvoritev nov* d< vrtca v Dragomerju in upam, bodo občani začeli razumeti sr nam vrtec ne le jemlje, arijo* tudi ogromno daje. Vzgojno* Vi stvenemu kolektivu v vrteti si želimo veliko delovnih uspe" Pi ter novih zmag v njihovem( Dl govornem poklicu. ,. FRANCI TR0 ||l mm ■:■;■:■::-:■:■;■ sir- II j Stoji tam ob robu ceste starka, sključena v dve gubi, čaka, da bo kdo od mimo vozečih ustavil avto in jo zapeljal tistih nekaj kilometrov do trgovine ali v obratno smer. Leta se iztekajo kot drobci v peščeni uri. Pride starost, neslišno se priplazi in tudi mi bomo morda čakali tam ob robu ceste na milost, da nas kdo popelje do trgovine. Tudi mi morda ne bomo imeli nikogar, ki bi nam kupil in prinesel kilogram kruha. Bila je prijetna zabava, plesali so, peli in pili. Vsake stvari je enkrat konec, tudi zabava se je končala. Odmajal se je do avtomobila, ga z veliko težavo vžgal in odpeljal, saj mu tega nihče ni preprečil, čeprav jih je bilo precej poleg, koje odhajal. Kaj me briga! Seveda me! Če se ubije bo nesrečna njegova družina in morda ne bo ubil samo sebe, temveč še koga drugega, ki bo takrat na cesti. V družini je zavladal alkohol. Pije ona, pije on, mlatita drug po drugem, mlatita po otrokih. Drobna telesca se stiskajo v kotu in ničesar ne razumejo. Ne vtikamo se. Vihar ni zlomil teles, zlomil je duha. Otroci so postali duševni invalidi. In ko tak mladostnik postane prestopnik, znamo obsojati, kazati s prstom in se zgražati. Na robu obupa je stal! Klical je, pa ga nismo slišali, mimo smo hiteli kot da ga ni. Našli so ga, ko je bilo prepozno. Nesmiselno se je končalo mlado življenje, ker nihče ni znal prisluhniti joku v njem. Koliko takih stvari vidimo iz dneva v dan, pa gremo mimo ali pa se jim ognemo v širokem loku, da le imamo svoj mir in čas samo zase, za dirko za denarjem, hišo, avtomobilom, za višjim standardom. Za tisto glavno, za ČLOVEKA, nam je zmanjkalo dragocenega časa! FRANČIŠKA CELARC Planina naj nam bo v ponos Ob koncu tedna nas veliko odide na izlet v naravo in marsikateri občan se spomni tudi na našo Planino. Kdor se poda nanjo, lahko kar pošteno preizkusi svojo kondicijo in se naužije svežine, ki jo nudi narava. Tudi jaz grem večkrat na razgledni stolp, posebno še, ker so v koči na Planini ljudje zelo prijazni. Predno se izletnik spopade z zadnjo vzpetinico pod vrhom, si ponavadi malo oddahne. Klop, za katero mislim, da jo je postavilo PD Vrhnika, je bila vsakomur dobrodošla. Očitno pa je nekoga ovirala na njegovi poti na Planino, zato je kmalu postala točka razdejanja. V začetku avgusta smo s prijatelji ponovno postavili novo klop, v upanju, da se ne bo zopet kdo spozabil. Tako je na klopci pod Planino zopet mogoče priti do »normalne sape« in si spočiti utrujene noge. Mnogo je čudovitih lepot po Sloveniji, vseeno pa moramo Vrhničani biti ponosni tudi na našo Planino. FRANCI TRŠAR Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), j Peter Petkovšek, Jože Sojer, i Janez Pečar, Jakob Susman, ' Richard Beuerman, Andrej Kra-ševec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. IMENOVAN IZDAJATELJSKI SVET GLASILA NAŠ ČASOPIS Na svoji prvi seji razširjene sestave, dne 30. 8. 