Strokovni prispevek/Professional article
POPULACIJSKA ŠTUDIJA NAJPOGOSTEJŠIH DEMIELINIZACIJSKIH BOLEZNI CHARCOT-MARIE-
TOOTH V SLOVENIJI
THE MOST FREQUENT TYPES OF DEMYELINATIVE CHARCOT-MARIE-TOOTH DISEASE
IN SLOVENIA: A POPULATION-BASED STUDY
Lea Leonardis,1 Janez Zidar,1 Borut Peterlin2
1 Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Klinični center, Zaloška 7, 1525 Ljubljana 2 Laboratorij za molekularno genetiko, Ginekološka klinika, Klinični center, Šlajmerjeva 3, 1525 Ljubljana
Prispelo 2003-03-03, sprejeto 2003-07-22; ZDRAV VESTN 2003; 72: 561-5
Ključne besede: dedne bolezni; incidenca; prevalenca; po-linevropatije
Izvleček - Izhodišča. Demielinizacijska oblika bolezni Char-cot-Marie-Tooth (CMT1) nastane najpogosteje zaradi podvojitve kromosomskega odseka 17p11.2 (CMT1A). Klinično različna, genetsko pa s CMT1A povezana demielinizacijska bolezen je dedna nagnjenost h kompresijskim parezam (DNKP), ki je posledica delecije istega dela l7. kromosoma. Želeli smo ugotoviti, kako pogosti sta ti dve mutaciji pri slovenskih bolnikih, kolikokrat pa so vzrok bolezni točkaste mutacije v genih za koneksin 32 (Cx32), protein nič (P), periferni mielin-skiprotein 22 (PMP22) in v N-myc navzdol urejanem genu 1 (NDRG1).
Metode. Podvojitev in delecijo 17p11.2 smo ugotavljali s sondami pLR7.8, pNEA102 in pVAW409R3a ter z začetnimi oli-gonukleotidi RM-11 in Mfd-41. Točkaste mutacije smo dokazovali s sekvencioniranjem.
Rezultati in zaključki. Podvojitev 17p11.2 smo dokazali pri 76% bolnikov s CMT1 iz različnih družin, delecijo pa pri vseh pregledanih bolnikih z DNKP. Pri 8% družin smo odkrili točkasto mutacijo na P0. Pri romski družini smo ugotovili mutacijo na NDRG1. Prevalenca CMT1A v Sloveniji je po naši oceni 4,1/100.000 prebivalcev, kar je ob upoštevanju omejitev študije najverjetneje manj od dejanske (okrog 10/100.000 po virih za neketere druge populacije). Prevalenco DNKP ocenjujemo na 2,2 na 100.000prebivalcev (tuja literatura: 216/100.000).
Key words: hereditary diseases; incidence; prevalence; polyneuropathies
Abstract - Background. The most common genetic defect in demyelinative type of Charcot-Marie-Tooth disease (CMT1) is dominantly inherited duplication of 17p11.2 (CMT1A). Phe-notipically rather different, but genetically related to CMT1A, is hereditary neuropathy with liability to pressure palsies (HNPP) which is linked to deletion of the same part of chromosome 17 as duplication in CMT1A. The aim of our study was to analyse the frequency of duplication and deletion of 17p11.2 in CMT1 and HNPP Slovene patients, respectively. We also sought for eventual point mutations in connexin-32 (Cx32), protein zero (P), peripheral myelin protein-22 (PMP22) genes and in N-myc downstream-regulated gene1 (NDRG1).
Methods. Probes pVAW409R3a, pNEA102 andpLR7.8 were used for Southern blotting and primers RM-11 in Mfd-41 for the polymerase chain reaction. Sequencing was used for the demonstration of eventual point mutations.
Results and conclusions. The duplication or deletion of17p11.2 was found in 76% and 100% of unrelated CMT1 and HNPP patients, respectively. Point mutations in P0 were found in 8% of unrelated patients. In a Gypsy family, point mutation in NDRG1 was revealed. The prevalence of CMT1A in Slovenia was found to be 4.7/100,000 which is most likely less than true average (10/100,000 elsewhere). The Slovene prevalence of HNPP was calculated at 2,2/100,000 (2-16/100.000 elsewhere).
