V občini praznujemo!
Letošnje slovesno praznovanje šestnajstega praznika občine Kamnik povezujemo s pomembnimi obletnicami delavskega gibanja: 50-lctnim delovanjem organizacije ZKJ, SKOJ-a in sindikatov.
V tem obdobju je človeštvo doživljalo najhujše čase. To so bili časi borbe človeka za osnovne pravice, strahote vojne, čas masovnega uničevanja človeštva in materialnih sil.
Napredni svet, kamor smo spadali jugoslovanski narodi, je z nadčloveškimi napori s številnimi žrtvami prižgal luč prihodnosti, čeprav so na svetu še vedno vojne vihre, čeprav še vedno posamezniki zagovarjajo vlogo sile pri razreševanju raznih problemov in sporov.
Jugoslovanski narodi so prispevali pomembni delež k zmagi in si izbojevali demokratično družbeno ureditev, v kateri živimo, ustvarjamo in smo ustvarili pomemben družbeni napredek.
V vsa ta prizadevanja sc vključujemo občani naše občine, ki vsako leto za praznik pregledujemo storjeno, začrtujemo novo in se veselimo slehernega napredka, ki se kaže v življenju in delu občanov.
Samoupravna zavest občanov in njihova odgovornost za razvoj krajevne skupnosti, delovnih organizacij in občine, je prisotna in se zrcali v ustvarjalnem sodelovanju. Družba, ki jo gradimo in ki smo jo že zgradili, sloni na resničnih demokratičnih temeljih, je edinstven primer v zgodovini človeštva, je najvišja stopnja, ki omogoča uveljavljanje slehernemu človeku, ki spoštuje človeka kot človeka.
Od zadnjega praznovanja so bila prizadevanja skupščine usmerjena v razvoj šolstva, kamor smo investirali 1,5 milijona N din, v modernizacijo cest 2,5 milijona N din, v modernizacijo industrije, kjer vlagamo 55 milijonov N din, v ureditev komunalnih problemov z 2,5 milijoni N din, v razvoj trgovine in turizma itd. itd.
Občani so pri letošnjih volitvah bili ustvarjalni in so zlasti podprli programska izhodišča, kjer je nakazan nadaljnji družbenoekonomski, politični, kulturnoprosvetni razvoj občine.
Nova skupščina je takoj prijela za delo in po živahnih in konkretnih razpravah odbornikov lahko ugotovimo, da bomo z začrtano politiko razvoja občine nadaljevali.
Ob letošnjem praznovanju bo skupščina podelila domicil Kamniškemu bataljonu, ki je v času vojne vihre vodil težke in slavne boje na področju občin Kamnika, Litije, Zagorja, Trbovelj, Mozirja, Domžal in Žalca.
Občani, zlasti mladina, udeležimo se v čim-večjem številu množičnega zborovanja v soboto, dne 26. julija 1.1. ob 19. uri pri spomeniku revolucije!
V sedanjih časih, ko v svetu še vedno ne vlada pravica in mir, moramo vsak po svoje, majhni in veliki narodi, storiti vse, da sc grozote vojne oe M ponovile.
To lahko storimo le na ta način, da povsod, na vsakem zborovanju, pomembnih mednarodnih konferencah, konferencah, ki jih organizira Jugoslavija in druge napredne dežele, protestiramo zoper nasilje, podjarmi jenje, zoper vojne itd. z zahtevo po svobodi in miru človeštva vsega sveta.
Predsednik Vinko Gobec
n
01C1
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
LETO VIII 1969 — St 6 JUNIJ — CENA 50 S din
Ob 27, juliju — prazniku kamniške občine — čestitajo vsem občanom in delovnim kolektivom Skupščina in vodstva družbenopolitičnih organizacij
Nova šola na Duplici
Pred dnevom vstaje bodo na Duplici svečano odprli nove šolske prostore. V poslopju bodo 4 učilnice s šolsko kuhinjo in ostalimi prostori. V novi soli bodo odslej 4 nižji razredi s 6 oddelki, 2 oddelka bosta v popoldanski Izmeni. Torej so šolo lahko
namesto sedanjih 72 obiskovalo prek 150 učencev z Duplice, Smarce, spodnjega Podgorja In Bakovnlka. Poleg tega pa bo imelo v dveh prostorih dnevno varstvo 60 otrok.
Stroški gradnje, nakupa zemljišča in komunalne ure-
ditve so znašali okrog 130 milijonov S din.
Gradbena dela Je opravilo kamniško gradbeno podjetja Graditelj. Sredstva pa so prt. spevali kamniški delovni kolektivi, zlasti delovni kolektiv Stola.
Na sliki: Poslopje nove šol« na Duplici.
Razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL
SZDL o volitvah
Pred dnevi je izvršni [ odbor občinske konference SZDL skupno s predsedniki krajevnih organizacij SZDL razpravljal o letošnjih skupščinskih volitvah. Vsebinske in organizacijske priprave in potek volitev so člani Izvršnega odbora zelo pozitivno ocenili. TIHI so mnenja, da je Socialistična zveza z letošnjimi volitvami še oki .inila svojo vlogo.
Udeleženci razprave so nato sprejeli naslednje zaključke.
L Upoštevajoč sprejeta družbeno politična izhodišča in volilne pravilnike so organizacije SZDL, ZK, sindikat, ZMS in ZZB NOV v kamniški občini skupno In enotno nastopile v predvolilni poli tičnl akciji. To medsebojno sodelovanje je bilo doseženo tako v osnovnih organizacijah kot v občinskih vodstvih teh organizacij. Takšno aktivnost,
zlasti krajevnih političnih aktivov in v delovnih organizacijah, je treba razviti tudi * bodočih družbenopolitičnih akcijah.
2. Programska izhodišča ob skupščinskih volitvah 1969, ki jih je občinska organizacija SZDL dala januarja v javno razpravo in so o njih razpravljale ter jih sprejele vse družbenopolitične organizacije V občini, so pomenila konkrst-
(Nada!j. na 2. str.)
SZDL o voiitva!
(Nadalj. s 1. str.)
no podlago politični akciji. V celoti so bila objavljena v Kamniškem občanu in še posebej posredovana krajevnim političnim aktivom In aktivom v delovnih organizacijah. O izhodiščih so razpravljale vse kandidacijske konference in jih dopolnile. Organizacija SZDL se bo morala skupaj z občinsko skupščino zavzeti, da bodo naloge, zapisane v izhodiščih, tudi v celoti izvršene.
3. Evidentiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance je bilo kljub sorazmerno kratkem času, ki je bil na razpolago, opravljeno v skladu s sprejetimi načeli in merili o kandidiranju. Postopek evidentiranja in kandidiranja bo treba v prihodnje se izpopolniti. Treba bo jasneje odgovoriti na vprašanje, kdo in kje naj opravi selekcijo možnih kandidatov. V tem smislu bo treba dopolniti tu-
di volilni pravilnik in poslovnike kandidacijskih konferenc.
Zbori volivcev za kandidiranje naj bi bili v prihodnje neobvezni. Sklicevali bi jih le lam, kjer bi občani menili, da kandidacijske konference niso dobro opravile svojega dela. Zato bo treba vsebini kandidacijskih konferenc posvetiti še večjo pozornost. Zapisnike kandidacijskih konferenc Je treba proučiti in poskrbeti za odgovore na vprašanja volivcev.
4. Navzlic močnim prizadevanjem družbenopolitičnih organizacij, zlasti občinskih vodstev, da bi struktura nove občinske skupščine v večji meri kot doslej odražala sestav občanov in proizvajalcev naše občine, z rezultati še ne moremo bili v celoti zadovoljni. Večjo udeležbo žensk, mladine in neposrednih proizvajalcev v skupščinah bo moč doseči le z večjo druž-
Pohod po poteh II. grupe odredov
Družbeno-politične organizacije občine Kamnika in Domžal so priredile s sodelovanjem obeh občinskih sindikalnih svetov v soboto 21. junija 1969 pohod po poteh II. grupe odredov od Kamniške Bistrice na Veliko planino.
Pohod je bil namenjen obujanju spominov na težko in zmagovito pot, ki so jo v borbah z okupatorjem opravili partizani kamniškega odreda. Mladina se je na poti podrobno seznanila z najrazličnejšimi akcijami borcev na tem terenu.
Veselo partizansko srečanje po končamem poh<xlu pa «e je spremenilo na Veliki planini v partizanski miting, namenjen proslavi 50-Ietnice ustanovitve ZK, sindikata ter SKOJ a.
V kratkih, lepo zbranih besedah sta nam tovariša Zore
Ivan in Jeras Jože razložila naloge odreda v tem obdobju. O zgodovinskem razvoju partije in predvsem simdika-I ta i.n njegovem pomenu za delovno ljudstvo sta spregovorila tovariša Dobnikar Vinko in Deizinger Milan. Nato je sledil lep kulturni program. Oktet kamniške Solidarnosti je ob spremljavi harmonike s partizanskimi in narodnimi pesmimi navdušil vse navzoče.
Lepo slavje se je razvilo v živahno im prijetno razpoloženje, zlasti še, ko je zadišalo po partizanskem golažu. Nikomur ni bilo treba zaželeti dobrega taka. Prazne poroije so to dokazovale in pa tudi vrsta za »dodatek«.
Ze se je večerilo, ko so se srečamo vračali v dolino na svoje domove hvaležni prirediteljem in z željo: Le še kaj takega! Bik) je lepo, prijel no in koristno. B. M.
