PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZPOREDITVE 
FAVNE V VELIKIH ROVIH 
(Z l O SLIKAMI IN 9 TABELAMI) 
CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE 
ACROSS-PASSAGE DISRIBUTION OF FAVNA 
(WITH JO FIGURES ANO 9 T ABLES) 
TONE NOVAK, VALIKA KUŠTOR, 
ANDREJ KRANJC, NACE SIVEC 
1 
!I 
:!, 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 29. MAJA 1980 
!I 
VSEBINA 
Izvleček - Abstract 152 
Uvod ............................................................................................................................................... . 153 
Izbira objekta za poskus ................................................................................................................. . 153 
Raziskave ........................................................................................................................................ . 154 
Metode in rezultati ......................................................................................................................... . 154 
Interpretacija rezultatov in razpravljanje ....................................................................................... . 171 
Povzetek .......................................................................................................................................... . 
Zaključki ......................................................................................................................................... . 
Summary ......................................................................................................................................... . 
Literatura ........................................................................................................................................ . 
174 
11! 
174 li 
,:, 
175 ~ 1 
178 "11 
Izvleček 
UDK 591.9(24) (497.12-14) 
Novak, T., V. Kuštor, A. Kranjc, N. Sivec: Prispevek k poznavanju razporeditve favne v velikih ro-
vih. Acta carsologica 9, ~. Ljubljana, lit. 25. 
Avtorji podajajo rezultate interdisciplinarnih raziskav v Predjamskem jamskem sistemu. Ugotav-
ljali so predvsem fizične faktorje, ki so pomembni za značilno prečno razporeditev favne v velikih rovih 
Stare jame obravnavanega jamskega sistema. 
Abstract UDC 591.9(24) (497.12-14) 
Novak, T., V. Kuštor, A. Kranjc, N. Sivec: Contribution to the Knowledge of the Across-passage 
Distribution of Fauna. Acta carsologica 9, ~. Ljubljana, Lit. 25. 
The present paper gives the results of the interdisciplinary investigations in the Predjama cave 
system with the aim of finding mainly physical factors that influence the across-passage distribution 
of the inhabiting fauna. 
Naslov - Address: 
Tone Novak 
Valika Kuštor 
mag. Andrej Kranjc 
Inštitut za raziskovanje krasa SAZU 
Titov trg 2 
66230 Postojna, Jugoslavija 
Nace Sivec 
Inštitut za biologijo, Univerza 
Aškerčeva 12 
61000 Ljubljana, Jugoslavija 
UVOD 
V svetu posvečajo speleobiologi vse večjo pozornost podrobnejšemu proučevanju zvez 
med razporeditvijo podzemeljske favne in fizičnimi lastnostmi habitatov. Pri tem so v 
ospredju geomorfološke analize in med njimi v zadnjem času zlasti granulometrične analize 
sedimentov (v perspektivi). Takšno usmeritev raziskav so narekovale ugotovitve, da je raz-
poreditev podzemeljskega živalstva in v manjši meri prisotnost posameznih vrst večinoma 
v močni korelaciji s posameznimi tipi habitatov. Nekateri avtorji se pri ugotavljanju ko-
relacij zadovoljujejo z ugotovitvami, ki niso podprte s podrobnimi rezultati (T u r q u i n 
et coli. 1974; R eygro b e 11 et et coli. 1975; Tu rq u in et Bo u vet 1977, etc.). Drugi 
podrobneje študirajo posamezne fizične faktorje in njihov vpliv na favno (ekofiziologija; 
Ju be rt h ie 1969; De I a y 1974; P i ea rce 1975, etc.). Bo urne (1977 a et b) kom-
binira merske in opisne metode in je pri zaključkih izredno racionalen. Šele v zadnjem času 
je izšlo delo B. De I a y a (1978), ki skuša podrobneje in kompleksneje analizirati -fizične 
faktorje posameznih habitatov. Zaradi specifičnega pristopa k problematiki pa se ne spušča 
podrobneje v geomorfološke analize. 
Na splošno je treba poudariti, da so meritve ali celo le cenitve nekaterih parametrov 
v ekologiji podzemlj'.l še vedno v veliki meri odvisne od intuicije posameznih raziskovalcev, 
saj metodika še ni dodelana in še manj ustaljena. 
V okvir proučevanja zvez med distribucijo kopenske podzemeljske favne in fizičnimi 
lastnostmi habitatov sodi tudi študij prečne razporeditve favne v velikih podzemeljskih ro-
vih. 
IZBIRA OBJEKTA ZA POSKUS 
Za predvideni poskus smo morali pretehtati pri izbiri podzemeljskega objekta nasled-
nje značilnosti: 
- velikost rovov - premer vsaj 1 O m zaradi večjih gradientnih razlik od roba proti sre-
dini 
- enostavnost rovov- brez stranskih rovov, kaminov in večjih špranj in z bolj ali manj 
enakimi dimenzijami 
- homogenost tal - čimbolj enoten substrat mora obenem tudi onemogočati favni, da 
se zaleze vanj, saj zaradi nepoznavanja vertikalnih migracij živali v substratu rezultatov ne 
bi mogli primemo interpretirati (grušč je neprimeren) 
- primerne ekološke razmere za življenje podzemeljskih živali vse leto 
- številčnost favne v jami - najugodnejše fizične razmere, potrebne za izvedbo posku-
sa, so obenem najneugodnejše za življenje 
Po primerjavi več objektov smo se odločili za Staro jamo Jame pod Predjamskim gra-
dom (sl. 1) v zgornjekrednih apnencih. Raziskave so potekale v letih 1975-79. Obetali smo 
-si odgovore na več vprašanj: 
- ali obstaja razlika v razporeditvi favne prečno čez rov in kakšna je 
- kateri faktorji bi lahko bili vzrok za ugotovljeno razporeditev. 
153 
6 Acta carsologica JX, l 980 (198 l) 
V zvezi z izbrano delovno metodiko pa nas je zanimalo tudi: 
- kakšna je razlika v učinkovitosti različnih atraktantov v talnih pasteh na lov favne 
- kakšen je efekt različne razporeditve talnih pasti na ulov. 
V pričujočem prispevku obravnavamo le prvi dve vprašanji. Zadnji dve sta zajeti v dru-
gem članku (No v a k et coli., 1981 ), iz katerega povzemamo le zaključke, ki so pomembni 
za razumevanje tega sestavka: 
- ulov živali je bil največji v pasteh z usmrajenim mesom in monoetilenglikolom 
- statistično je bil ulov v pasti, razporejene v črti oz. krogu, popolnoma enak 
- ulov je bil največji v pasteh ob robu rova in najmanjši v njegovi sredini. 
RAZISKAVE 
l. Speleomorfološke: morfologija rova (stene, strop, tla). 
2. Sedim en to loške: tekstura, količina por, vodoprepustnost, barva, kalcimetrija, 
žaroizguba (- količina organskih snovi), reakcija (pH), dušične spojine. 
3. Meteorološke: temperatura ter vlažnost zraka in tal, smer in jakost vetra. 
4. Favnistične: lov favne v talne pasti. 
Poroznost in vodoprepustnost vzrocev so določili pod vodstvom ing. De m š a r j a na 
Zavodu za raziskavo materiala, Ljubljana, vsebnost celokupnega dušika in nitratov pa pod 
vodstvom mag. H u d n i k o v e na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič, Ljubljana. V sem se 
najlepše zahvaljujemo! 
Vse ostale analize smo opravili na Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni.* 
METODE IN REZULTATI 
Za raziskave v letih 1975-78 smo izbrali pet vzorčnih profilov (sl. 1), kjer smo opravili 
tudi vse navedene meritve in cenitve. 
1. Speleomorfologija 
1.1. Osnovne morfološke značilnosti rova pri posameznih vzorčnih profilih (širina 
7-16 m, višina 3,5-8m) kaže sl. 2. 
1.2. Razpokanost sten in stropa smo ocenjevali 10 m pred profilom in 10 m za 
njim. Špranje nastopajo neenakomerno v stenah in stropu. Široke so 2-100 mm, ocenili 
smo jih 5-20 m na profil. 