Uvod
Značilnosti demielinizacijskih bolezni Charcot-Marie-Tooth tip 1 (CMT1), imenovanih tudi dedne motorične in senzorične nevropatije tip 1 (DMSN1), so atrofije in šibkost mišic na distal-nih delih okončin, motnje senzibilnosti v obliki rokavic in nogavic, oslabljeni ali neizvabljivi miotatični refleksi ter visoko obokana stopala in kladivasto oblikovani prsti na nogah. Prevajanje v motoričnih in senzoričnih aksonih perifernih živcev je
upočasnjeno, patohistološko pa so spremembe v njih vidne kot obsežna demielinizacija z remielinizacijo in tudi kot izguba aksonov. Posledica ponavljane demielinizacije in remieliniza-cije so čebulaste tvorbe (namnožene Schwannove celice), zaradi katerih so živci lahko zadebeljeni tudi na otip (1). Gre za dedno bolezen, ki nastane zaradi mutacij v različnih genih, najpogosteje pa zaradi podvojitve odseka kromosoma 17p11.2. To obliko imenujemo tip A (CMT1A) (2-5) in je večinoma posledica nepravilne rekombinacije homologne DNK
med položajno neenakima pomnoženima elementoma CMT1A (REP-element CMT1A) (3, 6-8). Redkeje je CMT1 posledica dominantno podedovanih točkastih mutacij genov za periferni mielinski protein 22 (PMP22) na 17p11.2, ki jo prav tako imenujemo CMT1A, za protein nič (P) na 1q22-23 (CMT1B), za koneksin 32 (Cx32) na Xq13.1 (CMTX) (9-13) in za faktor zgodnje rasti 2 na 10q21.1-q22.1 (early growth response 2 gene, EGR2) (CMT1D) (14). Znane so tudi avtosomsko recesivne oblike te bolezni (CMT4A, CMT4B, CMT4C, CMT-Lom, CMT4R-Russe, CMT4E, CMT4F), ki pa so sorazmerno redke. Oblika CMT-Lom je bila ugotovljena le pri Romih. Mutacija je na N-myc navzdol urejanem genu 1 (NDRG1) na 8. kromosomu.
Dedna nagnjenost h kompresijskim parezam (DNKP), za katero je značilna večja občutljivost perifernih živcev na mehanski pritisk, je posledica delecije istega dela kromosoma, ki je pri CMT1A podvojen (15). Tudi DNKP je genetsko heteroge-na bolezen, saj pri nekaterih družinah nastane zaradi točkastih mutacij na genu PMP22, pri drugih pa mutacija sploh ni vezana na 17. kromosom (16).
Več naštetih vzrokov CMT1 je zelo redkih, saj gre za mutacije, ki so značilne le za posamezne družine. Pri večini bolnikov pa je vzrok bolezni le nekaj najpogostejših mutacij. Prevalenca vseh bolnikov s CMT ne glede na patomorfološki tip je okrog 15 na 100.000 prebivalcev (17), navedbe pa segajo od 4,7 do 41 na 100.000 prebivalcev (18-20). Delež CMT1 je približno 70% vseh CMT (21). Ker je CMT1 v približno 70% posledica podvojitve 17p11.2 (3), je prevalenca CMT1A približno 10 (2-20) na 100.000 prebivalcev (17). Namen našega dela je bil oceniti, kako razširjene so CMT1A, DNKP in nekatere druge pogostejše oblike CMT1 v Sloveniji, ter ugotoviti njihove vzroke, t.j. pogostost podvojitve in dele-cije 17p11.2 ter točkastih mutacij v genih Cx32, P PMP22 in NDRG1.
Bolniki in metode
Izbira bolnikov
Na pregled smo povabili vse bolnike, ki so bili z diagnozo CMT1 ali DNKP do 1. 1. 1996 vpisani v Register živčnomišič-nih bolnikov pri Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Ljubljani. Klinični pregled in elektrofiziološke meritve smo opravili v sklopu rutinskih kontrolnih pregledov v času od 1. 1. do 1. 11. 1996. Pridružili smo še tiste bolnike s CMT1 ali DNKP, ki so bili do 1. 3. 1998 v naši nevrološki ambulanti pregledani prvič. Da bi zajeli tudi asimptomatske bolnike, smo na pregled vedno povabili tudi vse člane družin, iz katerih so bili bolniki. Preiskovance smo podrobno seznanili s potekom in pomenom raziskave. Svoje soglasje za sodelovanje, posebej še za odvzem krvi za molekularnogenetske preiskave, so nato dali tudi pisno. Študijo je odobrila Komisija za medicinsko etiko dne 21. 12. 1995.