Slovesnost pred planinskim domom na Mali planini
benopolitično angažiranostjo teh struktur in razbremenitvijo žensk. V tem pogledu bo treba okrepiti aktivnost družbenopolitičnih organizacij, posebno zveze mladine In zveze sindikatov Icr odgovornost komunistov v teh organizacijah.
5. Udeležba na letošnjih volitvah je bila odraz široko zasnovane politične akcije tako v občinskem merilu kot v krajevnih skupnostih In v delovnih organizacijah. Občinska organizacija SZDI. pa bo morala skupno s krajevnimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij proučiti vzroke slabše udeležbe v nekaterih krajih, kjer se taki rezultati pojavljajo že nekaj let zapored. Večjo skrb bo treba v prihodnje posvetiti tudi nekaterim organizacijsko tehničnim pripravam na volitve. Še več pozornosti naj velja načinom obveščanja volivcev, zlasti na področju mesta. Krajevna organizacija SZDL v Kamniku ho morala skupno s krajevno organizacijo ZK še bolj izdelati metode in oblike predvolilne aktivnosti (npr. po volilnih enotah) ter svojo aktivnost prilagoditi zahtevam mestnega področja, na katerem živi več kot ena tretjina vseh volivcev v občini.
Izpopolniti je treba nepopolne volilne imenike za volivce — kooperante, razširiti mrežo volišč za zasebne obrtnike in tudi v nekaterih delovnih organizacijah.
Vse organizacijske in ostale spremembe v zvezi z volitvami bo treba v prihodnje pravočasno opraviti, da ne bi bile prizadete vsebinske In kadrovske priprave, ki Jim Je treba posvetiti še večjo skrb in več časa kot letos.
27. fulij — praznik občine Kamnik
Program prireditev:
Sobota 19 julija ob 18. uri:
otvoritev samostojne razstave akademskega slikarja
Ferda Mayerja v dvorani nad Kavarno. Nedelja, 20. julija:
športna tekmovanja. Ponedeljek, 21. julija ob 16. uri:
vgraditev temeljnega kamna za osnovno šolo v Ko
mendi.
ob 18. uri:
otvoritev osnovne šole na Duplici.
Od 21.—30. julija:
razstava načrtov za gradnjo šol na Duplici, v Komendi in v Stranjah (v avli občinske .skupščine).
Petek, 25 julija ob 13 uri:
otvoritev obr.ita tovarne usnja v Kamniku.
ob 16. uri:
srečanje izseljencev s kamniško-domžalskega območja v Kamniški Bistrici. Sobota, 26. julija ob 9. uri:
otvoritev vodovoda v Volčjem potoku,
ob 16. uri:
slavnostna seja skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Kamnik v mali dvorani Doma v Kamniku,
ob 18. uri:
promenadni koncert na ploščadi pred Prehrano — Trg talcev,
ob 19. uri:
svečana podelitev domicila Kamniškemu bataljonu pred spomenikom revolucije v Kamniku,
ob 20. uri:
tradicionalni miting na Titovem trgu, ognjemet s Starega gradu, kresovi. Nedelja, 27. julija ob 9. uri:
Otvoritev lovske koče Lovske družine Kamnik v Pa-Iovcah;
meddružinsko lovske lekmovanje v Komendi;
športna tekmovanja. Petek, 1 avgusta ob 18. uri:
otvoritev razstave 50 let ZKJ. SKOJ-a in sindikatov
v dvorani nad Kavarno. Nedelja, 3. avgusta ob II. uri:
proslava 30-letniee V. državne konference SKOJ-a na
Veliki planini.
Občane vabimo, da se vseh prireditev ob občinskem prazniku udeleže v čim več jem številu, zlasti pa svečane podelitve (Ionu cila Kamniškemu bataljonu na predvečer občinskega praznika pred spomenikom revolucije v Kamniku.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK
Reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV v občini Kamnik
V uradnem vestniku Gorenjske štev. 18-160/69 z dne 9. 7. 1969 je objavljen odlok o merilih in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev in dodeljevanje stanovanj udeležencem NOV v občini Kamnik, katerega je sprejela skupščina občine Kamnik na skupni seji obeh zborov dne 24. 6. 1969.
Odlok določa, za katere namene se zbrana sredstva uporabijo, kdo ima pravico ter pogoje in merila zaradi določitve vrstnega reda.
Zbrana sredstva se bodo uporabila za nakup stanovanj, za dodelitev posojil za obnovo neustreznih stanovanj in za dograditev lastne stanovanjske hiše. Višina posojila ne sme presegati 30.000 dinarjev. Odplačilna doba je 25 let, obrestna mera pa je 1 %.
Kdo je upravičen po tem odloku?
a) udeleženec narodnoosvobodilne vojne, kateremu je
čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni po 140. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju priznan dvojno;
b) vdova padlega alt po vojni umrlega udeleženca NOV;
c) za pridobitno delo nesposobni otrok padlega ali po vojni umrlega udeleženca NOV.
Do teh sredstev niso upravičene tiste v prednjem odstavku omenjene osebe, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo rešeno z dodelitvijo ustreznega stanovanja ali s kreditom za zidanje stanovanjske hiše, oziroma s kreditom za obnovo, ne glede na to, kdo je pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja sodeloval.
Pogoji in merila so:
— čas udeležbe v revolucionarnem delu pred vojno in v NOV,
— ali ima upravičenec stanovanje ali je v podnajem-
niškem, oziroma sostanoval-skom razmerju,
— higienska in tehnična ustreznost stanovanja,
— zdravstveno stanje upravičenca  in ožjih družinskiih članov, s katerimi živi v ikup. nem gospodinjstvu in jih pri življa,
— prenaseljenost stanova nja, upošteva se število družinskih članov, ki jih upia-vičenec vzdržuje — preživlja
— socialne razmere upravičenca.
Opozarjamo udeležence narodnoosvobodilne vojne na objavljeni odlok in da svoje zahtevke za dodelitev stanovanja ali posojila ponovno vložijo pri svojih krajevnih organizacijah Z7.B NOV najkasneje do 31. avgusta 1969.
Po lom dnevu vloženih zahtevkov komisija ne bo mogla upoštevati v tem roku.
Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri SOb Kamnik
I I
Iii j
I
PETEK  —  13. JULIJA 1969
KAMNIŠKI OBČAN * 3 STRAN
Zaprisega Kamniškega bataljona
Kamniška občinska skupščina bo ob letošnjem občinskem prazniku podelila Kamniškemu bataljonu domicilno listino. Ta bataljon Je bil prva enota narodnoosvobodilne vojske na Kamniškem, ustanovljen 25. julija, dokončno formiran pa 17. avgusta 1941.
Prvi komandant Kamniškega bataljona dr. Marjan Dermastla -
Urban se zaprisege bataljona na Rašici takole spominja:
številčno je lahko
ou čci tu 1
na
za i
Ko sva s tovarišem Stur-mom dobila obvestilo o vključitvi Rašiške čete v naš bataljon in sem dal ukaz o zboru vseh borcev v rašiških gozdovih, sva odšla na trzinske travnike, kjer naju je čakal tovariš Cene Stupar in naju odpeljal v taborišče Rašiške čete. Tu smo sc nato sestali di s tov. Kebetom. Nekako v dveh dneh so a Rašico prispeli vsi partizani i/, kamniškega okrožja in nato smo po tridnevnem skupnem taborjenju dokončno formirali Kamniški bataljon.
Bataljon smo razdelili na Štiri čete: Rašiško, Menge-iko-mora viko, Radomeljsko in Kamniško.
Rašiška čela je dobila nalogo, da še naprej deluje na svojem dotedanjem terenu okrog šmarne gore, Rašice in Dobena vse do ceste Mengeš -Kranj. Mengeško - moravška ali kratko Moravška četa je dobila ozemlje od ceste Crnu-čc-Trojanc do Save, Radomeljska od državne ceste in Črnega grabna do Tuhinjske doline, Kamniška pa teren Pod Kamniškimi planinami do Cerkelj.
Ccte sc niso delile na vode. Le Rašiška je, kasneje dobila svoj šmarnogoski vod. Kamniška četa je bila namreč kmalu razbita in tisti del borcev, ki smo ga prej prestavili tja iz Rašiške čete, se je zdaj vrnil vanjo.
Želimo mnogo uspeha
Novi predsednik prosvetno kulturnega zbora zvezne skupščine je postal zvezni poslanec dr. Avguštin Lah, nekdanji profesor In direktor kamniške gimnazije. Bil je tudi ustanovitelj Kamniškega zbornika in Je uredil prve tri številke. V Kamniku je zelo živahno deloval v raznih organizacijah in je bil tudi sekretar osnovne organizacije 7.KJ.
S tem sc je četa tako povečala, da del svojih borcev poslala na Šmarno goro.
Vodstva Rašiške čete nismo spreminjali. Njen komandir je ostal Stane Kosec, komisar pa Mile Spacapan. Ker je bil slednji včasih nekoliko oster s soborci, smo ga sredi septembra zamenjali I Maksom Pečarjem. Komandir Mengcško-moravškc čete je postal Janko Bizjak, komisar pa Kaiel Mlakar, komando Radomeljske Janko Pelech, komisar Franc Bukovec, med. tem ko smo Kamniški četi postavili za komandirja Rudija Boljka, za komisarja pa Staneta Grilanca. Komisar bataljona je poslal za Stur-mom Roman Potočnik, nato Franc Bukovec, za njim pa nam je, ko je bila Radomeljska četa v Ljubljanski pokrajini. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet dodelilo za komisarja Matijo Udvanca — Janeza Vajsa, španskega borca. V štab bataljona smo pritegnili še tovariša Toneta Blejca ,ki je nato odgovarjal za vojaško pripravo akcij. Komanda bataljona je bila navadno pri Radomeljski četi, vendar je po zboru na Rašici odšel tudi s Kamniško in z Mcngeško-moravško četo po eden od članov štaba kot nekak inštruktor. Kamniško je spremil Tone Sturm, Mcngeško-moravško pa Tone Blejec.