1.3. V tleh so se pojavile špranje 2 (do 3) m od stene pri I., II. in III. profilu, 1 
m pri IV. in 2 m od stene pri V. profilu. Špranje so bile do 40 mm široke, do 100 mm 
globoke, njihova skupna dolžina je znašala po oceni 5 m (izrazita poligonalna tla; sl. 3) -30 
mlm2 • 
2. Sedimentologija 
2.1 Granulometrične analize smo delali s pomočjo suhega sejanja (sita znamke 
ILM Labor) za pesek in s pomočjo kombinirane metode mokrega sejanja in pipetiranja za 
glinasto-meljnate vzorce. 
*Raziskave je podprla Raziskovalna skupnost Slovenije. 
154 
T. Novak. V. Kuštor, A. Kranjc, N. Sivec, Prispevek k poznavanju razporeditve favne 7 
Stara jama C Old cove J 
o 100 200m 
Sl. l. -Vzorčni profili v Predjamskem jamskem sistemu, !975-78 
Fig. I. Sampling sections in Predjama cave system, 197 5-78 
-lr( 
~e~unnelJ 
• poenostavljena po Habe- tu, 19,0 
• simplified ofler Habe, 19,0 
V tekstumem trikotniku (Tom mer up 1934) je 94 % vseh obdelanih vzorcev zbra-
nih v pasu od meljnate gline in meljnato-glinaste ilovice preko glinaste ilovice in ilovice 
do peščene ilovice (sl. 4 ). Delež gline obsega 9-46 %, melja 19-69 % in peska 18-7 3 %. Me-
diana nastopa v vrednostih 0,0035-0,08 mm (sl. 5). 
Teksturno je sediment precej homogen in kaže, da ga je v jamo nanesla tekoča voda. 
2.2. Za analizo poroznosti in 
2.3. vodoprepustnosti smo izbrali vzorce tako, da smo pokrili granulometrijsko 
raznolikost sedimentov (tab. 1; sl. 6, 7, 8). Vzorce smo vzeli do globine l O cm. 
2.4. Barvo smo določali po Mu n sel 1- o vi h tabelah (1975). Prevladujejo rjave 
barve z razmeroma močno primesjo rumene (10 YR=75%, 2,5 Y=l9,4%, 7,5 
YR = 5,6 %). Rumenkasta barva je v veliki meri odraz flišnega zaledja, od koder je sediment 
nanešen. Pri podrobnejšem pregledu prerezanih sedimentov, predvsem poligonalnih tal, je 
marsikje opazna jasna pasovitost. Pogosto se menjavata rdeče rjava in olivno siva barva 
- prva kaže bolj na oksidacijsko, druga pa na redukcijsko okolje odlaganja oziroma, da je 
bil sediment naplavljen v jamo iz ustreznega okolja. 
2.5. Karbonate v tleh smo določali s Scheiblerjevim kakimetrom. Vzorce smo 
pobrali na površini tal in do globine l O cm. Količina karbonatov se precej spreminja 
(0,3-26,4 %), v splošnem pa je za jamske razmere precej velika (tab. 2). Kalcijev karbonat 
izvira pretežno iz kapnice, ki pronica skozi zelo debel apniški strop. Vrednosti so nekoliko 
višje ob robovih rova. 
2.6. žaroizgubo smo določali z žarjenjem vzrocev eno uro pri 450°C (tab. 3). 
2.7. Reakcijo tal smo merili z aparaturo Orion-Analyser 407 A, pH elektrodo 
91-02 in pufrom ARP-003 Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana (tab. 4). 
2.8. Nitrati so bili poskusno določeni v dveh vzorcih: III/1 = 0,005 %, 
IIl/2 = 0,004 %. 
Zaradi nizkih vrednosti nitratov v tleh (meja občutljivosti analitske metode) smo se od-
ločili za analizo celokupnega dušika (tab. 5). Na vzorčnih mestih smo postrgali z l m2 po-
vršine okrog I mm debelo plast tal. Po zračnem sušenju smo vzorce uprašili in dobro pre-
mešali (cf. Stewart et coli. 1974). 
155 
8 Acta carsologica IX, 1980 (1981) 
Tabela l. Poroznost in vodoprepustnost 
Table l. Porosity and waterpassability 
Vzorec Oddaljenost Opis vzorca Obremen. Koeficient por Koeficient 
od stene stopnja vodoprepustnosti 
Sample Distance Description Burdening Coefficient of C oefficient of 
from wall ofsample degree pores waterpassability 
zečetek konec 
start end 
(m) (kp/cm') (cm/sec) 
l/5 8,0 meljna glina 0,25 1,449 1,392 3,09 X 10-6 
silty clay 
8,24 X 10-8 II/! 0,2 meljna glina 0,25 1,328 1,277 
silty clay 
II/3 4,0 meljna glina 0,25 1,123 1,095 1,02 X IQ-? 
silty clay 
Il/5 8,0 meljna glina 0,25 1,235 1,144 8,9J X J0-8 
silty clay 
III/6 9,5 meljna glavina 0,25 1,252 1,212 J,03 X IQ-? 
silty clay 
IV/! 0,2 grobi melj z malo gline 0,25 0,864 0,823 1,49 X IQ--4 
coarse silt with a 
little clay 
IV/7 12,0 grobi melj z malo gline 0,25 0,979 0,938 I,37 x w-5 
coarse silt with a little clay 
V/7 12,0 meljna glina 0,25 0,896 0,872 J,50 X IQ-8 
silty clay 
Lijak 1 meljna glina 0,25 1,449 1,392 3,09 X }0-6 
silty clay 
Lijak 2 meljna glina 0,25 1,602 1,481 l,J5 X IQ-{; 
silty clay 
Lijak 3 meljna glina 0,25 1,273 1,229 J,59 X IQ-{; 
silty clay 
Sl. 2. Izbrani profili, kjer smo nastavljali pasti v letih 1975-78 in kjer smo merili abiotske parametre 
a: skupina pasti pri robu rova 
b: skupina pasti v sredini serije 
c: skupina pasti v sredini rova 
romb: pasti, razporejene v črti 
krog: pasti, razporejene v krogu 
A: večje lise Actinomycetes 
Fig. 2. The sections chosen for the trapping in the years 1975-78. The samples for determining abiotic 
parameters were taken from the same sections 
a: group of the traps at the side of the passage 
b: group of the traps in the middle od the series 
c: group of the traps in the middle of the passage 
rhomboid: traps arranged in line 
circle: traps arranged in circle 
A: areas covered with Actinomycetes 
156 
J 
1 
i 
(]·: . .. ·:· . ... 