Vsi bolniki s CMT1, vključeni v študijo, so izpolnjevali elektro-fiziološka merila za demielinizacijsko polinevropatijo (22). Ta merila so bila primarni vključitveni pogoj, ker omogočajo relativno zanesljivo razlikovanje demielinizacijskih polinevro-patij od aksonskih, elektrofiziološki pregled pa lahko zanesljivo odkrije tudi asimptomatske bolnike. Poleg teh meril je bil vključitveni pogoj še značilna klinična slika pri vsaj enem članu družine. V študijo smo vključili tudi sporadične primere, če je le bil pri bolniku viden značilni fenotip. Vključitvena merila za DNKP so bila vsaj en značilen akutni zagon bolezni s sliko neboleče kompresijske mononevropa-tije, elektrofiziološki dokaz bloka v prevajanju v tej fazi bolezni in elektrofiziološki znaki generalizirane demielinizacijske polinevropatije (23). Pri sporadičnih primerih so morala biti izpolnjena vsa merila, pri asimptomatskih sorodnikih teh bol-
nikov pa je za vključitev zadoščala že zadovoljitev zadnjega pogoja.
Metode
Podvojitev in delecija 17p11.2
Analiza s sondama pNEA102 in pLR7.8. Genomsko DNK smo po cepitvi z encimom EcoRI (GlBCO) hibridizirali s sondo pNEA102 (7). Hibridizacija s sondo pLR7.8 je potekala po cepitvi genomske DNK z encimoma EcoRI in SacI (Boehringer) (24). Fragmente DNK smo v obeh primerih ločili z elektrofo-rezo na 0,8-odstotnem agaroznem gelu ter jih prenesli na pozitivno naelektreno najlonsko membrano (Amersham Hybond N+) z metodo po Southernu. Hibridizirali smo jih z radioaktivno (32[P]) označeno sondo (25).
Analiza s sondo pVAW409R3a. DNK smo razcepili z restrik-cijskim encimom MspI (GIBCO). Fragmente smo ločili z elek-troforezo na enoodstotnem agaroznem gelu in jih po načelu kapilarnega vleka prenesli na pozitivno naelektreno najlon-sko membrano (Boehringer, Mannheim). Membrano smo hibridizirali z denaturirano in z biotinom (BIOPRIME DNA Labelling sistem, GIBCO) označeno sondo pVAW409R3a (26). Za detekcijo smo uporabili PhotoGene Nucleic Acid Detection System (GIBCO), ki vsebuje streptavidin alkalnofosfatazni konjugat. Membrano smo inkubirali 3-5 ur na sobni temperaturi in ji nato za 30-120 min. izpostavili film Fuji Medical X-Ray RX (PhotoGene Nucleic Acid Detection System. Instruction Manual, Cat. No. 8192SA, Life Technologies, BRL) (25).
Analiza z metodo PCR. Reakcijska raztopina za PCR je vsebovala 6 ng/|jl genomske DNK, 0,2 |jM začetnikov (za biosintezo začetnih oligonukleotidov, angl. primers) RM-11 ali Mfd-41, 200 mM dNTP, 4 mM MgCl2, 50 mM KCl, 10 mM Tris-HCl in 2 E/ 100 m1 Taq DNK polimeraze (Pharmacia) (26, 27). Po začetni 6-minutni denaturaciji pri 94 °C je reakcija z začetnimi oligonu-kleotidi RM-11 vsebovala 19 ciklov 1-minutne denaturacije pri 94 °C, 45-sekundnega pripenjanja začetnih oligonukleotidov pri 55 °C in 1-minutne sinteze DNK pri 72 °C. Zadnja pomno-žitev je trajala 10 minut pri 72 °C. Vsak od 19 ciklov reakcije z začetnimi oligonukleotidi Mfd-41 je po začetni 6-minutni de-naturaciji pri 94 °C vseboval 1-minutno denaturacijo DNK pri 94 °C, 2-minutno pripenjanje začetnih oligonukleotidov pri 55 °C in 2-minutno sintezo DNK pri 72 °C. Zaključna sinteza DNK je potekala 10 minut pri 72 °C. Reakcijske produkte smo ločili na 14-odstotnem poliakrilamidnem gelu. Fragmente na gelu smo barvali s srebrom (25).
Intenziteto specifično označenih fragmentov po Southernu in metodi PCR smo merili denzitometrično s sistemom WIN-CAM Image Analysis (CYBERTECH). Denzitometrični razmerji fragmentov 3 : 2 oziroma 2 : 1 sta značilni za podvojitev oziroma delecijo 17p11.2.