Iz Rašiške čete smo nekaj njenih borcev prestavili v Kamniško četo, Trzince, razen J. Vehovca, če se točno spominjam, in dvoje, troje Crnučanov pa v Mengeško-moravško četo. Radomeljska četa je ostala menda nespremenjena.
S komandnim jezikom in uniformami si tedaj nismo belili glave. Gradili smo na tem, kar smo imeli in znali. Ker se je večina borcev izvež-bala v stari jugoslovanski vojski, smo to seveda izkoristili. Zato je komanda navadno zajemala besedišče iz stare jugoslovanske vojske. Enotnih uniform ni bilo. Nekaj borcev je imelo kose uniform iz stare jugoslovanske vojske. Najbolj posrečen v tem pogledu je bil vsekakor Franc Kristan iz Rašiške če-
te, o katerem je menda že nekaj besed v teh spominih.
Večina borcev je bila v civilnih oblekah. Mnogi so bili podobni turistom (gojzerji, pumparice, vetrovke itd). Pozdravljali smo sc s pestjo ob robu pokrivala in z besedami »V boj — za svobodo!« in prizadevali smo si, da bi imeli vsi na kapah rdečo peterokrako zvezdo.
Ob formiranju smo sestavili posebno pismeno nared-bo o nalogah, ki jih je imela vsaka četa. Razen Kamniške, ki je bila, kot je znano, že v nekaj dneh po formiranju razbita, so vse čete te naloge na svojem terenu v redu izvrševale.
Verjetno si je že kdo od poznavalcev našega norodno-osvobodilnega boja zastavil vprašanje, ali je imel Kamniški bataljon kot celota, kot velika borbena enola taktne posebne naloge, oziroma zakaj bataljon nikoli ni nastopil skupno, saj bi kot redna vojaška edinica lahko izvršila tudi kakšno večjo akcijo proti okupatorju. Tudi sam sem se o tem že večkrat spraševal. Najbrž zato nismo storili tako, ker smo postavili četam za njihovo nujno nalogo to, da odidejo na svoj kien in tam mobilizirajo ljudi ter se številčno povečajo, da zbirajo orožje, obleko, hrano in izvršujejo take akcije, ki jih kot majhna edinica lahko uspešno zaključijo. Mislim, da je načelo, naj se v začetku utrdijo manjše edi-nice, zagovarjal tovariš Ke-be, ki je kot inštruktor CK KPS, to direktivo brez dvoma prejel od Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Pozneje pa bi bil tak nastop celotnega bataljona bolj ali manj nemogoč, ker so Nemci zaradi naše dejavnosti osredotočili t?2l področje, na katerem smo operirali, veliko število svojih sil, ki so neprestano hajka-le za nami in čedalje bolj otcž.kočalc naše premike, tako da bi združevanje naših sil lahko zahtevalo velike žrtve.
Mislim, da sem s pravkar navedenim deloma odgovoril tudi na to, kakšna je bila tedaj naša taktika in strategija.
Prve partizanske edinice niso imele samo namena, da bi toklc sovražnika, hotele so bitj predvsem jedra, okrog katerih naj bi se zbirale vse sile za nadaljni boj proti okupatorju. Želele so izvesti najširšo mobilizacijo in pripraviti teren za čim uspešnej. ši boj proti Nemcem. Mimo tega so imele v tem času še
neko prav posebno nalogo: neprestano so se namreč premikale na svojem terenu in dajale moralno in politično oporo hudo preizkušenemu in trpečemu ljudstvu.
Ce naj ob koncu poskusim oceniti še posamezne čete Kamniškega bataljona, potem moram reči, da je bila Rašiška četa do združitve v Kamniški bataljon samostojna, dobro organizirana, oborožena in precej borbena edinica. Vendar njen teren ni bil lahek in za bojevanje vse prej kot primeren. Četa je bila v hribih, obdanih okrog in okrog z ravnino, z itali-jansko-nemško mejo v bližini ter terenom, nalašč pripravnim za obkolitev. Čeprav smo zahtevali, naj se četa umakne na drug teren, bodisi na Moravsko, bodisi v škofjeloške hribe, so borci te čete vztrajali na Rašici, češ da teren dobro poznajo, to pa je bilo deloma zanje tudi usodno. Stane Kosec je bil sicer borbern komandir čete, zdi se mi pa, da sc je preveč zanašal na poznavanje terena.
Najbolj aktivna je bila Radomeljska četa. Bila je dobro oborožena, disciplinirana in borbena. K temu je verjetno prispevalo tudi dejstvo, da je bil štab bataljona pretežno pri njej.
Mengeško-moravška četa je bila sicer majhna, vendar je imela nekaj odličnih borcev, od katerih so bili nekateri podoficirji bivše jugoslovanske vojske. Razumljivo je, da si je četa zaradi vojaške iz-vežbanosti svojih borcev znala ustvariti red in disciplino. Imela pa je od vseh čet najtežavnejšo nalogo, saj ji je bil dodeljen teren (Črni gra-
ben in Moravsko), ki ga njeni borci, sami Mengšani, Tr-zii. , ii.-kHi Cr-Bttčanov in Za-savcev, niso podrobno poznali.
Od vseh čet Kamniškega bataljona je Mengeško-moravška četa dosegla največji uspeh. V borbi z Nemci 21. septembra 1941 so namreč borci te čete odbili napad nad 400 Nemcev na Mohorju prj Moravčah in se uspešno umaknili z eno samo žrtvijo.
Zanimivo je, da je ohran-njen nemški dokument o tej borbi .v njem komandant bataljona, ki je vodil nemške sile v borbi s partizani, predlaga novo taktiko. Priporoča namreč takojšnjo akcijo, kakor hitro se kje pojavijo partizani, presenečenje sovražniku in približevanje brez streljanja, po možnosti že predhodno popolno obkolitev, čas napadov ne več popoldne marveč zjutraj ali dopoldne itd. To ne dokazuje samo, da so se v tem času naši borci že borili na svojski način, marveč tudi, da je bil ta način tako uspešen, da so morali Nemci prilagojevati svoj način boja našemu.
Kamniška četa pa ni mogla niti pokazati svojin sposobnosti, ker so jo, kot je znano, Nemci že dober teden za dogodki na Rašici razbili.
Izkušnje iz teh prvih partizanskih borb z Nemci so bile zelo važne in sem jih s pridom uporabil tudi v brošuri »Kratek tečaj za partizanske poveljnike«, ki sem jo napisal po vrnitvi s kamniškega področja v Ljubljansko pokrajino pozimi 1941/1942.
Dr. Marjan Dernmstla-Urban
Kmetje in pokojninsko zavarovanje
Krajevne organizacije SZDL so junija organizirale pet razgovorov o pokojninskem zavarovanju kmetov In sicer v Lazah, Stahovici, Komendi, Kamniku in v šmarci. Kmetje so se zelo zanimali za predloge, ki Jih Je pripravila posebna, Komisija pri republiški skupščini v sodelovanju z Izvršnim odborom republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Razgovorov sta se udeležila tudi republiška poslanca Nan-de Vode In Franc Svelelj.
Velika večina kmetov meni, da je uvedba pokojninskega zavarovanja zelo potrebna. Večinoma podpirajo tisto varianto v predlogih, po kateri bi bili krnel je zavarovani starostno, Invalidno in družinsko.
Glede financiranja tega zavarovanja pa so enotne-
ga mnenja, da zasebno kmetijstvo v takem položaju, kakršen je danes, ne more samo prevzeti vseh obveznosti, ki jih zahteva tako zavarovanje. Svoj delež naj prispeva tudi družba, predvsem pa tiste organizacije, ki dobijo danes največji del dohodka od gozdov in od kmetij .kih pridelkov. To so zlasti gozdna gospodarstva, živilsko predelovalna industrija, trgovina itd.
Ponekod so predlagali, da bi morali starostno do bo za pridobitev pokojnine pri kmetu izenačiti z delavcem. Sedaj je namreč predlog, da bi bila ta starost za kmeta 65 let.
Kmetje se zavzemajo tudi za tu, da bi bile vsaj v prvem obdobju uvedene enake obveznosti in tudi enake pokojnine ne glede na velikost gospodarstva.
TITAN
tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik, proizvaja:
# litingc pocinkane in črne 40 gospodinjske strojčke
a) ključavnice navadne in cilindrične    • ulitke iz sive in tempernc litine.
•) obešanke navadne in cilindrične
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke in jim čestitamo za občinski praznik — 27. julij.
Čestitkam za občinski praznik se pridružuje
kolektiv obrtnega montažnega podjetja
ZARJA Kamnik
in se priporoča za naročila.
Industrija STOL KAMNIK
se s svojimi izdelki, kot so:
pisarniška oprema za sodobno poslovanje, vse vrste sedežnega pohištva, klubske garniture, jedilne garniture za restavracije, gugalniki in kino fotelji za kino dvorane, priporoča cenjenim kupcem. OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM OBČANOM!