:~~--
10 Acta carsologica IX, 1980 (1981) 
Sl. 3. Poligonalna tla, II. profil 
Fig. 3. Polygonal ground, nnd section 
Tabela 2. Karbonati tal[%} 
Table 2. Carbonates in sediments [%} 
Površinski sloj (l mm) 
Surface layer (1 mm) 
Profil Vzorčno mesto* 
Section Sampling place* 
/ 1 12 /3 /4 15 /6 17 /8 /9 
I 17,10 7,34 7,29 8,64 8,29 7,00 23,58 
II 5,67 8,54 9,70 9,11 6,69 8,51 5,66 
III 13,28 10,98 9,50 10,15 10,98 9,06 
IV 16,01 10,25 11,76 13,86 12,64 15 ,8 1 15,09 10,56 15,46 
v 7,99 8,71 25,60 13,2 1 14,68 12 ,79 8,80 
Globlje plasti (5-10 cm) 
Deeper layers (5-10 cm) 
I 3,2 1,9 2,1 2,6 0,3 1,0 3,5 
II 6,1 1,6 4,5 4,8 4,3 3,7 1.5 
III 2,6 3,7 5,4 3,5 2,7 2,1 
IV 17,4 6,0 9,5 7,4 5,2 7,6 6,5 7,8 5,1 
v 3,0 4,3 21,3 3,4 l 1,9 26,4 7,7 
*Vzorčno mesto .. ./ 1 je tik ob levi steni, vsi naslednji so v razmakih 2m 
*Samling place .. ./ 1 is situatedjust at the·left side ofthe passage and the following are 2 m distant one 
from the another 
158 
Tabela 3. Žaroizguba materiala tal[%} 
Table3. Ground ignition weight loss [%} 
Profil Globina Levi Sredina Sredina Profil Levi Sredina Sredina Profil Levi Sredina Sredina 
rob senje rova rob serije rova rob serije rova 
Section Depth Left Middle Middle Section Left Middle Middle Section Left Middle Middle 
side of the of the side of the of the ,;;jde of the of the 
of the series passage of the series passage ofthe senes passage 
passage passage passage 
l. -!mm 5,55 5,49 6,42 II. 6,40 6,09 6,48 III. 6,53 6,75 6,19 
-5mm 5,41 4,36 5,08 4,92 5,07 6,14 5,80 6,90 4,94 
-!O mm 4,24 4,11 4,24 4,21 5,52 5,86 5,77 6,50 5,80 
-20 mm 5,06 5,03 4,67 4,86 5,01 6,78 5,10 6,18 4,87 
-50 mm 4,43 4,75 5,15 4,38 5,39 6,35 4,74 6,56 5,20 
-100 mm 5,24 4,72 5,66 4,10 5,58 6,95 5,12 7,67 7,68 
IV. -! mm 4,31 3,46 4,05 v. 6,03 5,56 3,70 Lijak I 8,70 Lijak 2 7,89 Lijak 3 7,95 
-5 mm 4,19 3,93 4,24 5,02 5,81 4,94 8,13 7,06 5,27 
-!O mm 3,53 3,27 5,23 4,98 6,13 4,04 6,86 5,83 5,70 
-20 mm 3,71 3,03 4,33 4,52 5,06 4,64 5,56 5,10 4,49 
-50 mm 3,12 3,21 2,53 3,79 4,7! 3,82 6,09 4,96 5,00 
-100 mm 3,32 2,13 3,47 3,64 4,96 2,89 5,66 5,00 4,66 
Tabela 4. pH tal* 
Table 4. pH of the ground material* 
Profil Globina Levi Sredina Sredina Profil Levi Sredina Sredina Levi Sredina Sredina 
rob serije rova rob serije rova rob serije rova 
Section Depth Left Middle Middle Section Left Middle Middle Section Lel\ Middle Middle 
sicte ofthe of the side of the of the side of the of the 
of the series passage ofthe series passage of the series passage 
passage passage passage 
I. -1 mm 8,40 8,42 8,17 II. 8,32 8,24 8,39 III. 8,41 8,30 8,30 
-5 mm 8,44 8,40 8,19 8,35 8,40 8,31 8,50 8,32 8,37 
-I0mm 8,30 8,30 8,10 8,39 8,40 8,21 8,46 8,28 8,31 
-20 mm 8,03 8,23 7,98 8,40 8,28 8,19 8,50 8,21 8,27 
-50 mm 8,09 8,27 8,12 8,43 8,30 8,14 8,51 8,28 8,21 
-100 mm 8,08 8,12 8,03 8,32 8,31 8,30 8,38 8,15 8,23 
IV. -1 mm 8,35 8,51 8,33 v. 8,50 8,50 8,41 Lijak 1 8,01 Lijak 2 7,87 
-5 mm 8,33 8,40 8,59 8,55 8,54 8,50 8,11 7,99 
-10 mm 8,31 8,49 8,60 8,54 8,43 8,49 8,20 8,21 
-20 mm 8,30 8,41 8,54 8,52 8,34 8,44 8,32 8,12 
-50 mm 8,40 8,41 8,60 8,55 8,47 8,51 8,30 8,30 
-100 mm 8,40 8,40 8,30 8,40 8,56 8,33 8,35 8,27 
Lijak 3 -1 mm 8,11 Lijak 4 7,83 Ekskrementi 8,18 Ekskrementi 7,88 
-5 mm 8,13 8,02 oligohetov - Titanethes 
-10 mm 8,13 7,98 (pri Lijaku) (pri Lijaku) 
-20 mm 8,34 7,99 Excrements of Oligochaeta Excrements of Titanethes 
-50 mm 8,36 7,91 
-100 mm 8,35 8,19 
*Stotinke so ocenjene! 
*The 1/100 values are estimated! 
T. Novak, V. Kuštor, A. Kranjc, N. Sivec, Prispevek k poznavanju razporeditve favne 
o 1 • II 
6 lil l IV 
ov. 
• Lijak 
• 
O 100 50 
¼melj ---.> silt 
Sl. 4. Tekstura sedimentov, I do V so profili 
Fig. 4. Texture of sediments, I till V are profiles 
Tabela 5. Celokupni dušik v tleh[%] 
Table 5. Crude nitrogen in the ground [%] 
Profil - Section 
Mesto - Place 
Levi rob - Left edge 
Sredina serije - Middle of the series 
Sredina rova - Middle of the passage 
161 
l. 
0,22 
0,25 
0,27 
• 
II. III. 
0,28 0,29 
0,26 0,27 
0,30 0,21 
13 
0100 
IV. v. Lijak 
0,23 0,27 0,08 
0,22 0,25 0,31 
0,26 0,21 0,21 
0,063 
Sl. 5. Kumulativne krivulje peska 
Fig. 5 . . Cumulative curves of sand 
2,0 
a, 
6,3mm0 
količnik 
por 1 •l - pore quoti•nt ( e) 
1,000 
0,9&0 
' 
0,960 \ 
\,_ 
t-- t----- r----
0,940 
0,920 
0,900 
"-- - --0.880 
0,860 
0,840 \ L -- --
0,820 
o.800 
0,780 
0,760 
10 ,02 
Sl. 6. Časovni potek konsolidacije 
Fig. 6. Tirne course of consolidation 
-... 
10 3 
6 6 = 0,023 -O 25 kp /cm 
' 
--
,o' s 
log t [sJ lO 
IV/7 
V/7 
IV/ 1 
koliČnik - pore quotient 1 • l 
por 1 • l 
\ 
1,3 
3201"'--
r----....._ 
00 - -
,~ 
,26: \ 
\\ 
1 ,240 ...... 1 ,- ,.._ 
_\ 
\ 
. ·-
\ ·--
~ r-- r- .... .., r----1 ·--
' -r-,·--
r----.. r---... 1}:: 
,,v: 
u- ro,.. 1-
.--
1):: 
,oeo 
10 
r---,... 
,.. 
r--
..... r-
- ... 
Sl. 7. Časovni potek konsolidacije 
Fig. 7. Time course of consolidation 
·~ 
2 
• l, = 0023 -025 kp/cm 
r-- r- ,-,... 
-- .,... ~ 
r--
1 l / 1 
LIJAK 3 
1 11/6 
1/5 
11/5 
11/3 
log t [s] IQS 
količnik 
por (e) - pore quotient ( e l 
1,600 
1,580 
1,56 
1,54 
o 
~ o I'-.. r--- ...__r-, 
1,520 --------~ --
1,480 
1,46 ,A ,v 
1,44 ol\ 
"' 1,42 o r"--o --- ..... ft 
1,400 
1,38 o 
1,36 o 
10 10 2 
Sl. 8. Časovni potek konsolidacije 
Fig. 8. Time course of consolidation 
r--.,.._ 
~ r--
r--o. -
2 
A 6 = 0,023 - 0,25 kp/cm 
r---~ 
' r-----. 
r---r-r-
~ 
f-.... ,-..... r--,._ 
LIJAK 2 
~ -- p LIJAK 1 
5 
log t [s] 10 
18 Acta carsologica IX, 1980 (]98 I) 
3. Meteorologija 
3.1. Temperaturo tal smo ob vzorčnih profilih izmerili v globini 2 cm z decimal-
nimi termometri 22.12. 1977 in 21.6. 1978 (tab. 6). 