Analiza točkastih mutacij v genih P0 Cx32, PMP22 in NDRG1. Pri bolnikih s CMT1, pri katerih podvojitve nismo ugotovili, smo analize nadaljevali z iskanjem mutacij v genih P0, Cx32 in PMP22. Pri bolnikih s senzorinevralno naglušnostjo, ki so bili člani družine romske skupnosti, smo analizirali tudi NDRG1 na 8q24. Z metodo, ki temelji na konformacijskem polimorfizmu enoverižne DNK (Single Strand Conformation Polymorphism, SSCP), smo v standardnih okoliščinah analizirali gene P0, Cx32 in PMP22. Uporabljeni so bili znani začetni oligonukleotidi (10, 28, 29).
Vzorci PCR so bili naneseni na gel 1xMDE (FMC BioProducts, Rockland, ME). Elektroforeza je potekala pri sobni temperaturi, srebrenje pa v standardnih pogojih (29). Če je bila hitrost potovanja vzorca PCR spremenjena, je sledilo avtomatsko sek-vencioniranje.
Področje 8q24 je bilo pregledano z 8 mikrosatelitskimi mar-kerji (D8S558, D8S378, D8S529, 326CA2, 189CA17, 474CA1,
D8S256, D8S1462) (29). Mutacija R148X v NDRG1 je bila določena z metodo PCR (31, 33).
Rezultati
Bolniki
K sodelovanju smo povabili 102 bolnika iz 52 družin s CMT1 ter 44 bolnikov iz 24 družin z DNKP. Mnogi od njih niso želeli sodelovati, tako da smo pregledali 74 bolnikov s CMT1 iz 38 družin in 22 bolnikov z DNKP iz 11 družin. Devet bolnikov iz sicer znanih družin s CMT1 ni prišlo na odvzem krvi za molekular-nogenetske preglede.
Molekularnogenetske analize
Podvojitev in delecija 17p11.2. Podvojitev in delecijo odseka 17p11.2 smo analizirali s sondami VAW409R3a, pNEA102 in pLR7.8 ter z začetnimi oligonukleoti-di RM-11 in Mfd-41. Vsak od preiskovancev je bil pregledan z vsaj dvema različnima metodama. Bolniki iste družine se glede na podvojitev ali delecijo 17p11.2 med seboj niso razlikovali. Podvojitev 17p11.2 smo dokazali pri 58 bolnikih s CMT1 iz 29 različnih družin (sl. 1), nismo pa je ugotovili pri 13 bolnikih iz sedmih družin. Pri treh bolnikih iz dveh različnih družin so se rezultati tudi po večkratnem ponavljanju analiz z isto sondo razlikovali: enkrat so kazali podvojitev, drugič pa ne. Deleci-jo 17p11.2 smo dokazali pri vseh 22 bolnikih z DNKP iz 11 družin (sl. 1). V štirih družinah je podvojitev nastala pri bolnikih na novo, starši je niso imeli (starševstva pa z genetskimi analizami nismo potrjevali). V drugih štirih družinah je bila mutacija sporadična. Ker so starši v teh primerih bodisi že umrli ali pa niso želeli sodelovati, nismo mogli sklepati, ali gre za novo nastale mutacije. Po anamnestičnih podatkih so bili sorodniki teh štirih bolnikov zdravi.
DNKP
DNKP	DNKP	DNKP
CMT1A N N
• »Ml
r
DNKP
CMT1A
97 102 103 104 110 111 105 106 107 108 109 98 99 H30 H33 H53
7,8 kb
6,0 kb
Sl. 1. Hibridizacija s sondo pNEA102 z metodo po Southernu. Pri bolnikih z dedno motorično in senzorično nevropatijo, pri katerih je podvojitev kromosomskega odseka 17p11.2-12 (CMT1A) posledica nepravilne rekombinacije DNK na ranljivem kraju ali distalno od njega, je denzitometrično razmerje med 7,8- in 6,0-kilobazni-ma fragmentoma 2:3, pri bolnikih z dedno nagnjenostjo h kompresijskimparezam (DNKP) pa 2: 1. Puščice označujejo kolone, v katerih smo denzitometrično potrdili omenjeni kvantitativni razmerji fragmentov. Nad elektroforeznimi kolonami so številčne oznake preiskovancev. Pri bolnikih, označenih s številkami 97, 104, 110, 111, 105, 106 in 109, smo našli klinično sliko DNKP, medtem ko so imeli bolniki, označeni s 102, 103, 107 in 108, sliko CMT1. Številki 98 in 99 označujeta zdrava sorodnika (N), oznake H30, H33 in H53 pa primerjalne (kontrolne) vzorce: H30 zdrav preiskovanec, H33 bolnik s CMT1A in H53 bolnik z DNKP. kb - kilobaza.