Rudnik kaolina Črna Kamnik
Čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem!
KUPCEM DOBAVLJA KAOLIN IN KALCIT SREČNO!
MENINA
tovarna pogrebne opreme v Šmarci pri Kamniku —
čestita ob občinskem prazniku.
Podjetje
KAMNIK
v Kamniku
čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob občinskem prazniku 27. juliju!
Obrtno podjetje SLOGA MOSTE
čestita ob občinskem prazniku 27. juliju in sc priporoča s svojimi kvalitetnimi mizarskimi, tesarskimi in ščetarskimi izdelkil
Kreditna banka in hranilnica
Ljubljana podružnica Kamnik
čestita ob občinskem prazniku — 27. juliju
vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom.
Gozdno gospodarstvo Ljubljana
Kolektiv obrata Kamnik
čestita vsem občanom za občinski praznik
DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK
vpisuje v:
osnovno šolo — oddelek za odrasle v 5. in 6. razred v 7. in 8. razred
Pouk bo prirejen času slušateljev in bo 4 do 5-krat tedensko. Pouk za vsak razred traja 17 tednov.
— SPLOŠNA KMETIJSKA ŠOLA
šola traja 2 leti po šest mesecev in je na ravni poklicne šole. Pouk bo 4-krat tedensko v popoldanskem času v jesenskih in zimskih mesecih. Pogoj za vpis je končana osemletka.
— POKLICNA ŠOLA ZA ELEKTRO STROKO
šolanje traja dve leti. Pogoj za vpis sta dokončana osnovna šola in najmanj 3-letna praksa na delovnem mestu. Pouk je organiziran v popoldanskem času.
— POKLICNA ŠOLA GOSTINSKE STROKE
Ta šola izobražuje dva poklica: kuharskega in natakarskega. Pogoj za vpis sta dokončana osnovna šola ali polkvalifikacija in najmanj dveletna praksa na ustreznem delovnem mestu. Pouk na šoli traja 3-krat po štiri mesece. Ob koncu šolanja opravljajo slušatelji zaključne izpite v gostinskem šolskem centru na Bledu ali v Ljubljani.
— DELOVODSKE ŠOLE
za elektrotehniško stroko. Pogoj za vpis sta dokončana poklicna šola, oziroma spričevalo o opravljenem izpitu za kvalificiranega delavca ustrezne stroke in najmanj pet let prakse na ustreznem delovnem mestu.
Pouk traja dve leti, po 9 mesecev v enem šolskem letu. Predavanja so trikrat do štirikrat tedensko v popoldanskem ali večernem času. Ob zaključku šolanja prejmejo slušatelji spričevalo.
— TEČAJI nemškega, angleškega in italijanskega jezika
— začeini 80 ur
— nadaljevalni 60 ur
— konverzacijski 50 ur
Tečaji bodo v popoldanskem in večernem času, prilagojeni času slušateljev.
Poleg naštetega organiziramo tudi druge tečaje in seminarje s področja družbenega, splošnega in strokovnega izobraževanja.
Vpisovanje je vsak dan od 7. do 14. ure, v sobotah od 7. do 12. ure na Delavski univerzi Kamnik, Kidričeva (Zdravstveni dom).
Pri vpisu je treba predložiti: zadnje šolsko spričevalo in vpisnino 100 N din.
Sodobna civilizacija zahteva urbanistično
urejenost življenjskega prostora
Dve leti je skupščina občine vlagala velike napore za dokončno urbanistično ureditev občine, začeto 1962. leta.
Urbanistični program za mesto Kamnik je bil sprejet na seji skupščine maja 1966. leta. Manjkale so študije o prometu v Kamniku in namenski določitvi zemljišč v celotni občini, zazidalni načrti in normativni akti s področja urbanizma. Vse havc dene naloge je skupščina uspešno zaključila do aprila 1969. leta.
Na 24. seji skupščine so odborniki sprejeli urbanistični pmgram občine Kamnik, ki je bil predhodno v javni raz-
pravi in za katerega smo dobili soglasje republiškega se-kretariata za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine SR Slovenije.
Skupščina   občine Kamnik |e sprejela tri odloki:
— odlok  o urbanističnem programu občine,
— odlok   o urbanističnem redu za območje občine,
— odlok O gradbenih delih, za katere ni potrebno lokati j-
| sko in gradbeno dovoljenje i in gradbenih delih, za katere se izda gradbeno dovoljenje, I Kaj želimo doseči z navedenimi odloki? Najpomemb-| nejša je namenska določitev j površin občine za zidavo, re-1 z.ei valov za komunalne ob|. k
PETEK   —   18. JULIJA 1969
KAMNIŠKI OBČAN * 5. STRAN
Ob 25-letnici požiga partizanske bolnice na Komenski Dobravi
11. Junija jc bila sredi prostranih gozdov na Dobravi prisrčna slovesnost.
Zbrali so se pionirji osnovnih šol iz Most, Komende in Kamnika, da bi počastili spomin na 10 padlih partizanov, ki so na ta dan pred 25. leti žrtvovali svoja življenja za svobodo. Med njimi jc bil tudi znani partizanski zdravnik dr. Tine Zaje iz Mengša.
Pionirji so ob spominski plošči izvedli krajši kulturni program in položili šopke cvetja.
O NOB na komenškem območju je govoril republiški poslanec Franc Svetelj. Domačin Kosirnik pa je opisal potek tega tragičnega dogodka.
Krajevna organizacija zveze borcev se Je odločila, da bo obnovila glavni objekt, v katerem je bila bolnica in bunker dr. Tlneta Zajca. Obnovitev tega spominskega objekta, v katerem bodo tudi skice partizanskih bunkerjev na področju Komende, bo ob letošnjem občinskem prazniku.
Tudi kamniški pionirji so položili šopek k spominski plošči
Nov odlok o hišnem redu
Te dni je v razpravi osnutek novega odloka o hišnem redu. O njem bodo razpravljali hišni sveti in stanovalci. Jeseni pa bo odlok (prejela občinska skupščina.
Kes |e, da imamo odlok o hišnem lei javnem redu in miru Ze sedaj, vendar kaži', da ga marsikdo sc' ne pozna ali p.i noče poznati, sicer ne b; nekdo ob štirih zjutraj sredi najbolj strnjenega naselji žagal drva z motorno žago, ki ne povzroča
iu<   manjši In up kol SO kubični motor na dirkah.
Tudi  p......elne  piedpise  nckalcti  še  pieinalo  poznajo in
kaj radi zamenjujejo kamniške ulice z dii kališ. n<> stezo. Med temi nista na zadnjem mestu sivi mercedes in mali športni GM.
Čestitkam za občinski praznik — 27. julij se pridružuje tudi
trgovsko podjetje
KOČNA Kamnik
Po najugodnejših cenah vas postreže v novih in moderniziranih trgovinah!
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
KAMNIK
čestita ob prazniku občine Kamnik vsem občanom in priporoča svoje izdelke: gorčico, najrazličnejšo vloženo zelenjavo ter sadne sokove.
Ob občinskem prazniku čestita vsem delovnim ljudem
Tovarna usnja Kamnik
in priporoča svoje proizvode.
Splošno gradbeno podjetje GRADITELJ Kamnik
opravlja gradbena dela vseh vrst hitro, solidno in po zmerni ceni. Ob občinskem prazniku 27. juliju čestita vsem občanom.
VESNA KAMNIK
pekarna in slaščičarna
čestita vsem občanom ob občinskem prazniku.
Obrtno podjetje USLUGA
Kamnik
čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem.
Čestitkam za občinski praznik se pridružuje
Državna založba Slovenije
Knjigarna in papirnica Kamnik
Postregli vas bomo s sodobno leposlovno in strokovno literaturo, s šolskimi in pisarniškimi knjigami, sprejemamo pa tudi naročila -ist-naene knjižne zbirke.
te — ceste, daljnovode, plinovode itd., zaščitene površine, kmetijske površine. Potrebna je turistična raziskava območij Volčjega potoka. Velike planine. Starega gradu in površine podjetja »Kamnik«. Na kmetijskih površinah le
'nožno graditi s.ono tiste oblekle, ki so potrebni za kine-li.jsko proizvodnjo.
Določiti je treba področja, k |ei je poleg urbanistu nega progi ama potreben še urba nistični načrt in zazidalni načrt o urejenem območju mesta Kamnika, kamor sodijo še šmarca, Duplica, Podgor |e, NJevlie, Sli.inje, podioi i<-Komende in Mosl.
Določiti področja, kjer jc motna gradnja na osnovi doli« d urbanističnega progra-in.i m odloka o urbanisl ičn< m redu. Z urbanističnim redom se določajo gradbeni pogoji za vsa  naselja izven kamni
litega območja, izven naselja Most |n Komende.
Določitev prostorov za razvoj industrije, čeprav so bile  lokacije za industrijske
objcklc d..ločene ze s programom maja 1966. leta, vendar niso bile podrobno obdelane.
Zazidalni načrti že podrobno določajo lego ter velikost I stavb komunalnih in drugih objektov. Vse- podrobnosti so I v odlokih, objavljenih v Urad-j nem vestniku Gorenjske leto 6, št. 12, v Kranju 16, aprila 1969,   in   Uradnem vcslniku Gorenjske, leto 6, št. 15, v Kranju 7. maja 1969.