1978 je predsedstvo OK SZDL Vrhnika sprejelo sklep o imenovanju članov v izdajateljski svet glasila Naš časopis. Imenovani so bili: Branko Stergar (predsednik), Mika Verbič (podpredsednik), Vladimir Mejač, Tatjana Suha-dolnik, Cecilija Umek, Jože Prvinšek, Marija Iskrenovič, Friderik Rutar, Matija Lenar-šič, Franc Petelin, Jože Grabnar Na novo delovno mesto je odšla dosedanja glavna in odgovorna urednica »Našega časopisa« Tanja Hrovatin. Naše občinsko glasilo je izoblikovala tako, da je postalo zanimivo. S svojim delqm in prispevki je poskusila »Naš časopis« približati vsem občanom in s tem tudi uspela. Zahvaljujemo se ji za njeno delo in ji na novem delovnem mestu želimo še več uspehov. UREDNIŠTVO Uspelo srečanje in tekmova Pod pokroviteljstvom Grude export import in TOZD Lovec iz Ljubljane je bilo 17. septembra v Razorski dolini lovsko strelsko tekmovanje na leteče golobe in v tarčo srnjaka. Tekmovanja se je udeležilo 113 tekmovalcev. Na to srečanje je prireditelj LD Vrhnika povabil tudi lovce iz zamejskih LD Koroške in Primorske. Vabilu so se odzvali le slovenski lovci iz Bazovice. Tekmovanje je otvoril in pozdravil udeležence, predsednik LD Vrhnika tov. Tršar Jože. Prisotnim sta spregovorila tudi tov. Dolničar v imenu ZLD Ljubljana in tov. Šemrle v imenu pokrovitelja. Kot opazovalec in ljubitelj strelskega športa se je prireditve udeležil tudi direktor Grude export import tov. Peter Popo-vič. To izvozno uvozno podjetje je največji jugoslovanski izvoznik divjačine. V letošnjem letu so izvozili že preko 180 ton divjačine. Njihov TOZD Lovec iz Ljubljane pa skrbi za prodajo lovskega orožja in streliva ter za drugi lovski pribor. Ob tej priliki je pokrovitelj izročil LD Vrhnika priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje. Vsi, ki so se udeležili te prireditve, so hvalili organizatorje, saj so poleg brezhibne izvedbe tekmovanja poskrbeli tudi za dobro kuhinjo. Vsi člani LD so imeli veliko dela. da je prireditev uspela, še posebno zaslužni pa so Šemrle Zvone, Skubic Stane, Kavčič Brane in Končan Franc. Na koncu so se udeleženci dogovorili, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno (bilo bi vsako leto) in se imenovalo »Kraguljev memorial«, po umrlem prvoborcu iz Vrhnike, ki je bil tudi član zelene bratovščine in ljubitelj narave. Tekmovali bi za prehodni pokal Grude. Prvim 5 ekipam je bilo podelje-> nih 5 pokalov v trajno last in prvi prehodni pokal »GRUDA«. Vseh pet ekip je prejelo darilo Semenarne iz Ljubljane in to seme krmnega ohrovta ter darilo Donita iz Borovnice — pladnje. V A kategoriji so bili podeljeni pokali za prva tri mesta v kombinaciji in I. mesto na glinaste golobe. V B kategoriji za prvih 6 mest in 1. mesto na glinaste golobe. Pokal je bil podeljen prvemu na tarčo srnjaka in najstarejšemu tekmovalcu na tem tekmovanju Vršič Stanku iz LD Štorje. Posamezni tekmovalci-strelci so prejeli nagrade delovnih organizacij. KOMBINACIJA A KATEGORIJA 1. TKALEC Ivan 2. ZADNIKAR Jože 3. PICIGA Rajko 4. MILIC Slavko LD Pugled LD Tomišelj LD Štorje LD Trnovski gozd GLINASTI GOLOBI A KATEGORIJA 1. ZADNIKAR Jože 2. TKALEC Ivan 3. PICIGA Rajko LD Tomišelj LD Pugled LD štorje KOMBINACIJA B KATEGORIJA d k 18 17: Z 16 S 0 S 1. KONČAN Franc 2. KRIVEC Bogdan 3. PIRNATJože 4. ŠINIGOJ Jože 5. ŠKRABA Rajko 6. SETNIKAR Ivko 7. SKUBIC Stane 8. ŠTRUKELJ Andrej 9. KOCJANČIČ Stojan 10. VRHOVNIK Ivan TARČA-SRNJAK 1. PIČULIN Igor 2. KONČAN Franc 3. MARKIČ Ivan 4. TOMAZIČ Vinko 5. KRAMAR Janez LD Vrhnika LD Trnovski gozd LD Motnik LD Trnovski gozd LD To išelj LD Dobrova LD Vrhnika LD Lijak LD Pugled LD Šmarna gora LD Udinboršt LD Vrhnika LD Udinboršt LD Toško Čelo LD Tomišelj i«! 15* 15« v.4 92 89 Značko odličnega strelca LZS je prejelo 16 strelcev, prav dobrega brega 23. GOLOBI B KATEGORIJE 1. ŠINIGOJ Jože 2. KRIVEC Bogdan 3. KAVČIČ Brane EKIPA V KOMBINACIJI EKIPA EKIPA EKIPA EKIPA EKIPA LD Trnovski gozd LD Trnovski gozd LD Vrhnika LD Trnovski gozd LD Tomišelj LD Udinboršt LD Pugled LD Vrhnika 4 Tekst in foto: Franc' Na sliki so strelci na strelskih stojiščih, ko posamično na glinaste golobe. Prvi z desne je Kavčič Brane, peti v vr* je Šemrle Zvone, ki čaka za strel. Oba sta člana LD Vrhnl* ■ ^.............e................