Tabela 6. Temperatura tal 22.12. 1977 (prva vrsta) in 21. 6. 1978 (druga vrsta) v globini 2 cm 
Table 6. Ground temperature on 22nd Dec. 1977 (first ro11) and on 2111 lune 1978 lsecond rmv) in the 
depth od 2 cm 
Profil Vzorčno mesto* 
Section Sampling place* 
II 12 13 14 15 16 17 18 19 
I. 4,10 4,20 4,10 4,20 4,15 4,10 4,20 
6,75 6,75 6,85 6,85 6,90 7,15 6,90 
II. 5,20 5,30 5,30 5,30 5,20 5,05 5,20 
7,30 7,35 7,35 7,20 7,20 7,10 7,05 
Ill. 5,65 5,25 5,40 5,20 5,20 5,35 
7,50 7,60 7,65 7.50 7,40 7,45 
IV. 5,70 5,65 5,65 5,80 5,70 5,40 5,60 5,70 5,85 
7,45 7,20 7,60 7,50 7,55 7,50 7,50 7,70 7,65 
v. 6,10 5,90 5,80 5,65 5,80 5,80 5,90 6,00 
7,40 7,60 7,55 7,80 7,75 7,75 7,70 7,65 
*Glej opombo pod tab. 2 
*See the remark under Tab. 2 
3.2. Vzorce za določitev vlažnosti tal smo nabrali istočasno z meritvami tempe-
rature na istih mestih (tab. 7). Sušili smo jih na 105 ·c zaradi lažjega primerjanja s pF vred-
nostmi (cf. Van ni er 1970). 
Tabela 7. Vlažnost tal 22.12. 1977 (prva vrsta) in 21. 6 1978 (druga vrsta)[%} 
Table 7. Ground humidity on 22nd Dec. 1977 (jirst row) and on 21 st lune 1978 (second row) [%} 
Profil Vzorčno mesto* 
Section Sampling 
place* 
II 12 13 14 15 16 17 18 /9 
I. 35,8 39,2 36,I 39,9 35,8 31,9 34,5 
40,3 34,2 36,0 33,9 34,4 31,2 32,8 
II. 37,5 36,0 32,l 32,6 37,0 36,1 35,7 
32,0 28,6 25,4 30,3 26,0 30,0 31,4 
III. 33,6 31,2 30,9 30,7 31,3 33,7 
30,4 28,3 26,8 25,8 26,9 28,8 
IV. 29,9 25,4 31,3 30,2 30,6 31,6 29,9 24,8 33,2 
26,0 24,0 27,2 24,3 25,6 26,2 25,3 23,l 29,9 
v. 35,9 34,5 25,7 33,7 33,8 29,2 33,4 
32,7 28,3 33,3 30,9 34,9 34,6 30,5 
*Glej opombo pod tab. 2. 
*See the remark under Tab. 2. 
166 
.. _ ,~t❖:::~, ..... _,,~--- ____ __.,. • ..,::r:::1h,,,. ,.,!!....... ___ . ...-. __ ___ __ _. /lim1112mflEIT?>."'- _. _ 
·-•·- ..... , ...... air humidity •-·- _._ _____ ...,., ,...... .... ·-----
zračna vlaga 
Ji m SK-J 
2 
o 
2 
3 
.....-.dry 
air temperature bulb of psychometer 
•--wet _.,.._ _______ ... 
"' 
~-
- suhi temperatura zraka termometer 
.-- ... mokri 
b/owing out of 
the cave 
iz jame 
wind inversion line --·--·· 
črta inverzije 
.. r·······•······ •·······•·······_.·· 
__ .... · 
.,· 
............ .. · 
blowi ng into 
the cave 
piha v jamo 
.• 
...................... -·· 
.. •·······---····-······•······•······m~-,.-
borrometric pressure 
rročni tlak 
Hy 
100¾ 
99 
8,0"C 
7,9 
7,8 
7,7 
7,6 
7,5 
7.+ 
7,3 
7,2 
1010 
1009 
1008 
1007 
1006 
............... . ............. -· 
·--·-···· .. ······•···· 1005 
s» 1210 l6JIJ 20)0 OIO 4-'° 810h 
Sl. 9. Meteorološke razmere v Vetrovni luknji 28. do 29. junija 1978 
Fig. 9. Meteorological conditions at Vetrovna luknja, June, 28 to 29, 1979 
20 Acta carsologica IX, 1980 (1981) 
3.3. Vetra ob profilih nismo mogli registrirati z anemometrom, zato smo njegovo 
usmerjenost in jakost ugotavljali po smeri premikanja dima ob zažigu magnezijeveg traku. 
V času, ko piha veter iz notranjosti proti vhodu, nastopajo pri V. profilu močnejše turbu-
lence. Zato je smer vetra v tem delu v predelu nastavljenih pasti (primerjaj sl. 2) ne glede 
na inverzije vedno enaka (piha v notranjost), pri ostalih profilih pa ustreza smeri prepiha 
v rovu. 
3.4. 28.-29. 6. 1978 smo podrobneje registrirali meteorološke spremembe pri 
Vetrovni luknji (anemometer, aneroid, improviziran Avgustov psihometer; sl. 9). 
4. Favna 
1 O. 11. 197 5 smo pri izbranih petih profilih (sl. 1, 2) vzeli 0,5 m2 velike vzorce tal 3 
mm v globino in jih presušili na Tullgrenovih lijakih. Zaradi majhnega števila živali (l. pro-
fil: 2 Collembola, V.: 1 Collembola, ostali: O) smo v letih 1975-78 na izbranih profilih 
šestkrat vzorčili favno le s talnimi pastmi. Vse meritve abiotskih faktorjev se nanašajo na 
te profile. 
V vsakem profilu smo nastavili serijo treh skupin pasti: prvo ob levi strani, tretjo v 
sredini rova in drugo vmes (vzorčenje prek polovic profilov!). V posamezni skupini je bilo 
pet pasti z različnimi atraktanti. V seriji so bile pasti razporejene izmenično v črti oz. krogu 
(sl. 10; podrobnosti v: No v a k et coli., 1980). Za poskus 13.-15. 2. 1979 pa smo uporabili 
Sl. 1 O. Druga serija pasti (drugi vzorčni profil), 1975-78. Pasti so bile razporejene v treh skupinah 
Fig. 10 The second series ofthe traps (the second sampling section) in the years 1975-78. The traps 
were arranged in three groups 
168 
T. Novak, V. Kuštor, A. Kranjc, N. Sivec, Prispevek k poznavanju razporeditve favne 21 
le najučinkovitejšo vabo - razpadajoče meso z etilenglikolom - in nastavili po pet pasti 
vzdolž sedemindvajsetih profilov (vzorčenje prek celotnih profilov!; tab. 8, 9). Vzorčni pro-
fili so bili med seboj vsaj 5 m narazen in na mestih, ki so bila vsaj 1 O m oddaljena od ka-
minov, stranskih rovov ipd. 
V pasti v Stari jami so se ujeli le členonožci, večinoma žuželke. 
Oniscoidea 
Titanethes albus Schiodte 
Pseudoscorpiones 
Chthonius spelaeophilus Hadži 
Palpigrada 
cf. Eukoenenia austriaca Ha n sen 
Acarina 
Glyciphagus sp. 
Acarina indet. 
Diplopoda 
Brachydesmus subterraneus H e l le r 
Acherosoma sp. 
Insecta 
Collembola: 
Arrhopalites longicornis C a s sag n o et D e la m a r e - De b o u te vil le 
Onychiuridae indet. 
Saltatoria: . 
Troglophilus neglectus K r a u s s 
Psocoptera indet. 
Coleoptera: 
Anophthalmus hirtus severi Ga n g l b a u er 
Leptodirus hochenwarti F. S c h i m d t 
Ptenidium cf. coecum Jo s ep h 
Lathridiidae indet. 
Diptera: 
Psychoda sp. 
Trichocera sp. 
Speolepta leptogaster W i n n e r z 
Diploneurini indet. (Phoridae) 
Lycoriidae = Sciaridae indet. 
Helomyzidae indet. 