Občani občine in drugi /ain. leiesiiani lahko v občini gradijo povsod, kjer določa urbanistični program, v območjih pa, kjer so potrebni zazidalni nac i li. ni možno graditi, dokler le !i niso Izdelani, V obuto, jih, k jci se piedvideva-vajo zazidalni načrti, je možno graditi takoj, ko je izgrajen primarni vodovod, kanalizacija in cesta v makadamski   Izvedbi.  Celotne slioške
morajo kriti investitorji sami.
V občini imamo dovolj urejenih zazidalnih načrtov za gradnje v Novem trgu in Ba-kovniku, v pripravi pa so zazidalni načrti Mekinj, Grabna in v mestnem jedru.
Ko ima občan izdelano lokacijsko dokumentacijo, dobi najkasneje v treh tednih potrebno odločbo o lokaciji. Po predložitvi načrtov ob-iekla dobi zelo hitro gradbeno dovoljenje. Lokacijsko dokumentacijo pripravljajo strokovne službe ljubljanskega urbanističnega zavoda. Glede plačila storitev je cena za lokacijsko dokumentacijo različna. Poprečna cena je znašala v letu 1968 - 1969 39.100 S dinarjev. K temu moramo prišteti še stroške geodetskih del, ki znašajo 17.400 dinarjev. Skupna dokumentacija je bila torej 56.500 dinarjev.
Za ustna potasnila se nc za-i ačunava stroškov.
Na zahtevo občana rnora strokovna služba LUZ-a pripraviti lokacijsko dokumentacijo kljub temu, da je občanu izrečeno negativno mnenje o gradnji. Seveda mora občan v tem primeru plačati stroške ne glede na to, da nc bo smel graditi, ker je bil opozorjen, a je vztrajal pri izdelavi lokacijske dokumentacije.
čim bolj imamo urejeno n.h i tovanje, tem vet majh nih problemov se pojavlja. Težnjam posameznih občainov. da gradijo v območjih izven predvidene zazidave, ni in nc
bo mogoče ustreči. Kaj pove mo še to, da je potrebno za gradnjo vrtnih ograj v območjih, kjer so predvideni zazidalni načrti, posebno gradbeno dovoljenje. Ni pa potrebno za žive meje.
Gradnja se* mora podrejati zahtevam, ki jih določi svet za  gradbene, komunalne in
Stanovanjske zadeve pri skup- I
ščini občine Kamnik. Za predvidene predele regionalnih lokov i.n zaščitenih pietle-lov je pristojna republika. To pomeni, da skupščina občine Kamnik s sprejetjem urbanističnega programa sama v celoti vodi politiko izgradnje na svojem območju.
Skupščina je v celoti podprla prizadevanje vseh tistih, ki želijo red in disciplino na področju urbanizma. Posluži-li pa se bomo najstrožjih sankcij za občabe, ki se ne bodo držali načrtov, določil in odločb.
Prosimo vse občane, da nam pri urbanističnem urejanju nudijo vso podporo in ozke osebne interese podrejajo skupnim interesom razvoja Kamnika in občine.
Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec
Program razvoja otroškega varstva v občini Kamnik
V skladu z osnovnimi smernicami družbenega in e-konomskega razvoja občine Kamnik v naslednjih petih letih določa temeljna izobraževalna skupnost Kamnik programsko usmerjenost vzgojno varstvene dejavnosti v letih 1969—1973. V tem okviru je skupščina TIS na seji 1. VII. 1969 sprejela program razvoja otroškega varstva.
I.
STANJE NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA
V občini Kamnik sta trenutno dva razvita vzgojno-varstvena zavoda in sicer otroški vrtec Antona Medveda in dijaški dom. V otroškem \rtcu je v varstvu poprečno 155 predšolskih otrok. To število presega sedanje prostorske zmogljivosti tega zavoda. V letu 1968 je na priporočilo TIS Kamnik zavod ukinil varstvo šolskih otrok, da bi s tem pridobil več prostora za predšolske otroke. Vendar tudi tako pridobljeni prostori ne zadostujejo. Ta zavod ima tudi dislocirani oddelek za varstvo predšolskih otrok na Duplici. V tem oddelku je poprečno v varstvu 30 otrok. Prostori so v stanovanjskem bloku in ne ustrezajo normativom za vzgojnovarstvene zavode.
V dijaškem domu je v varstvu povprečno 115 otrok, od tega s celodnevno oskrbo povprečno 30 otrok. S to zasedbo je izrabljena celodnevna zmogljivost tega doma in bi se povečala lahko le z dodatnimi investicijami. Dom jc v letu 1968 na priporočilo TIS Kamnik organiziral dnevno varstvo šolskih otrok, ker je bilo varstvo za te otroke v otrošikem vrtcu ukinjeno. Prostori so bili temu namenu primerno adaptirani. Se vedno pa ima dom težave z ogrevanjem prostorov.
Iz naštetega je razvidno, da je na področju vzgojnovarstvene dejavnosti bilo precej storjenega, vendar je še vedno veliko otrok izven orgamiziranega varstva.
V preteklosti je bilo to področje družbene dejavnosti zaradi pomanjkanja sredstev zelo zapostavljeno, kljub temu da je organizirano otroško varstvo v znatni meri razbremen jevalo starše, ki so se laže in neovirano posvetili delu na različnih delovnih področjih. Razen tega pa z organiziranim otroškim varstvom nudimo otrokom vse pogoje za zdrav telesni in osebnostni razvoj v skladu s smotri naše socialistične skupnosti. Zakon o skupnostih otroškega varstva (Ur. list SRS št. 43 67) zagotavlja minimalne pogoje za stalni in načrtni razvoj otroškega varstva, saj določa stalne in obvezne vire finančnih sredstev za izgradnjo potrebnih prostorov za varstvo otrok in za druge nujne potrebe v zvezi z otroškim varstvom. Družbena skrb za otroško varstvo s tem zakonom tako postaja načrtnej-ša. To je za naše razmere toliko bolj pomembno, ker gradimo humani, samoupravni socializem, ki zahteva vedno večjo udeležbo občanov v proizvajalnem Ln družbenem življenju. Ta proces posega globoko v življenje posameznika in skupnosti, zlasti pa v temeljih spreminja družinsko življenje in z njim tudi pogoje za poglavitno funkcijo družine — oskrbovanje in vzgojo otrok. V skladu s tem organizira družbena skupnost otroško varstvo z dvojnim namenom:
a) razbremenjuje starše v skrbi za otroke. S* tem jim omogoča, da se družbeno in poklicno udejstvujejo ter delajo za napredek skupnosti in izboljšanje lastnih življenjskih razmer. Ker po-
Potrebujemo več otroških Igrišč. Najbolj pereče je v Zapricah, kjer 18 stanovanjskih blokov In oddelek otroškega vrtca nima niti najbolj preprostega peskovnika, kamor bi se številni otroci lahko umaknili prometu ln asfaltu. Na sliki: otroško igrišče na Grabnu, ki so ga napravil s po meč j a podjetja Kamnik, je vedno eVobro tr.koriičeno.
meni razbremenitev družine vir novih delovnih moči, pot do ekonomske osamosvojitve in družbene enakopravnosti žene, je varstvona dejavnost pomemben činitelj družbenega napredka in je sestavni del družbene dejavnosti za človeka in splošni napredek;
b) zagotavlja otrokom pogoje za zdrav in normalen razvoj ter s socialno, zdravstveno i>n vzgojno preventivno dejavnostjo odstranjuje motnje v razvoju in vzgoji otrok.
Z organiziranim varstvom rešuje občina najprej probleme otrok, katerim lastna družina sama ne more zagotoviti vse potrebne nege, redne in zdrave prehrane, varstva in vzgoje ter pomoči pri učenju.
To so nam torej izhodišča, ko ocenjujemo pomembnost otroškega varstva, in v skladu s tem moramo storiti v prihodnjih petih letih mnogo več kot doslej.
II.
RAZVOJ OTROŠKEGA VARSTVA V LETIH 1969—1973
Svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Kamnik bo v prihodnjih petih letih (od 1969 do 1973) skrbel zlasti za urejeno prehrano, strokovno vzgojo, za pomoč pri učenju in za organizirano aktivnost otrok v prostem času. V ta namen bodo potrebna:
a) investicijska sredstva za nove oddelke,
b) večja sredstva za osnovno dejavnost varstvenih zavodov in
c) večja sredstva za pomoč pri poravnavi stroškov oskrbnin za tiste otroke, katerih starši zaradi slabih gmotnih razmer tega nc zmorejo.
Pri razširjanju otroškega varstva bo svet za otroško varstvo upošteval predvsem potrebe, ugotovljene s posebno anketo, in ekonomske zmogljivosti naše občine.
V letu 1968 je svet za otroško varstvo poskrbel za reorganizacijo dota varstvenih zavodov v Kamniku. Otroški vrtec je postal specializirani zavod samo za predšolske otroke in je s tem povečal prostorske zmogljivosti, kar je glede na trenutne potrebe po otroškem varstvu zeilo pomembno. Dijaški dom pa je postal specializiran zavod za varstvo šolskih otrok s celotno oskrbo in za dnevno varstvo. Za izvedbo omenjenega programa reorganizacije jc bilo uporabljenih 65.430,10 din za adaptacijo prostorov v otroškem vrtcu in v dijaškem domu. V tem letu je bilo zbranih skupaj 180.044,38 din in je tako svet za otroško varstvo namenil 114.614,28 din za večje inve-
sticije po sprejetju perspektivnega programa razvoja otroškega varstva.