Figure 1. Hybridisation with pNEA102 probe by Southern blot. In hereditary motor and sensory neuropathy patients with 17p11.2 duplication (CMT1A) following unequal DNA recombination at or distal to »CMT1A hot spot«, densitometric ratio between 7.8 and 6.0 kilobases is 2 : 3, while in patients with hereditary liability to pressure palsies (DNKP) it is to 2 : 1. Arrows indicate the columns in which quantitative densitometric differences were established. Numbers at the top of columns correspond to patients, healthy relatives or controls: 97,104,110,111,105,106, and 109 - DNKP patients; 102, 103, 107, and 108 - Charcot-Marie-Tooth type 1 (CMT1) patients; 98 and 99 - healthy relatives (N); H30, H33, and H53 - healthy control, control patient with CMT1A, and control patient with DNKP, respectively. kb -
kilobase.
Točkaste mutacije v genih P, Cx32, PMP22 in NDRG1. Pri bolnikih, pri katerih podvojitve nismo potrdili, smo genetsko pregledali še gene P0, Cx32, PMP22 in NDRG1. Pri sedmih bolnikih iz treh družin smo odkrili točkasto mutacijo v P0. Pri 2 od njih (D20, D47) je bila ugotovljena mutacija Arg98His (CGC^CAC), pri eni družini (D12) pa Ser78Leu (TCG^TTG). Mutacije v Cx32 in PMP22 smo z veliko verjetnostjo izključili. Pri romski družini (D25) s tremi bolniki smo ugotovili mutacijo v NDRG1 (29, 31). Pri petih družinah (6 bolnikov) mutacije nismo našli.
Razširjenost CMT1 in DNKP v Sloveniji
V Register živčnomišičnih bolezni Slovenije sta bila ob zaključku študije vključena 102 bolnika s CMT1, po podatkih Zavoda RS za statistiko pa je imela Slovenija na dan 1. 3. 1998 1.983.351 prebivalcev; izračun torej pokaže prevalenco CMT1 5,1 na 100.000 prebivalcev.
Molekularnogenetsko smo podvojitev 17p11.2 dokazali pri 58 bolnikih. Če tem prištejemo še 9 bolnikov iz istih družin, ki
molekularnogenetsko niso bili pregledani, to pomeni, da je imelo kar 81% od vseh pregledanih bolnikov s CMT1 podvojitev 17p11.2. Z ekstrapolacijo na celotno število registriranih bolnikov ugotovimo, da je prevalenca bolezni CMT1A v Sloveniji približno 4,1 na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji je bilo na dan 1. 3. 1998 registriranih 44 bolnikov z DNKP, kar da prevalenco 2,2 na 100.000 prebivalcev. Pri vseh 22 pregledanih bolnikih smo genetsko potrdili delecijo 17p11.2.
Razpravljanje
Prevalenca bolnikov s CMT1A v Sloveniji - 4,1 na 100.000 prebivalcev - je nekoliko manjša od povprečne prevalence v svetu (10 na 100.000 prebivalcev) (17). Zavedamo se, da je to število le približna ocena dejanskega stanja in da utegne biti preva-lenca v resnici večja. Na pregled smo namreč povabili le bolnike, ki so vključeni v Register živčnomišičnih bolezni, in tiste, ki so v času študije prišli na prvi nevrološki ali elektrofiziološki
pregled v našo ambulanto. Prijavljanje v Register je neobvezno, zato vse družine s to boleznijo vanj gotovo niso vpisane. Poleg tega se vsi sorodniki že odkritih bolnikov vabilu na pregled niso odzvali niti v okviru te študije niti prej. Ugotovljeno je tudi, da je približno 20% bolnikov s CMT1A asimptomatskih (34). V naši študiji je bilo kar 8 (14%) takih bolnikov. Ugotovljena prevalenca bolnikov z DNKP z delecijo 17p11.2 je 2,2 na 100.000 prebivalcev. Tuje populacijske študije te bolezni navajajo prevalenco med 2 in 16 na 100.000 prebivalcev (35, 36).