169 
22 Acta carsologica IX, 1980 (1981) 
Tabela 8. Skupni ulov v pasti 13.-15. 2. 1979 (oštevilčenost profilov od vhoda proti notranjosti) 
Table 8. Joint capture in the traps on 131hto 15th Feb. 1979 (the sections enumeratedfrom the entrance 
part on) 
Profil Levi rob Sredina rova Desni rob 2 
Section Left side Middle Right side 
of the passage of the passage of the passage 
1 o o o o 1 1 
2 1 o o o 3 4 
3 o o \ o o 1 
4 o o o o o o 
5 o o 1 o o 1 
6 2 o 1 o o 3 
7 o o o 3 o 3 
8 1 o o 1 3 5 
9* 1 o o o 3 4 
10 l o o 1 1 3 
\\ 1 o o 1 1 3 
12 o o o o o o 
13 o 1 o o o 1 
14 4 o o o 5 9 
\5 3 o o 2 4 9 
16 22 1 2 l o 26 
17* 128 1 1 3 3 136 
18 3 o o 1 o 4 
19* 29 3 2 4 1 39 
20 1 o 1 o 1 3 
21 2 3 o 4 2 11 
22 o 4 1 4 o 9 
23 o 2 1 1 8 12 
24* II 5 3 J D 20 
25 3 3 3 o o 9 
26 J 2 o D 9 12 
27* o 1 2 3 7 13 
~ 214 26 19 30 52 341 
*Petim izbranim profilom v letih 1975-78 ustrezajo naslednji profili v poskusu leta 1979, nastav-
!jeni na istih mestih: 
*In the year l 979 the identic section to those chosen for the experiments in the years l 97 5-78 
were following: 
\975-78 
1979 
\ 
9 
2 
17 
3 
19 
4 
24 
5 
27 
Tabela 9. Ulov posameznih vrst 13.-15. 2. 1979 v pasti skupno za vse profile. Navedene so vrste, od katerih 
se je ujelo vsaj JO osebkov. 
Table 9. The cap ture of some species in the experimentfrom 131h to I 51hFeb. 1979. Mentioned are only 
these that were caught in numbers bigger than JO. 
Vrsta Levi rob Sredina rova Desni rob 
Species Left side of Middle of Right side of 
the passage the passage the passage 
Arrhopalites longicornis 39 15 9 15 35 
Brachydesmus subterraneus 21 4 2 7 4 
Glyciphagus sp. 136 1 o o o 
Leptodirus hochenwarti 4 I 4 6 o 
Titanethes albus 8 2 I o 6 
170 
T. Novak, V. Kuštor, A. Kranjc, N. Sivec, Prispevek k poznavanju razporeditve favne 23 
Favna v podzemlju ni enakomerno razporejena, saj se lahko posamezni habitati tod 
med seboj precej razlikujejo. Majhno število vrst, ki smo jih našli v Stari jami (primerjaj: 
Wolf 1934-38), priča, da gre za relativno reven habitat, ki ga večina vrst najbrž ne po-
seljuje stalno (primerjaj tab. 9). Vsekakor so habitati z rahlejšim substratom in večjimi ko-
ličinami organskega materiala za favno veliko ugodnejši. Tako nastopata pri Lijaku ma-
sovno A n o p h t h a l m u s s c h m i d t i in B a t h y s c i m o r p h u s b y s s i n u s , ki ju 
v Stari jami nismo našli, prav tako pa Lumbricidae indet. in Oligochaeta indet. V špranjah 
in izkopanih rovih v tleh pa najdejo zatočišče tudi C o 11 e m b o l a , L y c o r i i da e , 
Phoridae, itd. T y p h lot r e c h u s bili me c ki je pogost v Veliki dvorani med gru-
ščem in preperelim lesom pod prehodom v Fiženco, ličinke S p e o 1 ep t a 1 ep to ga s -
t e r pa žive v velikih množinah le na koncu Konjskega hleva na vlažnih, z aktinomiceti 
poraslih stanah itd. Tudi v samem poskusu v Stari jami smo zasledili primer izrazite nee-
nakomerne razporeditve favne: nimfe Glyciphagus sp. so (množično) nastopile le v dveh 
(od skupno 135) pasteh, kar deloma moti jasnejšo sliko o razporeditvi favne prečno čez rov. 
Ulavljanje v pasti, z vabo ali brez, je v večini primerov aktiven proces, odvisen od po-
samezne vrste (K uš tor et No v a k 1980). Za večji del naših podzemeljskih vrst ni mo-
goče interpretirati razultatov ulova le na osnovi teorije talnih pasti (pit - fall traps), če sle-
dimo etimološkemu pomenu angleškega izraza (No v a k et coll., 1980). V se kakor pa so 
še nejasni mehanizmi ulavljanja nekaterih izrazito predatorskih vrst iz skupin, ki jih prak-
tično nikoli ne najdemo v pasteh, kot npr. palpigrada evkenenije (2 osebka) v Stari jami 
ali pajka Porrhomma egeria, L in y p hi i da e v severovzhodni Sloveniji (No v a k et 
K uš tor, neobjavljano). 
Zlasti pri kvantitativnem vrednotenju rezultatov ulova v pasti velja biti torej skrajno 
previden pri zaključevanju, medtem ko so favnistični (kvalitativni) podatki ulova iz pod-
zemlja običajno bogatejši od rezultatov drugih (posameznih) metod. 
Podatke ulova v pasti z mesom in etilenglikolom vzdolž 27 profilov smo po transfor-
miranju v log (x + 1) vrednosti obdelali z analizo variance (W in er 1970) po modelu: 
Y = m + P + T + E, 
Kjer je 
m = srednja vrednost 
P = profili 
T = rob - sredina serije - sredina rova 
E = napaka 
Razlike v ulovu favne prek rova so se izkazale statistično značilne na 0,05-em nivoju 
značilnosti; F = 2,9.* Ulov v posamezne pare pasti smo primerjali s sistematskim poskus-
nim postopkom po Newman - Keulsu. Na 0,05-em nivoju značilnosti smo ugotovili razliko 
(6,85*) le v primeru l/3 (tab. 8), torej med pastmi ob levem robu in v sredini rova, verjetno 
na račun množičnega ulova Glyciphagus sp. v prvo past 17. profila. 
INTERPRETACIJA REZULTATOV IN RAZPRAVLJANJE 
Poskus je bil zastavljen kompleksno, saj » ... das Tier steht in der Hčihle nicht unter 
dem ~influss ei~zelner Faktoren, sondern unter der Einwirkun_g eines Faktorenkomplexes 
un semer korreherten Schwankungen.« (Dudi c h 1932/33, 60). 
_ Posamezne faktorje smo interpretirali posamično, za razumevanje problematike pa je 
nuJno kompleksno gledanje na njihov vpliv. 
171 
24 Acta carsologica IX, 1980 (l 98 l) 
Pet izbranih profilov (poskusi v letih 1975-78) se morfološko precej razlikuje med se-
boj. Po obliki je najidealnejši tretji, vendar je sorazmerno zelo ozek in nizek. V poskusu 
februarja 1979 smo z večjim številom profilov (27) precej omilili vpliv njihove heterogene 
morfologije in nastopanja špranj na rezultate. Špranje matične kamnine so pomembni ha-
bitati, v katerih živi primarno verjetno večina podzemeljskih živali (Rac o v it za 1907, 
etc.). Če predpostavimo, da so špranje (statistično) enakomerno razporejene v kamnini, je 
število špranj, odprtih v rov, v tlorisni projekciji rova največje na obeh robovih, ob stenah. 
Pasti so zajele tlorisne preseke rova, zato je povečanje števila ujetih osebkov možno na ra-
čun večje tlorisne gostote v rov odprtih špranj ob stenah. Pri tem je potrebno upoštevati 
predvsem gravitacijski in vodni vektor sensu Bo u vet et Tur q u in (1976). Za to govori 
tudi nekoliko višji odstotek karbonatov avtohtonega izvora ob robovih. 
Špranje v tleh so gotovo tudi zelo pomembne za favno. Večina opazovanih osebkov 
v Stari jami je lezla po njihovem dnu. V Lijaku npr. je anoftalme težko najti na površini 
ilovice, zelo številni pa so v izsušitvenih in drugih špranjah. To je v skladu z domnevo 
( K uš tor et No v a k, 1980), da sta tako Anophtalmus schmidti kot Leptodirus hochen-
warti stenostereofilna. V Stari jami nastopajo špranje le ob stenah, kar je lahko deloma se-
kundarno (shojena tla v sredini rova). Vsekakor je tudi razporeditev špranj v tleh prečno 
v rovu takšna, da pogojuje večje število osebkov ob stenah. 
Sediment Stare jame je alohtonega izvora. Za razliko od tipičnih jamskih (avtohtonih) 
glin vsebuje veliko več peska in melja ter ima znatno več karbonatov. Najbolj niha delež 
peska in sicer gaje približno 20-70%, melja je 20--60%, gline pa 10-30%. Torej so razlike 
v sedimentu pogojene predvsem s količino peska, ki jo vsebuje, oz. kolikšen delež gline je 
izpran. 