Svet za otroško varstvo jc v letu 1969 izvedel anketo o otroškem varstvu m iz podatkov te ankete je razvidno, da nimajo urejenega otroškega varstva gospodinjstva naslednjih krajev:
1) Kamnik,   Nevlje   in Podgorje 118 gospodinjstev
2) Duplica, Smarca in Volčji potok 62 gospodinjstev
3) Komenda in Moste 43 gospodinjstev
4) Kamniška Bistrica in Go-dič 17 gospodinjstev
Podatki torej kažejo, da je največ gospodinjstev z neurejenim otroškim varstvom v Kamniku. Zato bo temeljna izobraževalna skurvnost Kamnik poskrbela za izvajanje adaptacij obstoječih prostorov in novogradenj po naslednjem programu:
1. V letu 1969 bo:
a) vgrajeno centralno ogrevanje v stavbo dijaškega doma
b) zgrajeno otroško igrišče na Zapricah, v Mekinjah in pri otroškem vrtcu Antona Medveda v Kamniku.
2. V letu 1970 bo:
a) izvedena adaptacija prostorov otroškega vrtca v Kamniku, s čimer bodo povečani in izboljšani prostori tega zavoda;
b) na Duplici bo treba zagotoviti ustrezne prostore za varstvo predšolskih otrok in povečati zmogljivost od sedanjih 30 na 80 otrok z Duplice, Smarce in Volčjega potoka. Dnevno varstvo šol-
skih otrok bo organizirano v novi šoli;
c) pri otroškem vrtcu v Kamniku zgraditi poseben prizidek za varstvo 30—40 otrok od enega do dveh let.
3. V letu 1971 in 1972 bo posvečena skrb organizaciji otroškega varstva tudi v Komandi in Mostah ter v Stranjah.
4. V letu 1973 bo potrebno v južnem delu Kamnika zgraditi oddelek otroškega vrtca za 80—100 predšolskih otrok.
Za realizacijo tega programa bo potrebno zagotoviti 2.640.000,00 din v naslednjih petih letih.
III.
FINANCIRANJE
Temeljna izobraževalna skupnost Kamnik bo do lota 1973 zbrala po sedanjih stopnjah prispevka za otroško varstvo naslednja sredstva:
1. Leta 1969 skupaj s prenesenimi sredstvi iz prejšnjega leta 552.614,00 dm
2. 1970. leta       400.000,00 din
3. 1971. leta       420.000.00 din
4. 1972. leta       450.000,00 din
5. 1973. leta       500.000,00 din
Skupaj   2,322.614,00 din
Lastni viri TIS za otroško varstvo torej ne bodo v celoti zadoščali, zato bo potrebno iskati še druge vire (samoprispevek, pomoč gospodarskih organizacij ipd.). V primeru, da drugih sredstev ne bo, bo temeljna izobraževalna skupnost izpolnjevala program v zmanjšanem obsegu.
Srednja vas:
Slovesen prevzem nove motorke
15. junij je bil za gasilce v Srednji vasi zelo slovesen in prazničen dan.
2c dalj časa so mislili, kako bi prišli do nove motorke. Zelja se jim je uresničila pred dnevi, ko so prejeli od občinske gasilske zveze Kamnik motorno brizgalno »Rozenbauer avtomatik 75«.
Proslave se je udeležil poveljnik in pokrovitelj tov. Brleč Jože In tajnik Vivoda Anton, predsednik krajevne skupnosti Robida Karel, ku-mica gasilskega prapora Robida Marija, kumica nove motorke in prek 110 uniformiranih gasilcev iz vseh društev in 6 z gasilskimi prapori. Poveljnik občinske gasilske zveze Kamnik tov. Brleč Jože je predal motorko v upravi Janje poveljniku tov. Golobu Alojzu z željo, da bi bila zmerom pripravljena, a nikdar uporabljena v akciji. Poveljnik društva sc je v imenu društva in vaščanov prav lepo zahvalil tov. Brleč Jožetu za vso pozornost in naklonjenost društvu z obljubo, da bodo še naprej tako delali, kot do sedaj. S prisrčnim pozdravom so sprejeli novo motorko tudi pionirji: Ko sirena bo zapela, ko bo v sili sosed brat.
ti pomagaj reševat premoženje vsakokrat. Ko   mi mladi bomo zrasli, sc pognali tja v bran, rdečega petelina odgnali iz vasi na plan.
Društvo zadnja lota zelo aktivno deluje na vseh področjih operative in preventive. Ze več let je prvak v občinski gasilski zvezi Kamnik. Ne samo člani tudi pionirji sc dobro učijo in tekmujejo, saj so dosegli kar lepe uspehe. Uvrstili so sc med prve, v tem letu pa so dosegli 3. mesto. Za dan mladosti in 100-Ictnico slovenskega gasilstva smo društvo za nekaj članov povečali in pomladili za eno pionirsko desetino, tako da ima društvo sedaj članov 53 pionirjev 24 in podpornih či nov in članic 15.
Vsi so zelo agilni, saj so v kratkem času leta 1967 obnovili in povečali gasilski dom, povečali prostor za sejno sobo in shrambo ter stolp. V to delo jc društvo vložilo kar 3090 ur prostovoljnega dela in precej lastnih sredstev, pa tudi občinska gasilska zveza Kamnik jc dala precejšen delež. Za vse, kar so prejeli od gasilske zveze, sc gasilci pra' toplo zahvaljujejo.
F. P.
¡
Koliko stanejo dokumenti za lokacijo gradenj?
Na zadnji seji občinske skupščine so bila dana tudi Pojasnila o cenah za papirje, ki jih mora Imeti graditelj zasebne hiše, če želi dobiti lokacijsko dovoljenje, to je dovoljenje za postavitev zgradbe na določenem mestu. Kot je znano, pripravlja celotno dokumentacijo podružnica Ljubljanskega urbanističnega zavoda v Kamniku.
Informacije in pojasnila o Zazidalnih okoliših In drugih zadevah, ki jih vsebuje urbanistični načrt Kamnika, so brezplačne.
Poprečne cene za lokacijske dokumente, kamor spadajo privoljenja organizacij, ki skrbijo za komunalne napra-
ve (ELES, vodovod, kanalizacija itd.), so bile v letu 1968 naslednje:
Poprečni stroški za Izdelavo dokumentacije 39.150 S din, za geodetsko podlago, ki jo izdela oddelek za kataster In za izmero zemljišč pri SOb Kamnik so pa poprečno 17.400 S din.
Za parcelacijo zemljišč, za-koliebo zgradb, izdelavo geodetskih načrtov, za potrebe lokacijske dokumentacije itd, so bile skupščini predlagane naslednje tarife za eno uro efektivnega dela:
terenska ura geodetskega strokovnjaka din 30,09
pisarniška ura geodetskega strokovnjaka din 22,00
figurantska ura din 10 00
Lani so občani vložili prošnje za 177 lokacijskih dovoljenj. Poprečni strošek za eno dokumentacijo je bil 56.550 S din. Seveda so bila odstopanja tako navzgor kot navzdol, npr. glede na to, če jc stranka potrebovala geodetsko podlago s plastnica-mi ali brez in pd.
O tem, kako je sestavljena cena, ki jo I t / zaračunava strankam, odborniki niso bili obveščeni. Na splošno so občani mnenja, da so cene previsoke. K temu je treba dodati še stroške za načrte, za gradbeno dovoljenje in drugo. Konkurence na tem področju pa, kot je znano, ni.
millllllllllllllllllllllllllllllllll.....Illlllll......Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin
Kamniški otroci na Nizozemskem
28. Junija je na Nizozemsko odpotovalo 40 otrok iz kamniške občine, ki bodo v okviru sodelovanja med Kamnikom in Gendringenom 15 dni letovali na Nizozemskem. Prav toliko otrok iz Gen-dringena bo naše mesto gostilo v drugi polovici julija. Nekaj dni bodo prebili tudi na Jadranu. Naša skupina, ki jo vodi profesor Zvone Ver.-ilovšck z dvema sodelavcema, je v Grcndingenu nastanjena pri prebivalcih tega gosto-
ljubnega mesta. Otroci so pripravili tudi kulturni program in srečanje s tamkajšnjo mladino v raznih športnih tekmovanjih.
Ta izmenjava mladine pomeni nadaljnje utrjevanje prijateljskih vezi med Gendringenom iz Kamnikom, ki so se začele ustvarjali pred 3 leti z gostovanjem naše Lire v Gendringenu in z obiskom kamniške delegacije lansko leto na svečanostih v Gendringenu.
i!il[!:ilt:t'lt:illlllllllllll!llll!ltlllll||lll|li:iltl||||||||||||||Mllltlt||||||il|||g|||||||H|||!|i||||||||||Hii|||
Dr. Fran Vatovec:
Spomini na
Četrto izhodišče: 8. decembra 1957 je bila v kamniškem Domu III. redna razširjena seja upravnega Odbora Ljubljanske turistične zveze, Povezana s posve-tom o aktualnih vprašanjih v območju kamniškega turizma. Na osnovi mojega referata in referata predsednika TD Kam-1,1 k dr. S. Frantarja je bil vzporedno s sklepi, ki so se nanašali na gostinstvo in povečanje prenočitvenih kapacitet v Kamniku ter Kamniški Bistrici, nadalje na promet, planinstvo, camping, spori itd,, (prejet pomemben sklep: potrebno je poživiti akcijo za gradnjo žičnice na Veliko planino.