Glede na to, da je omenjena mutacija pri DNKP posledica recipročne nepravilne rekombinacije med homologno DNK na istem odseku kromosoma kot pri CMT1A in glede na to, da točkaste mutacije v genu PMP22 obsegajo le majhen delež CMT1A, je mogoče pričakovati, da je število bolnikov s tema dvema boleznima približno enako. Vzrokov, da je DNKP pri nas manj, je lahko več, dejansko število pa je najverjetneje večje od ugotovljenega. Značilen nenaden začetek bolezni v obliki neboleče mononevropatije se pojavi le pri 64-78% bolnikov (34, 38). Kar pri tretjini bolnikov lahko bolezen daje sliko bodisi brahialne pleksopatije ali pa kronične polinevro-patije (37-39). Ne nazadnje je bilo tudi ugotovljeno, da je do 25% bolnikov z DNKP, ki je posledica delecije 17p11.2, asimp-tomatskih in brez kliničnih znakov bolezni, 40% bolnikov pa bolezenskih znakov nima za tako resne, da bi šli k zdravniku (38). Mnogi do diagnoze najbrž ne pridejo tudi zaradi tega, ker se mišična šibkost popravi že v nekaj urah do nekaj mesecih (40). Poleg tega je bolnikov z DNKP lahko manj kot s CMT1A tudi zato, ker so gamete z delecijo 17p11.2 morda manj vitalne (38).
Podvojitev in delecija 17p11.2 sta najpogostejši mutaciji pri bolnikih s CMT1 oziroma DNKP. V študiji, ki je vključevala več evropskih centrov, so podvojitev dokazali pri 71% od 819 sorodstveno nepovezanih bolnikov s CMT1 (4). V sodelujočih centrih se je delež podvojitev razlikoval, in sicer od 34-100%. Delecija je bila v tej študiji dokazana pri 84% (50-100%) od 156 pregledanih sorodstveno nepovezanih bolnikov z DNKP. Med slovenskimi nesorodnimi bolniki s CMT1 smo podvojitev dokazali v 76%, pri bolnikih z DNKP pa delecijo v 100%. V primerjavi s skupno oceno evropske študije so vrednosti v slovenski populaciji nekoliko višje, kar bi morda lahko razložili s strožjimi kliničnimi in elektrofiziološkimi vključitvenimi merili. Razlike v vključitvenih merilih so morda lahko tudi razlaga za precej različne rezultate evropskih raziskovalnih centrov.
Klinična slika CMT1 je v 10-21% primerov posledica točkastih mutacij v genu Cx32 na kromosomu X, v 1% točkastih mutacij v genu P0 na kromosomu 1, še redkeje pa točkastih mutacij v genu PMP22 na kromosomu 17 (20, 41). V naši študiji smo mutacijo na P0 odkrili kar v 8%, medtem ko smo sicer pogostejše mutacije na Cx32 z veliko verjetnostjo izključili. Med našimi bolniki mutacij na Cx32 morda nismo ugotovili zato, ker imajo bolniki, predvsem pa bolnice s to obliko bolezni prevajanje v perifernem živčevju razmeroma malo upočasnjeno in zato taki preiskovanci naših vključitvenih pogojev sploh niso izpolnili. Mutacije na PMP22 pa so zelo redke, zato jih pri tako majhnem številu bolnikov, kot je bilo naše, skoraj nismo mogli pričakovati. Mutacija na NDRG1 je značilna za romsko populacijo bolnikov z CMT1 in senzorinevralno naglušnostjo. Doslej je bila ugotovljena pri bolgarski, romunski, madžarski, nemški, francoski, italijanski in španski romski populaciji bolnikov (33). Odkritje enake mutacije pri slovenskih Romih nakazuje, da je mutacija stabilna in da je nastala že pred razselitvijo Romov (33, 42-44).
Literatura
1. Dyck PJ, Thomas PK. Peripheral neuropathy. Philadelphia: W. B. Saunders
Company, 1993: 1094-114.
2.	Hoogendijk JE, Hensels GW, Gabreels-Festen AAWM et al. De-novo mutation in hereditary motor and sensory neuropathy type 1. Lancet 1992; 339: 10812.
3.	Wise CA, Garcia C, Davis SN et al. Molecular analyses of unrelated Charcot-Marie-Tooth (CMT) disease patients suggest a high frequency of the CMT1A duplication. Am J Hum Genet 1993; 53: 853-63.