Granulometrijske analize so pokazale enega osnovnih vzrokov za opisano prečno raz-
poreditev špranj v tleh. Tekstura sedimenta prečno čez rov je povsem v skladu s hidrodi-
namičnimi zakonitostmi: vodna matica je nosila večje delce (prod, pesek), proti robovoma 
rova, kjer je bil vodni tok vedno počasnejši, pa so sedimentirali vse bolj fini delci (melj, 
glina). Prav slednja frakcija se je zaradi svoje koloidne narave ob sušenju zelo krčila in raz-
pokala. Tako so se razvila ponekod tik ob stenah poligonalna tla, proti sredini rova pa so 
špranje vedno manj izrazite. Prerezi sidimentov ob špranjah kažejo (pasovitost), da je ve-
čina špranj starih, ožje pa se odpirajo na novo. 
Analizo količnika por in vodopropustnosti sedimentov smo izbrali, ker poleg granu-
lometrijskih ipd. analiz najbolje predstavita lastnosti substrata, pomembnih za favno, ki si 
deloma sama koplje oz. razširja špranje in rove v substratu, kjer živi. Oba količnika sta zna-
čilna za meljnato in ilovnato frakcijo. V ilovnatem substratu Anophthalmus schmidti in 
Leptodirus hochenwarti npr. zelo težko kopljeta skrivališča (No v a k et K uš tor, neob-
javljeno), zato je podzemeljska favna v predelih takšnega sedimenta najbrž v veliki meri ve-
zana na naravna skrivališča. V meljnato-peščenih sedimentih pa se lahko obe vrsti relativno 
hitro zakopljeta vanj (v 1-2 minutah pri IV. profilu). 
V Stari jami prevladujejo rjavi barvni odtenki. Barva je indikator mnogih procesov v 
se~imentu in kaže na njegovo kemično in mineraloško sestavo. V primeru Stare jame raz-
knva razmeroma enotne razmere v substratu. Skoraj gotovo nima neposrednega vpliva na 
razporeditev favne. 
Količina karbonatov v vzorcih močno niha. Marsikdaj predstavljajo velik delež sedi-
menta. Menimo, da karbonati ne vplivajo neposredno na razporeditev favne, izjemoma na 
mehkužce ob pomanjkanju (c( No v a k et Si ve c 1977), važna pa je oblika, v kateri na-
stopajo, zaradi fizičnih lastnosti tal. Za primer navedimo, da sestoji siga iz ca l 00 % kar-
bo~atov, skoraj enak odstotek pa vsebuje tudi apnena moka, torej sipek material, v vhodnih 
dehh nekaterih jam. Po drugi strani pa lahko predstavlja s CaCOJ inkrustiran sediment ne-
prehodno skorjo za živali kljub relativno nizki vrednosti karbonatov (10-15 % ). 
172 
T. Novak, V. Kuštor, A. Kranjc, N. Sivec. Prispevek k poznavanju razporeditve favne 25 
Žaroizguba, ki približno ponazori količino organskega materiala, je pokazala, da ga je 
največ v površinski plasti tal, prečno čez rov pa ni značilnih razlik. Predvidevamo, da je 
kakovost organskega materiala v rovu približno enaka, zato ni verjetno, da bi razlike v ko-
ličini v konkretnih razmerah opazno vplivale na prečno razporeditev favne v rovu. 
Reakcija tal je bazična, pH vrednosti pa so na splošno nekoliko višje kot je značilno 
za ilovnata tla jam severovzhodne Slovenije (No v a k et K uš tor, neobjavljeno). Do glo-
bine l O cm se pH ne spreminja, enako velja za vzorce prečno čez rov; vrednosti pa na-
raščajo od vhoda proti notranjosti. Menimo, da v našem primeru pH ne vpliva na razpo-
reditev favne prečno v rovu. 
Nitrati so anorganski produkt razpadanja žive materije in se koncentrirajo v podze-
meljskih vodah predvsem zaradi odsotnosti zelenih rastlin (S k e t et coli. 1977). Od analiz 
prečno čez rov smo si obetali potrditev rezultatov, ki smo jih dobili ob ulovu: pričakovali 
smo višje odstotke pri stenah rova. Poskusna določitev nitratov v dveh vzorcih je premalo, 
da bi lahko karkoli sklepali. Izredno nizke vrednosti pa so nas napotile v analizo celokup-
nega dušika. Količina prečno čez rov je praktično konstantna in verjetno ni merodajen od-
raz razporeditve favne (?). 
Vlažnost tal, ki smo jo izmerili dvakrat za orientacijo, precej niha prek profilov, vendar 
ob robovih ni bila bistveno različna kot v sredini rova. Poleti je bila na splošno nekaj nižja 
kot pozimi. Velika večina mikroartropodov ni občutljiva na spreminjanje vlažnosti tal, do-
kler le-ta ne pade pod točko venenja (pF = 4,2), kar ustreza 18 % vlažnosti v ilovnati prsti 
(V a n ni er 1970). V našem primeru so vrednosti vseskozi višje, zato verjetno ne moremo 
pripisovati vlagi pomembnejšega vpliva na razporeditev favne prečno čez rov. Možna pa 
se zdi zveza med nihanjem števila osebkov in vlažnostjo tal prek celega leta. 
Temperatura tal na izbranih profilih niha med letom za 3°C ali več, prečno čez rov 
pa razlike niso tolikšne, da bi lahko sklepali na neposreden vpliv temperature tal na raz-
poreditev favne. Verjetno pa je nizka ali nekonstantna temperatura ali oboje v ·zimskem 
času eden omejujočih faktorjev za večino ujetih vrst v začetnem delu Stare jame (primerjaj 
tab. 8). 
Osnovne meteorološke razmere (temperatura, vlažnost, prepih) so pri izbranih profilih 
precej kompleksn::. Temperatura zraka lahko niha v času, ko se pojavlja inverzija, l m nad 
tlemi vsaj za O,s·o v teku 24 ur in vlažnost od 99 ,5 % do prenasičenosti (pri Vetrovni luk-
nji). Relativna hitrost in usmerjenost vetra, ki sta nas zanimali, sta med drugim odvisni od 
velikosti profila, njegove morfologije, morfologije rova pred izbranim profilom, itd. Med-
tem ko kaže, da nekatere živali niso (?) občutljive na prepih (Titanethes, Brachydesmus), 
smo našli druge na površini le v času inverzije vetra - stagnacija (Leptodirus, Anophthal-
mus). Občutljivost na prepih je jasno ragistriral Ju b er t hi e (1969) za neke francoske ka-
rabide. 
Favno smo lovili v talne pasti z vabami. Količina organskega materiala ( - hrane) je 
prečno čez rov precej enaka, zato menimo, da so atraktanti v pasteh približno enakovredno 
privlačili favno prečno čez rov. 
173 
26 Acta carsologica IX, 1980 (1981) 
POVZETEK 
Prečna razporeditev favne v rovih Stare jame kaže odvisnost od nekaterih fizičnih last-
nosti posameznih habitatov. Kot najpomembnejši faktorji so se izkazali morfologija rova 
(gravitacijski in vodni vektor sensu Bo u vet et Tur q u in 1976), razpokanost sten in tal 
ter vetrovne razmere. Ostali dejavniki kot temperatura, vlaga, organski material itd. nimajo 
dozdevno nobene neposredne zveze s prečno razporeditvijo favne v Stari jami in to verjetno 
zaradi majhnega razpona nihanja v posameznem profilu. 
V podzemeljskih habitatih predstavljata konstantno visoka zračna vlaga in relativno 
konstantna temperatura večinoma precej ustaljena faktorja, zato ni verjetno, da bi imela 
na splošno večji vpliv na razporeditev favne. Globoko v podzemlju so omejujoči drugi fak-
torji, med katerimi navajajo različni avtorji kot najbolj jasno izražene sedimentološke zna-
čilnosti, količino in kakovost hrane in gibanje zraka, ki se lahko od habitata do habitata 
tudi močno razlikujejo. 
Vsekakor bi bilo za podrobnejšo interpretacijo rezultatov nujno poznati biologijo po-
sameznih vrst (c( Je q u i er 1964; No v a k et. coli. 1980), saj se različne vrste vedejo 
različno. Naj zadostuje primer, da za predatorje splošno velja, da jih je več tam, kjer je več 
plena, bodisi da je plen neposredno ali posredno omejujoči faktor. 