Poživitvena akcita za velikoplaninsko žičnico je doživela pomemben pospešek na turističnem posvetu 27. marca 1958 v mali magistralni posvetovalnici. Sklican jc bil na pobudo Sekretariata za blagovni promet pri IS LR Slovenije ter na Povabilo Sveta za blagovni promet OLO Ljubljana. V tem okviru sem imel kot tajnik Ljubljanske turistične zveze releral o potečih turističnih vprašanjih v območju tedanjega ljubljanskega okraja. V Svojih izvajanjih sem osredotočil
osrednjo misel na neodložljivo potrebo, poživiti akcijo za gradnjo malone že pokopane žičnice na Veliko planino. V živem spominu mi je ostala diskusija tov. dr. Borisa Puca, tedaj republiškega Sekretarja za blagovni promet. Toplo sc je zavzel Za obnovitev omenjene akcije, ki ji je priznal Prednost pred vsemi ostalimi vprašanji, ki sem Jih bil načel- v svojem referatu. Ob njegovi pripravljenosti, izraženi s poudarkom, podpreti to »kcijo te iznova posijalo sonce na velikoplaninska turistična obzorja. Upi niso splavali po vodi. Misel ni ugasnila.
Okrog tega vprašanja se sedaj nismo več OKrtali.  Pospešili  smo  IVOJ   korak. Naslednjega
u"e, t. j. 28. III. 1958, sem o tem Informiral tov. dr. S. Frantarja, predsednika TD Kamnik, čez •e«1 dni. t. j. 3, aprila, je bil pri republiškem "'klel,upi dr. B. Pucu posvet v tej zvezi. Sodelo-vali so dr. S. Frantar kot predsednik TD Kamnik, tov. Cerkvenik kot tajnik občine Kamnik in pisec tega članka kot tajnik Ljubljanske turistične Zveze. Sklepi: takoj uveljavili piednost žičnice na Veliko planino in Pripraviti načrte v tej zvezi,
nadalje poskrbeti za rentabilne* too dokumentacijo zaradi zagotovitve finančnih sredstev in tedanjega milijardnega razpisa preko okraja in s tehtnimi utemeljitvami glede na devizne prilivne "ložnosii; takoj odpotovati v Maribor zaradi Pogajanj in sklenitve pogodbe z »Metalko« pa tu'li zaradi Strokovnih posvetov z organizatorji Pohorske vzpeti jaee.
Na tej osnovi so sc stvari razvijale z ekspres-"o naglico. Kamniška občina, ki ji je tedaj predsedoval tov.Janko, ic bila pripravljena prevzeti določene obveznosti kot investitor. 8. aprila 1958 Kv'i s<- z občinskim tajnikom Orkvcnikom odpeljala v Maribor. Izvedba: podpis okvirne pogod-
Kamnsk(4)
bc z »Metalko«; pogovor s tov F. Čopom, direktorjem »Pohorske vzpenjače«, o Vprašanjih organizacije finančnih sredstev, rentabilnosti itd. Vračala sva se dobre volje. Optimistično razpoložena.
Pobuda je v naslednji fazi živahno stekla z ljubljanskega na kamniški tir. Konec 1958 je ObLO Kamnik ustanovil »Podjetje v izgradnji žičnice na Veliko planino« z nalogo, pripraviti vso potrebno dokumentacijo za velikoplaninsko realizacijo. Srečna okoliščina: za direktorja podjetja je bil postavljen tov. Dušan Ravter. Pravi človek. Izpričal jc, da mu ta naloga ni bila šala. Vem le to, da IJ8S turističnih delavcev kljub oviram
nI razočaral. Njegova trdoživa vztrajnost, iznajdljivost In zavzetost za največjo turistično pobudo v korist kamniškemu turizmu nas je prijetno presenetila.
Prizadevanja za velikoplaninsko žičnico so našla svoj odblesk tudi v turistični poeziji. V tedanjem zanosu za zdravo pobudo se mi je odkap-ljal izpod peresa naslednji »Spev Velike planine«, objavljen v »Turističnih novicah«, glasilu Ljubljanske turistične zveze, 29. februarja 1960:
K vrhu zelenega Pohorja,
ko sloki, gibki galebi
čez gladino sinjega morja,
gondole bleščeče vabijo k sebi.
Sestricam mudi sc na vrh Krvavca:
gondole, sedežuiee dvojne — gorske igračke.
V višavah ko drobna so stvarca:
Le potegnite nas kvišku — starejše in malčke.
Že poje svoj spev Velika planina.
S Smrcčjih mlak se gondola bo velika vzpela.
Pri Kukl.u tih postanek, še kupico vina.
Do Trate bo sedežnica dvojna jadrno vzletela.
Spominjam sc, da sta vznikla v tem času dva pomembna prispevka, ki se nanašata na vpraša nje žičnice na Veliko planino. Iz prvega, ki zajema prioritetni red investicij za turizem na osnovi sklepa, sprejetega na seji Sveta za blagovni promet in turizem ObLO Kamnik v februarju 1960, jc razbrati investicije za žičnico na Veliko planino v znesku 240,000.000 S din, za Ureditev poe iiniškcga naselja na Veliki planini pa 70,000.000 S din. Obsežen investicijski program vsebuje izčrpno obrazložitev , ki ne zajema le velikoplanin-ske- žičnice, počitniškega naselja na njej let razglasitve območja Velike planine in doline Kamniške Bistrice za narodni park, temveč je v njej govor tudi o gradnji hotela v Kamniku v zgradbi tvoječasnega »Kurhausa« v Mekinjah, o ureditvi Doma v Kamniški Bistrici, o izboljšanju pogojev za zasebna gostišča in tujske sobe, za ureditev gostišča »Planinka« in gostinskega pod-ielia »Dom«, za ureditev bencinske- tipalke ter Malega in Starega gradu, nadalje o preureditvi v zapi iškcin gradu, ureditvi parka v Prašnikar-
jevem dvorcu in čelnih fasad v Kamniku. Razen tega tudi o ureditvi cest Kamnik-Kamniška Bistrica ter Tuhinj Kranj ter dokončno o izgradnji športnih objektov.
Seveda so prizadevni in sposobni kamniški možje poskrbeli, da so bile mnoge pobude izvršene.
V živem spominu pa mi jc ostalo tudi važno posvetovanje 2. avgusta 1. 1960 v klubski sobi hotela »Slon« v Ljubljani. Iz svojih zapiskov povzemam naslednje sklepe, ki so bili tedaj sprejeti:
1. ObLO Kamnik naj na svoji seji sprejme odlok, v katerem naj predvidi vse potrebne ukrepe za zaščito tipike Velike planine in za sistematično izgradnjo turističnih naselij. Tudi naj določi režim gradnje turističnih objektov, predpiše osnovne gradbene elemente — gradnja v lesu, strma ovalna ■ streha, kritje s skodlami — in poskrbi za ustanovitev komisije za nadzor tzgl acln jc.
2. Za izvajanje načel predvidenega odloka naj ustanovi ObLO Kamnik komisijo, ki naj pregleduje predložene načrte za gradnjo posameznih objektov na Veliki planini, predvsem glede na tipične gradbene elemente ter mikrolokacijo.
3. ObLO Kamnik naj takoj naroči izdelavo ureditvenega načrta Velike planine, in sicer najbolje pri novousianov I jeneni Hiioju za programiranje turističnih in gostinskih objektov pri TZS.
4. ObLO Kamnik naj izdela predlog za zaščito širšega območja Velike planine in naj da ta predlog v razpravo Komisiji za narodne parke LRS.
5. Turistična zveza Slovenije naj ustanovi v okviru komisije za zimskošporine centre poseben odbor za Veliko planino. Naloga odbora naj bo predvsem v koordinaciji in dajanju pobude za izgradnjo Velike planine.
6. ObLO Kamnik naj omogoči gradnjo zasebnih počitniških hišic na Veliki planini in naj v ta namen ustanovi posebno zadrugo ali najde kako drugo obliko, da se pospeši ta gradnja.
V naslednji lazi je prevzelo skrb za nadaljnje razvojne možnosti v velikoplaninskem rekreacijske m žarišču podjetje »Ljubljana transport«, ki lahko pokaže na lepe uspehe svojih spodbudnih pi izaelc v nn j.
Seveda sem se rad odzval povabilu na »k> srno« vožnjo z žičnico na Veliko planino. Nepozabni vtisi! Bil jc velik praznik kamniškega turizma. Ob sklepnem i pok i st nem« obiediu smo le izživeli v živahnem turističnem zanosu v Domu v Kamniški Bistrici in zatem v kamniškem Domu. Spomini In vtisi, ki so neizbrisni.
Kar smo doživljali zalem, je bil resničen raz-cvit turizma v neposredni bližini Ljubljane. »Velika planina« in Kamniška Bistrica pomenita zaključno turistično celoto, ki dopušča še številne zdrave pobude. Seveda je vse to odvisno od dejavnikov finančne naiave- pa lucli dobre in vztrajne volje. To priljubljeno turistično območje je za Ljubljane nedvomno enakega pomaga, kar
je Pohorje za Maribor.
V sebi čutim zmeraj neko praznično notranjščino, ko prihajam v ta edinstveno mikaven svet.