4.	Nelis E, Broeckhoven C, De Jonghe P et al. Estimation of the mutation frequencies in Charcot-Marie-Tooth disease type 1 (CMT1) and hereditary neuropathy with liability to pressure palsies (HNPP): a European collaborative study. Eur J Hum Genet 1996; 4: 25-33.
5.	Vance JM, Barker D, Yamaoka LH et al. Localization of Charcot-Marie-Tooth disease type 1a (CMT1A) to chromosome 17p11.2. Genomics 1991; 9: 623-8.
6.	Raeymaekers P, Timmerman V, Nelis E et al. Duplication in chromosome 17p11.2 in Charcot-Marie-Tooth neuropathy type 1a (CMT1a). Neuromusc Disord 1991; 1: 93-7.
7.	Pentao L, Wise CA, Chinault AC, Patel PI, LupskiJR. Charcot-Marie-Tooth type 1A duplication appears to arise from recombination at repeat sequences flanking the 1.5 Mb monomer unit. Nat Genet 1992; 2: 292-300.
8.	Chance PF, Abbas N, Lensch MW et al. Two autosomal dominant neuropathies result from reciprocal DNA duplication/deletion of a region on chromosome 17. Hum Molec Genet 1994; 2: 223-8.
9.	Valentijn LJ, Baas F, Wolterman RA et al. Identical point mutations of PMP-22 in Trembler-J mouse and Charcot-Marie-Tooth disease type 1A. Nature Genet 1992; 2: 288-91.
10.	Roa BB, Garcia CA, Suter U et al. Charcot-Marie-Tooth disease type 1A. Association with a spontaneous point mutation in the PMP22 gene. N Engl J Med 1993; 329: 96-101.
11.	Bird TD, Ott J, Giblett ER. Evidence for linkage of Charcot-Marie-Tooth disease to the Duffy locus on chromosome 1. Am J Hum Genet 1982; 34: 388-94.
12.	Hayasaka K, Himoro M, Wang Y et al. Structure and chromosomal localisation of the gene encoding the human myelin protein zero (MZT). Genomics 1993; 17: 755-8.
1 3. Bergoffen J, Trofatter J, Pericak-Vance MA, Haines JL, Chance PF, Fischbeck KH. Linkage localization of X-linked Charcot-Marie-Tooth disease. Am J Hum Genet 1993; 52: 312-8.
14. Warner LE, Mancias P, Butler IJ et al. Mutations in the early growth response 2 (EGR2) gene are associated with hereditary myelinopathies. Nature Genet 1998; 18: 382-4.
1 5. Chance P, Alderson MK, Leppig K et al. DNA deletion associated with hereditary neuropathy with liability to pressure palsies. Cell 1993; 72: 14351.
1	6. Mariman ECM, Gabreels-Festen AAWM, von Beersum SEC et al. Evidence
for genetic heterogeneity underlying hereditary neuropathy with liability to pressure palsies. Hum Genet 1994; 93: 151-6.
17.	Bird TD. Charcot-Marie-Tooth Neuropathy Type 1. Gen Rev (http://www. geneclinics.org/servlet/access?id=8888890&key=qUwdB4-CPJCSQ&gry= INSERTGRY&fcn=y&fw=ytRB&filename=/profiles/cmt1/index.html), 10. 6. 2003.
18.	Emery AEH. Population frequencies of inherited neuromuscular diseases -A world survey. Neuromusc Disord 1991; 1: 19-29.
19.	Hoogendijk JE, de Visser M. Hereditary motor and sensory neuropathy types I and II (Charcot-Marie-Tooth disease). In: Vinken PJ, Bruyn GW, Klawans HL eds. Handbook of clinical neurology. Hereditary neuropathies and spinocerebellar atrophies. Amsterdam: Elsevier Science Publishers BV, 1991: 186-7.
20.	Skre H. Genetic and clinical aspects of Charcot-Marie-Tooth disease. Clin Genet 1974; 6: 98-118.
21.	Harding AE, Thomas PK. Genetic aspects of hereditary motor and sensory neuropathy (types I and II). J Med Genet 1980; 17 (3): 29-36.
22.	Research criteria for diagnosis of chronic inflammatory demyelinating polyneuropathy (CIDP). Neurology 1991; 41: 617-8.
23.	Dumitru D. Electrodiagnostic medicine. Philadelphia: Hanley & Belfus, 1995: 768-9.
2	4. Reiter LT, Murakami T, Koeuth T et al. A recombination "hot spot" respon-
sible for two inherited peripheral neuropathies is located near a mariner transposon-like element. Nature Genet 1996; 12: 288-97.