Interpretacija rezultatov pa je prav tako odvisna od izbrane delovne motodike. Vzor-
čenje podzemeljske favne za ekološke študije je večinoma še daleč od želja raziskovalcev, 
pri čemer velja biti posebno previden zlasti pri zaključevanju na podlagi ulova favne v pasti 
(K u š to r et No v a k 1980). V primeru Stare jame govore našim tezam v prid podatki 
za Arrhopalites longicornis, za ostale taksone pa je na voljo premalo podatkov, da bi jih 
lahko ustrezno vrednotili. 
ZAKLJUČKI 
l. Favna je razporejena v rovih Stare jame prečno čez rov neenakomerno; jasno je iz-
ražen trend večjega števila osebkov ob robovih (ob stenah) napram sredini rova. 
2. Fizični faktorji, ki pridejo v našem primeru v poštev kot vzrok za takšno razpore-
ditev, so morfologija rova (zlasti gravitacijski in vodni vektor sensu Bo u vet et Tur -
quin 1976), granulometrijske značilnosti substrata in verjetno usmerjenost in jakost vetrov. 
Interpretacija rezultatov je odvisna od poznavanja biologije posameznih vrst in od 
vrednotenja delovne metodike. Biologije najdenih taksonov skorajda ne poznamo, pri za-
ključevanju na osnovi podatkov ulova v talne pasti pa velja biti skrajno previden. Menimo, 
da veljajo zaenkrat gornji zaključki dovolj gotovo le za Arrhopalites longicornis. 
174 
T. Novak, V. Kuštor, A. Kranjc, N. Sivec, Prispevek k poznavanju razporeditve favne 27 
Summary 
CONTRIBUTION TOTHE KNOWLEDGE OF ACROSS- PASSAGE DISTRIBUTION OF 
FAVNA 
In the years 197 5-79 complex experiments were conducted in the Stara jama passage of the Jama 
pod Predjamskim gradom (big passages, homogenous sediment, no side passages and chimneys, etc.) 
near Postojna - YU with a notion of finding out: 
eventual differences in the distribution of fauna across the passage 
the reasonable factors influencing the distribution 
differences in the attractivity of the different attractants used in the traps as baits 
the effect of the different arrangement of the traps on the capture. 
First two questions only are discussed in the presented paper, the other are treated in the separate 
article (N o v a k et coli., 1980). From there we summarise the conclusions important for the unders-
tandig of the presented article: 
most efficient in the capture were the traps with decomposing meat and monoethyleneglycole 
between the capture in the traps arranged in lines and in circles, resp. there occured no statistical 
differences 
the capture was at the sides of the passage higher than in the middle of it. 
lnvestigations 
1. Speleomorphology: morphology of the passage (walls, ceiling, ground) 
2. Sedimentology: texture, pore coefficient, water passability, colour, carbonate content, ignition 
weight loss ( - quantity of organic matter), pH, crude nitrogen 
3. Meteorology: air and ground temperature and humidity, wind directions and intensities 
4. Fauna: trapping in the baited traps 
1. Speleomorphology 
The sections chosen for the trapping experiments through the years 1975-78 (Fig. 1, 2) were sam-
pled for the determination of the abiotic parameters. 
The fissures and cracks 10 m before and behind the sections were registered in the walls and ceiling 
(broadness 2-100 mm, length 5-20 m) and in the sediments (to 2-3 m apart of the walls; broadness 
up to 40 mm, deepness up to 100 mm, length 5 (polygonal ground, Fig. 3) - 30 m/m2). 
2. Sedimentology 
Granulometric analyses were carried out by the methods of dry and wet sieving and pipetting, 
resp. The majority of the samples had characteristics of silty to sandy clay (Fig. 4). 
The clay fraction presented 9-46%, the silt 19--69% and the sand 18-73%. The median value 
was 0.0035-0.08 mm (Fig. 5). The texture of the sediment was quite homogenous, characteristic for 
the water sediment. 
Porosity and water passability were measured at Zavod za raziskavo materiala, Ljubljana. The 
samples were taken down to 10 cm (Tab. 1, Fig. 6-8). 
The light brown colour predominated (10 YR=75%, 2.5 Y= 19.4%, 7.5 Y=5.6%). The layers 
of the different coloured sediments could be mostly recognised into the depth. 
175 
28 Acta carsologica IX, 1980 (l 981) 
The carbonate amounts were 0.3-26,4 %, relatively high for the cave sediments (Tab. 2). 
The ignition weight loss and pH are presented in Tab. 3 and 4. 
Crude nitrogen amounts were determined at Kemijski inštitut Boris Kidrič, Ljubljana. The sam-
ples were taken from the surface layer (1 mm) of the sediments (Tab. 5). 
3. Meteorology 
The ground temperature and humidity are presented in Tab. 6 and 7. 
In the sampling half of the V1h section (cf. Fig. 2) the wind trubulences caused the same wind 
directions (blowing into the inner parts) irrespective of the wind inversions. In the other sections the 
wind movements followed the main current of the air. 
4. Fauna 
The installation of the baited traps in the years l 97 5-78 is shown on Fig. 1, 2 and I O (sampling across 
the halfs ofthe sections!). The most effective bait (decomposing meat + monoethyleneglycole) was used 
in the traps for the experiment in the year 1979 in 27 sections (sampling across the whole sections!; 
Tab. 8, 9). The species trapped were: On i s c o i de a : Titanethes albus Schiodte; Pse ud o s c o r -
p ione s: Chthonius spelaeophi/us Hadži ; Pa I p igra da: cf. Eukoenenia austriaca Han -
sen ; A carina: Glyciphagus sp., Acarina indet.; D i p I o poda: Brachydesmus subterraneus 
H e 11 er, Acherosoma sp.; In se c ta: C o 11 e m bo I a: Arrhopalites longicornis C as sag n 6 et 
De I a mar e - De bo ute vil le, Onychiuridae indet., Collembola indet.; S a It a tori a: 
T rog lop h i / u s n e g le c t u s K ra u s s ; Psocoptera indet.; C o I e o p t e r a : Anophthalmus 
hirtus severi Ga n g I b a u er, Leptodirus hochenwarti F. S c hi m d t , Ptenidium cf. coecum Jo -
se p h, Lathridiidae indet.; D i p ter a: Psychoda sp., Trichocera sp., Speolepta leptogaster W in -
n e r z , Diploneurini indet. (Phoridae), Lycoriidae = Sciaridae in det., Helomyzidae indet.. 
The presented list ofthe caught taxa is relatively poor (cf. W o I f 1934-38: Luegger Hohle). The 
majority of the species probably do not live in Stara jama permanently. The light substrate habitats 
with higher amounts of organic matter are prefered by many species. At Lijak, e. g., Anophthalmus 
schmidti and Bathyscimorphus byssinus occured in mass, and Typhlotrechus bilimecki frequented bet-
ween gravel and rotten wood at Velika dvorana. In the trapping experiment in the year 1979 the 
nymphae of Glyciphagus sp. occured (in mass) only in 2 from 135 traps, etc. 
The trapping in the traps (baited or not) is the active process for most species, depending on them 
(K u š t o r et N o v a k 1980). The capture of most hypogean slovenian species can not be interpreted 
only by the pit - fall trapping - theoretical statements (No v a k et coli., 1980). 
It is not clear, yet, what are the mechanisms of the capturing of Eukoenenia austriaca, cought 
at Stara jama (2 ex.) and Porrhomma egeria, Lin y p hi i da e in the northeastem Slovenia (No v a k 
et K u š t o r , unpublished), the expressive predators belonging to the taxonomical groups that usually 
do not trap themselves. 
Big circumspection must be taken into account when quantitative trapping data are to be interp-
reted. 
The following model of the analysis of the variance (W in e r 1970) was used to evaluate the ex-
periment, conducted in the year 1979 (the capture data transformed into log ( x + 1) values): 
Y = m + P + T + E, where 
m = mean value 
P = sections 
T = the edge - the middle of the series - the middle of the passage 
E"' error 
The differences in the capture across the passage tumed out to be statisticaly significant on the 
0.05 - leve!; F = 2,9.* The systematic probing procedure after Newman-Keuls was used to compare 
the capture between the pairs of the traps. In the case 1/3 - betwen the traps at the left edge and in 
the middle ofthe passage - only, the significant difference could be stated (6.85*), probably because 
of the mass capture of Glyciphagus sp. in the I st trap of the 171h section (cf. Tab. 8). 