KAMNIŠKI OIICAN
PETEK   —  18. JULIJA 196»
• ŠAHISTI SO DOBILI PROSTORE
Občinski šahovski odbor in šahovska sekcija »Solidarnosti« sta spet po štirih letih dobila svoj prostor v sobi nad kavarno, ki jo je izpraznila knjižnica, šahovska sekcija jc ena redkih dejavnosti »Solidarnosti-«, ki je vsa povojna leta nenehno delovala. V novih prostorih je zdaj v teku turnir za občinsko šahovsko prvenstvo. Igralni dnevi so v ponedeljek in sredo od 18. do 21. ure.
• SEGAJTE TUDI PO ZMRZNJENIH RIBAH
V Kamniku zdaj lahko kupimo tudi zmrznjene ribe. V obeh trgovinah »Kočne« na trgu in v Kidričevi ulici imajo že nekaj časa hladilnike za globoko zmrzovanje, v katerih hranijo ribe. Meščani zdaj lahko vsak čas vključijo v svoj jedilnik tudi ribe, ki so zdrava in v primeru z ostalim mesom tudi cenena jed.
S Homca
RAZPIS
Komisija za štipendije skupščine občine Kamnik razpisuje na podlagi pravilnika o štipendijah skupščine občine Kamnik in zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Ur. list SRS, št.2667) za šolsko leto 1969.70 naslednje štipendije:
Število štipendij 3 1 2
Vrsta šole
Visj.i upravna šola
Štiriletna administrativna šola
Srednja vzgojiteljska šola
Sola za otroške negovalke Gimnazija
Biotehnična fakulteta
Posebni pogoji: Prednost štipendije imajo obdani občine Kamnik, ki dosegajo najboljše študijske uspehe in kažejo nadarjenost za nadaljnji študij, živijo pa v slabih materialnih razmerah in jim je zaradi tega nadaljnji študij otežen ali onemogočen. Pogoje bo komisija ugotovila na podlagi testiranja. Razpis velja do 31. julija 1969.
Upravni odbor MP »ALPREM« KAMNIK,
Usnjarska 9
razpisuje za
šolsko leto 1969 70 naslednje štipendije;
1 štipendijo na pravni fakulteti — I. letnik 1 štipendijo na arhitekturi z usmeritvijo na notranjo trgovino — I. letnik
I štipendijo na ekonomski fakulteti — I. letnik 1 štipendijo na ESS — I letnik
1 štipendijo na srednji tehnični soli — strojni odsek — I.letnik
Vloge za odobritev štipendije pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi v Kamniškem občanu. Vse in-informacije o priložitvi potrebnih dokumentov in načinu reševanja prijav dobijo interesenti v tajništvu podjetja.
Tovarna usnja Kamnik Splošna kadrovska služba ,
RAZPISUJE
za šolsko leto 1969/70
po pravilniku o izobraževanju
ŠTIPENDIJE
za študij na:
fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani,
odde!ek za kemijo — 2 štipendiji; , STGUS v Domžalah — 2 štipendiji
Kandidati za štipendije morajo k prošnji priložiti še kratek življenjepis, potrdilo o osebnih dohodkih staršev, potrdilo o premoženjskem stanju staršev in zadnje šolsko spričevalo. Prošnje sprejemamo do vključno 30/7-1969.
Posebna osnovna šola na Homcu je tudi letos uspešno zaključila šolsko leto z lepo uspelo šolsko razstavo. Razstava jc bila nadvse okusno kn lepo urejena v vseh zgornjih prostorih šole. Ogledalo si jo je veliko domačinov in
tudi tujcev. Med obiskovalci smo lahko videli tudi predstavnike obeh občin in podjetij. Iz knjige, kamor so vpisovali obiskovalci svoja mnenja o razstavi, je razvidno občudovanje in pohvala nad res lepo izdelanimi tehničnimi iz-
Lovci imajo velike načrte
Lovske družine v kamniški občini so izoblikovale zelo solidne lovsko-gospodarske načrte za obdobje do leta 1972.
To je bila ugotovitev odbornikov na zadnji seji občinske skupščine.
Lovske družine Kamnik, Stahovica, Tuhinj, Sela, Mot-nik in Komenda so predložile občinski skupščini do podrobnosti obdelane podatke o stanju lovišč in gojitvi divjadi v prihodnjih treh letih.
Odborniki so pohvalno ocenili dosedanja prizadevanja lovskih družin, nekoliko več pa so se zadržali pri odnosih lovci — zasebni kmetje. Večinoma so lovske družine že našle skupen jezik s kmeti pri plačevanju odškodnine za
storjeno škodo na poljskih pridelkih, ki jo napravijo divji prašiči. So pa še primeri, ko so kmetje premalo poučeni, kam naj se obrača-ja glede povračila škode.
Zlasti velja to za občane Volčjega potoka in Rudnika, kjer gospodari lovska družina Domžale. Doslej sc še nihče od prizadetih občanov ni obrnil na občinskega referenta za kmetijstvo v Kamniku, če se ni uspel sporazumeti z lovsko družino Domžale. To pa je treba storiti najkasneje v 14 dneh po nastali škodi.
Prav tako so odborniki menili, da morajo lovske dru/.i-nc priznavati dejansko povračilo škode in se ne zadovoljiti le z delnim povračilom.
Kamniška kronika
JUNIJ
POROKE:
Grli j Franc iz Kranjega br-da, star 21 let in Pestotnik Ivana s Pšajnovice, stara 21 let;
Gruden Vinko iz Mekinj, star 21 let in Potočnik Janja iz Mekinj, stara 20 let;
Kern Stanislav iz Kamniške Bistrice, star 25 let in Dolin-šek Marija iz Krivčevega, stara 21 let;
Kosirnik Franc iz Stolnika, star 25 let, in Lanišck Apoloni ja iz Bistričice, stara 22 let;
Nograšck Franc iz Tunji-ške mlake, star 22 let, in Hribar Antonija iz Studenca, stara 17 let;
Pod jed Anton iz Godiča, star 21 let in Kovač Zdenka, iz Kamnika, stara 18 let;
Stciner Karol iz Domžal, star 27 let, in Novak Marija iz Zg. Stranj, stara 21 let;
Stcbej Leopold iz Črnuč, star 44 let, in Zarnik Marija iz Sul nI -I stara 46 let;
Trobev.šek Stanislav Lz Bistričice, star 30 let, in Martine Bronislava iz Okroglega, stara 29 let;
Uranič Marko s Klanca, star 29 let, in Kotnik Marija iz Marliovcga, stara 26 lot;
Zupin Mirko iz Strahinja, star 23 let, in Kosirnik Ivana iz Tunjiške mlake, stara 23 let;
SMRTI:
Galjot Jože s Klanca, kmet, star 71 let;
Jeraj Rastko iz Utika, star 15 let;
Kodra Janez b. Golic, kmet, star 90 let;
Lap Alojzij iz Kamnika, osebni upokojenec, star 67 let;
Lcban Ivan z Županjih njiv osebni  upokojenec,   star 66
let;
Lomovšek Frančiška iz Laz, socialna podpiranka, stara 81 let;
Marcu Franc z Gmajnicc, socialni podpiranec, star 64 let;
Selan Matija iz Nevelj, osebni upokojenec, star 86 let;
Stožir Jože iz Kamnika, osebni upokojenec, star 71 let;
Svctic Katarina iz Podgorja, prevžitkarica, stara 83 let; Stcfula Frančiška iz Kamnika, gospodinja, stara 70 let;
Završnik Janez iz Most, upokojence, star 70 let;
dclki. Večino izdelkov bi radi obiskovalci takoj odkupili. Na razstavi je bila razstavljena celo velika maketa Velike planine z žičnico, lepe intar-zijc, lepo izdelani reliefi na premogu, lopo vezeni prti vseh velikosti, slike na steklo in razne figure iz žice ter rafije. Obiskovalcem pa so ugajali tudi lepi pismeni in likovni izdelki otrok. Sola jc ponovno dokazala, da se da s požrtvovalnim delom in vztrajnostjo marsikaj doseči tudi pri težko učljivih otrocih in da jc vsak odpor in strah pred vpisom otrok od strani staršev v to šolo neumesten.
Homški gasilci so praznovali 40. obletnico svojega obstoja. Ob tem jubileju so izročili svojemu namenu nov tipizirani gasilski avtomobil. Zanj so sami zbrali večina denarja. Novemu gasilskemu avtomobilu sta botrovala tov. Pirnat Peter in tov. Loboda Majda. Proslave se jc udeležilo mnogo uniformiranih gasilcev sosednjih društev s 16 gasilskimi prapori. Praznovanje 40. obletnice je tako prav lepo uspelo in moramo homškim gasilcem samo iskreno čestitati z željo, da jim nov gasilski avto či-m-bolje služil v požarnovarnc sini službi!
Kaj je z lesenim mostoi čez Kamniško Bistrico, se sprašujemo vsi, ki ga nujno uporabljamo. Jeseni pa ga bo uporabljalo prek sto šoloobveznih otrok. Doslej je lc na pol obnovljen, pa ga pešci vseeno uporabljajo. Pri tem je nevarno, da komu spodrsne, ker ni še desk.
Z ureditvijo homške trgovinice se tudi Napredku v Don z.il.ih prav nič ne mudi. Tla v trgovini so polna lukenj strop pušča. Tukajšnji prebivalci so mnenja, da zaslužijo tako potrošniki kot prodaja ke malo več pozornosti strani Napredka Domžale«.
N. V.
KAMNIŠKI OBČAN — glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik France Svetel j. — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo In uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). Tiska CP ('.<>■ renjskl tisk v Kranju