25.	Leonardis L. Molekularna genetika demielinizacijske dedne motorične in senzorične nevropatije. Magistrsko delo. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1997.
26.	Lupski JR, de Oca-Luna RM, Slaugenhaupt S et al. DNA duplication associated with Charcot-Marie-Tooth disease type 1A. Cell 1991; 66: 219-32.
27.	Weber J, Kwitek AE, May PE, Wallace MR, Collins FS, Ledbetter DH. Dinucle-otide repeat polymorphisms at the D17S250 and D17S261 loci. Nucl Acids
Res 1990; 18: 4640.
28.	Nelis E, Timmerman V, De Jonghe P et al. Rapid screening of myelin genes in CMT1 patients by SSCP analysis: identification of new mutations and polymorphisms in the P0 gene. Hum Genet 1994; 94: 653-7.
29.	Bergoffen J, Scherer SS, Wang S et al. Connexin mutations in X-linked Char-cot-Marie-Tooth disease. Science 1993; 262: 2039-42.
30.	Nelis E, Warner LE, De Vriendt E, Chance PF, Lupski JR, Van Broeckhoven C. Comparison of single-strand conformation polymorphism and heterodu-plex analysis for detection of mutations in Charcot-Marie-Tooth type 1
disease and related peripheral neuropathies. Eur J Hum Genet 1996; 4: 32933.
31.	Butinar D, Zidar J, Leonardis L et al. Hereditary auditory, vestibular, motor and sensory neuropathy in a Slovenian Roma (Gypsy) kindred. Ann Neurol 1999; 46: 36-44.
32.	Kalaydjieva L, Gresham D, Gooding R et al. N-myc downstream-regulated gene 1 is mutated in hereditary motor and sensory neuropathy-Lom. Am J Hum Genet 2000; 67: 47-58.
33.	Kalaydjieva L, King R, Gresham D et al. Hereditary motor and sensory neuropathy Lom. Acta Myol 2001; 20: 192-201.
34.	Harding AE. From the syndrom of Charcot, Marie and Tooth to disorders of peripheral myelin proteins. Brain 1995; 118: 809-18.
3 5. Nelis E, Van Broeckhoven C, De Jonghe P et al. Estimation of the mutation frequencies in Charcot-Marie-Tooth disease type 1 and hereditary neuropathy with liability to pressure palsies: a European collaborative study. Eur J Hum Genet 1996; 4 (1): 25-33.
36.	Meretoja P, Silander K, Kalimo H, Aula P, Meretoja A, Savontaus ML. Epidemiology of hereditary neuropathy with liability to pressure palsies (HNPP) in south western Finland. Neuromusc Disord 1997; 7 (8): 529-32.
37.	Gouider R, Le Guern E, Gugenheim M et al. Clinical, electrophysiologic, and molecular correlations in 13 families with hereditary neuropathy with
liability to pressure palsies and a chromosome 17p11.2 deletion. Neurology 1995; 45: 2018-23.
38.	Pareyson D, Scaioli V, Taroni F et al. Phenotypic heterogeneity in hereditary neuropathy with liability to pressure palsies associated with chromosome 17p11.2-12 deletion. Neurology 1996; 46: 1133-7.
39.	Tyson J, Malcolm S, Thomas PK, Harding AE. Deletions of chromosome 17p11.2 in multifocal neuropathies. Ann Neurol 1996; 39: 180-6.
40.	Le Guern E, Sturz F, Gugenheim M et al. Detection of deletion within 17p11.2 in 7 French families with hereditary neuropathy with liability to pressure palsies (HNPP). Cytogenet Cell Genet 1994; 65: 261-4.
41.	Ionasescu VV. Charcot-Marie-Tooth neuropathies: from clinical description to molecular genetics. MuscleNerve 1995; 18: 267-75.
42.	Kalaydjieva L, Hallmayer J, Chandler D et al. Gene mapping in Gypsies indentifies a novel demyelinating neuropathy on chromosome 8q24. Nat Genet 1996; 14: 214-7.
43.	Kalaydjieva L, Nikolova A, Turnev I et al. Hereditary motor and sensory neuropathy-Lom, a novel demyelinating neuropathy associated with deafness in Gypsies. Clinical, electrophysiological and nerve biopsy findings. Brain 1998; 121: 399-408.
44.	Merlini L, Villanova M, Sabatelli P et al. Hereditary motor and sensory neuropathy Lom type in an Italian Gypsy family. Neuromusc Disord 1998; 8: 182-5.