176 
T. Novak, V. Kuštor, A. Kranjc, N. Sivec, Prispevek k poznavanju razporeditve favne 29 
Fissures are very important habitats in which probably Iive most ofthe hypogean species (R a -
c ovit za I 907, etc.). In the ground - plan projection there is the biggest number of lissures opening 
into the passage at its sides. Considering the gravity and water-vector sensu Bo u vet et T u r q u i n 
(1976) the number of the specimens of the fauna can be higher at the walls for this reason. 
The lissures in the ground at Stara jama were evidented only to 2-3 m distant from the side walls and 
represent important habitats for the fauna (cf. K u štor et N o v a k I 98 I ). The primary reason for 
the specilic distribution of the lissures is the specific texture of the sediments, that follows the hydrody-
namic Iawfulness: more gravel and sand were sedimented in the middle of the passage and more silt 
and clay by the sides. In the clay there appear fissures due to its coloidal nature. 
The pore and water passability coefficients are characteristic for the silt and clay fractions. In the 
latter the fauna scarcely dig out hiding places and mainly have to find natura! ones. But into silt and 
sand substrats they can dig themselves in some minutes. 
The colour of the sediments shows that they are relatively very homogenous. 
The carbonate content in the sediments has probably no influence upon the distribution of the 
fauna across the passage (it effects only the occurance of malacofauna; cf. N o v a k et Si ve c 1977) 
as do not even the organic matter and pH. 
Nitrates concentrate in the underground waters because green plants are lacking (Sket et coli. 
1977). But the cruoe nitrogen amounts across the passage do not support the catching results of the 
fauna. 
The majority of microarthropods are not susceptible to the ground humidity until it 
falls under the point of withering - pF = 4.2; for the loamy soil it is obtained at I 8 % Hy 
(Van n i er 1970). In our case the humidity probably did not influence the distribution 
ofthe fauna across the passage and the same is believed for the temperature. But both could 
cause the different annual distribution along the passage. 
High susceptibility to the air movements has been stated for some hypogean species (J u b e r -
t h i e 1969) and it is probably the case for Arrhopalites, Leptodirus and Anophthalmus, while Tita-
nethes and Brachydesmus could be found in bigger number at the places with the air current of 1-2 
m/sec. 
The biology ofthe captured species is badly known and there are many difficulties when the trap-
ping results are to be interpreted. Only the results of Arrhopalites longicornis can be taken into account 
at the tirne because of the sufficient number of the animals caught. 
177 
30 Acta carsologica IX. 1980 (1981) 
Literatura 
B c u r ne . J . D . , 1977 a: Mise en evidence de groupements temporaires de la faune parietale dans 
un tunnel artificiel en fonction de 1' humidite et des mouvements d' air. Rev Suisse Zool. 84, 
527-539. 
Bo urne , J . D . , 1977 b: Contribution a 1' etude du genre Porrhomma (Araneae, Linyphiidae). 
Caracters morphologiques, biometrie et ecologie au niveau des populations de P. convexum (West-
ring) et P. myops (Simon). Mitt. Schweiz. Ent. Ges. 50. 153-165. 
Bo u vet , Y . e t M . - J . T u r q u in , 1976: Influence des modules d' ouverture du karst vers 
l' exterieur sur la repartition et l' abondance de son peuplement. Buli. Muns. Soc. Linneenne Lyon 
45, 7, 245-257. 
De I a y, B . , 1978: Milieu souterrain et la ecophysiologie de la reproduction et du developement 
des coleopteres bathysciinae. Mem. biospeol. p.p. 349 Moulis. 
Dudi c h , E . , 1932/33: Die speliiobiologische Station zu Postumia und ihre Bedeutung fiir di Hi:ih-
lenkunde. Speliiol. Jb. 13-14, 51-65. 
Habe, F. , 1966: Predjamski podzemeljski svet. Acta carsologica 5/1, 5-94. Ljubljana. 
Je q u i er, J. - P., 1964: Etude ecologique et statistique de la faune terrestre d' un caveme du 
Jura Suisse au cours d' une annee d' observations. Rev. Suisse Zool. 71, 2, 18, 313-370+VII. 
J u b er t hi e, C . , 1969: Relation entre le climat, le microclimat et les Aphaenops cerberus dans 
la grotte de Sainte-Catherine (Ariege). Ann. Speleol. 24, 1, 75-104. 
Kranjc, A . , 1978: Poročilo o analizah sedimentov iz Predjame. Elaborat, p.p. 6. Inštitut za raz-
iskovanje krasa SAZU, Postojna. 
K uš tor, V. e t T . No v a k, 1981: Individual differences in trapping activity of two under-
ground beetle species. Mem. Biospeol. Moulis (1979). 
K u š t o r , V . e t T . N o v a k , I 9 8 O : Some factors influencing the efficiency of trapping two 
underground beetle species. Zool. Anz. (205, 5/6, 323-332.) 
Mu n se 11 Soil Colour Charts, 1975. Baltimore. 
N o v a k, T . e t N . Si ve c , 1977: Biološke raziskave v pegmatitnih jamah pri Ravnah. Naše 
jame 18 (1976), 39-45. Ljubljana. 
No v a k, T . , V . K uš tor, A . Kranj c , N . Si ve c, 1979: Prispevek k poznavanju raz-
poreditve favne v velikih rovih v Predjami. V: Ekologija podzemeljskih kopenskih biocenoz Slo-
venije, poročilo 3, 5-90 + V. 
N o v a k , T . , V . K u š t o r , N . S i v e c , 1 9 8 O : Priifung einiger Duftessenzen als Attrak-
tanten der unterirdischen Fauna. Acta entomol. Jug. 15, 1-2, 103-109. 
Pie ar c e, T. G., 1975: Observations on the fauna and flora of lnglebourgh Cavem, Yorkshire. 
Trans. Brit. Cave Research Assoc. 2, 3, 107-115. 
Rac o v it za , G . E . , 1907: Essai sur les problemes biospeologiques. Arch. Zool. Exp. Gen. 4, 
6, 7, (Biospeologica 1), 371-488. 
Reygrobellet, J. L., J. Mathieu, R. Laurent, J. Gibert, P. Renault, 
1975: Repartition du peuplement par rapport a la geomorphologie de la Grotte de la cascade de 
Glandieu (Ain). Spelunca-Mem. 8, 195-204. 
Sket, B., S. Karaman, J. Lazar, P. Ličar, J. Matjašič, I. Mahne, F. 
Megušar, D. Mer I a k, N. Si ve c, A. Stergar, F. Ve I k o vrh. 1977: Po-
lucija v podzemeljskih vodah. Poročilo, p.p. 51 + priloge. 
Stewart, E. A., H. M. Grimshaw, J. A. Parkinson, C. Quarmby, 1974: 
Chemical Analysis of Ecological Materials. p.p. 565. Blackwell Se. Pub. 
Tom mer up , E . C . , 1934: The field description of the physical properties of soils. Trans. 1 st 
Comm. ISSS, 155-158. 
178 
l 
T. Novak, V. Kuštor, A. Kranjc. N. Sivec, Prispevek k poznavanju razporeditve favne 31 
Turquin, M. -J., Y. Bouvet, P. Renault. E. Patte, 1975:Essaidecorrelation 
entre la geomorphologie d' une cavite et la repartition spatiale de son peuplement actuel. Actes 
5e Congr. Suisse Speleol. (1974), 46--@. 
Van ni er, G. , 1970: Reactions des Microarthropodes aux variations de r etat hydrique du sol. 
- Techniques relatives a I' extraction des Arthropodes du sol. 23-319. Edit. C.N.R.S., Paris. 
W in er, B. J., 1970: Statistical principles in experimental design. p.p. 672. Me Graw-Hill _ 
Mladinska knjiga. 
W o I f, B., 1934-38: Animalium cavemarum catalogus. 1-3. p.p. XXXIII+ 108 + 616 + 918. Gra-
venhage. 
179